Štev. 23.
f
V Ljubljani, torek dne 23. januarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'— četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se i	pošilja	upravništvu.
>■	Telefon	številka 118.	:::
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	9
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. AL
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisat se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaf* se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ti zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p*» pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m
:::	Teletjn številka 118.	m
Varuhi mladoletnih, tožite državo!
Kakor znano, država na vse možne načine sili, da se denarji mladoletnih in tudi drugi pod sodnim varstvom stoječi denarji nalože v državnih papirjih. Hranilnicam se delajo ovire na vseli straneh, zadrugam pa se direktno boj napoveduje. Naredbe prepovedujejo, da se pupilarni denarji preko gotove meje nalože v hranilnicah.
Zdaj pa poglejmo, kakšne uspehe je prinesla ta nesrečna politika mladoletnim! Vse se je vršilo pod krinko, da se hoče varovati interes mladoletnikom. Vspeh pa je nasproten. Papirji ne le ne stoje na »pari«, ampak so padli daleko pod kupno ceno. Renta, ki se je kupila ob kurzu 98, je padla na 91.
Mladoletni, ki za potrebne izdatke po varuhu dvigne kak znesek, tega ne more drugače, kakor da se renta proda z velikansko kurzno izgubo.
V	preteklem letu so lastniki državnih papirjev izgubili več sto miljonov kron. Velik del izgube pade na mladoletne, ki jih je država prisilila. da so kupili nesrečne državne papirje. Pupile z 10.000 K so izgubili v mnogih slučajih skoro 10110 K.
Rente stoje danes še pod onim kurzom, ki so ga imele ob aneksijski krizi. Vse pa kaže, da bodo padale še naprej. Nove ladije, vojna nevarnost mej Anglijo, Francijo in Nemčijo, sklep Francozov, da Avstriji ne posodijo nič več, nove emisije — vse to bode kurze potisnilo še globlje. Lastniki rent si bido še lase ruvali, če bode Avstro-ogrska ostala v trozvezi!
Kako pridejo mladoletniki do tega, da jim je državna oblast (sodni in davčni urad) zapravila del premoženja.
Po zakonu je država mladoletnikom odgovorna za svoje gospodarstvo. Kakor je odgovoren varuh, še bolje je odgovoren vrhovni varuh! In to je c. kr. erar.
Nesrečna trozvezna politika bode zadala mladoletnikom še hujše rane. Zato pa treba odpora. Naj nihče ne kupi državnih papirjev in naj noben varuii ne dovoli, da se denar varovancev naloži v rentah, dokler se ne pre-ukrene žalostna neuiškonacionalna zunanja politika te države, ki grozi, da uniči vse blagostanje, in hoče le radi Nemčije in trozveze iztisniti kri in mozeg iz avstrijskih državljanov.
Poslanec Ribnikar o živino-zdravniškem tečaju in živino-zdravniških pomočnikih.
(Po stenografskem zapisniku deželnozborske seje dne 17. januarja.)
Priznam pomanjkanje živinozdravnikov v naši deželi. Poznam in priznam nujno potrebo, da naj se odpomore temu pomanjkanju živinozdravnikov med našim prebivalstvom. Smatram tudi za umestno in ne samo za umestno, ampak celo za nujno potrebno, da dežela v tem oziru nekaj ukrene. Danes bode zbornica sprejela predlog, da naj se vpeljejo tako-imenovani živinozdravniški tečaji, na katerih naj se izobražujejo živinozdravniški pomočniki. Jaz vem da bo ta predlog sprejet, vem, da besede, ki jih bom sedaj tukaj spregovoril, ne
LISTEK.
AVGUST STRINDBERG:
Plačilo kreposti.
(Dalje.)
Gugalnica sc je gibala počasneje. Skočila je pokonci in se vsedla na nasprotno klop.
I11 tako sta sedela in gledala pred se ter nista imela poguma si pogledati v oči. Ko se je gugalnica ustavila, je deklica izstopila in se delala, kot da bi komu odgovarjala, ki jo ni klical: in gospod Teodor je ostal sani.
K ri mu je poljila po žilah. Čutil je svojo živ-ljensko silo podvojeno. Toda jasno ni vedel, kaj se je zgodilo. Temno si je predstavljal da je elektrofor, čegar pozitivna elektrika se jezdru-žila z negativno, in to vsled kratkega sramežljivega občevanja z mlado ženo. Slično ni občutil, če je naprimer v gimnaziji pri rokoborbi svoje tovariše tesno oprijel. Čutil je torej žensko nasprotno polariteto in zvedel je, kaj se pravi biti mož. In bil je mož. Ne prezreli, ki hoče šiloma naravo prehiteti, ker bil je močan, utrjen, zdrav mladenič.
Ko je sedaj hodil po potih gori in doli, je čutil, kako nastajajo v njem nove misli. Življenje se mu je zdelo resnejše, čut dolžnosti in odgovornosti je nastopil v njem silnejše. I oda bil je še le petnajst let star. Toda niti pri birmi še ni bil, še veliko let ni mogel veljati in zato tudi ni mogel misliti na to, da bi sebe vzdržal, koliko manj pa ženo in otroke. Njegova resno čutna narava ni vabila k lahkomišljenim mislim, temveč je mislil na žeuo za vse življenje, na svoj drugi pol, na svojo izpopolnitev. Sedaj je bil duševno in telesno zrel, da bi lahko šel v svet in si zaslužil kruh. Kaj ga je zaviralo? Njegova
bodo ničesar zalegle, ker se častita večina ne bo na nje nič ozirala, a hočem vendar o stvari spregovoriti par besed zaradi tega, ker hočem dati duška svojemu prepričanju, ker si hočem biti svest, da sem storil svojo dolžnost, ako sem o pravem času in na pravem mestu glede tega predloga izrekel svoje pomisleke. Lahko bi govoril k temu predlogu s stanovskega stališča,
stališča živinozdravnikov.
Cisto kratko bi dejal: gospodje odvetniki, gospodje zdravniki in častita duhovščina, kaj bi rekli vi, ko bi se za vas upeljali tečaji za zakotne pisače, tečaji za mazače in za duhovščino posebni tečaji, na katerih bi se predna-šale nekatere discipline. (Medklici na levi!) Deželni glavar pozvoni. Prosim ne motiti gospoda govornika.) Poslanec Ribnikar nadaljuje: Jaz pa ne bom govoril iz stališča živinozdravnikov. ampak hočem govoriti in utemeljevati svoje nasprotstvo proti temu predlogu s stališča naše živinoreje,
s stališča interesov našega kmeta.
Priznavam gospodje, da je popularno med ljudstvom vzbujati smisel za take tečaje, in ljudstvu dopovedati, da se bodo uvedli taki živinozdravniški tečaji. To je popularno, ampak če je pa to tudi koristno in umestno, to je pa drugo vprašanje. Če hočemo dvigniti pri nas živinorejo, če hočemo pomagati našemu kmetu, potem ne smemo stati na tistem malenkostnem stališču in presojati položaja s stališča živinozdravniških pomočnikov in živino-zdravniških tečajev, marveč je treba vzeti v pretres cel kompleks vprašanj, ki pride v poštev pri povzdigi naše živinoreje. Ako se ozremo po naši domovini, vidimo, da naši kmetje in živinorejci ne trpe samo zaradi pomanjkanja živinozdravnikov. Mi vidimo, da je celo naše gospodarstvo ravno radi tega na tako slabih nogah, ker nam manjka v celi deželi strokovnjakov, ne samo strokovnjakov živinozdravnikov, marveč kmetijskih strokovnjakov sploh. Jaz pravim, da bi bilo čisto umestno in jako pametno, ko bi bil v vsakem sodnem okraju nastavljen kak' strokovnjak, ki bi se pečal s splošnim kmetijskim vprašanjem, in jaz menim, da bi bil živinozdravnik v svojem okraju prvi poklican, da bi vršil tako važno nalogo. Ravno v zadnjh letih se je v ži-nozdravništvu začelo širiti cepljenje, ki blagodejno in jako ugodno vpliva na razvoj naše živinoreje. Vsled cepljenja proti rudečici se je v naši deželi rešilo namanj 30 odst. prašičev, ki bi brez dvoma poginili, če bi se jih ne bilo cepilo. Ce bi bil nastavljen v vsakem sodnem okraju žvinozdravnik, bi ta ravnotako lahko izvrševal svojo prakso, kakor zdravnik, ki gre v slučaju potrebe, tudi v najoddaljenejšo gorsko vas. Torej nikakor ni res, da bi v oddaljenih vaseh ne mogli dobiti živinozdravniške pomoči.
Kakor gre zdravnik v zadnjo hribovsko vas, in kakor častita duhovščina nese duševne tolažbe potrebnim verska tolažila do skrajne gorske koče, bi ravno tako tudi živinozdra-vnik lahko prinesel svojo pomoč povsod, kamor bi ga poklicali. Važno bi bilo dalje, da bi živinozdravnik, kar se doslej ni vršilo, vzel v roke rezanje v svojem sodnem okraju, da bi se pečal z mesogledstvom, skratka, da bi prevzel vse posamezne stroke, ki spadajo v živinozdravniški referat.
Razun tega bi bil pa živinozdravnik lahko tudi sicer
vzgoja, ki ga ni naučila ničesar koristnega; njegovo družabno mesto, ki mu je branilo, postati rokodelec; cerkev, ki še ni sprejela njegove prisege, da bo ostal kristjanski občini zvest; država, ki še ni sprejela njegove prisege, da ostane dinastijam Bernadotte in Nassau zvest; šola, ki še ni končala njegove dresure za sprejem na visoko šolo; tajna zveza višje družbe proti nižji; cela gora gluposti je ležala na njem in na njegovi mladosti. Zdelo se mu je sedaj, ko se je začutil moža, kot da bi imela vsa prejšnja vzgoja samo namen njega kastrirati, predno bi imeli pogum dovoliti mu vstop v harem, kjer je bila možatost nevarna, ker kake druge ideje ni mogel v tem zaslediti. Potem se je zopet vtopil v svoj sedanji stan nedoietnosti. Zdelo se mu je, kot da bi bil rastlinca, ki jo vsade v ozko posodico, da ostane kolikor možno bela in nežna, da bi jej zabranili na solncu poganjati zelene liste in cvetove ter nositi plode.
Polen teh misli je hodil po vrtnih potih gori in doli, dokler ni zvon odbil desete ure. Tedaj ie šel k hiši nazaj, da bi šel gori in se vlegel. Toda hišna vrata so že bila zaprta. Moral je potrkati na okno kuhinje. Služkinja je prišla v spodnjem krilu in mu odprla, in tedaj je videl njene gole rame pod srajco, ki je zdrsnila doli.
Vse sanjarjenje ga je minilo v trenotku, in hotel jo je prijeti, njena prsa stisniti, se združiti z njo, z eno besedo, ker sedaj je bila žena za njega samo samica. Toda dekle se mu je zmuznilo in je zaprlo za sabo vrata, tedaj se je sramoval in je šel v svojo sobo.
Gori je odprl okna, vtaknil glavo v umivalnik in prižgal svetilko.
Ko je ležal v postelji, je vzel Arndtove »Duhovni jutranji glasi«, ki jih je podedoval po svoji materi, iz katerih je zvečer vedno prebral en odstavek, radi večje varnosti, ker zjutraj je bil
gospodarski strokovn^k.
Mi imamo po ccli deželi mlekarne, ki pešajo ravno radi tega, ker nimamo na razpolago dovolj strokovnih moči. Mi imamo živinorejske zadruge, ki so samo na papirju in ki se ne morejo povzdigniti, ker ni strokovnjakov. Ce hočemu pomagati našemu kmetu, moramo posnemati druge dežele. Prej ali slej bomo morali ustanoviti živinske zavarovalnice, ki so pa brez strokovnjakov izključene.
Razen tega bi pa bila dolžnost tega strokovnjaka. da prireja razna poučna predavanja, da poučuje ljudstvo, kakor je to poprej omenil gospod referat, o hlevih, o pridelovanu krme, glde obdelovanja pašnikov itd. Razuinevno pa je, da če hočemo, da bo tak strokovnjak vršil vse te naloge, katere sem sedaj tukaj naštel, da mora tak strokovnjak imeti primerno predizo-brazbo. Ce bi dežela za takega živinozdravni-ka. ki je absolviral srednje šole ter potem poslušal na visoki šoli 4 do 5 let razne discipline iz kmetijstva, če bi torej dežela ustanovila primerne štipendije in poslala take absolvente
v	tujino na Češko ali v Švico, kjer bi na visoki šoli pridobljeno znanje praktično spopolnjevali, potem, gospoda moja, bi šele imeli prave strokovnjake v kmetijskih stvareh, ki bi bili ne samo v živinorejskem o žiru, ampak v kmet. sploh najmerodajnejše in najvplivnejše osebe naše dežele. Umevno je, da če ni živinozdravnikov in
živinozdravniškega naraščaja,
da ui drugega sredstva, kakor da skušamo, si vzgojiti tak naraščaj. Mislim, da je napaka prejšnjih zbornic, če se ni moglo pridobiti za našo deželo dovolj živinozdravnikov. Zato pa pravim, da je znesek 3000 K, ki je določen za štidendijc slušateljem živinozdravništva veliko premajhen in bi se odpomoglo tako velikemu pomanjkanju živinozdravnikov, in naj bi se torej zvišal vsaj na dvojno vsoto, potein bomo že dobili dovolj živinozdravniškega naraščaja. Omeniti pa moram pri tem še nekaj drugega. Vse druge dežele, ki so hotele dobiti zadostno število živinozdravnikov, so uvidele, da tega ne morejo doseči drugače, kakor da svoje živinozdravnike postavijo, kar se tiče njihovega materijelnega položaja, popolnoma na stališče državnih živinozdravnikov.
Izkazalo se je povsod, da žinozdravnika ni mogoče obdržati, če se ga nastavi provizorično. Plača 000, 800 ali tudi 1000 K je tako malenkostna, da jo akademično izobražen človek ne more sprejeti. Potem se pa še od njega zahteva, da naj zastonj zdravi bolno živino.
Prvi predpogoj zato, da dobimo zadostno število živinozdravnikov, je ta, da se plače zjednačijo s plačami državnih živinozdravnikov in da se potem, kar je čisto umestno, napravijo posebni maksimalni tarifi, po katerih bi živinozdravniki ordinirali. Ce sem sedaj omenjal z višjega stališča kdaj, pod kakimi pogoji in na kak način bi se dalo odpomoči ne le pomanjkanju živinozdravnikov, ampak tudi v splošnem povzdigniti gospodarski položaj in živinorejo naše dežele, potem pa pravim, da je čisto nemogoče, da bi se pri nas to doseglo s takim xživinozdravniškitn tečajem, kakor ga imamo danes v predlogi. Kar je za konja bič, to je za našo deželo tak živinozdravniški tečaj in jaz trdim, da je popolnoma slep, kdor ne vidi, da je to samo
varanje kmeta in javnosti, in da je to, kar se m 11 nudi v nadomestilo za
čas vedno skopo odmerjen. Knjiga mu je vzbudila spomin na obljubo čistosti, ki jo je dal materi, in imel je slabo vest. Muha, ki je prišla nad svetilko in ki je z ožganimi krili brenčala po nočni mizi, je zvodila njegove misli na druge stvari, v nedoločno, in odložil je Arndta in si prižgal cigaro. Slišal je, kako si je slačil v spalnici oče čevlje, kako je izpraznil pipo, ulil vodo iz steklenice in se pripravljal, da gre v posteljo. Tedaj je mslil na to, kako samotno mora sedaj biti očetu, ko ni bilo njegove žene več tu. Prej je večkrat slišal, ko sta se zaupno pomenkovala in bila ene misiji. Toda sedaj ni slišal nobenega glasu, samo mrtvi šumi, ki jih povzroči človek pri slačenju in oblačenju, in ki ožive enako figuram v rebusu šele vsled pogostosti.
Končno je odložil cigaro, ugasnil svetilko in molil tiho Oče naš, toda ni prišel dalje, kot do pete prošnje, nato je zaspal.
Sredi v noči se je zbudil iz sanj. Imel je hčer vrtnarja v svojih rokah. Kje in kdaj, tega ni več vedel, ker bil je popolnoma omamljen in je takoj zaspal.
Naslednjega dne je bil melanholičen in imel glavobol. Zopet so se mu vzbudile misli o pri-hodnjosti, ki je ležala mračna pred njim in ki je kot težek oblak njegov obstoj zatemnjevala. S strahom je opazil, kako se bliža poletje koncu, ko se bo moral po končanem dopustu vrniti v ponižujoče stanje šolskega življenja, kjer je bila vsaka lastna misel udušena od misli drugih, kjer samostojnost ni nič pomagala, ko ga je privedlo k cilju samo določeno število prebitih let. Bil je, kot da bi potoval s tovornim vlakom; lokomotiva je morala ostati toliko in toliko časa na postaji, in če je postal pritisk pare vsled premaie porabe sile premočan, se je moral odpreti varnostni ventil. Prometno ravnateljstvo je določilo tabek) in bilo je prepovedano dospe-
živinozdravniško pomoč, le slab surogat, ki nima prav nobene vrednosti za kmeta. Ce živinozdravnik, ki je absolviral srednjo šolo, ki je absolviral 4 leta visoko šolo, sedaj bodo vpeljali celo petletno dobo, če torej po teh študijah še ni popolnoma praktično in teoretično izobražen, vsaj morajo tudi zdravniki po končanih študijah sc še dve leti vežbati v kaki bolnici, da so popolnoma zmožni vršiti svoje delo, če torej tak strokovnjak po končanih študijah še ni popolnoma zmožen vršiti svoje naloge, kako naj potem zahtevamo, da naj bi zdravil živinoabsolvent takega tečaja, ki bo trajal kakih 6 tednov. Visoka zbornica, to je čisto izključeno in nemogoče. Jaz sem bil vodja podkovske šole v Ljubljani iti tam sem imel priliko opazovati, da so bili poslušalci po navadi jako nadarjeni in pridni fantje, toda tekom 0 mesecev se niso niti naučili dobro kotija podkovati, kaj šele da hi se naučili kaj druzega. Torej če podkovski učenci, od katerih je že vsak prinesel nekaj prakse seboj, v 6 mesecih niso dosti profitirali, kako naj potem pričakujemo, da bi se udeleženci takega živinozdrav-niškega tečaja v 6 tednih kaj naučili. Gospoda moja, pri nas v naši deželi že itak bujno cvete mazastvo še izza časa ranjkega B!eiweissa. Priznam, da se dobe posamezni mazači, ki celo nekaj dobrega storijo, ki so si tekom dolgih let pridobili nekako prakso, ampak v splošnem moram omenjati, da jc statistično dognano, da je škoda, katero povzročajo ti
mazači med ljudstvom,
veliko veliko večja, kakor pa koristi, katere ima ljudstvo od takih mazačev. Jaz bom
omenil samo nekaj slučajev. Ko sem služboval na Spodnjem Štajerskem, sem doživel slučaj, da je vol obolel vsled napenjanja. V takem slučaju je pomoč lahka in človek bi pričakoval, da bo vsak kmet, ki je kedaj poslušal kako poučno predavanje o živinskih boleznih in nezgodah, lahko pomagal. Tamkaj so klicali mazača in dotični mazač je vola namesto, da bi ga obodcl v levo lakotnico, spredaj predrl in ga skoro zaklal. A ne samo to, da ga je zaklal, marveč jc še celo rekel, da je meso tega vola nevžitno in neporabno in da se tra mora dati konjaču. Tako je imel kmet radi nevednosti dotičnega mazača dvojno škodo.
(Konec prih.)
DOPISI.
Iz Gorice. Članek, ki ga je neki tukajšnji učitelj poslal »Učiteljskemu tovarišu« v zade-
vi	»avstrijskega mornariškega društva« je »Slovenec« v Ljubljani hlastno pograbil. Z dnem 20. januarja v svoji 16. št. strastno napada sedaj vsled tega članka le učitelje, ki so pri »Učiteljski tiskarni«. Vsi učitelji se strinjamo z nazori dopisnika »Učit. Tov.«, ker je resnica, da učiteljstvo, ki že itak nima od česa živeti, ne bode metalo denarja še v razna potrebna in nepotrebna mornariška društva. S tem je konec polemike s »Slovencem«. Ni pa vseeno, kako piše organ poslancev V. S. L. S. o učiteljstvu. »Slovenec« namreč imenuje vse učiteljstvo izven Ljubljane tiste uboge tepce, ki jim kaj verjamejo. Poslanci S. L. S. torej nazivljejo ljudskošolsko učiveljstvo »ubo,Te tepce«, kar mora vzeti učiteljstvo na znanje da bode znalo ob priliki, ko napoči čas, vračati: uslug za uslugo!
ti prezgodaj v postaje. To je bilo najvažnejše.
Oče je videl, kako je zgubljal sin zdravo barvo in hujšal, toda mislil je, da je temu vzrok bolest po materi.
❖
Potem je prišla jesen. Šola se je začela. Tekom poletja se je privadil temu, ko se je ves vtopil v življenje in boje odraslih v romanih, da se je imel za odraslega. Pa so prišli učitelji in so ga tikali, tovariši, dečki, ki še niso respek-tirali telesne svobode, so si dovoljevali razne surovosti, ki so ga silile, da je odgovoril na enak način. In ta vzgojni zavod, ki naj bi ga usposobil za vstop v družbo, ki naj bi ga poplemenitil, kaj je učil in v čem ga je plemenitil? Šolske knjige so bile spisane edino in samo pod nadzorstvom višjega družabnega razreda in vse so imele namen, napolniti nižje razrede s spoštovanjem do višjih. Učitelji so dejali včasih učencem z ganjenim glasom, kako da so nehvaležni; da ne znajo, kake prednosti so jim zasigu-rali stariši, s tem, da jim priskrbe vzgojo, ki je toliko revežem nedosegljiva. Ne, v resnici, dečki še niso bili dovolj pokvarjeni, da bi spoznali prevaro in svoje prednosti v vsem ogromnem obsegu. Ali je podaril kedaj pouk sam na sebi učencu čisto veselje? Ne! Zato so morali učitelji nepretrgoma izigravati nižje strasti, častihlepnost, (srčkano ime za podlo častihlepno % da bi se ga bolj cenilo, ko druge), interes, prednosti.
Kako podla komedija, ta šola! Niti en mladenič ni veroval, da izvrši kaj posebnega, če našteje osovražene kralje, se nauči nerabne jezike, dokazuje aksiome, razlaga samo ob sebi razumljive stvari, našteje prašnike rastlin in členke mušic na zadnjih nogah, da končno ničesar drugega ne ve, kot da se imenujejo tako in tako v latinščini.
SPLOŠNI PREGLED.
Novi hrvaški ban. Slavko pl. Čuvaj je položil v cesarjeve roke zaprisego kot novi hrvaški ban. Tomašič je šel, a z njegovim odhodom se ni spremenilo prav nič, na njegovo mesto je prišel mož, ki ima za seboj zloglasno politično preteklost, ki je bil slepo orodje v rokah bivšega hrvatskega bana grofa Khuena, sedanjega ogrskega ministrskega predsednika. Izpolnilo se je torej prerokovanje, da prememba osebe m zagrebški banski stolici ne pomenja nobene pre-membe režima. Ban Čuvaj bo nadaljeval boj proti koaliciji, naravno pa v prvem naskoku ne doseže svojega cilja, zato bo njegova prva politična naloga, da razpusti sabor in vodi nove volitve, katere bodo pa gotovo še presegale zadje Tomašičeve. Politična taktika, ki jo bo upotrebljal novi ban, se bo naslanjala na stranko prava, ne toliko na sedanjo stranko, kakor na bivšo krščansko- s ocialno Frankovo krilo, ki je sedaj prav nezidovoljno v enotni pravaški organizaciji. Da se hoče naslanjati Čuvaj na to grupo, dokazuje že to dejstvo, da se v izbiri svojih funkcijonarjev opira v prvi vrsti na pro-nosirane člane te stranke. Kot svoje tri sekcij-ske šefe, kot šef pravosodja pride v poštev zloglasni državni pravdnik Accurti, ki ga pozna ves svet iz zagrebškega veleizdajniškega procesa, kot naučili šef je designiran bivši Khu-enov adlatus Kršnjavi, ki ga pozna javnost iz afer, ki se jih je dovoljeval kot šef naučnega oddelka z učiteljicami, za podbana pa je desig-niran vseučiliščih profesor bpevec, slep sluga vsake vlade. Čuvaj si bo torej izbral prav primerno družbo, da bo mogel -voditi boj z opozicijo, ker politične poštenosti ne pozna niti on niti njegova okolica!
dnevni pregled.
Redna seja občinskega sveta bo danes v torek, dne 23. januarja 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: I. Naznanilo predsedstva. 11. volitev podžupana. (§5 19. m 22. občinskega reda in 56., 57. in 58. občinskega volilnega reda.) III. Določitev m volitev odsekov. (§ 55. občinskega reda.) IV. Volitev zastopnika mestne občine ljubljanske v c. ki. deželni šolski svet. (§ 20. dež. zakona z dne 9. marca 1879.) V. Določitev števila m casa rednih sej občinskega sveta (S 56. občinskega
ed »Slovence« in deželnozborska poročila. Že opetovano se je povdarjalo, da falzificira »Slovenec« poročilo deželnozborskih sej. O zadnji deželnozborski seji je n. pr. poročal »Slovenec«, da je poslanec Ribnikar odgovarjal, ne da bi povedal, kako in kaj je odgovarjal posl. Jarcu Da spozna napredna javnost objektivnost oziroma pristranost »Slovenčevih« poročil, prinašamo danes na prvi strani g°vo' deželnega poslanca Adolta Ribnikarja po ste-nografičnem zapisniku. To je tembolj potieb-no. da naši pristaši na deželi vidijo s kakimi sredstvi slepijo klerikalci na deželi pristaše in kako nesrečna je misel, upeljati tudi na Kranjskem takozvani živinozdravmski tečaj. ^
Avtonomija ljubljanskega mesta in klerikalci. Včerajšnji »Slovenec« piše na uvodnem mestu med drugim, da sc dr. Tavčar ni dovelj dotaknil v svojem govoru »varstva samovlade ljubljanskega mesta«, najdragocenejsega zaklada, ki ga ima prestolica cele Slovenije. En sam kratek stavek — pravi »Slovenec« je posvetil dr. Ivan l avcar tej za naše mesto in za ves naš narod najvažnejši zadevi, sicer se je pa vladi na vse strani prepokorno klanjal. Samo dr. Lampe je v klerikalni stranki zmožen napisati tako hudobijo. Klerikalci hočejo sedaj naenkrat nastopati kot čuvarji mestne avtonomije, tisti klerikalci, ki so najpreje strmoglavili Hribarja in ž njim oropoli ljubljansko obč. avtonomije. Kler. so neoziraje se na sklepe občinskega sveta oktroirali ljubljanskemu mestu volilno reformo in občinski red, s katerimi so avtonomijo ljubljanske občine nečuveno prikrajšali. Klerikalci so tisti, ki so držali na magistratu vladnega komisarja dokler m upravno sodišče razsodilo, da je c. kr. vlada krivično postopala pri zavlačevanju konstituiranja občinskega sveta. Samo to, kar smo ze tu omenili jemlje klerikalcem vsako pravic govoriti o avtonomiji ljubljanskega mesta, v^e klerikalci govore o njej je ravno tako, če hvali cigan konja, ki ga je ukradel poštenim ljudem.
Slovenski značaj Ljubljane in klerikalci. Včerajšnji »Slovenec« se upa tudi pisati in očitati županu dr. Tavčarju, češ da si ni upal niti črhniti o tem. da bo varoval slovenski značaj Ljubljane, kakor je bilo to od časa prvega slovenskega župana splošna navada. To se upa napisati glasilo tiste stranke, ki je spravila v mestni občinski svet sedem Nemcev, to se upa govoriti tista stranka, ki se je leta in leta upirala samoslovenskim ulič”5 napisom v Ljubljani, tista stranka, ki je zakrivila, da je letos prvič deželni predsednik ob županovi inštalaciji izredno dolgo nemško govoril, to je tista stranka, ki je kriva, če se bo danes sedmerica Nemcev v občinskem svetu po tolikih letih zopet posluževala nemškega jezika. Danes, ko bo zopet po tolikih letih donela v mestni zbornici nemška govorica naj oblije klerikalce sramota, da so storili narodno tadajstvo in spravili Nemce v občinski svet. Sedaj, ko so klerikalci v zvezi z Nemci, in s pomočjo vlade vzeli Ljubljani samoslovenski značaj, se še upajo ti ljudje govoriti o slovenskem značaju Ljubljane. Izdajalski hinavci!
Kako pleše v Ljubljani takozvana deu-tsche Sektion. Nemški socijalni demokratje imajo svoje društvo takozvano »deutsche Sektion Eintracht«, ki je priredila pred kratkim v hotelu »Ilirija« zabavo s plesom. Prijatelj našega lista nam piše, da je slučajno zašel v to družbo. Šele pozneje je pa zvedel, da je bila veselica nemških socijev. Cela nemška sekcija je namreč govorila slovensko ter pela slovensko. Naši slovenski hlapci so kaj živahno udrihali s štebalami ob tla in ukali po domače. Nemški sekciji se druge nesreče ni pri-
petilo, kakor da so vsi njeni člani pomazali hlače, članice pa krila. Pleskar je bil namreč v hotelu na novo pobarval vse sedeže. Ker je vzel rdeče barvilo, je bilo zelo primerno za nemško sekcijo Eintracht, ki je vzbujalo po rdeče pisanih hlačah in krilih obilo smeha in zabave.
Naše narodne noše počenjajo polagoma izginiti iz površja, povsod jih izpodrine nova moda. Vendar bi pa bilo velikega pomena, da bi se te narodne noše ohranile, in morale bi se najti pota in sredstva, ki bi vsaj zabranila, da ne izginejo popolnoma. C. kr. ministrstvo za javna dela je uvidelo, da je nujno notreba storiti primernih korakov za zopetno povzdigo narodnih noš. Izdalo je tozadevni odlok in ga odj)oslalo na vse obrtne muzeje, na zavode za pospeševanje obrti, na .šole za ženske obrti in na društva za promet tujcev, kjer daje v to svrho obširna navodila. Prirejali naj bi se v središču takih krajev, kjer je še narodna noša kolikor toliko ohranjena, tečaji. Ti tečaji bi morali biti seveda v spretnih rokah in bi ljudstvo navajali k izdelovanju narodne noše.
Umrl je v Pančevu znani srbski komponist Mita Topolovič, ki ima zlasti veliko zaslug za moderniziranje srbske narodne cerkvene glasbe. Bil je kapelnik v stolni cerkvi v Pančevu. Zlasti priznani so bili njegovi zbori, ki jih je proizvajal vsako leto na veliki petek. Iz Belgrada je takrat redno odplula posebna ladja z mnogimi pasažirji v Pančevo, da so tam prisostvovali proizvajanjem Topolovičevega zbora in njegovih del.
Požar na Bregu pri Borovnici. V noči od 20. na 21. t. m. je pogorela tovarna za stole g. F. Švigelja. Začelo je goreti nekako ob pol 12. uri ponoči v kotu pri parnem stroju. Na lice mesta je dospela takoj borovniška požarna bramba, a vsled obsežnosti jiožara so prihitele tudi požarne brambe iz Vrhnike, Podpeči in Vrda. Škode je do 100.000 kron, ki pa jo le deloma krije zavarovalnina, tako, da ima lastnik še vedno veliko škodo. Vstrajnosti in požrtvovalnosti požarnih bramb se je zahvaliti, da se je požar omejil le na tovarno, ter se ni razširil na tik tovarne stoječo hišo in gosno-darska poslopja.
Razpisana učiteljska mesta. Na štiriraz-redni ljudski šoli v Jesenicah je popolniti stalno mesto učitelja. Prošnje do 20. februarja t. I. na c. kr. okr. šol. svet v Radovljici. — Na eno-razrednici v Zagradcu je vnovič razpisano mesto učitelja in voditelja. Prošnje do 18. febr. t. 1. na c. kr. šol. svet v Rudolfovem. — V šolskem okraju Ljubljanske okolice so popolniti sledeča mesta: 1. Mesto učitelja in voditelja na enorazrednici v Želimljah, 2. na šestrazredni ljudski šoli v Št. Vidu novo sistemizirano mesto učitelja, 3. na šestrazredni ljudski šoli v Sp. Šiški na novo sistemizirano učno mesto. Prošnje do 25. febr. t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Ljubljani.
Demonstracije po cerkvah v Sarajevu.
Krščansko katoličanstvo, ki je bilo nekdaj tako globoko vkoreninjeno v človeških srcih, izgublja vedno bolj svoja trdna tla. Krivda zadene tu v prvi vrsti duhovnike, ki se jiečajo z vsemi mogočimi rečmi, dajejo slab vzgled in so pripomogli sami do znanega klica, da »vera peša.« To za cerkev i)ogubno delovanje katoliških duhovnikov je uvidel končno sam rimski papež in trudi se s svojimi kardinali na vse načine, da pripomore zopet cerkvi do prejšnje veljave in vzgoji dobre in prave duhovnike, ki naj bodo res dušni pastirji. Vsak trenutek pride iz Rima nov ukaz, ki vsebuje marsikatere novosti. Ni i)a stem rečeno, da so take novosti pametne in ljudstvu všeč. Tako n. pr. zasledujejo rimski duhovniki cilj, da preprečijo slovanskemu ljudstvu službo božjo v slovanskih jezikih tam, kjer že od nekdaj obstoja. Ljudstvo prav dobro čuti, da se ga hoče potujčiti, vendar ne pusti, da bi se mu vzelo najdražje, materni jezik in da bi se mesto tega vpeljal njemu tuj in nerazumljiv latinski jezik. Zato je napram takim ukazom rimskega papeža silno nevoljno in pokaže to svojo nevoljo celo v cerkvi na glasen način. Ko je bil v nedeljo razglašen po sarajevskih cerkvah papežev ukaz glede izpremenitve praznikov, je ljudstvo začelo j)0 cerkvah demonstrirati in slišali so klici: »Dol s papežem.« Služba božja se je prekinila in v cerkev so pridrli policisti in orožniki, da so napravili mir in red. Na mestnih trgih Sarajeva so se vršila v nedeljo popoldne velika zborovanja, na katerih so bile sprejete ostre resolucije proti papežu. Izvršilo se je tekom nedeljskega dneva veliko aretacij.
—	To je dovolj glasno znamenje časa tudi za našo duhovščino, da naj vendar enkrat smatra cerkev za kraj božji, katerega ne kaže izrabiti kot agitacijski lokal pogubnemu aparatu, ki mu je inie klerikalizem.
Higijena ali skrb za zdravje prodira vedno bolj in bolj. Vzlasti je električni tok ista sila, katere se higijena pred vsem poslužuje. V Ameriki so vpeljali električne pekarne, ki se izvrstno obnesejo. Odlikujejo se po posebnih ugodnostih; pred vsem je v električnih pekarnah velika snaga in rnnogo časa se prihrani. Dima v teh pekarnah ne poznajo. Tudi Nemčija ima deloma že električne pekarne, na Dunaju se pa vrše ravnokar pogajanja med peki in med mestno elektranrno.
Nenavaden zimski kras se nudi posetni-kom Gorenjske. Vsled hudega mraza je namreč slap Peričnika zmrznen in ga je zlasti lepo videti ob solnčnih žarkih.
Iz Kočevja nam poročajo o nesreči v on-dotnem premogokopu. Dvigalo za premog je padlo na delavca Štef. Kovačiča, doma iz Hrvatskega in ga močno jmškodovalo na glavi. Nezavestnega so pripeljali v dež. bolnico ljubljansko.
Slovanska narodna društva v Pulju prire-de dne 3. t. m. v dvorani tamošnjega Narodnega doma velik ples v korist hrvaškega šolstva.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
LJUBLJANA.
Opozarjamo na prijateljski sestanek članov političnih društev in njih rodbin, ki se vrši v sredo večer ob osmih v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pri prireditvi koncertuje cel orkester »Slov. Filharmonije«. Opozarjamo, da se osebno ne bo vabilo in da je dobrodošel vsak član ljubljanskih političnih društev, dobrodošle so pa tudi njihove rodbine.
Psi ne spadajo v kavarno. V nedeljo ponoči se je poslovil v tukajšnji kavarni neki gost, ki je imel seboj psa, od svojega soseda in mu segel v roko. V tem trenutku pa skoči pes kvišku in ugrizne še ostalega gosta v roko. To je zadnjega tako vjezilo, da je posestnika psa pretepel. — Ne glede na to, da je policijsko pre-jiovedano, jemati pse seboj v kavarne, gostilne itd., je prav malo vabljivo, če se potikajo v javnih lokalih različni kužeki in nadlegujejo občinstvo.
Neprevidna žena. Na Rebru stanuje trgovka z lasmi, Marija Goden, koje sin se nahaja radi tatvine pod ključem. Te dni je obiskal nepridiprav Stanislav Vavpotič iz Novega mesta in ji pravil, da ga pošilja njen sin s prošnjo za denar, katerega bi mu 011 skrivoma izročil. Na tak način je izvabil od žene trikrat po manjše vsote. Zeni se je končno stvar zdela le sumljiva in je stvar ovadila. Nekemu strojniku se je posrečilo, najti brezposelnega S. V. in ga izročiti oblastem.
Ukradeno. V Florijanski ulici h. št. 24. iz predsobe rjava pelerina. — Na Resljevi cesti št. 7. iz predsobe črna suknja, vredna 36 kron.
Izgubljeno. Mesarski pomočnik A. S. je izgubil 60 K denarja. — Mizarski pomočnik Iv. N. je izgubil 340 K denarja. — Ivan Prepeluh je izgubil srebrno uro in verižico. — Izgubil se je rjav muf.
Našlo se je nekaj klobukov in perila.
Umrli so v Ljubljani. Dne 20. prosinca: Marija Zamljen, tov. delavka v pok., 53 let, Breg 16. — Dne 21. prosinca: Helena Kremlaček, krojačeva vdova, 90 let, Žabjak 6. — Dne 22. prosinca: Magdalena Prepeluh, uboga, 72 let, Ra-deckega cesta 2. V deželni bolnici. Dne 18. januarja: Matevž Kos, delavec, 42 let. — Luka Salvi, dninar, 60 let. — Dne 19. januarja: Viktor Pristov, strojevodja v pok., 59 let.
Tujci v Ljubljani. Dne 21. prosinca: Dolinar, trgovec — Radeče. Mole, trgovec — Smarjeta. Prešel, mesar — Tolmin. Bartolovič, posestnica — Zagreb. F. Klemenčič, stavbni svetnik — Dunaj. Doganoc, trgovec Vel. Lašče. Fran Penca, posestnik — Mokronog. Nachod, Ziirich. Seligman, trgovec — Belovar. Dicker, trgovec — Banjaluka. Granfeld z družino, in-žener — Bad Ischl. Dimnik, posestnik — Količevo. Flerin — Domžale. Rosenthal, trgovec Vratislav. Dr. Bronislav Gallasch, c. kr. višji okrajni zdravnik — Krško. T-. Kravanja, nadin-ženir — Dunaj. Stojan Jenko, veletržec — Podgrad.
Izžrebane loterijske številke. Gradec: 70, 8, 49, 15, 68. Dunaj: 90, 82, 85, 51, 34.
Vremensko poročilo. 22. januarja dopoldne. stanje barometra v mm: 737.5. — Tempa-ratura v C°: — 1.5 — Slab vzjvz. veter. — Nebo: oblačno.
Elekroradigraf »Ideal«. Spored za torek, sredo in četrtek. Popoldanski spored: Vojaški telovadci v Turinu. Nick Winter in nepoštena governanta. (Velekomično.) Zlatnik. Večerni spored: Komična novost. Izkrvavel. V petek, 26. januarja. Specijalni večer. V soboto, Sen-zacijska borzna komedija Denar ali Mamon in ženske. Opozarja se, da je popoldanski vzpo-red oblastveno censuriran zatoraj dostopen vsem šoloobveznim otrokom.
PROSVETA.
»Organizacija jugoslovanske žene« je bila tema včerajšnemu predavanju dr. Fr. Ilešiča, v katerem je ta i)odal kratek obris ženskega društvenega gibanja na slovanskem jugu. Govornik je omenjal kot prvo leto in započetek ženskega gibanja leto 1848, ko je neka Poljakinja in z njo Hrvatica Josipina Kunovič iz Varaždina izdala poziv na slovanske žene, naj se otresejo svoje domišljavosti in si krepost utrde z narodno zavestjo. Bila je pa Kunovič tako navdušena za svoj poklic, da je zanemarjala domače gospodarstvo — vsled mnogih izdatkov so ji vse zarubili — ločila se je od moža, šla iz Prage na Hrvatsko in tam z dvema tovarišicama zajiočela svoje novo delovanje, ki pa je bilo brezuspešno.
V	letih absolutizma (od 1855 do 1867) ni čuti še ničesar o kakem društvenem ženskem gibanju. Sele od leta 1867 začenja preporod ženskega gibanja in ženska društva se prav pridno razširjajo. O Slovencih in slovenskih ženskih društvih govornik ne "ovori, ker jih pač kolikor toliko poznamo vsi. — Pri Srbih je započetnica ženskih društev bila 1. 1848. Milica Stojadinovič (»Srbkinja«), ki pa je živela navsezadnje v Belgradu v slabih ^ razmerah, 11111 ji je obtemnel in je nesrečno končala. Savka Subotič je 1. 1867 v Novem Sadu ustanovila prvo žensko društvo, ki sicer še danes obstoja, pa je v neprijateljskih rokah. Drugo društvo je v Veliki Kikindi, najstarejše žensko srbsko društvo. Vsa društva ženska hrvaška imajo po večini dobrodelen namen. — V kraljevini Srbiji je započetnica kraljica Natalija, ki je 1. 1875. ustanovila v Belgradu prvo žensko dobrodelno društvo. L. 1909. so pristopila vsa ženska društva k internacionalni zvezi. L. 1910. presega število srbskih ženskih društev 100 s nad 5.400 članicami in s skoro milijon kron premoženja. Društva tudi izdajajo svoja glasila. Hrvatice so imele že 1. 1855. svoje društvo v Zagrebu »Gospojin klub« z 124 članicami in nad 78.000 K premoženjem. Danes je že 18 društev (9 židovskih), med katerimi je zlasti omenjati »Gospejin klub« v Zagrebu, ki sicer obstoja iz največ aristokratskih članic in »Udruga učiteljic kralj. Hrvatske i Slavonije«; »Udruga« je stara 12 let, izdaja glasilo, ima razne akcije, ki skrbe za dojence, pouk za hišne in dojilje, za zavetišča šolske dece, ima »fe-rijalne kolonije« blizu Reke, kjer preskrbuje
vsako leto med počitnicami nad 100 otrok z vsem, vzdržuje kuhinjo za siromašne otroke, vzdržuje šolo za kuharice in namerava ustanoviti zavod za slaboumne in zanemarjene otroke, in celo sanatorij ob morju. V Zagrebu ima veliko gospodinjsko šolo pod nadzorstvom in vodstvom učiteljice Milke Povačič. Koncem govora omenja govornik tudi »Društvo čeških žen« v Pragi, po čegar vzgledu naj bi se tudi v Ljubljani prirejale razstave, kot: Srska žena, hrvaška žena in event. tudi bolgarska žena, da spoznamo tudi mi Slovenci bližje domače družabno, in društveno življenje naših nam najbližjih sosedinj.
Izborno predavanje dr. Ilešiča je bilo precej slabo obiskano in želeti je le, da se vsaj naša inteligenca vdeležuje v lepšem in dostoj-nejšem številu takih in enakih predavanj.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek zvečer sc poje prvič Karla Weissa opereta »Revizor« (za par abonente.) — V četrtek drugič opereta »Revizor« (za nepar abonente.) — V soboto »Lepa Vida« drama v treh dejanjih, spisal Ivan Cankar.
Občni zbor »Dramatičnega društva v Ljubljani sc ne vrši v sredo, dne 24. t. m., kakor je bilo že naznanjeno, ampak se preloži na poznejši čas. ________________
Narodno-napredni delavci!
V nedeljo, dne 28. januarja t. 1. se vrše za delavske volilne razrede volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Treba je, da ta dan pokažejo slovenski delavci, da še vedno čutijo narodno in da mislijo napredno. Zato je tudi centralni volilni odbor narodnonapredne stranke sprazunino z delavci, postavil kandidate, da podpira prizadevanje narodnonaprednega delavstva in 11111 pripomore pri bližajočih se volitvah do zmage. Slovenski delavk ki se ne sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in ki ljubite svoj rod, napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogovom, napišite vsi na glasovnice, razločno in jasno naslednje kandidate:
I. SKUPINA VELEOBRT. Prlsedniki:
1. Grošičar Matija, kov. strugar, Žabkar.
2. Hribar Ivan, meteur, Narodna tiskarna.
3. Sedej Jakob, plač. natakar pri »Slonu«.
4. Tonija Ivan, dežnikar, pri tvrdki Mikuž.
Namestnika:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar, Žabkar.
2. Setnikar Anton, vrtljar, Tdnnies.
V prizivno sodišče:
1. Kolhnann Albert, tiskar, Kleinmayer & Bamberg.
H. SKUPINA MALA OBRT. Prisedniki:
1. Ferant Štefan, urar pri tvrdki Maire.
2. Ham Valentin, mesar pri Marčan.
3. Jakopič Ivan, knjigovez, Breskvar.
4.Korene Rado, strojnik v Učiteljski tiskarni.
5. Malič Fran, pečar pri tvrdki Kalmus.
Namestniki:
1. Jeran Ivan, steklar pri Koilman.
2. Nakrst Ignacij, sodar pri Buggenig.
3. VVinter Makso, mesar, Černe.
V prizivno sodišče:
I.	Vovko Anton, knjigovez pri Bonaču.
Na delo toraj, agitirajte od moža do moža, da bo zmaga naša.
Centralni volilni odbor nar. nap- stranke.
Najnovejše vesti, telefonska poročila,
KLERIKALNO GOSPODARSTVO.
Dunaj, 21. jan. Včeraj je imela kontrolna komisija za državne dolgove sejo. v kateri je razpravlala o državnem nakupu delnic južno nemške donavske paroplovstvcne družbe. Te delnice je pokupil na račun vlade brez vsakega zakonitega dovoljenja bivši trgovski minister Weisskirchner. Konštatiralo pa se je, da je vlada s tem nakupom jako veliko izgubila. Komi sija je sklenila, da predloži vso zadevo parlamentu, ki naj se peča o ti nezakonit, in izgubi na škodo ljudskega denarja.
POLjSKO-RUSINSKA SPRAVNA POGAJANJA.
Lvov, 21. jan. Poljsko-rusinska spravna pogajanja so se obrnila na bolje, s koncesijami od obeh strani bo mogoče doseči nekak kompromis glede volilne reforme, kateri bode za obe narodnosti vsprejeinljiv.
AVSTRIJSKO-ITAL1JANSKA MEJA.
Dunaj, 22. jan. V mesecu aprilu in maju bo posebna avstrijsko-italijanska komisija ko-nečno regulirala avstrijsko-italijansko mejo na južnem Tirolskem in na Goriškem.
OŽJE VOLITVE NA NEMŠKEM.
Berlin, 22. jan. Danes se vrše ožje volitve
v	79 okrajih, volilni boj je jako hud. Do desete ure zvečer še ni nikakih poročil o rezultatu.
Berlin, 22. jan. V šestem berlinskem okraju je izvoljen narodni liberalec Kaemp proti socialnem demokratu.
Kolin, 22.jam Mesto Kolin, ki je bila dose-dai najzanesljivejša trdnjava centruma. je izvolilo mesto dosedanjega klerikalnega poslanca socialnega demokrata.
ZA IN PROTI AEHRENTHALU.
Dunaj, 22. jan. Nemški »Nationalverband« zagovarja v svoji oficielni korespondenci grofa Aehrenthala ter ga brani proti krščansko-so-cialnim napadom. Za nedeljo sklicujejo krščan-
ski socialisti velik shod, na katerem bodo protestirali proti očitkom, da hujskajo proti Italiji in izzivljejo oborožene konflikte. Pojasniti hočejo tudi svoje stališče napratn trozvezi, katero se prav nič ne razlikuje od onega, ki ga zavzema »Nationalverband«.
OBSTRUKCIJA V GRAŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Gradec, 22. jan. V današnji občinski seji so socialni demokratje zopet nadaljevali z obstrukcijo. Ker je bilo vsako delo nemogoče, je župan zaključil sejo, prihodnjo skliče pismenim potom! V današnji seji so socialni demokratje obdolžili župana, da je ponaredil zapisnik zadnje seje občinskega sveta.
KONFLIKT RADI ZAPLENJENIH LADIJ.
Pariz, 22. jan. Francoska vlada smatra postopanje italijanskih bojnih ladji proti francoskim trgovskim ladijam kot grobo kršitev mednarodnega prava. V današnji seji poslanske zbornice se je vnela ostra debata o ti zadevi. Radikalni poslanci so zahtevali od vlade, da naj ta izvaja skrajne konsekvence.
Pariz, 22. jan. Danes in včeraj je konferi-ral italijanski poslanik v Parizu Tittoni z ministrskim predsednikom Poincarei^ in francoskim poslanikom v Rimu. Smatra se. da se bo posrečilo brzo in ugodno rešiti vso zadevo.
VOJNA STATISTIKA.
Rim, 22. jan. Italijanska vlada objavlja svojo statistiko o svoji vojni moči v Tripolisu; doslej je tam 32 pešpolkov, 6 polkov bersagli-era, 4 polki alpskih lovcev in 4 polki trdnjavske artilerije, skupno 109.399 mož, 6000 oficirjev in 4600 konj. Vrliutega ima Italija na bojišču 2 lazareta, 4 bolnice in 6 ambulane. Vojni stroški znašajo 2 milijona lir vsak dan. Narodno napredni volilci!
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Zshtevatte „Dan“ po vseh stilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najnia^jS! znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Vrl malih »plusih ni nič popusta in se plaiiijfjo vnaprej; auuttnjl iuserenti v znamkah. ZukljuSek malih oglasov ob G. url zvečer.
Mala, mirna meblovana sobica se išče. Ponudbe s ceno tekom tega tedna pod »Svečan« na »Prvo anončno pisarno«.
Mala
prodajalna
pripravna za vsako manjšo obrt, brivnico itd. s stanovanjem vred se takoj odda
na Glincah št. 20 „Pri Bobenčku.
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trg-o vina, c-vetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
■Vrtnarija,:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K.
—	Lasne podlage in mrižicš vse^ vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
(Stcinkolilcn-BrikcUs)
so vsaj dvojno večji, glede toplote pa štirikrat izdatnejši nego vsaki drugi od tukajšnje konkurence ponujani briketi. Tudi češki briketi so izbor-nejši. Nebroj pohvalnih priznanj na razpolago.
Priporoča jih
JOS. PAULIN, LJUBLJANA
Nova ulica štev. 3.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
K
Celo noč
odprto
«3/5
*.?/
|Celo ^ noč odprto
FB. P. ZAJEC
optični zavod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
n
BAMa se prodaja
v Ljubljani v sledečih tiibakarnah:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg-.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Prva
anoncna pisarna
v Ljubljani Frančiškanska ulica št 8
sprejema vsakovrstne oglase za
„DAN“
kakor tudi za vse druge liste in Loiedarje.
Najcenejše in tudi najuspešnejše
inseriranje!
Na željo pride zastopnik na dom.
Slovenci, trgovci in obrtniki, poslužujte se v vseli anončnih zadevah samo , Prve anončne pisarne" v Ljubljani ki vas točno in najku-lantneje postreže! Anonsirajte v „Danu“!
mmmm
a se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Del-glavnica: LinMfaiaska kreilima banka w LfuMiam.
Stritarjeva vitico, štev. £5, (lastna liiša)
Podružnic© v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4«.°
2
0
12
Kljub svojemu neugodnemu položaju se je vznemirjala, poizvedovala, izkozovala se prijazno in obljubila končno mesto dvorjanice in za doto in balo dvesto zlatov. Lavra je trepetala: zavrniti to ponudbo, ki se ženejo zanjo najodličnejše rodbine bi pomenilo vsesplošno razburjenje in preiskavo; vzprejeti jo bi bilo isto, kakor dohiteti v naročje grozni katastrofi, ako bi se zvedelo, da. . Dva tedna pozneje ji je bil dostavljen odlok!
Kmalu je nastopila službo.
Opravilo, — ki ga je opravljala s petnajstimi gospodičnami iz visokega nlemstva — je obstajalo v tem, da je morala biti navzoča pri kraljici štirinajst dni v mesecu, teden dni ponoči, teden dni podnevi.
Lavra d’ Ambrum tore je bila dvorjanica okoli osemnajst mesecev že in se skoro popolnoma pomirila radi nevarnosti, ki jo je vznemirjala. Roselys je dokončavala svojo peto, I1ardy pa je dopolnil dvanajst pomladi, izglodal pa je za petnajst.
Nekega dne vrnivši se iz palače Sain-Pol, je našla Lavra hišo v razburjenju; na popoldanski dnevni promenadi, sta se Hardy in Rosely približala na obrežju. Breg je bil tu zelo strm in visok. Rosely se je spodtaknila in padla v Seno. Spremljevalka je klicala na pomoč, pa že se je bil Hrdey vrgel v vodo, pograbil potapljajočega se otroka in ga rešil brez-zavestnega na suho. Vredna služabnica je pripovedovala, da ni še nikdar videla nekaj strašnega, kakor Hardyjev boj z valovi za otenje ljubljene prijateljice.
_	9
Stresla se je po vsem telesu, zatiščalo jo je v sencih, roka, ki je prej zdrsnila raz kljuko, se zopet dvigne, močan pritisk in divjem gibu odpre vrata na stežaj.
Vrata so to v sobo Lavre d’ Ambrun.
II.
Dvorjanica.
Njeno zgodbo moramo razložiti na tem mestu. Kratka je. V treh besedah je obsežena: bila ie sirota.
Mati ji je umrla, ko je porodila. V petnajstem letu ji je umrl oče, februarja meseca 1378, baron d’Ambrun, najsilnejši pristaš vojvode Berry-ja, v boju proti Filipu Burgundskemu, čegar najstarši sin je bil Ivan Nevstrašni. Na smrtni postelji je izročil dAmbrun Lavro vdo-
vi	prijatelja in vojaškega tovariša Tankreda, plemiča de Cassadant*).
*) Zgodovinrji tistega časa ga imenujejo s pridevkom: Hrabri.
Vdova, Aliče de Passavant, je vzela gospodično dAmbrun pod streho v hiši v Rue Saint-Martin. V začetku leta 1389 je pa ta blaga gospa odšla za svojim ljubljenim Tankre-dom, katerega smrti ni mogla preboleti... Pustila je pa sina, ki je izpolnil pravkar svoje šesto leto. Otrok- se je imenoval Hardy, in nobeno drugo ime bi mu ne pristojalo boljše.
Siroti. Lavra dAmbrun in Hardy de Passavant sta živela sami zase: postali sta si brat in sestra, ona v starosti prvih srčnih razburjenj, on čudovito se razvijaje na telesnih močeh kakor na duševnem pogumu.
Hiša Saint-Pol.	3
—	10 —
Na koncu leta 1389 pa je postala Lavra naenkrat vsa nemirna, razburjena, zapuščala je pogosto sama dom in se vračala z objokanimi očmi in bledela je od dne do dne huje.
Nekega večera je objela Hardy-ja in se razjokala. Nato je odšla... in se ni več vrnila! In takoj bomo izvedeli kaj se je zgodilo, kateri vrtinec je potegnil v se ubogo dekle brez matere, brez vodnika, brez življenskih izkušenj.
Hardy je dolgo objokoval sestro. Potem pa se je vdal z dušo in telesom jahanju, bore-nju, plavanju, metanju kopja, streljanju in se zmotil.
Čas je mineval.
Hardy je dovršil svoje deseto leto.
Nekega zimskega dne pa se je vrnila Lavra ravno tako nenadoma, kakor je bila izginila; ampak žalostna in oslabela, kakor ranjena ptička, ki se je strudom privlekla do rodnega gnezda!... Oblečena je bila v črno. Na rokah pa je nosila malo hčerko, vso svežo, rožnato in smehljajočo. In sama pri sebi je šepetala:
Da sem sama, preje bi umrla, kakor pa oskrunila to drago ognjišče s svojim povratkom. Vendar ta angel j, moj Bog! Oh! Raje pretrpim vso sramoto sveta, kot da bi se nji pripetilo kaj zlega!...
In zadržujoč s tresočo kretnjo prekipeva-nje Hardy-ja, ga je vprašala bojazljivo, če bo še prostora zano v hiši Passavant. Mesto odgovora je zbral mladi plemič vso služinčad in ji zapovedal pokoravati se Lavri kakor njemu samemu. Oskrbnica, ki se je zoperstavila, je bila na mestu spojena. Oskrbnik si je drznil opazko. Hardy pa je izdrl meč in mu zagrozil.
— 11 —
da ga prebode skozi n skozi. Vsa hiša se je tresla, služinčad se je odstranila z namrdjenimi obrazi, mladi plemič pa je, nevedoč kaj naj vse to pomeni, otiral solze ubogemu dekletu.
Začudeno se je na to ozrl na dete, ki ga je pritiskala na prsi v divji bolesti.
In vprašal je priprosto, da bi se moral zdrzniti možak:
— Ali je to vaše dete?
Z izrazom neizrekljivega ganutja, z očmi obrnjenimi proti nebu in ne da bi odgovorila, je povzdignila Lavra dete proti Hardy-ju, šepetajoč:
— Roselys se imenuje ...
I1ardy je obstal s široko odprtimi očmi, strmeč začudenja in končno vzdihnil, sklepajoč roke:
— Kako je lepa!
Plamen ponosa in radosti je trenotno preletel Lavrin obraz.
Šest mesecev je preteklo, in Lavra d’Am-brun je postala zopet mlada lepa deklica kakor je bila, z globoko melanholičnim izrazom, ki jo je delala še bolj vabljivejšo. Živela je edino le zale za Roselys: z neizrazno, pretresljivo spremembo vseh mislij je bila vsa le v Rose-lys. Ta ji je bila vse na svetu!
V	tm času pa je slučaj, ta nepoznani predhodnik usode seznanil hčerko barona cTAm-brun-a s knjeginjo de Berry — z isto, ki je na znamenitem plesu, ko je baklja vnela kraljevo obleko... po nezgodi — rešila Karla Šestega s tem, da ga je pokrila s svojim plaščem. Nesreča je hotela, da knjeginja ni pozabila usluž-nosti, ki jih je izkazoval Lavrin oče njeni hiši.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
V
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Mildošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.preLpri Nav. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENICNIK, Židovska ulica.. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. 'Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg-
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
M35
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Ud. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
S09S
Si ESS EPS ggg r_ ~ZI sag S^SI 5^5^51511130 fl Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: §1					
		■IMIIMIIIIII UULJJUB							 		
Mm Ja« Legova knjižnica: Kape: Dam*. Cena 1 K. IMj Sl-ipšak: Turki pri Sv. Tilnu, iiusirovana kitjfga. Cena 1 20 E.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre z<i mladino. 1'50 K.	1 Stupar: 0 prvinah in spojin«h, ilus?rov. Cena 1*50 K.	Bruuet: Telovadba« Cena 4 K.	Mešiček: Beležke Iz | |||i fkike in kemije. | Cena 10 vin. j
llral ^ > inske ut ne s i-“1 ke. Cena 2 K.	Vizitke	Engeltoert Gang!: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K. 2 60.	Kuverte s firmo j	izide ’ 9 •	Trgovske rakune
Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julcka ^lisjakovega zbrani spisi I., 11. m lil. zvezefr. Cena h 1*50 K. — Kape: Mladini. Cena 1’50 K. — Gangl: /brani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 H.			i Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove na- i 1 rodne pesmi. I. 1 in Sl. zvezek. 91 Cena il 20 vin. |||
Bretl: Kako si o-'Z71 hranimo zobe. Iljfl Cena 20 fin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razili napisi na lepenkah za šole.	Novo? Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanci umetnili gnojil.	Vse tiskovine za LJ knjižnice.
m** Uradne tiskovine za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	Stereotipija	Litografija	Muzikalije	Založba knjig |K|
r/i \r 99Učfteljski tiskarni** se tiskaj©: Slovenski Branik, J$an, Učiteljski Tovariš, M| fffl Slovenski llustrovani Tednik, Mudar, Homače ognjišče. Zvonček, Popotnik, | ali W Masa Modočnost, ©asalee, Zarja, Tobačni delavec« IflaL a sia i ——					
Zaradi inventure prodaja ^
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mesini trg št. 5
vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno.	o.	Bematovič.