LETO VIII.	ŠTEVILKA 5	Straža, 1. marca 1970
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
8. »ŠAREC - 0AN ŽENA
Iskreno čestitamo vsem našim delovnim ženam!
čas nezadržno teče i.n življenje gre z velikimi koraki naprej. Poldrugo stoletje je v zgodovini človeštva kratko razdobje, komaj dve človeški živi jenski dobi in vendar, kaj se je v dobrih zadnjih 150 letih spremenilo.
Železnice, velikanski parniki in motorne ladje, brzojav, telefon, orjaške elektrarne in tovarne avtomobilov, letala, radio, atomska energija — vse to so najvidnejše pridobitve samo na tehničnem področju. Nič manjši pa ni razvoj v življenju človeške družbe. Saj se še mnogi starejši izmed nas spominjajo, da so jim babice ali dedje pripovedovali, kako so hodili na tlako, kako tedaj in še dolga desetletja potem ni bilo skoraj nobenih šol za ljudstvo in prav tako tudi ne časopisov in knjig.
Ljudstvo je živelo brez pravic v strahu »božjem«, to se pravi v strahu pred posvetno in cerkveno gosposko ter v pomanjkanju in nevednosti, upalo kvečjemu na dobro letino in lepše življenje po smrti.
Medtem, ko je bila prej žena brezpravna, podrejena možu, brez pravic do izobrazbe, lastnega poklica in javnih služb, jo danes zlasti v naši državi vidimo, kako biti kot učenka, dijakinja ali študentka v razne šole ali na unir verzo, kako dela kot enakopravna delavka ali) uslužbenka v podjetjih, kako se uveljavlja v vseh poklicih, ročnih in intelektualnih, se udejstvuje že na vseh področjih življenja in zmerom vidneje zavzema tudi najvažnejša mesta
v državnih in mednarodnih predstavništvih.
Zlasti zdaj, ob prazniku delovnih žena, 8. marcu, se moramo spomniti te velike spremembe v družbenem položaju ženske, pa ne samo spremembe, ampak predvsem tudi tega, kako je do nje prišlo. Kakor vse ostale spremembe, ki smo jih površno našteli, tudi ta ni prišla sama od sebe, temveč je posledica raznih činitelj ev, v prvi vrsti pa plod dolgotrajnih in hudih bojev. Kapitalisti so potrebovali tudi žensko delovno silo, ki je bila še cenejša od moške. Zato je žena skupaj z možem odšla na delo v tovarno im mu tako postala gospodarsko enakopravna, njemu, ki ni imel kot ona ničesar, ne pravic ne lastnine. Hkrati pa se je s tem iztrgala iz svojega doma in čeprav je bilo njeno delo tež-
ko ter sramotno plačano, je bilo vendarle prvi korak k samostojnosti. Drugi korak je bil napravljen tedaj, ko sie je pridružila možu kot proletarka proletarcu v njegovem organiziranem boju za pravičnejšo družbeno ureditev. Sicdr so bile mnoge /meščanke, posebno revnejše, zaradi raznih okoliščin, kmalu prisiljene, da so morale začeti misliti na zaposlitev izven doma in na udejstvovanje-v javnem življenju Nastala so razna bolj ali manj močna meščanska ženska gibanja, ki so terjala za ženske pravico do popolne enakopravnosti z moškim. Vendar so bila vsa ta ženska gibanja, v osnovni zmoti, ker so gradila na domnevi, da si bo ženska lahko priborila svoje pravice v okviru kapitalističnega družbenega reda.
(nadaljevanje na 2. strani)
8. MAREC -
(nadaljevanje s 1. strani)
Zato tudi vidimo, da v nekaterih tehnično razvitih državah, v katerih pa socializem še ni popolnoma zmagal, ženske še danes nimajo nekaterih takih osnovnih pravic, kakršna je na primer pravica izražena v načelu: ENAKO PLAČILO ZA ENAKO DELO! Napredna ženska gibanja pa so sd bila že od vsega začetka na jasnem, da si morejo žene izbojevati svoje pravice samo v skupnem boju s tistim družbenim razredom, ko se bojuje za tak družbeni red, v katerem ne more biti izkoriščanja človeka po človeku, to se pravi v skupnem boju s proletariatom, ki mu je cilj s o-cialize m.
Tako tudi naše ženske niso dobile svojih pravic do enakopravnosti po naključju, temveč zato, ker smo si jugoslovanska narodi v čar su NOV pod vodstvom najnaprednejšega razreda — t. j. delavski razred — s katerim so se junaško bojevale tudi one in smo si izbojevali tako nacionalno, kakor tudi socialno osvoboditev. Naša ljudska oblast je to pravico tudi uzakonila.
Mnogo žena se je vključilo v razno delo takoj po vojni in so mnoge izmed njih delovale z uspehom v razni(h organih naše ljudske oblasti. Tudi mlajše se vedno bolj vključujejo in pomagajo z roko v roki ustvarjati sebi in svojim otrokom boljše življenje. Borba za ta novi in boljši dan še vedno traja in zavedati se moramo, da v tej borbi nosijo precejšen del težav naše žene, katere so v vsem enakopravne z moškim.
Vsi smo dolžni podpirati ta njihova prizadevanja, kajti brez skupne borbe ne bomo zmagoviti in tudi trud ne bo poplačan tako, kot bi to bilo potrebno. Vi mladi doraščale v drugačnih boljših pogojih kot jih je imela starejša generacija in se morate vselej zavedati, da je to plod naših roditeljev, naših mater in žensk sploh, pa zaslužijo zato one vse naše spoštovanje in našo ljubezen, katero bomo izkazovali le s tem, da bomo izpolnjevali vse naše naloge, ki nam jih nalagata
RAM ŽENA
šola in delovno mesto, na katerem se usposabljamo za samostojno življenje.
Naš načrt za bodočnost ni zamotan, ampak zelo enostaven. Delati moraimo vsak na svojem delovnem mestu to, kar to delovno mesto zahteva ,od nas. Pri tem pa ne smemo misliti, da smo za to poklicani le moški, temveč z nami sodelujejo ženske in zato so vredne našega spoštovanja, posebno se moramo spomniti ob takih in podobnih dnevih svojih
Tov. Jožica Mršič
že v nekaterih prejšnjih naših listih je bilo omenjeno, da bo naše podjetje letos slavilo 25 letnico svojega obstoja. Ker je že minilo 20 let mojega službovanja pri Novolesu, bi tudi jaz spregovorila nekaj besed o razvoju podjetja.
Prišla sem v službo k takrat še mlademu podjetju in se zaposlila na upravi v računovodstvu,
kjer sem še sedaj. Čeprav je bila uprava ločena od proizvodnih o-bratov, vrsto let je imela sedež v Novem mestu in kljub temu, da nisem imela direktnega stika s proizvodnjo, mi je poznan ves razvoj in napredek, saj je ravno računovodski sektor tisti, ki spremlja vse dogodke podjetja od nabave surovin, pomožnega materiala, do prodaje naših proizvodov v tujini in doma, finančni uspeh podjetja in podobno. Iz
mater in vsieh tistih žena, ki so v zadnji vojni padle za našo svobodo.
če ne bomo delovali v tem smislu, bodo vse besede o enakopravnosti prazne in nepomembne. Toda to ni naš namen, ampak hočemo enotnost, enakost itn svobodo za vse, ki se borijo za jutrišnji lepši in boljši dan.
Sporočite naše prisrčne in iskrene čestitke svojim materam z željo, da bi ša vrsto let praznovale ta svoj praznik in, da bi dosegle z nami vred to, kar si vsi želimo im za kar vsi delamo in se borimo.	L. B.
nam je povedala...
vseh teh podatkov sem imela priliko videti, kako je podjetje rast-lo iz leta v leto, saj smo začeli z majhnimi številkami, sedaj pa »delamo« že s težkimi miljarda-mi.
Zaradi vedno večjega obsega poslovanja se je tudi v našem sektorju število zaposlenih stalno povečevalo, saj smo prešli iz nekdanjih 5 na 16 zaposlenih. Ker je promet poslovanja naglo naraščal in ker smo hoteli, da bo naše delo točno, predvsem pa pravočasno opravljeno, smo že pred 5 leti prešli z ročnega knjiženja na strojno in to s stroji srednje mehanizacije. Potrebno pa bo v najkrajšem času preiti na stroje visoke mehanizacije, t. j. takoimenovana »visoka meha-nografija«, s katero bo mogoče hitro posredovati vse mogoče evidence in analize poslovanja, ki so vedno bolj potrebne pri raznih poslovnih odločitvah.
•tamaaz,-.-*- VMiamcsuaMHKmaictK .	.sv. .z —•	« m
To so analize v takem obsegu, da sie ročno ne dajo več opravljati. Potrebovali bi veliko število ljudi, ki pa ne bi mogli nikdar o-praviti dela točno in v tako kratkem času, kot z mehanografsko obdelavo.
Celoten rezultat povečevanja vseh naših številk pa je veličasten pogled na naše obrate, saj je vsakih nekaj let zrastla po ena moderna nova tovarna. Vsako leto raste tudi število zaposlenih delavcev, ki s skupnimi močmi o-mogočajo, da je naš uspeh vedno
(nadaljevanje na 3. strani)
Tov. Jožica Mršič nam je povedala...
(nadaljevanje! z 2. strani) večji. Njim smo dolžni vso zahvalo, za vse kar smo pridobili v teh letih, posebno pa še vodstvenemu kadru, ki je z dobrim gospodarjenjem in lastnimi pobudami pripomogel, da se je naše podjetje razvilo v največji, moderni in v tujini priznan lesni kombinat na Dolenjskem.
Ker smo že ravno pred praznikom žena in ker je v našem podjetju zaposlenih skoraj polovica žensk naj omenim, da smo v našem sektorju razen dveh same žene in dekleta. Lepo bi bilo, da
»Od kdaj sts zaposleni v Novole-su?«
»V Novolesiu sem zaposlena od leta 1946. Moj. pokojni oče je bil zaposlen na luagi. Mee-eca maja si je porezal prste na levi noiki, nakar je bil upokojen. Takrat je bila očetova pokojnina zelo majhna, oziroma premajhna, da bi z njo živeli 3 člani družine im tako sem morala iskati zaposlitve jaz in io tudi dobila.«
»Kje ste delali?«
»Delala sem na raznih delovnih mestih, ker so obnavljali žago in je bilo treba delati, kjer j,e bila
se letos v jubilejnem letu, še prav posebno počasti ta praznik. Zavedati se moramo, da je toliko število žena in deklet s svojim delom veliko pripomoglo k tem, da smo v vseh teh letih dosegli tako lepe rezultate. Mnoge so s tem žrtvovale svoj dragoceni čas, ki bi ga sicer lahko posvetile svojim družinam, predvsem pa vzgoji otrok, zato se jim naj vsaj enkrat v letu in to ob njihovem prazniku — 8. marcu — oddolžimo za ves trud v službi, kakor doma.
Naj bo 8. MAREC v letošnjem jubilejnem letu še svečanejši, da bo vsem ženam ostal v lepem spominu!
potreba. Lahko rečem, da sem delala že na vseh delovnih mest h na obratu, tudi na moških delovnih mestLfi, kar se jie velikokrat zgodilo. Ce bi hotela pisati spomine, M lahko napisala rcman ne pa članek in to včasih k|pe, pretežno pa žalostne. Lahko sti vsak zamisli, 20 let delata na mrazu, snegu in dežju, da to so žalostni spomini din jih ne želim obujati. Danes zaposlena mladina v Novo-lesu ne ve, kaj je hudo, posebno ne tisti, ki so v Straži, saj kamor pogledamo, povsod je vse v steklu. Moj začetek pa je bil žalosten in ga rada ne obujam. Vesela sem bila seveda vsakega prvega, ko st(m dobila težko pričakovano kuvertico, ampak takrat je bila bolj skromna, kot je danes.«
»Kaj želite v bodoče?«
»Moji predlogi in želje v bodoče — pivo je zdravje, samo tega ne pričakujem od Novolesa, pač pa izboljšanje delovnih pogojev. Da bi tudi mi v Soteski enkrat delali, ne pod milim nebom, pač pa pod prozornim, saj smo menda to zaslužili. Druga želja pa je, da se ne bi osebni dohodki zmanjšali in šli tako naprej, saj veste, denar imamo vsi radii, posebno ženske,«
0 okvirnem planu za leto 1970
Kljub zamotani situaciji na trgu v zadnjih treh mesecih na katerem se »Novolos« srečuje kot kupec surovin in pomožnega materiala na eni strani, na drugi pa kot prodajalec svojih proizvodov, smo uspeli pripraviti okviren načrt proizvodnje, nabave in prodaje v letu 1970.
Menim, da je prav, da se okarakterizira tako imenovana »zamotana situacija na trgu« in to ne iz razloga počasnega reagiranja analitikov in planerjev na spremembe, ki vsakodnevno nastajajo zaradi nestabilnih cen (nabavnih in prodajnih), ampak predvsem iz razloga, da se pojasni položaj v kakršnem smo se znašli ob prestopu v novo poslovno leto, ki se bo gotovo odražal v določenih odtenkih skozi vse planirano obdobje.
Osnovne karakteristike bi bile sledeče:
L še vedno splošna nestabilnost cen osnovnim surovinam tako bukovi kot jelovi surovim, ki je v povprečju parastla prknerjujoč jQ s plansko ceno v letu 1969 za o4“/o
2.	Porast in še vedno n eu s tal j er nost cen pomožnega materiala, ki je v povprečju porastel po naši grobi oceni za 7%
3.	Porast cen v transportu
4.	Na srečo še vedno trajajoča konjuktura za naše proizvode, s pripombo, da je potrebno ločiti: da je povpraševanje po naših proizvodih na jugoslovanskem trgu večje kot na zunanj.om. Obraz temu so tudi prodajne cene, ki so na domačem trgu hitreje sledile zviševanju cen surovinam in materialu. Tudi tradioialno stabilen evropski in ameriški trg je letos nekoliko popustil, tako da so cene npr. za gugalnike v ZDA po-rastle v povprečju za okoli 4,5%, oene vezanih plošč na italian-skem trgu kar za 20%. V povprečju so sedanje cene oziroma planirane višje od lanskoletnih doseženih v TDP za 4,5%, v TVP za 20%, v TSP za 15%, v Opremale-su za 6% in v žagarski proizvodnji za 15%.
(nadaljevanje na 9. strani)
Pogovor z Marico Filoliovo
V
Žene pripovedujejo ...
Ob prazniku naših žena, 8. marcu, smo zaprosili za kratek razgovor dve po delovni dobi pri podjetju »starejši« sodelavki. Povedali sta marsiikaj, kako je bito včasih, kako želita, da bi bilo danes itd.
Milka Repše
»Od kdaj ste pri podjetju?«
»V tovarni: igrač sem se zaposlila 23. aprila 1948. Takrat nas je bilo vseh skupaj okoli 100. V začetku sem delala na montaži igrač. Vsa leta do danes sem opravljala različna dela v oddelku montaže.«
»česa se najraje spominjate?«
»Ko sem bila v podjetju 10 let, sem dobila uro, siedaj, ko sem pa že 22 let se pa na stare delavce nihče ne spomni. Starejši smo svojo mladostno energijo porabili zato, da je Novoles danes tak kot je, vendar bi nam morati danes to priznati. Danes ne moremo več delati z enakim tempom, zahteva pa se vsak dan več.«
»Kako ste 8. marec praznovali prej?«
»Največkrat je bila to mala zakuska, povezana s sindiklnim rajanjem. Imeli smo svojo dvorano in so bili ti prazniki bolj svečani. Na splošno smo imeli več skup-nijh zabav. Vzdušje je bilo zmeraj bolj tovariško., vsi smo bili bolj enotni, kot danes, tako pri plačajh, delu in vsakdanjem življenju.«
»Kaj mislite o današnjem stanju v podjetju?«
Podjetje se sicer razvija in širi, za delavce se pa še vedno premalo skrbi v vseh ozirih. Naj navedem samo nekaj primerov: Za prevoz na delo in domov je star bo organizirano Zjutraj še gre. Za domov pa je gneča nepopisna. Je en avtobus manj kot zjutraj, poleg nas pa se drenjajo še delavci »Pionirja«. Garderobe so slabo opremljene. Omarice so take, da je škoda v njih spraviti kakršnokoli obleko. Tudi sanitarije so slabe. Vendar jie treba povda-riti, da je takemu stanju kriva tudi malomarnost posameznikov, ki vse skupaj še bolj pokvarijo. Mislim na vzdrževanje reda v gar_ derobah in sanitarijah.
Malica je poglavje zase. Podražila se je za 50 din, razlike pa ni nobene med prejšnjo in sedanjo. Sem gospodinja in vem, da bi se dalo skuhati vsaj okusno. Prostori, v katerih delamo, so na prepihu. Razsvetljava je slaba’' skratka, delovni pogoji so slabi.«
»Vaše želje?«
»Vsak delavec sd želi boljše plače. Jaz nisem izjema. Smatram, da osebni dohodki tudi niso pravično razdeljeni. Starim delavcem bi morali dati glede na njihovo delovno dobo primernejši dodatek.«
»Kaj menite o delavskem samoupravljanju?«
»Vloga delavcev pri raznih odločitvah je vsekakor premajhna. Morda pa svojih pravic niti ne znajo izkoristiti.«
»Kaj pa naš časopis?«
»Je še kar v redu, vsaj zadnje čase.«
Pepca Gerbec se je zaposlila v bivši tovarni igrač 10. februarja 1949. Dobro se še spominja, da je prvi dan obračala nogice in rokice za igrače v blagovnem oddelku. Spornija se celo tega, da jdh jie prvi dan naredila 360. Nato je do januarja 1952. leta delala še v strojnem oddelku kot zarisoval-ka. Takrat pa je podjetje zašlo v
težaven položaj in na spisku 100 odpuščenih je bila tudi ona. Ko se je maja istega leta stanje v podjetju zopet izboljšalo je bila sprejeta nazaj na delo in je bila nato kurirka in snažilka obenem do leta 1960. Nato je delala v lakirnici še v Novem mestu nato še v Straži, od leta 1960 naprej pa jie spet, kot sama pravi, pri svoji dobri metli.
»Kateri dogodek vam je ostal v teh 21 letih v najbolj neprijetnem spominu?«
»Ja, to je, bilo takrat, ko sem bila odpuščena. Nič nisem bila o-sebno kriva, težak položaj podjetja pa je vseeno povzročil odpustitve.«
»česa se pa najraje spominjate?«
»To jie bilo pa takrat, ko sem bila sprejeta nazaj v službo. Pa tudi najbolje sem se počutila v tistem obdobju, ko sem bila kurirka.«
»Kako ste včasih praznovali 8. marec?«
»V bistvu ni bilo ne vem kako slovesno in razkošno. Toda praznovali smo vsi lin to res v nekem zelo tovariškem vzdušju, kar pa danes močno pogrešam. Danes je eden bolj ošaben kot drugi. Pa tudi silvestrovanja in pustovanja smo imeli. Bilo je vse zelo preprosto, vendar smo se zmeraj lepo imeli, predvsem pa smo se teh zabav udeleževali vsi. Danes pa se vse samo grupira.«
(nadaljevanje na 7. strani)
Gozdnemu gospodarstvu
V nedeljio, 15. II. 1970, j>e bilo v dolenjskem zimskošportnem središču Črmošnjicah smučarsko tekmovanje gozdarjev in lesnoindustrijskih delavcev za Fricov pokal. Na startu sie je pojavilo 20 smučarjev, ki so dvakrat prevozili cca 300 m dolgo veleslalomsko progo. Čeprav je bila proga razmeroma lahka, je tekmovalce oviral sneg, ki je ves oais naletaval. Borba za prvo mesto tako med ekipami, kakor tudi med posamezniki je bila odločena že v prvi vožnji, ko sta Novolesova tekmovalca Reberniiik in Knez, ki sita veljala za favorita, tiiik pred ciljem padla ter tako pokopala upe N a vole'o ve ekipe na prvo mesto. Zato pa so tekmovalci Gozdnega gospodarstva Novo mesto izkoristili priložnost ter s sigurno vožnjo priborili svoji ekipi prvo mesto.
Pa poglejmo rezultate:
1.	Serini Alojz — GG Novo mesto, 2. Rustja Janez — GG Novo mesto, 3. Knez Franc — GG čr-mošnjice, 4. Japelj Boštjan — Novoles, 5. Goleš Janko — Novoles, 6. Rebernik Drago — Novo les
Ekipno:
l.GG Novo mesto (Rustja, Serini), 2. Novoles (Japelj, Goleš)
Po tekmovanju je tov. ing. Kali-
novič razglasil rezultate ter najbolje plasiranim tekmovalcem razdelil praktična darila, ki so jih prispevala podjetja Novoles, GG in Krka, prvoplasirani ekipi GG pa še prehodni pokal.
Veleslalom za „Krko“
Tudi letos je Občinski sindikalni svet Novo mesto organiziral smučarsko tekmovanje v veleslalomu za delavce dolenjskih občin. V prekrasnem vremenu se je tekmovanju udeležilo več kot 50 tekmo val cev in tekmovalk. Vsak smučar je progo prevozil dvakrat. Tokrat so se najbolj izkazali smučarji Tovarne zdravil KRKA Novo mesto, ki so osvojili prvo mesto med posamezniki in ekipami.
Vrstni red — moški:
1. Henčič (Krka), 2. Pintar (Elek-tro Novo mesto), 3. Ilovar (Krka) Novalesovi tekmovalci -so se uvrstili na naslednja mesita: 9. Rebernik, 11. Japelj, 12. Goleš Ekipno:
1. Krka, 2. Novoteks, 3. Elektro
Obrok naših novih kupcev gugal-
nikov iz Amerike (USA) g. Fried-man (na desni) s svojim družab-
nikom in njegovo soprogo v družbi tov. Slavka Vidmarja in Mihe Šuštarja v NOVOLESU.
Iz Pavlihe
!hmuydkt0mrur
v več!
V tovarni drobnega pohištva imajo naprodaj okusne stole po cca 60.00 din. Pohitite z nakupom, da jih ne bi prej zmanjkalo!
* * *
Država bo baje odmrla, samo paziti bomo morali, da nam ne potegne še vsega gospodarstva za sabo.
* * *
Zalivala
Ob nenadni izgubi najinih ljubljenih staršev se iskreno zahvaliva vsent, ki so nama izkazali svoje sočustvovanje in pozornost ob težkih dneh. Posebno zahvalo pa izrekava svojim sodelavcem v »Novolesu« iz TSP in TDP!
Anica Tisovec TSP Ivan šiška TDP
Izpolnitev operativnega plana od 1. II do 15. II.
Tovarna drobnega pohištva je v
prvi polovici februarja precej izpod plana. Zastoj je nastal zaradi zmanjšanja medfaznih zalog pred strojnim oddelkom. Da pa ni bilo zadostnih zalog pred strojnim oddelkom, je vzrok nova de-dmirniica, katera pa še ni popolnoma stekla. Sedaj se je v de-oimiimioi uvedlo nadurno delo, s katerim se bo dohitelo zamujeno, tako da lahko računamo, da bo
PROIZVODNJA
TVP
-103,1,%
NOVOLES 97,3 7.
plan proizvodnje in odpreme za februar izpolnjen.
V tovarni vezanih plošč proizvodnja poteka po planu, oziroma jo
še presega. Zastoj je nastal v odpremi, kateri je samo trenutnera značaja, namreč naši odjemalci, predvsem inozemski, niso prišli pravočasno po blago. Predvidevamo, da bo v februarju plan proizvodnje in odpreme izpolnjen.
ODPREMA
T DP	TVP	TSP
8 3, G 7.	811,7 V.	VA.V/4
TPP	Žage	novoles
-Ioo,o7.	H4.554	9i,8 7.
Tovarna stilnega pohištva
Glavni izvoz v proizvodnji je nastal zaradi neprimernega laka in so tako nastali zastoji v lakirni" oi. Planirana proizvodnja za februar bo dosežena, odprema pa ne bo dosežena, ker se ne bodo mlogle pravočajslno s kompletirati garniture.
Tovarna ploskovnega pohištva —
Tu poteka proizvodnja in odprema po planu.
TDP — lužen j e s pištolo Na sliki: Besekova, Avguštinova in Hrovatova
Žagi
Tudi po rebalansu plana proizvodnje na žagah poteka proizvodnja nad planom, čeprav so zaloge hlodov minimalne. Odprema pa je nenormalno presežena, kar pa v količinah ne predstavlja veliko. Razlika nastaja samo v odpremi jelovega žaganega lesa. Odpremi ves les, Katerega razžagajo, razžagajo pa ga toliko, kolikor pride hlodov, zato je tudi planiranje tukaj nerealno.
Ing. Andrej Žnidaršič
Iz Soteske pošiljajo iskren pozdrav ženam ob 8. marcu
. . . Danes, po tolikih letih je v ospredju spoznanje! da bo potrebno še mnogo naporov za to, da bodo žene v resnici dosegle vse pravice, ki so že zapisane. Gre predvsem za to, da dosežejo čim večjo strokovno usposobljenost. Poskrbeti je treba za varstvo in vzgojo otrok in tudi na delovnih mestih naj velja ženi — materi posebna skrb.
Zavedajmo se, da so žene v veliki meri pripomogle k obogatitvi uspehov — dosežkov, za katere smo se vsi borili.
Zato, vam žene, velja ob 8. marcu naš iskren pozdrav'
K tem čestitkam se pridružuje sindikalna organizacija žage v Soteski z željo, da bi bile zadovoljne in da bi dosegale še večje uspehe pri delu!	T. V.
v ijte redno i svojem listu!
V
Žene pripovedujejo.
(nadaljevanje s 4. strani)
»Kaj mislite o današnjem Novo-lesu?«
»Vsi smo ponosni na hiter razvoj podjetja:. S tem pa ni, rečeno, da smo popolnoma zadovoljni z notranjimi dogajanji. Danes je še kar dobro preskrbljeno za malico. Pri tem pa me mati, da po vseh vogalih leži kruh. Veste, včasih je bilo drugače. Danes ljiudje še kruha ne znajo ceniti. Nekdaj srno bili že samega kruha vesela ne da bi sanjali še o čem boljšem.
Moti me tudi naslednje. Imamo moderno tovarno, vendar slabo opremljene garderobe in sanitarije. Je pa tudi res, da so nekateri sila malomarni in nemarni, saj, te prostore včasih dobesedno povedano posvinjajo. Ne vem kako ti ljudje delajio doma. Delovni odnosi danes tudi niso tako v redu kot so bili nekoč.
Včasih smo imeli tudi več sestankov kolektiva, na katerih smo se pomenili o raznih problemih. Sestanki so danes prava redkost. In kar smo se takrat na sestankih zmenili se je potem res tudi naredilo.
Stari delavci smo danes zapostavljeni. To bi bilo tudii treba urediti.«
»Kaj menite o našem časopisu?«
»Je v redu. Sedaj vsaj kaj zvem, ko imamo svoje redno glasilo.«
»Vaše želje?«
»Teh imam kolikor jtih hočete: bolšo plačo, boljši medsebojni odnosi . . . vendar to so želje. Eno bi. mi pa le lahko uresničili. Že vsaka kmečka gospodinja ima ta ali oni stroj, jaz kot obratna snažilka imam pa metlo in to zar stareli model. Vsaj »biksar« bi mi lahko kupili.«
Kikelj Joža je ena izmed mlajših sodelavk v našem rbratu. Ker je v Novolesu cca	"'dine,
smo se odločili, da 5	/osta-
vimo nekaj, vprašan '"'ovolesu je že četrto leto	d za-
četka, pa do danes v lakirni i na
raznih delovnih mestilh.
»Kaj mislite da ni in kaj je v redu v našem podjetju?«
»Kaj ni v redu. Garderobe, sanitarije. Stara zgodba. Vendar so bili ti prostori pred kratkim novi. Uničili smo jih torej sami zaradi malomarnosti nekaterih. Glede na to, da sio delovni pogoji zaradi posebnih pogojev v lakirnici težji, kot v drugih oddelkih, menim, da se premalo gleda na nas, tako glede osebnih zaščitnih sredstev kot splošnih.
Moram pa pohvaliti možnosti glede izobraževanja, ki nam jih nudi podjetje. Letos bom končala osemletko in če bo mogoče, bi se vpisal a še naprej na večerno e-konomsko šolo.«
»Kako naj bi vam ženskam organizirali praznovanje vašega praznika?«
»Najbolje bi bilo, da bi nam organizirali nekje v Toplicah. Toda zraven zakuske bi nam za spremembo lahko pripravili tudii krajši kulturni program.«
»Kaj mislite o delu naše sindikalne organizacije?«
»Vsako leto organizira izlet pa silvestrovanje. Pričakovali bi kaj več.«
»Kaj pa naj bi?«
»Ekskurzije v sorodna podjetja. Lani srno to naredili v Varaždin. Zakaj, ne bi s tem nadaljevali? če bi pa naš sindikat organiziral kako gledališko predstavo za nats (mislim v kulturnem domu v Novem mesitu) bi bili ljudje sigurno navdušeni.«
»Kaj pa mladinska organizacija?« »Prvič sem slišala zanjo v našem podjetju pred mesecem. Izgleda, da se bo delo te organizacije le zdramilo iz dolgega spanja, saj smo imeli za začetek vsaj mladinski ples! želimo si pa sp kaj drugega. Mladih je veliko v po,dr jetju. Treba je le vspioidbude.« »Zakaj je po tvojem mišljenju tako malo žensk zastopanih v naših samoupravnih organih?« »Temu je precej kriva naša miselnost. Večina jih meni, da je mesto ženski samo za štedilnikom. Toda če delamo v tej sredini, naj bi tudi pri odločanju imele besedo!«	GAMA
Ženam za 8. marec
Ustavimo se pri besedi žena, mati Ta mehka in topla beseda, izrečena iz tisočerih ust.
Dolg in naporen je tvoj dan — žena — delavka.
Naj ti izrečemo vse najlepše ob tvojem prazniku — dnevu žena.
Sonja Humer in Danica Gašparovič pri potapljanju elementov v tovarni drobnega pohištva
Grafikon k poročilu o doseganju plana v 4. številki
PROIZVODNJA
2. Stražo 2, Sotesko. NOVOLES H2,2%	156,8%	105.li %
ODPREMA
žage
116,9%
NOVOLES
10S,0%
2-OG7
H'715 1-692
0

pl.
IZV.
mk
i
TDP
a
pl. izv.
TV P
IZVRŠITEV OPERATIVNEGA PLANA za leto 1969/v milj Sdin/
830
prz 787
y ■
pl. izv.
TSP
766
74 o
\LA
p'
IZV-
Z. ST.
828	819
I
pl. izv
ž.so.
6.080
plan
6.105
its- ; ■
:• ■ .
t .

J
izvršitev
NOVOLES
0 okvirnem planu za leto 1970
(nadialjiavamje s 3. strani)
5.	Razen nestabilnih cen že vse-stkozi našo nabavo spremlja velika skrb, da zasigura planirano količino hlodovine in lesa. Problem je torej tudi količina.
II. Osnovni cilji plana 1970
Osnovni moto plana 1970 bi bil:
-	izkoristiti konjukturo v prodaji,
-	izkoristiti vse inštalirane kapacitete v lanskem in letošnjem letu
Konkretni cilji pa bi bili sledeči:
1.	Da se maksimalno izkoristi ko-njuktura v prodaji naših artiklov predvsem na domačem trgu. Zato vodstvo podjetja predlaga, da o-brati kot doslej tudi v tem letu delajo ob prostih delovnih dneh.
2.	Da so pri prodaji naših proizvodov (razen TDP in deloma tudi Opremaies) zasleduje edini cilj to je, prodajati tja, kjer se dosega višje cene. To pomeni, da se Novoles zavestno poslavlja od dolgoletnega statusa pretežnega izvoznika
3.	Da nabavna služba podvoji napore, da zasigura surovine po tr-
žno najugodnejših cenah.
4.	Da se zaradi pomanjkanja bu-kove hlodovine prične z uvozom eksotične hlodovine iz Zahodne Afrike, ki se bo predelovala v vezane plošče (cca 600 m3)
5.	Da se oplemeniti proizvodnja predvsem v tovarni vezanih plošč z vodo odpornimi in furniranimi vezanimi ploščami, da se ravno tako oplemeniti dosedanji proizvodni program v finali, predvsem v TDP-ju z novimi bogatejšimi gugalniki.
6.	Prav zaradi Škarij cen v katerih se je znašlo podjetje, je eden osnovnih diljev boljša organizacija proizvodnje, na osnovi katere naj bi znižali proizvodne stroške. V ta namen je podjetje na koncu preteklega leta pritegnilo k sodelovanju več novih strokovnjakov.
Plan proizvodnje in prodaje za leto 1970
Vrednost v 000 din Del. enota Proizvodnja Prodaja TDP	24.529	24.529
TVP	33.093	33.093
TSP	15.558	14.420
TPP	10.121	10.121
21.897	13.671
NOVOLES 105.198	95.834
ZCODOVINA NAŠEGA PODJETJA
(nadaljevanje 150 Let soteške žage)
Vsi navedeni podatki bi bili netočni, v kolikor mislimo, da so se omenjene žage ukvarjale izključno z razžagovanj om bukove hlodovine, ker so tudi jelove deske postajale vse bolj iskano tržno blago. Posebno manjše žage venecijanke so se pretežno ukvarjale z razžagovanjem smrekove — jelove hlodovine.
Ce se z bežnim pogledom ozremo še na ostale male žage v okolici Straže, vidimo, da je bila prijavljena leta 1843 žaga venecianr ka v Vavti vasi — last Dularja.
Verjetno iz istih let bo tudi No-setova žaga ob mlinu v Rumanji vasi.
Ker je v tem opisu večkrat omenjena železarna na Dvoru (odda-Ijena od Soteske 5 km), je prav da zapišemo nekaj besed še tej za tedanje čase važni industriji na področju Suhe krajine. Nenapisani zgodovinski viri, to je nešteto izkopanin, nam dajo dovolj zgovorne podatke, da je bilo na področju Zagradca, Šmihela pri Žužemberku, v okolici Dvora (Vinkov vrh) in Straže še za ča-
»Zgodovinska številka . . . «
So mi dejali,, da je 4. (t. j prejšnja) številka našega glasila. Bog* me, da je res!
Pa prav nič ne tajim in ne bom se opravičeval na dolgo in široko, ker bi to ne mogel povedati na kratko, ampak rečem le to, da bodo druge manj »zgodovinske« in bolj »sodobne«. To pa le pod pogojem, da boste sodelovali v čiirn večjem številu.
__________Vaš odgovorni urednik
Popravki ... ali »škrat ne miruje«
—	na zadnji strani pod naslovom »Zaihvaila«, se je podpisala tovarišica Milena Knez, a ne Knaz
—	na isti strani je servirna, a ne servisna mizica
—	na 4. strani »Zgodovina našega podjetja« ,SCAPINOVE' a ne ,SCHAPINOVE’ — H je odveč Tisti, kii so na sliki na 8. strani, pa naj sporočijo svoja imena in tudi kraj, kje so »ga žingaii«. Rok je 10. marec 1970
O zgodovini soteške žage piše naš sod davač Ivan Aš, šef nabavnega oddelka.
Mihi BLAŽIČU, komercialistu dsr kreno čestitamo k uspešno opravljeni diplomi na Višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru!
Komisija za izobraževanje in sodelavci
sa Keltov in Ilirov veliko topilnic železa. Ta tradicija se je ohranila vse do konca 19. stoletja. Železarstvo v Zagradcu je več ali manj uspešno preživelo več stoletij (od 15 do 19). A kot zaključni pečat pa je doba železarske industrije na DvOxj. Soteški Auerspergovci so zaslutili, da dobra železarska industrija tudi lahko povečuje njihovo bogastvo. Dvor se jim je zdel primerna točka za postavitev te industrije, saj je dajala Krka za začetne potrebe dovolj vodne energije, okolica Dvora, Dolnje Straže, Vavte vasi, primemo železovo rudo, a roška bukovina dovolj odličnega lesnega oglja.
(nadaljevanje prihodnjič)
Nagradna križanka
|r	2	3	h	5	6
i7-		r i			
8			n	9	
10		o	n		
12		ts			
		ih			
15	16				
17				!8	19
20			□	21	
22		□	n		
ih		25			
26					
VODORAVNO:
I.	Kraj z lesno industrijo na Dolenjskem, 7. letoviško mestece bli zu Splita, 8. paradiž, 9. kemični znak za radij, 10. središče vrtenja,
II.	dvojica, 12. češka opera (skladatelj Janaček), 14. letni gozdni posek, 15. domače moško ime, 17 klofuta - zamah z roko, 20. velika afriška reka, 21. osebni zaimek, 22. avtomobilska oznaka čehoslo-' vaške, 23. struja, 24. pokojni dolenjski skladatelj simfonične in operne glasbe (Marjan), 26.južni sadež
NAVPIČNO:
1. aparat, naprava, 2. zakoličena in določena pot, 3. skupina čebel, 4. kemični znak za srebro, 5. afriška žival z dolgim vratom, 6. naj višja gora v Turčiji, 11. mlečni izdelek, 13. država pod Himalajo, 15. deklica, 16. ameriški izumitelj na področju elektrotehnike, 18. ime stare Ljubljane, 19. žica pri grelnih električnih napravah, 23. ime hrvaškega pisatelja Ujeviča, 25. atvemobitska oznaka mesta Zaječar
Tovarna stilnega pohištva
Prišli:
BRADAČ Jožica
Odšli:
ROZMAN Štefan — v JLA, VIRANT Stanko — sporazum, BENČINA Bernarda — sporazum
Prišli:
TURK Jože
Odšli:
PLANTAR Franc — upokojitev Uprava
Prišli:
Ing. RAČEČIČ Marta, ing. JA' PELJ Boštjan, BRADAČ Viktor, POPLAŠEN Nikola, AŠČIČ Anton
Odšli:
PEČJAK Jože — smrt, JAKAB Ivanka — začasna tipok. AŠČIČ Anton — sporazum
Žaga Soteska
Prišli:
MEZNARIČ Zofija, VIDMAR Marjeta, ŠPORAR Janez, URBANČIČ Franc
Rešitve pošljite tovarišici Andreji TRAMPUŽ v TVP do 10. marca
Kadrovske
vesti
JANUARJA IN FEBRUARJA
Tovarna vezanih plošč
Prišli:
Ing. CUINIK Peter, BERKOPEC Vanja, DRAGMAN Marjan, TURK Tončka, MESOJEDEC Marija, KA' STELIC Ivan, NOVAK Anton, JAKŠE Justina, BLA2EVIČ Ra-miza, KOBE Anton, NOVAK Olga, METELKO Franc, ŠEGA Silvo, DRAGAN Dušan, FIFOLT Marija, KUČKO Ivanka, PEČAK Franci, HROVAT Ljudmila, GORŠE Fanika, NOV1NC Franc, HROVAT Jože, TRLEP Darko, MIKLIČ Julijana
Odšli
DRAŠLER Slavko — sporazum, PRŠINA Fanika — sporazum, MARKOVIČ Gabrijela — sporazum, BARBIČ Iztok — po preteku pogodbe
Tovarna drobnega pohištva
Prišli:
BARTOLJ Stanko, DRČAR Boris, PEČAVER Marjan, HOČEVAR Jože, KUM Danijel - iz JLA, PA KAR Boris, BEDEK Štefan, FIFOLT Franc, PEČJAK Anton, PELKO Fani
Odšli:
HROVAT Jožica — sporazum, KNEZ Ljudmila — upokojitev, KIRN Lojzka — samovoljna zap. LJUBI Ana — sporazum, HORVAT Štefan — sporazum, JAKŠE Majda — samovoljna zapustitev
Odšli:
POHOLE M arij a — sporazum' PAVLIN Tilka — upokojitev
žaga Straža
Odšli:
KLOBUČAR Franc — sporazum, STANIšA Franc — sporazum
OPREMALES
Prišli:
KAVŠČEK Stanislava, UDOVIČ Vincenc, KRUPIČ Ivanka, MEŽ-NAR Alojz, KASTELIC Anton
Odšli:
KASTELIC Anton — samovoljno, LAPIč Janko — sporazum, PI.AN-TAN Ivan — LEŠNJAK Anton — sporazum
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomili LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega L in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu