248. številka. Trst. v četrtek dne 30. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. rnzun nedelj in praznikov. oh 4 uri [••»j.oludne Naročnina znaša : ca/celo leu........... kron ta pol leta........12 ca četrt leta........ 6 u en rii*--«-e ........ 2 kroni Naro.iniio e j. siVvati naprej. Na na-ročbe 1«re7 priložene naročnine se uprava oe ozira. Po tohakarnah v Trrtu *»e prodajajo po-aajDf-r.rip -levilk*- ]>«> 6 stotink <3 nvć.i: izven I r>t;i pa ]'<> 8 -totink (4 nv<- Te le t ttn >t v. S-t*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslans. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., ne računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo Kokopi.-i se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglit-e sprejema upravni^tvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna >e nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin picuolo «tv. i, 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. VABILO redni občni zbor k k * * * in javni shod, katerega priredi politično društvo „Edinost" v nedeljo, dne 2. novembra 1902. ob 4. uri popoludne v Sancin-Čemotovi dvorani v Skednju. VSPORED: Srbsko-h rva tak i spor smatra se na rae-rodajnem mestu torej |»olitišfci oportunnim ; in zato da se tudi net . Nasprotno bi se moralo še le dokazati. Vse drugače pa da je z Veliko-Srbijo. Kakemu srbskemu pesniku ali oblastniku fe morda sanja ksj tacega; srbskemu narodu in njegovim voditeljem se vodi Dunaja pa Budapešte, ej, tedaj so Srbi »mo Benjamini — na papirju. Ako pa Sr-bija pogleda nekoliko proti Petrogradu, tedaj je ves tisk, kakor na ukaz, obrnen proti Srbiji, in Srbi imajo v novo hude čase. Tako daleč da eo prišli, da na Jugu samo sumničijo Srbe, čeravno so isti brez vsake kaže to vee nezaresno. V resnici ni videti v : organizacije, in Hrvatje jim prištevajo irre-Srbih nikake organizacije, ki bi kazala, da i dentistiške misli. Srb da ne stori nikdar prav : bi Srbi hrepeneli po združenju dežel, ki so če pošilja na Dunaj brzojavko o svoji udanosti, sestavljale nekdanje srbsko carstvo. Srbi ni-i je hinavec, če je ne pošilja, trdijo, da od majo (kakor imajo Hrvatje) ne državnopravne Srbov ni pričakovati drugega. Čudo da ni stranke, ne analogne organizacije. Srb pa torej, če Srbom gre kri v glavo ob takih tudi ve, (ia ni sam na svetu. Brigajo se razmerah. Sosebno jih jezi, ako se jim očita, j cijah. V nekem selu okraja Zloezov je drugi zanj. proti njegovi volji, in to pred da imajo rajše knkega srbskega vladarja od okrajni komisar pri tamošnjem karatu nastavim zato, ker je pckazal tu pa tam, da zna drugega. Oni spoštujejo tiste vladarje, ki nil oddelek konjice s IG konji vred in se o umreti za domovino. Pač govoič v Srbiji o uživajo priznanje od drugega sveta; drugače tem izrazil: »Tega duhovnika moramo rnate-»nerešenih Srb.h«, a o t* m mis-lijo Srbe Stare pa ao dokazali, kako znajo postopati proti rijalno uničiti«. Srbije, severne Makedonije in v novejši čas nevrednim oblastnikom. Sedaj pa da bi srb-; Posl. G lom bi ns ki je skušal doka-tudi Bosne in Hercegovine, kjer Srbstvu aki narod zaslužil \endar mir. zovati, da je bil štrajk poljedelskih delavcev grozi nevarnost. Drugače pa da skupno Srbstvo Vsak misleči Srbjda se zaveda, da vstva- ■ v Galiciji le pojav narodnega boja rned Po- ».litičnero"položaju; poroča gosp. ne pošteva zaresno »iredentističkih« pohot-! renje Velike Srbije je težavno in tudi pre- j Ijaki in Malorusi in je opravičeval poljsko lanec v Spinčić. nostij nekaterih krogov v Srbiji pa Črni rano. Srbski narod nima zato niti eposobnih šlahto, valivsi vso krivdo na maloruske Gori. Srbi zunaj Srbije pa Črne Gore vidijo diplomatov, toliko manje pa drugih sil. Da kmete. Tekom njegovega govora so mu bi pa Velika Srbija odgovarjala etnografskim Malorusi in socijalistična poslanca Daszvnski K o s, ki je kritiziral [»»stopanje političnih oblasti proti štrajkove?m. Pripovedoval je, kake instrukcije je neki politični uradnik dal stotniku Mullerju, kateri mi je bil z oddelkom vojakov pi slan na pomoč. Priporočal je stotniku namreč, naj kmetom ne prizanaša, naj jim povzroči oim veČo škodo in naj ne bo prestrog z vojaki, ki bi se spozabili pri ženah in hčerah štrajkovcev. Stotnik je po-zaeje pripovedoval, tla so te instrukcije napravile nanj utis, da tu gre za maščevanje proti štrajkovcem. Seveda mu ni prišlo niti na um, da bi se bil ravnal po teh in.štruk- 1. Nagovor predsednika ; 'J. Poročilo tajnika : 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora : f>. O , državni poslanec \ . >pi • ». Poročilo o {»»liričnem položaju v Trstu : poroča gos p. deželni j»oslanec dr. (>. Rvbar. 7. Eventualnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. v teh dveh državah sad krvavih bojev in se čutijo dolžne, da položenje, v katero so prišli po lastni krivdi, olepšajo in porabijo iz pijetete do bojevnikov, ki so vstvarili ti dve državici. Srbi zunaj teh držav imajo še nezasluženo škodo radi dejstva, da obstajeti ti dve državi. Srbi da že'ć samo poravnati navskrižje raznih srbskih plemen, in sicer s š rjenjem razmeram na Balkanih in imela več smisla, in Breiter neprenehoma begali v besedo. — Srbsko-Lrvatski spor. in. Tako sodijo Srhi m tako sklepajo oni tnisli solidarnosti pa vzajemnega spoznanja, skupno : Državnopravnih razmer, v katerih se naha- Srb«ko hrvatski spor ne i/.vira iz ne- jajo, se oni nočejo dotikat'. Oni da žele samo važnih vzrokov. Z jedne strani se bojujejo zakonitega popravka proti neprijaznemu tlače Hrvatje /.a pomn*. ženje svojega narodnega nju, neomejeni) jednakopravnost med Srbom posestva •« sredstvi, kij h jim je sovetoval Lju- in Hrvatom, n e d v o m 1 j i v dokaz o devilGaj ; z druge strani se l>orć Srbi za t e m, d a n e t i č i nihče z a h r v a t - svoje <«hranjenje, kjer le-ii nimajo svoje s k o politiko, in tla dobi Srb svobodo države, Kater > pa zahtevajo Hrvatje tudi za lastno kulturno delovanje. Zato da se to- za-sr. To, da so Hrvatje diznt - [»oprej goti vsak Srb, ako se mu očita, da goji tudi o važnih svojih interesih da niso bili taki i centrifugalne tendencije v Avstriji, Bosni pa — |*>tero, da so prav dohro organizovani, in Hercegovini. To očitajo kaj radi Srbom Hr- da ee za to organizam ] » upotrebljajo znatna vatje in jih motijo še v mirnem ztsebnem denarna sredstva, da daje nekako c prav »če nje slutnji, da s p i r i t u s agens velikohr-vatske politike ni na Hrvatskem. Iz načina, Kakor s«i Hrvatje organizovani, da je razvi- iivijenju. Srb da ne sme imeti danes niti sorodnikov, n. pr. v Orni Gori, ker ga drugače takoj sumničijo. Ogrski avstrijski Srbi da nego pa Velika Hrvatska, t adaljevanje včerajšnjega brzojavnega po- nister dal poljskemu klubu pomirljivo zago-ročila. tovilo, da to, da je kredit za rečeni gimnazij V nadaljevanju razprave glede štrajka postavljen v proračun, še ne pomenja od- dveh plemen jed nega in istega naroda. V psi Ion. Politični pregled. V Trstu. 30. oktobra 1902. PODI, THTAK MELITA. Povest iz naše dsbe. Spi**! Kvr^n Tirnic ; prevedel Radi. Drugi del. XII. Melita je sede'a z Elo na terasi za dvorom, ko so vozovi dospeli na dvorišče. j Dete, kakor da je znalo, da ga mati ne ljubi, vani m pismom, dodavši na koncu, da naj- držalo se je mrzlo proti njej. Ni je gledalo brže pride v spremstvu svojega moža, ki ne- ' rado. niti se jej kedaj nasmehnilo, ali ročice kuj sluti. jej molilo, ko je je zvala k sebi, kar je bilo Ko je Melita priobčila Branimiru, da v osialem, redko, jako redko. A na očetovi ati one dve namenile naprašiti izlet v Stu- roki, ali dedovem kolenu, kako veeelo in bico, se je on takoj izjavil, da ja sprejme, živo je bilo dete, ko se je neprestano sme- Ia tako je bilo. Prišlo je njih troje v Stubico, jal> in gibalo ; povsem druga stvar. Melita kjer so že našli Alfreda z Ljub co in še ne- je videla to, ali si radi tega ni trla glave, kim častnikom. samo jezilo jo je, da jej to malo bitje vrača Navzočnost Branimira bila je jako nemilo za drago, kakor da jej hoče kljubovati, ljuba zaljubljencema. Alfred je komaj našel dopusta, pa se je nadejal, da ga letos laglje dobi. Samo, kaj poreče k temu strina . . . Ako mu bo tudi verovala, da je bolan. aH jej ne pade morda na um, da se mu pridružiti z Ljubico? . . Ista skrb vznemirjala je Meli to. Lini jo je Branimir res pustil samo v svet, ali letos ?! . . Bala se je, da ne ! Ko mu je nekoč, samo da izve njegopo mišljenje, omenila, da čuti potrebo iti v kako zdravilišče, pokazal se je on takoj pripravlje- »očtla takoj misliti, njenemu izgledu. kaj bo sedaj. Neki notranji glas jej je govoril, »To je znenadenje, kaj ne, Melv?« jej da Branimir nekaj zna in sumi Da-njo. V je vskl knil gr< f, f* Kazavži na svojega unuka, tem jo je vtrdil tudi včerajšnji razgovor mej katerega je bonna držala na roki, ker je bil njim in Elo na zabavi v Oroslavju, o kate ■^e zaspan. On je vtci del pota sladko prespal rem jej je danes Ela pripovedovala. Njeni in se prebudil komaj tedaj, ko so vozovi stali izleti na kolesu ia sestanki z Alfredom ;n na dvorišču deli-dvorskem. njegovo družbo, niso mogli za-njo imeti ni- »Zaspan je še«, je rekla Melv hladno, kake cene več. Branimir je pripeljal sem *>dnee 'e tra precej gori v sobo, m rda bo še svoje vozilo, in to je znak, da jo kani sprem- spal.« ljati na njenih izletih, ali jasneje: da misli Mali ;rj nasloml glavo na tx>nnine rame, paziti na njo. Da se o tem popolnoma pre- |>a je iz»pod < "esa, kakor da »e boji, ali da priča, zasnovala je z Elo izlet v Stubiške mu ne gre od srca, pogledal na svojo mater, toplice ter je o tem obvestila Alfreda šifro- »Poskusiti hečemo še kak izlet..... s teboj.« morda se naveliča, ali ho zadržan«, je menila Melv. »Pa ako ne?« »Počakamo na lepo priliko, moramo jo uloviti«, je rekla Melv odločno. Pri tem je ostalo. Melita in Ela Bti priredili še dva izleta: no, Branimir ja je spremljal na vsakem, a z ničemer ni pokazal, da mu je to spremstvo bilo neprijetno. Alfred in Melita sta se sporazumela, da opustita te izlete, ki jima ne hasnejo ni-česa r. Melita je mislila, da bo najbolje, ako pojde v kako zdravilišče, kamor bi jej Al fred, hlineči bolezen, sledil. L<*ni ni imel »A dete?« je opazila, ozlovoljena vsled Branimirovega odgovora, iz katerega je umela, da bi on hotel iti žnjo. »Tudi dete pojde z nama. to se zna. Saj ga ne moremo puščati samega.« »Ne, jaz tega nočem«, planila je Melitafc »jaz ne potrebujem nikogar seboj, ni tel>e, ni deteta . . . Pojdem kamor mi drago, hočem biti sama, svobodna.« »To ne sme biti !« jo je zavrnil Branimir strogo, da ga je Melita začudeno pogledala. »Dokler sem ti jaz mož in ti moja žena, brez mene ne pojdeš nikamor!« i Pride še.) lati liat pa piše v sinoćnjem večernem voriti o »napredka časa*, in o luči, ki izdanju, da nezadovoljnost členov poljskega kola nara-"a. Ali vzrok tej nezadovoljnosti, kakor tra navaja dunajski list, je malee čuden. Poljaki da nikakor niso budi zato, ker se tnalo ru-ki gimnazij zasnuje, ampak jezi da jih, da je kredit v državnem preračunu, ker so oni sani namerjali dovoliti gi v deželnem zboru kakor sredstvo za (»otolaženje Malo- »prodira v najtemneje propade« — to je že malce več nego hinavstvo ! Z*to pa vsi oni, ki so res za napredek narodov, n^ obžaljujejo p >raza, ki s > ^a doživele »svobodomiselne« stranke na Niže Avstrijskem : obžaljujejo pa iskrene, ker nimajo razloga veseliti se na zmagi nemških krščanskih s o - ruaov. V tej nevolji da voditelji poljskega e j j a J i B t o v, o katerih je predobro znano, »kola« dalje izpodkopujejo tla ministru Pien - i ^a ao nasproti Slovanom pač jako nemški, a taku. Prijateljica dr.a Koerberja zaključuje, _ krščanski! da takojšnjega odstopa ministra Pientaka si r-er ni pričakovati, ali ni izključeno, da isti odstopi, čim parlamentarni odnošaji pridejo v mirneji i r. Odmevi zagrebških izgredov. Kr. hrvatsko-slovensko-daimat. dež. vlada odredila je z naredbo od 27. oktobra 1092. št. ">400/Pr., da se ima škoda, katero so trpeli lagal je dr. Rvbar, naj se razprava vrši skozi in skozi v slovenskem jeziku, da se tudi zapisnik spiše ter razsodba proglasi in spiše v slovenskem jeziku. Po do'gem posvetovanju je sodni dvor pod predsedstvom svetnika Pederzolli-ja ta predlog odbil, češ, da se bo ta razprava vršila po stari navadi, da se bo sicer z obtožencema in pričami slovenski govorilo, zapisnik pa da bo italijanski in tudi sodba da se proglasi in spiše v italijanskem jeziku, bcr da sodni dvor se ne smatra opravičenim, da bi brez nove odredbe svojih viših, oziroma kompetentnih faktorjev, spreminjal dosedanje postopanje. Na to se je razprava nadaljevala. B de voditelj ministerstva za notranje stvari, nastopno : »V seji visoke zbornice od lf». aprila t. 1. so poslanci SpinČic in tovariši stavili do mene interpelacijo, ki je govorila o italijanskih povabilih na uabor za naborne obve-zance v občini Dolina od strani okr. glavarstva koperskega. Čast mi je, da v sporazumljenju z ministrom za deželno brambo pojasnim : Imenovano okrajno glavarstvo je v resnici — drugače nego se je golilo v prejšnji 1» letih — zu letošnji nabor izdalo italijanski sestavljena povabila za občin) Dolina m nekatere druge občine s pretežno slovenskim ali hrvatskim prebivalstvom. Le za naborne je izjavil, da je z voznikom obtožencem Zego obvezance ob'ine Buzet s> bila tudi to pot šel k volilcu Jurci, ki je delal v Nabrežmi, vabila sestavljena v slovanskem jeziku. Silen poraz na dezelnozborskih pojedinci O priliki zadnjih demon-tracij v volitvah na Niže - Avstrijskem za Zagrebu i.i cenilne Stroške skupnem zne-kmečke občine so doživele združene kršČan- j 51.074 K 20 atotink poplačati s 3'5w/9 skim socijalistom nasprotne stranke. > doklado na predpis direktnega davka za I. . . .. P n • t , I- v,_ , I,j;na ■ . , , X • !» „«,„ pooblastilom volil za liberalno stranko. Jnrca sarniski pomoti, dogodi vsi se na okrajnem I o je pravi polom. Kmečke ooCine v (,d katerega s? plačuje občinska » J , . . , da bi od njega prejel pooblastilo z t občinsko Temu dogodku pa je, kakor kažejo iz- volitev in da mu je povedal, d i bi s tem vršena poizvedovanja, izključni vzrok v pi- da je bil s tem zadovoljen, pa da je hotel glavarstvu, katera pomota se je — ko se je znati najprej, ali je tudi njegov prijatelj Gulič, občina Dolina pritožila — takoj popravila, rečeni kr novini imajo podeliti 21 mandatov. ' doklada. Od teh 21 mandatov so jih imeli doslej kr- Gibanje berolinskih Poljakov. — ščanski socijalisti 14. druge pa deloma pri- \'^eraj je bil v Berolinu velik shod timo- padniki nemške ljudske stranke, deloma Sch«".- puljakov. Na tem shodu so sklenili i ..... ... , D i: u „ ! slednjemu, kateri mu je hotel podpisati po-i nererjar.c . ustanoviti veliko organizacijo vseh roljakov, ; J ' J ,rr :. . i i * dru- "blastilo, toda, ker ni bilo pisalne priprave, da se taka pomota v li o (I n e e ne ki je bil tam blizu na delu, pripravljen dati odposlavši slo^enaki sestavljena povabila do-pooblastilo. Bole da je šel z Zego K temu tičnim občinam. Poskrbljeno je t u ti i za to. V |x,uedeljek še. na predvečer volitev v žjve5jh v Berolinu in po ok >lici. N w.i kmečkih občinah, je pisala >Nen« Fr. Presse« gtVQ £a(,tevalo poljske duhovnike, da mu je rekel, naj mesto njega podpiše p o n o v i.< načini m, ki je izražal velike nade. Na tem, ge v katoliških cerkvah v Berolinu in da nasprotniki Luegerjeve stranke (hranijo okolici uvedejo slovenske propoved1, in svoje dosedanje pozicije, niti dvomila ni, 8ie^njj5 rabo poljskega jezika o krst h, poro-marveč namigovala na možnost, da krščan- j^ah j^j ski socija. sti izgube 5 do 6 mandatov. Vsa- i Nekateri govorniki na shodu so izjavili, kako pa da pojde na mnogih voliščih za raz- fja je ^olje, poljskega otroki ne nese like malo glasov. h kr8tM> Deg0 da se ga krsti v nemškem Kako vse drugače je prišlo! Malo je jeBjku izgledov v zgodovini novejih političnih in volilnih l>orb, ko je slana naslednjega dne tako temeljito |>ožgala cvetje včerajšnjega ve-j čera, kak« r se je to zgodilo združenim »svobodomiseln m« strankam na teh volitvah za kmeSke občine Niže-Avstrijske. i Jurca ali Bde sam. Na to da je šel Bole Posebno na ta zadnji od sti vek v p >jas- zopet k Jurci, kateremu je rekel, dajeGulič ailu gospoda Koerberja opozarjamo naša dal pooblastilo, na kar je Jurca podpisal po- ljudstvo. To zagotovilo nam pravi, da so oblastilo in bianco, Guliča pa da je B>le sam podrejene oblasti dobile ukaz, da morajo na- podpisal, ker je bil v to pooblaščen. S po- šim strankam pošiljati vabila v našem jeziku, oblastilom Guličevem je volil neki Furlan, s Će se. torej kje še dogodi drugače, bomo pooblastilom Jurčevem pa obtoženec Zega. vedeli, da se dotične oblasti ne pokore dob- Obtoženec Zega je izpovedal kakor Bole. — ljenim ukazom; a naša pravica in naša dolž- Trdil je, da je bil zraven le kakor voznik nost je, da vsak taki slučaj spravimo v Boletov in da se pogovorov radi pooblastil ni javnost oziroma do znanja višim oblastim, udeležil. ! Zakaj v Benetke £ Pod tem naslovom Priči Gulič in Jurca ste izpove lali pri- l>iže »Slovenec« : Z dnem 31. avgusta je potekel čas za Tržaške vesli. Zanimivo illt da 8ta l>ila "dovoljna voliti za liberalno razpis nagrade za najboljše delo o zgodovini 1 - ' 'stranko ter dati Boletu pooblastilo, da pa ni- ali statistiki Trsta. Predloženi so bili štirje dal so ti poslednji očuvali vse svoje pozicije, ara šllja ,.K||, tlllU vH^Zaillllliv (). spisi, o katerih naj izreče svojo sodbo »Kra-! Ijevi institut znancsti v Benetkah«. Sedaj prašanje, ali so Lahi v Avstriji taki reveži, ki niso sposobni razsoditi o F. teh dveh' pooblastil, češ, da je bilo poobla-j boljšem ali slabš-m delu? Če pa to ni res, v roke k t ščanski m socijalistom, za 21. pa BOŽ. Štifta rja ili 11111»*» dril- Btilo Guličevo falzilcirano, a pooblastdo Jur- tedaj pa so le taka dela o avstrijskem Trsta čevo se zvijačo pridobljeno in radi tega ne- ) dobra> » kater,mi so zadovoljni v Italiji. Ako treba iže \olitve. To je v Badenu, kjer pa / [ \\ ZA II i lili V I ll Stvari, je kršĆEn>Ki socijalist tudi imel relativno ve- Imenovanje v linaneni stroki. Pred čino, a r.e absolutne. sednistvo e. kr. finančnega ravnateljstva veljavno. i odgovarja prvo resnici, tedaj naj Lihi molče Županstvo ae je informiralo o obtožencih,! o svoji kulturi in naj je nikar ne usiljujejo £1 I. C lUBUlUHIB, !>CUIIIBl«ll V3. I . uuaui/UtEU m » uuin.>ioi/< u » r •) ' 1111*1"-"»* Ki samo kršJansko-soeijaloa pridobi- Trstu je imeuovalo koaceptoega praktikaota da je Bol« .ogromni politik., a Zega .tako našim otrokom, da ne bodo tud, n... otroo. tev sama, oziroma »svobodomiselna« izguba, Janka Mačaka finančnim koncepistoin. ki daje tej volitvi označje, ampak tudi v Namestnik grof se je povrnil z razmerju glasov, oddanih na posamičnih vo- dopusta v Trst m je včeraj prevzel vodstvo liščih in skupno, se še posebno zrojli polom, namestništva. ki so ga doživeli združeni Demski napred-| njaki, pristaši nemške ljudske stranke in so- da in tako, nič«. Namestnik državnega pravdnika dr. Pancrazi se je trudil na vso moč, da bi dokazal krivdt) obdolžencev ter je na konci And i at ur et altcra pars. Oujemo, predlog za obsodbo stavil tudi v slovenskem so nekateri tukajšnji hrvatski rolo- jeziku, toda v slovenščini, da se B >gu cijalni demokratje. ljubje nekoliko nejevoljni, ktr smo dali usmili! Na \ečioi volišč so bile krščansko soci- ' prostora ciklu člankov »Sib3ko - hrvatski jalne več ne naravnost ogromn?. Krščanski spor«. Dr. R v b a r je brilijantno branil svo- i jega bra^jenca. Dokazal je, da je Bile po- kih 30.0*glasov več nego o prejšnjih vo- Xaše stal.šče nasproti temu sporu mej dvema iitvah. Posebno kričeče je razmerje glasov v istokrvnima plemenoma je znano: to je onih t*» okrajih, V i so bili dosedaj v rokah stališče iskrenega o b žalo v a - nasprom kov kislinskih socijalistov. V Hornu □ j a ! je dobil d. pr. krščanski socijalist 3574 gla- socijalisti - • dobili 74° 0 vseli glasov in ka- Ta nevolja ni opravičena ni najmanje, stopal povsem pošteno in po volji Gulič» in Jurce, a da je bilo aredstvo, katerega bi se bila obtoženca eventuvelno poslužila, za pre tvarjanje volilnega rezultata sploh nesposobno, in da je že iz tega razloga izključena Kečeni Sf)or je raoa, ki krvavi. Naše pre- kaznjivost dejanja. Po občinskem volilnem sov, na.4pr*/tuik pa le v Mistelbachu pričanje nam pa pravi, tla list. ki služi jav- redu namreč Jurca in Gulič nista mogla dati kršeans.ii socijaltst 3202, nasprotnik pa — nosti, ne koristi s toni, če vedno le prikriva nobenemu volilnega pooblastila in je pripisati 3i»9!! V" Oberliollabrunnu krščanski socija- rane. Vprvo ne kor.sti s tem čisto nič glede list '2242, nasprotnik 70* ; v Waidhofenu t' l stvari same, v ilrugo pa pušča svoje obSin- Thava Krše. socijalist pristaš nemške stvo v ignoranti gleHe na udi važno vprašt- Ijudske -tranke l«', -aocijalni dem krat 281» Dje medsebojnega življenja S ovan iv. glasov. Kitko eLcrgično so zmagovalci zasadili le nepoznanju tega jasnega zakonove-ga določila od strani volilne komisije in namestništva, če niste bili vprašavni poobla- kakor sploh Stoječim na tem stališču nam je slediti stili zavrnjeni pojavt in na obeh straneh. Osobito bi bilo ne- nedopustni, sekiro, prča tudi dej-tvo, da so podrli dva zmiselno molčati o tem sporu po žalostnih jako popularna moža. stara poslanca in člena dogodkih v Zagrebu. Mi ljubimo obojne z branjenca na izvajanje ara. Rvbara ter opo-de£eln-ga odbora: ^chofl.da in profesorja H >- istim slovanskim srcem, ne dajemo n »l»enemu | zarjal, daje Ž-ga igral le povsem pasivno Dr. Slavik se je skliceval za svojega lerja. Iste »Neue Freie Presse«, o kateri govorimo gori, p >sS jm> tem porazu : »Veliki in mali, robati in fini, vsi so pušli pel kolesa, prav. predali nuš; pa so odprti — obojnim i ulogo po načelu : Audiatur et altera pirs. Po dogodkih v Zagrebu smo priobčili več člankov iz peresa uglednega Hrvata vsi ležijo pod ruševinami«. — »Neue Freie (kateremu smo seveda Da uslugo tudi na-Presse« je tudi zgubila upanje, ki je je trdno dalje), sed^j pa sinu dali prostora izvajanjem, gojila do zadnjih dni, da namreč krščansko | ki se bližajo bolj srbskemu stališču, t*r ina-socijalne večine v deželnem zboru ne bo več. nim<>, da take razprave, dokler se vr^e v Priznava, da tega ni možno več poravnat1. dostojnem umu, ne mo»-ej kar so »svoboiomiselne stranke izgubile fami, pač pa so naši slovenski na volitvah za kmečke občine; ali končno vendar tolaži, da je ta zmaga krščanskih so-cijalisUjv le etemerna. kajti (iako pravi) : »Napredka časa ni možno ovirati, njega luč prodira x najtemneje propade, in presvet-Ijeno ljudstvo najde kmalu sredstev, da se osvobodi samo. Tako se je že mnogokrat zgodilo v Avstriji in se zgodi zo}»et « Prav ! bamo ne verao, če se židovsko nemško Idteralstvo sme identificirati z »napredkom časa^, tisto lil>eralstvo, ki je največ krivo, da se morajo narodi Avstrije še sedaj boriti ra najprvotneje kulturelne potrebe ! OJrekati narodom kulturelna sredstva in go- škodovati ftvari javn< sti v pouk in informacijo. To pa j** naloga, katere (po našem mnenju) ne smemo zanemarjati. Zsodorina dveh volilnih pooblastil in — posledice. Dne 27. t. m. vršila sa je pred tukajšnjim deželn m bliščem razprava proti Anumii Bole-tu in Ivanu Zegi iz Koprive radi pogreška volilne prevare. Prvega je branil dr. Rybar, drugega dr. Slavik. Ker so bili vsi pravdni akt', razun obtožnice seveda, slovenski in ker je bila obtožencema tudi obtožnica pojasnjena v slovenskem jeziku tir je obtoženec B >le bil zahteval slovenski prevod te obtožnice, pred- Sodni dvor je v smislu hrambe oprostil oba obdolženca. Poziv. Podpisani urad vabi že v drugo tu imenovane, da pridejo po »Djmovnice«, shranjene v tem uradu : Pečarič Jakcb, Rocol 32tj ; Pagitz Gott-tried. ulica Castalcii 4 ; Pelan Ivan, Kojan 4 ; Ž vab Anton, ulica Gelsi 4 ; Marinčič Anton, ulica San Marco 13 ; Trčon Marija, ulica Ferriera 19; Štjkelj Marija, Potočnik Frančiška, lian Terezija, Čokelj Margarita, Repovž Helena, Skabar Aliha in Prinčič J osi p. Kedor hoče imeti od redarstva potrdilo o 10 letnem bivanju, naj pride po »Domovnico«, drugo se vsakomur pojasni v uradu od 5—7 ure v delavnik in od 9 — 10 ure zjutraj o praznikih. L* r a «» političnega društva »K lin »-t« ul. Molin piccolo 1 NaŠini ljudem! Na tozadevno interpelacijo poslanca SpmČci je odgovoril mini-sterski predsednik gosp. dr. Koerber, kakor taki duševni siromaki, kakor so oni : ako pa drugo odgovarja resnici, tedaj so se postavili v velikansko nasprotje z ustanovnikom nagrade Rossetti jem, ki je bil velik avstrijski patrijot, a tako njih početje je v velikan-i skem nasprotju z Dameni ustanovitelja. Bog naj razume to laško dvatisočletno kulturo — mi barbari nimamo še — zdravega razuma I za njo. Zanimiva vest za tržaške Slovence. Preko Ljubljane je dobil »Piccolo« za nas . j jako zanimivo vest, di bo v nedeljo — slovenski političen shod v — Š tedaj i ! ! N a tem shodu bo3ta bije govorila — tako govori »brzojavka« »Piccjlova« — tudi p )-slanca Spinč'd in Rvbar. Glej, glej ! kaj vse lahko doznava list, ako iini svojega posebnega poročevalca v Ljubljani, kateri mu brzojavno in točno sporoča v Trst to, kar se ima vršiti — v Trstu ! Ali stojte! Kaj pa, če bi bil ta shod, katerega naznanja »Piccolo«, občni zbor političnega društva »Edinost«, katerega smo menda tudi mi že naznanili ? ! Svoječasno je imel »Piccolo« tu v Trstu svojega »amico« ta, »ki je znal slovenščino« in ki mu je včasih sporočil kako vest iz našega lista. Sedaj pa se je ta »amico« bržkone preselil v Ljubljano in zato je njfgovo poročanje v Trst o do-godkh v — Trstu postalo nekoliko bolj komplicirano. Tajnostno ranenje. Predsinoči po noči sta zapazila dva redarja, kako so se pred kavarno na trgu Cavana trije rnožki ruvali. Ko so pa slednji zapazili redarje, so pobegnili, dva po ulici Sale, tretj' pa proti velikemu trgu. Nekoliko pozneje sta ista redarja v ulici Sv. Sebastijana zopet naletela na jednega izmed one trojice, ko je neki ženski, ki je bila v njegovi družbi, pripovedoval, da ga je jeden izmed drugih dveh ranil. Na tozadevno redarjevo vprašanje, je odgovoril dotični k, ki se je izdajal za Hermangilda Tribusson a, da ostalih dveh ne p >zna in da ju je botel pomirit, ker sta se pretepala. Redarja sta Tribussonu pregledala rano in ga, ker je bila precej široka, po nekem drugem redarju dala spremiti na zdravniško postajo, kjer mu je bila podeljena prva pomoč is je bil [H»tem odveden v bolman^oo. limo ima na levem ledji. Redarja sla potem začela iskati napadalca, a njiju trud je bil brezvspešen. Nekoliko po '1. uri popolunoči v istej noči je b 1 pa zdravnik z zdravniške postaje telef.)ni«"oo pozvan v ulico Rigutti, kjer je bil težko ranjen neki 25 letni Peter Peria-sini iz Italije. Zdravnik mu je podelil prvo jtom «" a ga dal takoj v nosilnici prenesti v boln iu eo. Imel je jako težko rano na trebuhu, ki mu je segala do želodca. Perissini je trd.I, da ga je ranil neki nepoznan človek. I> kazalo pa se je, da je Periaaini jeden izmed onih treh, kateri ao se ruvali pred zgura «• ne nje no kavarno in sodi se, da ga je ran.l bržkone njeg >v tovariš t. j. je len izme i <• n o dveh, ki sta se presepala in katera je hotel Tribusson pomiriti. Nadalje s? sodi. da -T.-» bila oba, Tribusson in Perissini, ranjena * d i*te roke. R*nilea iš*e policijski oficijai Tita in mu je že na sled-. premičnin. V petek, dne 31. okt. oh I O. ar; pr«»ipoludn« t-e hod<». in v ulici della Tesa, 1 konj. * r^neunkl re«talfc. Vikara; : topi-jo»*r ob - nri sjutraj 9*2 ob 2. ur popoln i * . — Tlakom**- ob 7. uri zjutraj 77^.3 — -Ma«« plima ob (>.35 pradp. ia o« O->4 P"P-; o 0.17 pr«dp«>i»idn» v> oh 11 .ob f>op »iu n i Društvene vesti. II dramatična predstava: »Mlinar in njesrOTa hri«. Kik' r že javljeno, priredi naše miado dramatično društvo« v Trstu dne 1. novembra t. 1. v »Narodnem domu« v Barkovljah svojo II. dramatično predstavo. »Mlinar in njegova hči« je žalogra in uprizarjanje takih iger je najtežje za dramatičnega d letanta : toda, ker se je ta igra Že večkrat uprizarjala v Trstu in po okolic' in ker je postalo nekako že v tradicijo, da se na dan Vseh svetnikov predstavlja ta igra, -prejelo jo je tudi naše »Dramatično društvo« v svoj repertoar. Ker je društvo obrnilo sv< » pozornost na t», da na predstavljanju koliitor mogoče odstrani hibe in pogreške s prejšnjih predstav, in ker je polovica čistega dobička namenjena za družbo sv. Cirila in Melodija. nadeja se odbor ^ Dramatičaega društva« tla naSe slavno občinstvo mnogo^ts viino počasti predstavo. Opozarjamo Da to, da se toliko sedeži (od 1.—V. vrste 40 nve., od VI. vrste naprej nvč.) in vstopn'ce po 30 nvČ. že raz,prodajajo v kavarni Commercio. Na dan pretlstave se otvori blagaina ob 4. uri pop., začetek predstave pa bo točno ob 4. in pol uri po|K>'udne. Zato vabimo slavno občinstvo, da pride pravočasno, kajti čas bi že bil res, da se občinstvo enkrat neha zantšiti na razvado. da »točni začetek« — ne bo točen. Ca* bi bi!, da se v nas enkrat od-štrani tista že tako znamenita netočnost, ki se pokazuje ob vpeh pr.likali. Predstava se zvrši okolo S. ure, tako, da siavno obč nstvo lahko j»orabi v svojo ko-moditeto tramvaj, katere zadnji voz odhaja iz Barkovelj ob 9. in pol uri zvečer. Otroški vrtce družbe sv. Cirila in Metodija na lireti se odpre v ponedeljek i ce 3. novembra pod vodstvom gosp esvrtna-rice Ljudmile Mod ie. — Stariši so vabljeni, naj privedejo svoje otroke omenjenega due, da se bo pouk mogel začeti takoj. IVvski /bor bratovščine sv. ririla in Melodija pri sv. Jakobu uljudno prosi svoje {»evce, naj redno in tečno nabijajo k vajam, ci se vrše ob torkih in četrtkih od s do 10. ure zvečer v slovenski sdi pri sv. dikobu. Vsprejemajo se tudi novi j>evci in to do kon'a prve polovice prihodnjega meseci. — Učiti se bo novo maš > za možki zbor za božične praznike), kajti sedanje razmere nis > u iT« dne za mešane zbore. Nekateri dečki ravnokar motirajo glas, drugi pa so šli v rokodelstvo in nimajo časa zahajati k vajam. Prosimo torej gg. j»evce še enkrat, naj redno zahajajo k vajam. Za pevski zl»or: Iv. Za brič. Plesni odsek telova Inega društva >Tr žaški Sokol« naznanja svojim člen in drug; m prijateljem plesa, da b »do v soboto običajne plesne vaje. — O 1 sedaj naprej se vršijo plesne vaje tudi vsaki ponedeljek. — * *b nedeljah prične ples ob 6. uri in traja d> D. V ponedeljkih pa ob 7. uri. Vst »pn;na za da bi položil takozvani izpit učiteljske vspo- člene 4<> stot., za nečlene C*0 stot. Plesni odsek. Vesti iz ostate Primorske. V služIti italijanašev. Navedi vsi iz »Sole«, koliko obzirnosti imajo v*e m »žae državne oblasti do znanega — Krst e i, pripominja reški »Novi li^t«. da mu niti ne prihaja na misel, da bi koga opominjal, naj se proti dru. Krati«*'u vrš; zakon in da bi s tem škodoval temu ^poslednjemu. Potem pa nadaljuje »Novi list«: »Prikazen dra. Krstio i in njegov« izdajstvo vzbuja le neko čutstvo otopelosti in sočutHva. Oa je se svojimi deli kasnovai »atnega «**be veliko huje, neg » tri mora kaznovati kakorien si bodi z^por. sobljenosti. Ako h »če pridobiti vspo^obljenje tudi za slovenske ljudske š »le, mora v slovenskem jezi k u napraviti izpit iz nekaterih predmetov? Kako naj to, ko ga teh predmetov nikdar niša učili v slovenskem jeziku ! ! Tu moreta slovenskemu učitelju pomagati le intenzivna privatna pridnost in pa njegova navadno velika inteligenca. Pa še nekaj kričečega je. Dočim imajo Nemci vse p lino meščanskih š»l, iz katerih morejo nemški učene- prestopati na učiteljišče, nimajo pa Slovenci nobenih takih šol. Od t o d i — pomanjkanje slovenskih učiteljev. »Su l. taierische Preske«, ki se v daljšem članku bavi s temi kričeč mi razmerami, stavlja zahtevo, da se učiteljišče mora spre- M »mentov je, ko raržija proti hrvatskim | meniti v slovenski zavod z dveletno priprav- ljudem in proti hrvatski stranki, katero je zapustil, ter želja po maščevanju in oškodo dovanju te stranke, ne moreti utišiti glas vesti, a ti momenti morajo v resnici biti mučni.« Potem pa se reški list o postopanju aa-j sih snlnili oblasti glede Krstea izraža na način, da ga mi ne moremo posneti iz — po/.aa-1 ni h razlogov. Zaključuje pa: V Veprincu bodo vo jitve; Italijani bi mogli biti premagani; Veprinac je važna pozicija ; dr. Krst'r more 1 mnogo doseči, pak....... X Proti jetiki. Dež. odb »r goriški je razposlal vsem občinskim zastopun v dtželi tako le okrožnico: Z namestništvenim nazna nilom 8. avgusta l'.K)2. št. 20163 dež. zak. št. -1. so se objavili natančni predpisi, ki merijo na to, da se prepreči razši rje vanje tuberkuloze. Deželni odbor je prepričan, da, ako se l»o strogo ravnalo po teh predpisih, se lahko izdatno zabrani ta h uda, v naši deželi razsajaj1 ča bolezen, in dn se ozlravijo po njej okuženi bolnik', ako se ž njimi primerno ravna in jih oskrbuje. R pa oni, ki s» stalno v službi tamošnje občine ali občintrjev, da naj o priložnostih poučujejo ljudstvo o obvezn h in priporočljivih naredbah, navedenih v namest-ništvenein razglasu, po katerih se da vspsšno zabranjati tuberkuloza in nje razširjanje. nico ! Proti temu, ga ne mire biti pametnega prigovora, za to g ivore vti razlogi pametne podagogike. To vprašanje ne sme priti z ilnevnega reda spodnje štajarske politike. Kajti sramote, da na stotine slovenskih ljudskih šol nimajo nobenega učiteljišča, ne sme več dalje trpeti naš narod na Štajarskem ! Da, sramota je to, ki najbolj sramoti one, ki bi jo morali odpraviti, da -j. naSta-jarskem imati na polju vzgajanja učiteljev vse, pa — u i c Vesti iz Koroške. Razveljavljen odlok. »Slovenec« {»oroča : »Koroški deželni šolski svet je v svoji seji dne 2<>. septembra 11*01 sklenil, d-* se pet-razredna slovenska ljudska š >la v Sli. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem razdeli v dvojezično, t> je, nemško in slovensko. Proti temu odloku z dne 7. novembra 1001. št. se je šentjakobski krajni šolski svet pritožil na učno mm; iterstvo, ki je nedavno razveljavilo ukas dež. šolskega s/eta ter odredilo, da ostane vse pri starem!« Tako je prav ! Pa b; bilo tudi skrajno, ako ne bi bil» naučno m nisterstvo uvaževalo, dn se je omenjeni sklep deželnega šolskega sveta koroškega opiral Ie na neko prošnjo, na katero so nemški srditeži le prišle-p i 1 i nekoliko podpisov, dočim je ogromna večina prebivalstva za to, da šola bodi -lovenska. Vesti iz Kranjske. * Poneverjenje na pošti. Poštna od • praviteljica v Šmarju, Viljelmina Ramrok. je obdolžena, da je poneveriia okrog 4000 K in je bila v^le l tega suspendirana o Kaj je v steklenici ?c, je vprašala deklico. »Z Iravilo, ki ti pomore, da ne boš več mati«. Ali ona ni izpila »zdravila«, marveč je je dala pregledati, in naš o S3 je, daje bil to najhujši sirup, po katerem bi bda deklica v hipu umrla. Proti brezve-tnemu učitelju je uvedena pre skava. Loterijske številke, izžrebane dne Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ :i0. (Bi — Zbornica po^lai-cev. — Pos'. Cnoc iu t>*Tanš s> interpeli* rali ministra za deželno iiramh >, da li je pripravljen posredovat: pri vojnem ministru, da bo častnik »m skupne voj^tce prepovedano, pozivati na dvoboj p niance radi izjav, stir-jenih v izvrševanju mamlata. Zbornica je nadaljevala razpravo radi štrajka v Galiciji. Poslanec Nikolaj Vasilko je * hu lo napadal posl. Glombin^kesra in je izvajal, d t- so Malorusi izročeni Poljakom, kateri slednji ee vedno skrivajo za avt »nomijo dežele. Govornik Izjavlja v imenu vseh M ilo-rii30v, tla so oni največji so\ ražniki sedanje gališke avtonomije in da si bodo resno prizadevali, da prinesejo jasnost v gališke razmere. L ititi se maloruskega vprašanja bilo bi vredno poskusa kakega ministerskega predsednika, ki bi hotel veljati kakor državnik v avstrijski dom »vini. Imenovanje v javnih skladiščili. DUNAJ 30. (H) »\Vieaer Zeitung« javlja : M;nisier za trgovino je imenoval maga-zinskega nadzornika javnih sklad 55 v Trstu, Narcisa Rtvasinija, a.l personam državnim uradnikom osmega plačilnega razreda. Spomini na južnoafriško vojno. BEROLIN 30. (B.) »Gartenlaube« nadaljuje s priobčevanjem življenskih spominov Krfigerja, ki pravi, da je Cecil Rhodes prinesel največjo nesrečo v južno Afriko. Najvišje o-»ebe v Angliji da so imele deleže v v njegovi »Chartered Companvc. Spomnivši se, kako je Jameson udri v i Tran=vaal, pravi Kruger, da on ni transvaal-ske oblasti niso smatr.de za mogoče kaj tacega. Zadnje vojne se Kruger sicer ni udeležil z orožjem v roki, ali ista je stavila velikanske zahteve do njegove delavne moči. Ni bdo noči, da bi bi m;rn > spal. Če so Buri postajali maloduša;, je on sam hitel do komand, da jih je bodril. Ktu^er zaključuje: Prepričan sem, da Bog ne zapusti svojih, tudi če se večkrat tako zdi. Jdz se u lajam v voljo G »spo la, ker vem, da ue dopusti, da bi se narod pogubil. Goapod ima vsa srca v svoji r »ki iu jih vodi, kamor h »Čp. Letina kave. LONDON 30. (B) Kakor javlja »Times iz Rio de Janeiro včeralšnjegt dne, poročajo iz dobrega vira, da b > letina kave letos znašala 13 milijonov vreč proti lf» milijonom prejšnje letine. Štrajk na Francozkem. ARRAS 29. (B.) Pdtnajst zastipaikov premogovniških družb iz Pas de Ctlai-» je dopoalalo prefektu pismo, v katerem se v principu izjavljajo pripravljenimi za razgovor z odposlanci delavcev, ki naj bi b l v pe-! tek. — Vprašanje razsodišča smatrajo prei zgodnjim. XKKXXKfcXXKX(XX X Svoji k svojim ! JJ J ZALOGA ^ | pohištva* X — kako »meem in kako nam ! Nemci j oktobra : na Stajarskem imajo sedem možki b, ozir. | Brno ženskih učiteljišč, štajerski Slovenci pa — nobenega!! In štajerskih Slovencev je pol milijona, tretjina skupnega prebivalstva v deželi. Kajti tudi učitelj'šče v Mariboru, ki 37 59 51 15 62 Društvo »Zvezda« na Ihutaju priredi v nedelj i dne 2. novembra t. 1. v dvorani »\Vientr Ressource«, Dunaj, I. Reichsrats-naj skrbi za naraščaj učiteljev za slovenski sirasse 3, svoj zabavni večer s prijaznim so-del dežele, je — nemško ! Vsi predmeti se tu delovanjem gospice Marice Luzarjeve uče v uemšuem jež ku, izvzet je jedino le »lo- na glasovirju, koncertne }>evke gospice Ide venski jezik. Slovenski jezik edini uče s po- j S c h o n t a g o v e, gospodov akademikov močjo slovenskega jezika! Od kje naj jemlje Avgusta Leitgela in I. Sajovica, {»otem slovenski učitelj termin «logijo, ki ;<> pevskega zbora »slov. akad. društva »Slo- bo potreboval v svojem pokiicu ?! Po £ organizacijskega statuti za možka učiteljišča v e ni j e« pod vodstvom gospoda Več. Ka-1 a n a in društvenega pevskega zbora pod bi morali tisti učerci, ki se hočejo vspoaobi ti I vodstvom gospoda pevovo lje V. Kru - za pouk v slovenskih 5o'ah, izpit zrelosti polagati v slovanskem jeziku. Na učiteljišču v Mariboru se ni zgodilo to še nikdar. Zato pa tudi noben učenec — ker privatne pridnosti tu ne poštevamo — ni na tem zavodu dosegel tiste vsposobljenosti za poučevanje ua ljudskih š dali s slovenskim učnim je'.i&oai, ki jo zahteva organizacijski statut. Ali se lepše pr hija po^n?je. Po dveh letdt prakse pribija maturant na uč.teljišče. š i č a. — Na vsporedu so skladbe slede-čih skladateljev : A. Hajdriha, A. Nedveda, Vatr. Lisinskega, Ivana Laharoarja, A. Le-bana, V. Kruš ča, V. Vaupotiča, J. Zirov-nika, F. S. Vilharja, H. K lenberga, A. Ascherja. — Začetek ob 0. uri zvečer. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. X X X X X X X X X X dobro poznane tovarne mizarste zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim [jorostvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, *ajti les se 09uši v to nala^Č pripravljenih prostorih 8 temperaturo <>0 9topinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. ■V Album pohištev brezplačen. H X X X X X X X X X X XXXXKXXXXX «X1CXXX S Aleisaaiir Levi Muzi $ ® - ......... % (O © © fo i (S & Prva Ic cajvežja tovarna poblllv* t teh »Tat. TRST TOVARNA: 1 ZAL03E: VI« Teta, i Piazza Rotarlc it 2 vngal I (šolsko poalopj«) VI« LlMltue« [ In Via Rlb«r|« it. 21 Telofon it. 670. -HOH-- Velik Isbo. tspccartj, srcsl ts »lik. is-▼Hajc aaročo« tadi po po»^bnlh načrtih. Cen« brtc konkureno*. ILDITEOTAIi CIIU ZilTOU II fKillO Predmeti postavio se na pa* oorod aH ^'»'eatnioo f^an^o. Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKeto&ijevo cikorijo. Gustav Bonazza v Trstu. IMazza Barrlera vce«*liia. |vog;d Androua delt* Olmo). Velika zalila pohištva, ogledal, okvirje* in tu pecari j. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naioebe f=e dostavijo razven embalaže franko na kolodvor :ili V»rod v Trstu Svilene plinove MREŽICE!! dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. POUJETJE ZA KEPREGORLJIVE J J (I F. ROZZO, ul. S. Antonio 5. Solicitatorja išče Dr. Josip Stanič odvetnik v Trstu ulica Carradori štev. i. 3van Scmulic v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo W bogato zalogo pohištva. A *nlooi ima \>akov$tno pohištvo najfineje in druoi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v Asaki množini. Cene to zmerne m jos>ti*zla t< ci*a in postera Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politi rane. 1P gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolu*, stenskih ur se rahaja v dobroznani MT zalogi pohištva -^a Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. FERDO GUŠTINČIC klesarski mojster TRST via Gibani 11 — BARKOVLJE zraven p-rtopaliSfe Izvršuje vsakovrstna in najfitieja or::a-j mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo-I meoike, kipe. poprsja. -- Razna dela / j mramorja, cementa in ^fibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih forme.:ih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem, domu« v Barkovljah. perij»Mlit krvavenje, neredna lepa maternice itd., kakor sploh v vseli (Jueajili l>olezni. Ordiniije ulica -11 in o«l -2-4. OBUVALA. Dobro jutro ! Kam pa kam ? ^ — Grem kupit par čevljev! j/ Svetujem Vam, da greste r ( ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naroebe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. prodajalnica (zgotovljenih oblek = iUa cM fli Trieste" = t v rdite ■■ EDVARD KALASCH "i Via Torrente št. 34 nasproti gledališču A rm on i a" s kroja čuk* », kjer se izvršujejo ohleke po meri in najugodnejših ©enah. V pr.>-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stau [hi izvenredn«« nizkih cenah. Jzlx>r boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi hi ga za hlače, ki se napravijo j K) meri. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18- Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Naj zmernejše cene. „K sv. Antonu Padovanskemir (AL SANTO Dl PADOVA) Prva prod>»jalnica cerkvenih oprav in naboSn h pre Imet »v Anton G. Vogrič Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke, Priporočuje se slav. slovenskemu obi n-stvu za obile naroćbe udani F v rdo G u s t i 11 e i č k lesaraki mojster. Mihael Zeppar Velir Via Mu d a vec-c-lifa st. 2. (zadrj municipalne palače. in rrpnifj« f»i pp i^Vor rrašnih plvč^-v. š»« 1, k>»p. kolarjev, k?-n- delahrnv. I; a n, «i»»k«»vr«»tiiih podob <•, iiat>o/n h »y.tr c'nie za ("a« pripravnih. Zaleta cć cd pristneta čtbelrega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov. Vse po najzmernejših cenah l'reea slitini ecrkvrnim upravu m se dovoljujejo posebno zni/.ane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave. mmm—^m—^—m Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. podpirajte družbo Cirila in jKetofla! ( 10° o popusta. ) A d S 0) o ca m o SU tapeearij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpočil janje £ po železnici ali morju. ** Za vseh vernih duš dan! V bogato opremljeni j rodajalnici z mrtvaškimi piedmeli ; Hermaiigild Trocca o t Trstu, ul. JJarriera veechia s. pL* be nahaja velikanski izbor nagrobnih umetnih vencev v biseru, porcelanu ah iz cvetljic, po jako nizkih e.nah, tiko, da se ui bati kon-. kun nce. etika zaloga platnenega in bombažnega blaga u ulici Nuova štv. 15 zraven pekarne Morin tvrtke Vittorio gasparini Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje, nogovice in švicarske veznine. kotonina. platno, prtnina. prsa za srajce, spodnja krila, srajce za gospe, robci itd. v Trstu, ulica San Giovannt štev. ima zalogo peč j od maji,like v velikem .z-boru, nama no.o*t, bodici glede risarij ali b*rv. Sn >v seg.i za Trst, Pri norje :n Dalmacijo s avnoznane if» <>d sKOv'an; r »varne za f>eL-i Bratov Sehirz v Biaaskem (M»r,tvai us a »o vijena 1848. Pri teh f>ee li ?e j »r hran 500/° na kurjavi. Lastua tovnrua šttfdiln » pe<>i iz železa ali mie'anih z majoliko. Izvr-Siiev nitri iti nizkih (^enah. XXXXXXXXXXXXXXXX JAKOB BAIKIBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija! j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih eenah, t?r moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-ročeno blago tudi na deželo na debelo in drol no. — Cenike razpošilja frank«. xxxxxxxxxxxxxxxx Glavni zastop /a Trst. Kras, Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josers-Ouai ;t. ta rez zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju /e-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek prit- malemu odbitku pred pretekom j zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7 Telefon 469. „Auflei It Fra r krčma | v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: iz! P Bela vipavska Črna istrska liter po 44 Kr-.. .. 40 .. ( Oprave za neveste. Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom Od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 38 kr. črno istersko liter po 34 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik.