¦Št 76- v Gorici, t soboto dne 6. julija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne* ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K J/, „ . . 10 ,, Za Nemčijo ~&1»*Mf>^Zik Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SCCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskeml in dvakrat'v.tem »Vozni red že- -leznic, parnikov in poštnih z v; z". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1 »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na dePDO. Upravništvo . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. na.dsir. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petii-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin.; 2-krat 14 vin., 3-kral 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon 64. 88. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Movostrujarji. h. Jud ne mara Kristusa, ali »kšeft« pa h: dela s Kristusovo poddbo. Sami judje _ izdelujejo tiste Kristusove podobe, kakor-f snih visi toiiko ipo kmečkih ihišaih vernega krščanskega ljudstva; še pobožno muzi-ko vioži zadej za podobo, da toliko lažje ukane kristijana. Kristusa sovraži jud ali kšeft pa dela z njegovo podobo...... Kaj mislite, da je novostrujarski za-iegi kaj mar za .Kristusa, aa onega, ki je visel na križu v odrešenje sveta? Za Kristusa, ki je učil nauk o ljubezni? Nič jim ni mar zanj, ali z njegovo podobo slepari ta zalega verno slovensko ljudstvo. Tudi lepo niuziko pi\ aga; muziko o liberalcih, ki -hočejo uničiti Kristusa ter ga izgnati iz srca vernega -slovenskega 'ljudstva. Kadarkoli se kaj zgodi, o čemur mislijo, da bi niogii izkoristiti v svoje namene, ki vedejo vsi v črno bisago, pa zakričijo in zatulijo, kakor se jim zdi primernejše; sedaj da je vera v nevarnosti, sedaj, da so liberalci bogokletniki, ki .zasramujejo Kristusa, zaničujejo njegove nauke in rujejo po najsvetejšem.....(Novostrujarski 'ljudski sleparji niso izlbirčni in jedna peklenska laž več ali manj, kaj to de: namen posvečuje sredstvo. To je deviza, ki jim izborno služi in briše sproti vse, največje grehe In zločinska početja. Sedaj prodajajo Kristusa. Na več krajih že so kupčeval' >. .".j!m. Tulijo, da je ¦¦Soča>< zakrivila bogokletstvo, ker je priučila iz Macharjeve Čitanke nekaj odstavkov, katere je imuniziral češki poslanec Masarvk potem, ko jih je bil neki bru-inni državni pravdni k kdo ve zakaj zaplenil. Maeharjeva Čitanka je gledala svobodno beli dan in doživela več izdaj— kar je zapadla zapHembi nekega državnega pravdirika. Madliar je velik češki pesnik in pisatelj. Fino je zadel kleri-\ talce in pokazal, kako bi bili oni pisali o Kristusu. Po samih klerikalnih listih je posnel, kako bi bili pisali. Madiar ni imel namena, žaliti Kristusa ali morda izpostavit: ga v zasmeh, daleč preč od takega namena je Machar, ali v živo je vsekal kerikalee, katerim služita vera in Kristus '•e v posvetne namene. Novostrujarji so zalajali, hoteČ izkoristiti priobčitev Madiarjevlh sestavkov v ->Soči& v svoje posebne svrhe v — klerikalni stranki. Starostrujarjem še mar ni Mo to. da je »Soča« priobčila iz Madiar-w Par sestavkov z namenom, pokazati, kako bj bili pisali klerikalci o Kristusu — al: nov- bogokletstvom« na jeziku so šli ,ed liiulsivo, okrinkani z gorečnostjo za Kristusa in vero — za krinko pa se je re- ':* .nov°stniiarsk; satan, meneč, da nje-«"vi zlezejo po ,lestvi v klerikalni stranki • Par kiinov višje s to novo (gonjo proti nocu. Ri|Jcžitj imani0f da m M vara|i -^eijenih uspehov ni. Če pa kričijo rned l svojimi zatelebanimi pristaši, pa naj le kričijo. Ta krik utegne služiti v to, da jim še kdo odpade...... Kristusa so prodajali — prodali pa so malo. Ko je Ibil tak-le novostrujarski .govornik — »Oorica« bi mu rekla: prismoda ali pa blaznik! -- najbolj goreč, ko Je predlagal imenitno resolucijo, v kateri se je kadilo nezaslišanega cskminjanja in onečaščanja, pa je pogledal iz njega jud, ki predaja Kristusa. Zakričal je, da proč z liberalnim časopisjem in vsi morajo naročiti »Novi Čas«. V »'Novem Času». tiči Kristus; srečni bodo, če ibodo "črtali ta list. —Z lovom na naročnike satanskega lista »No^i Čas« skončuvajo resolucije. No, tako se borijo novostrujarji proti »bogo-kletmkom.« Kdor pa naroči »Novi Čas«, ne kupi Kristusa, marveč satana, ki mu prinese nesrečo v hišo. V slovo c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku Fr. Fiolprju! (Konec.) Dvignil se je slavljencc g. Finžgar, burno aklainiran in z ginjenim glasom izrazil svojo zahvalo tako nekako: »Častita gospoda! Res ne vem in v veliki zadregi sem, kako naj bi se Vam dostojno zahvalil za znake ljubezni, s katero me danes obsipate. Besede ne bi zadoščale, trebalo bi mi izprazniti hvaležno srce prav do dna. A srce je sicer neznaten dei- mojega telesa, toda v njegovi tajni globini so tolike množice protiljubezni do Vas, dragi vzgojitelji in učitelji, da se to ne bi dalo dopovedati. Kar pa odkrito porečem, vzemite za dobro! Iz Vaših vrst sem vznikel; med Vami imam nekatere ljubljene sošolce, mnogo dragih mi učencev s koprskega učiteljišča. Vi vsi pa ste biJi v prošlih trinajstih letih, ki se nagibajo k svojemu koncu, ne-!e moji marljivi, požrtvovalni in vstrajni sodelavci, marveč moji pravi prijatelji! Kadarkoli sem Vas v tej primeroma dolgi dobi skupnega delovanja imel priliko vnemati za našo sveto stvar, t. j. za izobrazbo in vzgojo naše mladine, vselej ste se mi radi odzvali. Odkritosrčno in brez vsake hlimibe, ki bi tu nikakor ne bila na mestu, ponovim in trdim, da se jaz za Vas nisem nikdar •bal, da mi opešate pod težo svojih dolžnosti. V!o, kjer se neposredno deluje. Vestno se bodem prizadeval, da Vam vzredim, delujoč složno z drugimi vzgojitelji učiteljev, vrednih za svoj stan in za svoj ra-rod unetih naslednikov. Vi vsi veste in mi morate pritrditi, da sem šolo vedno idealno ljubil in tem idealom, 'ki jih nisem nikdar prikrival, se ne odpovem nikoli. Skušal bodem užigati v srcih vaših bodočih tovarišev oni sveti ogenj, ki ga vsakdo toli živo potrebuje, ako hoče napraviti iz nežnih otrok prave može in žene, zveste svojemu domu, svojemu ce-sacju in svojemu Bogu! Vas pa puščam pri vašem delu, ki se ga tudi vsi idealno oklepate. Naj se Vas nikdar ne oprijemije mallodušnost in tež-kosrčnost, z veseljem — na delo! Vsak izpolni svoje dolžnosti do pičice, to mi bodi največje zadoščenje, najslajše pla*-čilo! Z vedenjem in nastopanjem, ki odgovarja stanovski časti, si ohranite in pridobite tudi naklonjenost staršev in najširših krogov in vaši predstojniki vam bodo vaše vrline brezdvomno vedno po ¦pravici priznavali. Za menoj nastopi v nadzorništvu nova moč. Štejem si tem oovodom v svojo sveto dolžnost, obrniti se do Vas vsoh s prošnjo, da bi izkazovali tudi njemu, ki prevzame težavno breme na svoje rame, isto spoštovanje in zaupanje, ki ste ga naklanjali meni, za kar vam izrekam ponovno zahvalo. Težko je veliki družini deliti kruh tako, da so vsi zadovoljni, težko je v javni službi vsakomur vstreči. h če si stavim jaz danes prašanje, da-li sem stori' vedno vse vsem prav, moram je kakor mož zanikati in" reči: »Ni bilo'mogoče!« .le pa drugo prašanje. ki je prvemu slogana posledica namreč: »Ali si imel kdaj •namen, "komu škodovati?« Odgovor na to prašanje ne pristoja meni, a to pa lahko trdim, da sem vsaj skušal biti vedno vsem ednako pravičen in da je bila moja deviza vedno ta-le: »Svoje dobrote se ne bodeš nikdar kesal, pač pa ti bo žal, ako si bil kdaj preoster.« (Klici: »Tako je!«) Če pa kdo misli, da sem mu storil kdaj vedoma kako krivico ~— prosim — naj odpusti. (Učiteljstvo je ibilo do sob ganjena in nikdo ni odpuščal, ker ni nikomur na^ pravil krivice). Na široko bi lahko razpredal svoje misli in še marsikaj bi vam mogel reči, toda zadosti naj ibo------- Po svojem • gr.vorniku ste mi želeli sreče za bodočnost, obilo sreče in zadovoljstva. Jaz vam, častita gospoda, vračam to voščilo iz polnega srca. Sreča cveti, kolikor je to v tej dolini solz mogoče, i Vam ir> Vašim družinicam, pri Vas naj se naseli prijetna vsestranska zado-voljnost, zazore naj Vam pa tudi lepši dnevi, ko ne *boste prejemali le moralič-nega zadoščenja, marveč tudi pravičnega materijainoga plačila za svoje vdliko kulturno delo! Zroč pred seboj tudi tako veselo bodočnost, napivam iskreno raz-cvitu naše šole in dobrobitju našega vrlega učiteljstva!« Tako je govoril mož, ki ljubi štlo in pritiska učiteljstvo na svoje plemenite grudi! Solza je kanila po licu učiteljstva in duša je vsklikala sveto prisego: »Naprej po začrtani poti, naprej po zlatih navodilih ljubljenega našega nadzornika! Složno uap'^j z roka v roki!« Vsi in vsi so hiteli k svojemu ljubljencu in prijateljsko okle panje rok ni ponehalo.....Vsi so prišli — le peščice njih ni bilo, ker jr.; prazno njih srce za stanovske ideale. Zakaj ste jim jidi ugrabili? Prečkalo se je nebroj pismenih in brzojavnih pozdravov neprisotnih čestu\ cev ljubljenega učiteljskega .predstojnika. Omenimo te nekatere gg.: Saunig, Vižin-tin, Zorzut, Nemec, Ferlat, Ignacij Bajt, Zajec itd Časten spomin ohrani sleherni, učite*} — sleherna učiteljica svojemu uzornemu predstojniku in zopet končam svoje poročilo s praSarijem: »Zakaj ste ga vzeli na- šemu učiteljstvu? Zakaj?« O ironija usode je pač odgovor: »Zato, ker so ga ljubili;« Bodi naslednik vreden svojega prednika! Kadenaro. (Dopis.) Gospod urednik! — Na kratko! Sem mnenja, da je Kadenaro pri nameravanem »atentatu« najbrže nedolžen; ne morem verovati, da bi bil ž njim v 'kaki zvezi. Kadenaro, skozihiskozi nedostopen samsvoj človek, brez prijateljev in sorodnikov, se je odtajal le takrat, če je govorjenje naneslo na vojaško življenje. Takrat je 'oživel, .postali celo radodaren in uljuden — lastnosti, katerih drugače ni poznal. Bil je z vso dušo vojak in mu je bilo tudi v edino veselje, da je šolske dečke učil ekserciranja. Služil je namreč S leta pri pijonirjih. Zato se mi ravno zdi skoraj nemogoče, da bi se ibil spravil na višjega vojaškega dostojanstvenika. Ka-denaro ni bil mož, da bi bil prehajal iz ek-strema v ekstrem, ampak je bil do skrajnosti dosleden, Ic žal, da se je ta doslled-'iost kazala v tem, da je bil v vsakem oziru zločinske nravi, pravi tip »Ver-brechematiire«, v kar ga je ščitila deloma ' duhovniška imuniteta, deloma pa brezpri- • merna prizanesljivost duhovijanov. Katekizem premore premalo grobov, d:> bi se vsi označili, kar jih je zagrešil Kadenaro. Ni ga župnika, o katerem bi dubovljani tako natančno vedeli, koliko časa je pri njih »pastiroval« kakor o njem, ko vsak otrok v Trebuši ve, da jih je mučil 23 let, 4 mesece in 9 dni. Te natančnosti sicer ni pripisati trebuškemu spominu, pač pa dejstvu, da je bil ta četrt stdletja doba, v kateri se je dobro, pošteno, verno ljudstvo na brezprimeren način mučilo in zatiralo brez upanja na kako zadoščenje. Pač se je skušalo iznebiti se te šibe božje, a od kompetentnr strani, od 'ordina-rijata, je pel vedno s ..ari tefren: »Kadenaro je pošten, vi ste lumpi!« — In kasneje k večemu: »Kadenaro je inštaliran, brez vzrokov ga ne moremo premestiti!« Brez uzrokov!! — Če ibi slišal, da je sod-nija lisico intabulirala na vaške kurnike — bi se manj čudil. Brez uzrokov! Vsled svoje spolne vzdržljivosti je pokopal družinsko srečo par družinam, iz ljubezni do 'bližnjega je nagovarjal druge k poboju, ker mu je ibjla na srcu varnost mnogih oseib, jih je spravil po cele mesece po nedolžnem v zapor itd. Trebuša šteje nad 90 številk, a med njimi ni nobene, ki bi ne imela beležiti kakega akta »upnikovega sovraštva. Da .bi se otrok njegovega nasprotnika ne prehladi!, mu je odpovedal krst. Pa splob, bilo bi preobširno delo, ako bi hotel kdo popisati Kadenarovo delovanje v (poverjenem mu vinogradu. V demniciranju pač nima vrstnika. Dolžil je ljudi umora, tatvine, goljufije. Sveta mu ni bila spioh nobena stvar iii ako bi -hoteli napisati, kako se je on izrazil' o bogu, bi se manj čudno zdelo, da je v svoje namene ljudi silil 'h krivemu pričanju. A svoje izredne ljubezni ni kazal samo do ljudi, ampak tudi do neumne živine. Privezal je kozo h grmu, da jepo-pasla do korenin vse, kar je mogla doseči in potem.poginila. Njen skelet1 je visel leta friesia'delrndtivDih učitdjic.ih več službenih mest.provisoričiiih učiteljic ua svojih d#MSkiih, Šotah v Trstu. S temi službenimi mesti so spojeni- prejemki, kakor jih družba običajno plačuje. Prosilci, prosilke, za -. , ta .mesta naj vlože svoje z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje v družben pisarni ^Narodni dom«, najkasneje do 15.: julija 1912. Vodstvo -družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. , ^ Ciril Metodova družba je imela leta 1911. breiž v&iOn prehodnih zneskov za 45.sk K 74 man} dohodkov, kakor leta . 1910. , Opozarja se na to dejstvo vse podružnice, pa tudi vse Ciril M&todove prijatelje. Družba je priložila s posebnim oklicem »Slovenskemu Braniku« št. 7. — svojo postno položnico. Naj nobeden naročnik, ki dobi list v roke, ne -zavržepo-ložnine, ampak dopošlje družbi >io možnosti kak prispevek. Vsak, tudi »masi dar, ¦ domu na oltar«! Ciril-Metodov dar. — Beležiti moramo danes znova vesel dokaz zanimanja', katero vživa šolska družba sv. Cirila in Metoda mej goriško mladino. Gojenci moškega učiteljišča so nabrali iza leto 1911/12 narodnega davka 215 K m 57 vin. in tako dejansko pokazali, da vedo ceniti kot .bodoči učitelji-Vizsgojitelji pomen narodne vzgoje v šoli. (Nabiralcem in darovalcem iskrena Ihvala! (Prosimo le, da vztrajajo v rodoljubnem delu za družbo sv. C. in M. (bodisi za Časa svojih študij, bodisi kasneje v javnem življenju. Goriška je lahko iponosna, |da iglede mladine koraka v narodno-obrambnem delu za družbo sv. C. in M. — na čelu drugih slovenskih dežel. Denar je odposlan 'moški podružnični centrali v Ljubljano, da ga porabi za Narodno šolo na BlančaJi. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — (V cerkvi pretepen otrok.) 23. pr. m. v nedeljo pri zadnji maši je naš kaplan, ki je v svoji onemogli jezi 'tak, Kot ibi vsaki dan iive kušarje jedel, na jako sirov način pretepel nekega malega fantiča iz napredne družine, brez .najmanjšega povoda, pred velikim altarjem. Vsi navzoči verniki so se dvignili po koncu, Štrancair, ki je ravno pridigovatl raz lečo, se je tako prestraši7;, da je pridigo, koj pri ¦^-» priSetku pretrgal, prišel v zakristijo ter se ^Nl ednako drugim navzočim zgražal nad početjem tega fanatičnega jezuita. Sredilo bo, kar ima slediti. Zdravi, gospod Miha! H Gregorčičevi slavnosti na Gradišču. Zahvala. Podpisano predsednrštvo izreka tem potom najiskrenejšo zalivalo vsem onim, ^ki so pripomogli, da je Gregorčičeva slavnost na Gradišču dne 23. junija 1.1. uspela tako lepo. tPrav posebno pa se zahvaljuje velezaslužnemu g. profesorju dr. Franu Ilešiču za lepi slavnostni govor; g. E. KCavžarju za. recitacijo besed, ki jih 'je govoril pokojni profesor Fr. Erjavec i. 1885. v Prvafčini Simonu Gregorčiču; »Pevskemu in glasbenemu društvu« iz Gorice, ki je tako divno in do solz ginljivo »zapelo Nedvedovo *Pod trto bivam zdaj«; pevskim društvom iz Šmari} pri Ajdovščini, iz Renč, Prvačine, Vognskega, Bu-, kovice, Volčjedrage za iprijaizno sodelovanje in sploh vsem društvom, ki so počastila slavnost korporativno in po depu-taciji. Prav posebno ihvalo smo dolžni preč. g, Ivanu Vnfoovniku, trnovskemu župniku' v Ljubljani, g. Ignaciju Gnmtar-jfl, c. k. notarju v Ribnici, g. Iv. Hribarju, bivšemu županu bde Ljubljane, »Slovenski Matici« v Ljubljani, »Hrvatski .Matici« v Zagrebu, »Pisateljskemu in podpornemu društvu« v Llubijani, vrlhn Divača-nom za iskreni pozdrav; sploh srčna hvala vsem, ki so pozdravili našo slavnost brzojavnim in pismenim potom; vsem •dragim in milim gostom, ki so prihiteli med nas in pripomogli, da se je slavnost izvršila tako impozatftmV '; Predsedništvo »Pevskega in 'bralnega društva« na Gradišču. Predsednik: Jakob Ro|!c. Tajnik: Alojzij Saksida. Narodni sklad. Večkrat že smo povdarjaiit potrebo Narodnega sklada tudi na Goriškem. Kakor zbirajo naprednjaki na Kranjskem in Stagerskem prispevke za Narodni sklad -- kakor darujejo socialni demokratje denarne doneske za svoje organizacije — tako morajo začeti tudi na Goriškem naprednjaki zbirati za Narodni sklad. Poglejmo, kako delajo na Štajerskem. \ »Narodni List« od 27. pr. m. .prinaša * tak-te oklic: Somišljeniki! v, En tniljon vinarjev za Narodni skiad! Da bo vsakemu, tudi najrevnejšemu našemu somišljeniku omogočeno z denarnimi prispevki podpirati naše napredno politično delovanje, cmo sklenili pričeti za narodni sklad.zbirko tniljon vinarjev. - Narodni sklad ima nalogo. pospeševati \apredno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah, ki izantevajo mnogo letakov, mnogo brezplačnega razpošiljanja naprednih listov, pa iudi mnogo raznih agitacijskih potov. Klerikalci plačujejo te stroške z denarjem nabranim pod krinko obrambnega dela v »Slovenski Straži«, naprednjaki pa hočemo tudi tukaj hoditi poštenejšo pot. Sami žrtvujmo, kar je za širjenje od nas zastopane napredne misli potrebno. Zato prispevaj za miljonski narodni sklad sleherni somišljenik narodne stranke! Ne dajmo se osramotiti dd slovenskih delavcev, ki istotako .zbirajo svoj miljonski strankarski sklad in so nabrali v teku par mesecev že 200.000 vinarjev. Narodni sklad upravlja izvrševalni cdbor narodne stranke in se bodo računi 'predložili prihodnjemu strankinemu glavnemu zboru. Somišljeniki! Zbirajte z:i r.hijonski narodni sklad in pošlj*e prispevke na naslov: Narodna stranka v Celju z izrecno opombo: Za miljonsko zbirko! * ' •Dostavljamo, da v Ljubljani pa priredijo veliko veselico v ' prfd Narodnega sklada Kranjske narodno-mipredne stranke.— To so vzgledi, po katerih se moramo začeti ravnati na Goriškem! i V slovo c. k. ofrrajnemu šolskemu nadzorniku Fr. Finžprju! Dne 1. t. m. je imelo goriško učiteljsko društvo izvariredno zborovanje s 142 zborovale! in zborovafkami. Prišli so vsi učitelji in vse učiteljice raizen znanih stanovskih uskokov.. Predsednik g. Kriržman je vdaljišem govoru povdarjal nevenljive zasluge odhajajočega c. kr. nadzornika za razvoj šolstva in učiteljstva v goriškem okraju in predlagal, da se ga imenuje častnim (društvenim čfianom. Z nepopfisnnr vsklikanjern Finžgarju v čast je sprejelo učiteljstvo soglasno ta predlog. Dalje je vplačalo učiteljstvo goriškega okraja 200 K Drur/bi sv. C. in M. kot obrambni Franc Finžgarjev kamen. Častno diplomo izdela priznan umetnik in ^ljubljeni nadfžc rnik ddbi s tem trajen spomin na svoje iskreno iga ljubeče učiteljstvo. Po zborovanju je vse učiteljstvo skupno fotografiral ig. Jerklč na dvorišču c. k. .ženskega učiteljica. Vsakdo si lahko nabavi to sliko v spomin na svojeiga najboljšega nadzornika. - Na to je šCo vse učiteljstvo k poslovilnemu barskestu k Jelenu. Bil sem tih opa- zovalec teh- vzgojiteljev naše mladine in videl v dno njih u;|Jjene duše. Nemo so se povpraševali: »Zakaj smo ga izgubili?« »Ker smo ga preveč ljubili«, glasil se je odgovor vseh teh plemenitih in lju'bečiih učteljskih src. Med banketom se iz dvignil društveni predsednik g. KriŽman in govoril nekako tako-le: Dragi tovariši in tovarišice! Na •kratko vabilo z dopisnico smo se seš.i skoraj polnoštevilno. Navadno so stanovski sestanki pomi radosti, polni življenja in navdušenja. To radost in veselje nam je pa umoril povod, ki nas je c\«nes tukaj združil. Da, ta povod ni vesel1, ni prijeten. Sestali smo se, da se poslovimo od svojega nad vse .priljubljen-eiga predstojnika, s katerim smo 13 let vzajemno deževali za kulturni razvoj milega nam oiaro-da. Posloviti se moramo od te najdražje osebe, ki nam ni bila-1'e predsitojnik temveč ljub, odkrit svetovalec ter mil prijatelj, Čegar nameni in dejanja so, so bila in bedo najčistejša. Ne bodem našteval njegovih velikih zaslug za šolo in učitelj1-stvo v našem okraju, ker so nam vsem poznane, a povdarjati moram, da je srečen okraj, ki ima takega zaščitnika ljudskega šolstva kakor je Ibil naš igosodd nadzornik. Dobro vedoč, da narod brez šole nima bodočnosti, se je vedno trudil in deloval na to, da so se ustanovljale nove. šolo in razširja!'e obstoječe. Deloval je neutrudno na to, da so prešle učMnice iz malih izaiduhlih prostorov v svetle in zračne sobane. Znal si je pridobiti odločujoče faktorje v c. k. okrajnem šolskem svetu, da so dovoljevali v ta namen potrebna denarna sredstva, pripravljal jih je do spoznanja da so šolske dokfade najboljše naložen kapital in da imafo davkoplačevalci od tega davka največ dobička. Naš okraj mu mora biti hvaležen in priznati moram, da mu tudi je, kajti vaMke množice obžalujejo, da se je to zgodi'!o, kar se meni dozdeva še danes neverje»tn'o in nemogoče. In vendar! Bridka resnk\> je, — da1 se moramo ločiti od njega —, ki nam je bil prijatelj.... Srečno, z Bogom! Pojdi, blaga duša tja na učiteljišče in vzgajaj nam naš naraščaj z isto ljubeznijo, s katero si vzgajal nas. Huda, težka nam je ločitev — še hujša zato, ker jo iz vestni krogi hočejo omadeževati. Njegovo za naš narod naj-plemenitejše vzigr/no delo hočejo očrniti,. a mi ne pustimo, ker bomo iglasne priče Tvojega koristnega dela. To boli, a za-, vest, da smo vzajemno in vspešno del'o-va'i za povzdigo šolstva, nas idviga in spodbuja na novo naporno delo! Bodi srečen — učiteljstvo Te ljubi in ljubilo te bode do skdnjeiga dtfia. Z Bogom! Buren aplavz, solzne oči in nemo so. si stiskali roke ter gojili vročo željo v srcu: »Bog živi Te in spremljaj Tvoje delo!« (Konec prih.") Stane fildmar. »Dan« piše: Stane Vidmar, ki si je priboril prvenstvo med slovanskimi Soko-ii-telovadci, je iže v otroških letih vstopil v vrste sokoiskega naraščaja. Bilo je za časa M. slovenskegai sokolskaga zleta v Ljubljani 1. 1904, ko je Viidimar telovadil pod vodstvom svojega prvega vaditelja br.- Bojana Drsnika v vnstaih šolskega naraščaja. MaiH Vidmar si je pridobili že takrat radi svoje pridnosti in ljubeznivosti simpatije svojih vaditeljev. Kaj naglo je napredovali in postal sam predtelovadec. Med Sokoli se je ,pa začelo imenovati njegovo ime, ko se je udeležil 'tekme na V. vsesokolskem zletu v iPragi leta 1907. Torej ravno prod petimi leti. Vidmar je dosegel med Slovenci v nižjem oddelku prvo mesto. Ta vspeh ga je bodril k iia-daijnemu delu. Napredovali je tako vidno, da ga je uvrstila Slovenska Sokolska Zveza med svoje tekmovalce za mcdna>-rodno tekmovanje v Luksemburgu 1. 1909. Tu je bil Vidmar v veliki meri deležen častnega uspeha, ki si iga je izvo-jevala slovenska vrsta. Leta 1911. je bilo pozvano slovensko sc;kois'tvo na težak boj k mednarodni tek mi v Turinu. Tudi te se je Vidmar ^ leži!. Povzpel se 4e na prvo mesto mej Sbvenei tekmovalci. Od tedaj je veljali iStane Vidmar spi0. šno za prvega, najboljšega slovotiskega tetovadca. Branil se Je'tega nazivanjii češ, »saj me bodo drugi v kratkem prel kosili«. A Vidmar je prekosil diruge. j)^ od 5. do 6. vsesokolslkeiga zleta pamenja za Vidmarja dobo sijajnih uspcil--ov, a ,> menja tudi zanj debo neutrudne sistema-tične telesne m idinševne samovagoje, dela brez počitka in breiz cdniora. In pri tem ni delal le zase:, delal je tudi za druge, žrtvoval ves svoj prosti čas in še vei edino!« SokoJstvu, v kaitercm je nu.se! ?-< ?!. najveičji ideal kot Slovenec, Slovan i- kot človek. Saj k pri nas malo sokol, skih vaditeljev, ki bi bili tako priljubljeni kakor je »Stane«. Mlademu Sokolu, zmagovalcu, naše iskrene čestitke,, njegovemu daljnemu d2. lu in uspeihii pa: Na zdar!« Biser - med vsemi žitnimi kavami je . franckoua Perl-rž. Vsak požirokjz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vssnki žilni kavi pa je, da se d'>scžo v resnici poln okus in lopa okusna barva, treba pridjjtli malo porcijo pravega z pre škia F aickovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki speč trgovini Domače vesti. Za glasbeni večer, ki se vrši danes, so si učiteljiščiniki izlbralii skoro same .kla-sičiK kose. Vspore^d je sledeči: 1. Smrii' pesem »Titanika«, »Nearer, my God, t( Thee!« (V Tvojo bližino, Bog!) Angleški koral za zbor in orkester. 2. Mozart V/. A.: Ouventura k »Don Juan«' (orkesterj. 3. 'Nedved: »Dijaška« (zbor). 4. tlauser M.: »Ogersika rapsodijai« (gosli in klavir). 5. Aljaž J.: »Zakipi duša« (zbor in ibarit. šolo). 6. VVagmer R.: Fantazija 'iz opere »Tannihauser« (orkester).' 7. Sokoil J. A.: »Narodni vailček« (izibor in klav.). 8. Me-yerbeer G.: ' »Slavnostna koračnica« iz opere »iProfet«, (orkester). Nekaj, novega je za Gorico 1. točka: koral, ki so iga peli nesrečni ipotniki »Ti- ; tanilka« preld potopom. Drugi vspored ie ¦zanimiv že po samih iimeniilv: iMozart, Wagner, Meyerbcer it. Vspored je tak, da zasluži glasbeni večer >prav obilne udeležbe. Med proizvajanjem se prosi — mir! imenovanje, — Davčni asistent g. Rudolf Brajnik je imenovan za davČMieiga oficijaila ter ostane v službovanju ipri davkariji v Ajdovščini. Glasbena šola »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici je ipriredila v soboto javen nastop učencev, kakor vsako leto. Iz razreda g. Kubišite (klavir in gosli) so nastopili učenci M. Brumat, Igor Franko in M. iGabršček. ilz razreda & Komela (klavir) sta nastopili Marta 1 lomim/ko in Helena Jenkič, Iz razreda g. Miclhla (gosli) Val ter Biamdhi, Pave! Pečenko in M. Logar. Zadnja točka vspore-da je bila komorna glasba pod vodstvom ,g. MicliTa: nastopili so K. Sancin, S: JPe-čenko, J. Mioh'1 in A. Pcrtot s kvartetom Haydn op. 76. št. 2. — Izvajanje je kazalo, da šola lepo napreduje ter ima dobre učne moči. Najkirasnejša točka je bila se vi'J* /adnja. — Občinstva je Ibilo navzočega •oliko število. Zaključno šolsko slavnost so priredili gojenci 'tukajšnjega c. kr. nr.išk^1 učiteljišča včeraj dop. v telovadnici ženskega učiteljišča in sicer pod vodstvu^ g. prof. Sokola. Na vsporedu je bili- ' točk, ki so JIiTi gojenci vse lepo izvedli; med temi točkami Handlovo »Halelii.^-iz oratorija '»iMesija« in Sdlmlbcrtov tn- Poskusite \ reklntm! t > vonrtnr boloftlnd utt.:,«fofil, lekajoSi In kroL'S. Dvanfljstorici si paskulajo > keon franko. i«»o glasni .zbor iiKtttfJ vil«. Prireditev je ipo-setil ii^mesfcništveni svetnik Rebek in mnogo druge odlične gospode. Slenktewiicz-eva razstava v Gorici. „. Komu izmed nas so neznani romani Si&nkiew|ciza, onega polljskeiga pisatelja, ; kolega SP'S' so se 1iaBU ta^° prisili, da če bi JKi čitaK Se tolikokrat — bi jih čitali Vsakokrat z isto slastjo ircizanimanjem; oni pisatelj,'W nas je uvedel v popolnoma itom neznane' kraje^ebičaje^ki.na^e.u^. (Prireditve. Ali iz srednje Vipavske doline : je dašel novostrujariji v, Gorico glas, -da I naj dajo mir in naj preložijo Slomška. ' Preložili so jubilej na jesen, iko se vrnejo navdušeni % Dunaja z evbarističnega shoda in bo dosti novega vina po Vipavski dolini. Bratje Faganelj iz Mirna v preiskovalnem zaporu. — V preiskovalni zapor v Gorico so' pripeljali brate Faganeli iz Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. SvilodnJ trg v Gorici. ono prošFo>sTpoljisT^ga'^i^^^ slika s tako pestrimi barvami pokrajine imtizurske ali litevskp pred našimi očmi, ki stvarja pred nami mogočne postave Slsfli-čičev, nežna bitja poljskih krasdtic^ — K^iikokrat šem^sr-pri črtanju" slikaf*sarn v domišliji Jagjenko a!li Zaglobo in radoveden sem bil, v. koliko je moja slika podobna onej namišljeni od pisatelja. Poljska umetnost stoji dandanes na svetovno ptizinanem stališču. Vrsta poljskih slikarjev uživa svetovni'glas. Njihova originalnost jih je privedb do >tega, Sujet-i povrni iiz njihovega narodnega '/Menja so vtisnili njihovim slikam pečat originalnosti. Razstava si lik k delom Sienkiewiewa. pod vodstvom g. Wožniaka iz Varšave je ratii tega vredna pozornosti, ker nam interpretira Sienk:iewioza vršita najznamenitejših poljskih slikarjev, ljudi, ki stojijo [ S:e,nkiewiiezu po srcu in razumu 'najbližje. [ — »Križarje« nam razlaga v enajstih prizorih St. Batow$ki. Gospod »Volodijev-ski« — simpatična oseba Sienikiewiiozeve tri.cgije je našel v W,lodiziemieni Tetmar^| verju gotovo debrega mentorja, ki je v 10 akvarelih z mojsitersko roko izra&il origi-[ nalno misel tega dela — Kossaik se je ( zavzel romana »Z ognjem in mečem« ko-. [ jega najznamenitejše epizode nam. predstavlja v 10 akvarelih. Slika, ki vzbudi posebno našo pozornost, je »Ouo vadiš .Domine«. Dva polljska umetnika sta se vrgla v boj, ''do bode najitevrstnejše :".-terpretiral ono sceno iz tega <•' "• ga : romana. Tctmaver contra Jaro\ :. — YOcki~ je natikal Krisitusa v jutranjem -, u zavitem še v meglo. Tetmaver-jtjv v':,tus je Kristus, ki gre za svetlega dne j po r"mskii ulici. Vsakdo zapusti ,z zadoščenjem dvorano in s prepričanjem, da je videl košček umetnosti oneiga kultunneiga bratskega nam .naroda na izaipadu, ki je -pri nas še malo poznan in umevan. Razpis natečaja. — iRaizpisuje se na-| tečaj za dve mesti tehničnih asistentov ' pri deželnem tehničnem uradu. Z dnem imenovanja pr.itičeta tehničnim asistentom plača in stanarina, ki je določena po šia-1 tutu za deželne uradnike XI. plačilne vr-I ste. Prošnje morajo biti opremljene z do-| kazili, iz katerih je razvidna kvalifikacija [ prosilčeva. Od prosilcev se zahteva zla-• sti primerna praksa v stavbnih in cestnih 1 napravah, izvežbanost v tehničnem risanju 'in v sestavljanju stroškovnikov, ugotavljanje omenjenih del, kakor tudi poznanje deželnih jezikov. Prošnje se vlagalo do 15. julija 1912. pri vložnem zapisniku deželnega odbora. Nadaljna 'tozadevna pojasnila se dcibijo v uradih dcžel-! nega odbora med uradnimi urami. Deželni odbor. Neke klerikalke so presneto hude ra^Ji evharističnega shoda. — Predstavljale so si, kako 'bodo imenitno korakale ' po Dunaju v velikanski procesiji; novostru-iarji so jim 'tudi pripovedovali, kako bo neznanske lepo, toda prišla je z Dunaja resnica in ta je razodela, da so novostru-iarsk.i ikričaiči in pregamjači grdo lagali in za norca imeli gospodične in 'gospe, ki so že kar gorele po cesarskem Dunaju. Samo gledati bodo smele, če bodo sploh mogle J*»n na take prostore, da bodo 'kaj videle. Najbrže pa ostanejo tako v ozadju, da ne bodo prav nič videle. Pa se jim splača iti na Dunaj na evharistični shod! 'Nekatere so bile jezne in so ,ek'e: iPa že ne igremo, ce bodo sami »dedci« v procesiji! Občinske volitve v Solkanu iprično v Ponedeljek. Klerikalci se pehajo in trudijo, °r> hi dobMi občino v roke. Z župnikom f0{,i tudi kak »tak, ki hoče prav v najniž-!etn razredu .zlesti v starešinstvo. iNeka-Cri mešajo, upati pa je vendar, da zna-cami volitei storijo svojo dolžnost ter 6b-jaruiejo 0>bčtno pred 'klerikalnimi škodljivci! »Slomškov iitbllei« so hoteli slaviti novostrufarjf v srednji Vipavski dolini "" vsiljujejo 'ljudstvu najrazličnejše so goljufije nasproti svojim upnikom; družina Faganeli je .široko znana po svojih podjetjih. Stekel pes"je uklali v-Muškoli v Fur-Tahiji'finančnega stražnika Rudolfa Ross-krja, katarega so poslali v Pasteiirjav zavod na .Dunaj. Vsaka gostilna, brivnica, kavarna itd. kamor zahajajo Slovenci, bi naj imela »Slovenski llustrovani Tednik«. Naroden škandal, znak nezavednosti in malomarnosti, no le (gospodarja, temveč tudi go-.stov je, kjer iga nimajo. Zahtevajte ga 'povsod! Trž. kolesarsko društvo »Balkan« 0,edcž: Kavama »Minerva« ulica Aoque-dotto štv. 20) priredi športno slavnost in kolesarsko dirko povodom društvene petletnice ustanovitve društva ki se bo vršila v nedeljo, dne 1. septembra 1912, na Opčinah pri Trstu na dvorišču gosjpe Dra-ščekove. S slavmostjo je združena cestna dirka Ljubljana-Opčine, 100 km. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Zaprli so v Gorici dva mladeniča, 16 letnega Marija iBnr.iča in Fr. Šajna, iz Trsta. V itngovini g. Dekleva sta ponujala na prodaj 2 bicikllja. Zgovarjala sta se tako neumno, da se je videlo na prvi hip, da morata biti kolesi ukradeni. Javni ples priiredijo fantje v Podgori v nedeljo 7. julija v prostorih 'g. Štof. Bre-eanftn. Čisti dobiček je namenjen Sokol-skemii društvu. Včeraj je i bilo na tngu svilodov 625 kg po K2'30 do K 2»90. , f Izvozili trg v Gorici. — Danes je bilo * na izvoznem trgu 40 kvintalov jabolk po j 30 K, 30 kvintalov hrušk po 48 K, 25 kvin-talov breskev po 110 (K, 20 "kvintalov čre- \ šenj ;po <34 K, 20 kvintalov sliv po. 38 K, ! 70 kvintalov fižola po 12 iKHJ&"kvvntak>v ! .graha po 20 K, 120 'kvintalov krompirja ! po 12 K. I Ustavljanje brzovlaka št. 303 v Ro-dlku. — Brzovlak št 303, ki odhaja iz Divače ob 5. uri 36 minut dopoldne, se bo. ustavSjal od 15. julija do vključno 16. septembra, v med postajama Divača in Herpeljc-Kozina ležečem postajališču Ro-dik v svrho vstopanja potnikov. Iz Rodika odhod ob 5, uri 49 min. Znižanje poštnine za pisma v prometu z Egiptom. — S 1. julijem 1912 se je znižala poštnina ža pisma v prometu z Fgiptom (vštevši Nubijo in Egipčanslki Sudan) na 10 stotink (v prometu iz Egipta 5 milliemes) od vsakih 20 gramov ali te presegajoči del istih. Nov poštni urad so otvorili v Turjaku v Tržiškem političnem okraju. Pečal se bo s pisemsko in vozno *pošto. Vedno Sokolski zlet III. okrožja Gš. S. L. bo v nedeljo 7. t. m. na Gradišču — postaja Prvačima. Na visporedu bo poleg obi1-čajnilh prostih 'vaj in orodne telovadbe 'tudi telovadba na krogih, kar marsikaterega zanima. Po nastopu je na vsporedu prosta zabava s plesom. Vsakdo, ki je bil že na "Gradišču, pojde rad še drugič vži-vat 'krasni razgled, ki se mu nudi s tega ¦griča. Daleč na okoli znani »brzamin« se dobi pristen čdino le na Gradišču pri »Črnogorcih«. Kakor so nekdaj naši očetje kljubovali nenasitnim elementom in oboroženi, moči, a .konečno vendarle častno zmagali, ravno tako kljubuje naše mlade društvo vseni' mogočim, poklicanim in nepoklicanim nasprotnikom in upamo, da tudi ono zmaga nad 'zavistjo in spfietkami svojih nasprotnikov. Veselica se vrši v »gradu«, ki je dal, mimogrede omenjeno »italjanski Norici«, ali bolje slovenslki 'Gorici dvoje imen (Via Grabiz in Via Gius. Tominiz). Prijatelj So-kolstva, borbe ;za svobodo, lepega raii-gle;da 'i. si. že v naprej Vam. kličemo »Dobrodošli« v Vipavski »Črnigori«. Z upom na veselo svidenje v nedeljo Vam kliče krepek »iNa zdar!« Oradiški 'Sokol. iveza narodnih društev. Pevsko-bralno društvo »Bodočnost« na Volčjemgradu priredi v nedeljo dne 7. t. m. veliko veseflico «na 'dvorišču %. I. Kosmina s sledečimi! iVSjporedom: 1. I. La-harnar: »Pozdrav«, mešam zbor. 2. I. Bjelovarac: »iPjesrna naša«, mešan .z-bor. 3. G. Ipavec: »iPod lipo«, moški zbor. 4. J. Stoka: »:Ne Ikliči Vraga«, burka v 1. dejanju. 5. Ples, ki traja do polnoči. Med veselico in pri plesu svira sokoJska "goldtoa iz MaVhini. Vstopnina k veselici 50 v, sedež 20 v. 2 plesna komada 30 v, 7 'komadov 1 iK. Začetek veselice ob 4. uri po«p, Postite nas v obilnem številu! — Društveni odbor. »Bralno in pevsko društvo »Ladlja* v DevJnu« priredi v nedeljo dlne 7. jutija t. 1. javno tombolo s plesom na obširnem •vrto g. Mir. Plesa v fHevinu. Svirala bode vrla godba N. D. ,0. iz Trsta. Srečke vse bodo rasprodajale na dan tombole na različnih mestih v Devinu. Zvečer se bodo .zažigali Umetni oi&nji. ;K obilni udeležbi uljudno vabimo. OcflJor. piinistra dr. Weis&kirchiner«ja glede Ljoy-dovega aizesnala.. v 'X "¦...;:,« '¦ Poslanec Mailik je. dal tej komisiji' na razpolago ves svoj ,obšimi materija! in je pričakovati -zanimivih in seiizaicijonelnih razikritij. , Odškodnina pomorščakom. — Pared-sejdn|k brambnega odseka posl..Pogačnik je, sklical sejo tega odseka, da bo razprav-Jj»l o predlogu poslanca dr. Laignije glede-odškodnine mornarjem, ki bodo moraji tudi po novi brambiii reformi služiti po štiri leta. Predilag dr. Laginje cre za tem, da se mornarjem, ki bodo morali služiiti Štiri leta, določi za zadnjo službeno leto gotova pHača, tako da bi biJi vsaj deloma materijelno odškodovanj zato, ker morajo služiti več nego vojaki pri armadi. Vojni proračun za leto 1913. -- KaJtor javlja »Zeit«, je proračunska komisija v skupnem vojnem min iste rstvu že, sestavila proračun za 1. 1913. Potrebščina armade za I. 1913 iznaša 400 milijonov kron. Potrebščina za mornarico znaša 140 milijonov K. Skupna potrebščina torej 540 milijonov, pri -katerih pa niso vpošteti troški za domobranstvo in honved. Od te potrebščine odpade 367a miljonov K na izdatke, ki so potrebni vsiled zmanjšanja vojaške službene dobe od 3 na 2 leti. Politični pregled. Poslanska zbornica je v seji 2. t. m. sprejela šestmesečni računski provizorij v smislu vladne predloge. — V zbornici je prišlo do burnih prizorov radi dogodkov v Pragi ob vsesokolskih slavnostiih. Nemci bi radi napravili veliko afero preganjanja Nemcev v I3raigi, dočim se je pokazalo, da so ibili izzivalci nemški burši, in izzivanje je biilo tako, da zaslužijo .kazen. Posl, Stfilenv je povdarjal, da so nemški burši provocirali; dr. Rvibaf je omenil, da so se obnašali koit smrkavci. Nemci so ugovarjali. — Dr. Rybar je potem ugovarjal trditvam laških poslancev Pitacco in Geivtili, ki sta trdila v daljših govorih v zbornici, kako da so zapostavljeni Lahi in •kako favorizirani Slovenci v Avstriji. Označil je njune vesti za izmišljene in neresnične. — Foslanska izibornica je včeraj sprejela zakon glede reforme vojaško-kazenskega pravnega reda pri skupni armadi in domobranstvu. S tem je rešen zadnji del vojaških reformnih predlog. Vojaške sodnije bodo nehale soditi po starem inkvizicijskem kaizensko-pravnern redu; sodile bodo na podlagi ustmenosti, neposrednosti in javnosti. Na koncu je razpravljala ;zbornica o nujnem predlogu glede vračanja posojil za. vinograde po filokseri uničene. Gosposka zbornica je sprejela v vseh črtanjih proračunski provizorij in voja-škokazenslki pravdni red za skupno armado in doniobranstvo. Nemški cesar in Vuski car se sesta-neta danes v Sever, morju pri BaitiscJi-Pontu. Sodi se da ta sestanek bo veljal v obili meri namenu: dokončati vojno med Turčijo in Italijo. V Albaniji je zopet veliko ustaško 'gibanje. Iza Boljetinac se je pojavil, znani ustaški vodja, ki se nabaja sedaj blizu Bitolja. Tis pošilja turška vlada. čete. Ča^ stnika garaizije. v Bitolju šb ponovno prosili Fethipaso, naj da upornikom amnestijo. Celo nekaj častnikov je pobegnilo. Usta^em so se pridružili tudi nekateri albanski begi. Tako je v"Albaniji ^opet veliko ustaško gibanje in prišlo je že do hudih spopadov med ustaši in turškimi četami. Izo Boljetinaca hoče turška vlada odpraviti z denarjem pa on odklanja vse turške darove. Voditelji ustaje v Bftelju ^aihtevajo avtonomijo Albanije ter da se mora odstaviti šulu&i Mohamed, uvesti se .morajo novi .zakoni, odgovarjajoči časom in potrebam. fe Carigrada poročajo, da je pobegnilo še 25 častnikov in okoji 1000 vojakov iz Monasitira in Prištine v hribe. Hervožčev pogreb. — Banskega svetnika Hervoiča, žrtev Jukičevega napaida na Čuvaja, so pokopali včeraj. Za pogrebom je šel tudi Čuvaj rn bivša bana Peja-čevič in RaudH. Umazane afere blvšegd trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja. -- Proračunski odsek posl^n&ke zibornice je iavolil posebno komisijo, ;ki ima preiskovati sumljive transakcije bivšega trgovinskega Razne vesti II. rerfns občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se bo vršil dne 6 jtilija 1912 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Schonaugasse 17. 1. z običajnim vzporedom. Dreadnought »Viribus unitis« napravi dne 1. avgusta poskusno vožnjo med Trstom in J^uljem. Topovi za dreaduoughte. — V Plznu so že izgotovili top za posikušnjo kailibra cent. 34.3; cev telita okoli 70.000 kg. Topovi tega tipa bodo postavljeni ma dread-noughte. Les iz Štajerske za Tripolitanijo. — Iz Gradca poročajo, da pošljejo te Gor, Štajerske v kratkem 300 vagonov 'lesa v Tripolitanijo; gradili bodo deloma vojaške barake, deloma porabijo les v druge vojne namene. Obsojen na smrt.— Pred poroto v Trstu se je vršila raizprava proti Petru Pavanu radi zločina umora; umoril je svojo svakinjo Angelo Paliga. O pokojni Angeli Paliaga so vse griče govorile dobro, da je obtoženčeve otroke nzgoje-' vala lepo, kakor da bi bili njeni. Pustila je celo službo v tobačni tovarni, samo da bi se mogla posvetiti le vzgoji otrok. Nekatere priče so povedale, 'da dim je pokojna tožila, da ji svak grozi s smrtjo, ker mu se noče udati.Zato je tudi sklenila, da se loči od svaka, dasi je zelo ljubila otroke. Posebno ¦zanimiva je bila izpoved Andreja Ferre-ta, ki je zaprt v rovinjskih zaporih in sta bila skupaj v eni celici s Pavamom. Ferro je pripovedoval, da se je Pavan zelo čudno ponašak Vstajal je po noči in preklinjal, bil je nervozen, ter je tožil, da ga boli gilava. Na predsednikovo vprašanje, kai si je mislil o obtožencu, je priča odgovoril, da .mu se je zdelo, da je malo prifrknjen (un po mato). Po-rohiiki so potrdili glavno vprašanje glede umora in sodni dvor je obsodil obtoženca na smrt na Vešalm. Samomor stotnika. — V Olomucu se je ustrelil stotnik 54. »pešpolka Avgust Mžik. Uzirok samomoru neznan. V Švici je te dni tm> gorah zapade! sneg. Nesreča v zraku. --¦; Iiz Atlantic Citv poročajo: Zrakoplov »Akron«, ki je bil na-•menien, da pre1^! Atlantski ocean, je v višini 800 .metroiv eksplodiral. Inženir Sa-nimann in sedem mož posadke je mrtvH'. Katastrofa, ki je uničila. »Akron«, jo strašila. Zrakoplov se je nalhajal visoko, v zraku, iker so ga.preiakušaM: Culi, so strašen pok, nakar so; zagledali v^zraku agnje^-no krogljo. Osebe, ki so se vozile n zrv kaplovomj je vnglo na vse strani in so b;le takoj mrtve.. Eksplozija je bila tako;.stra-šna, da niso našli nobenih, delov tetes in nobenega kosa ponesrečenega' zrakoplova. Solmčna vročina jenajbrže preveč razširila- pilin in je zrakoplov zato moral eksplodirati. Dalje na 4. strani. Snrfiime se jiradrtika.'^asjlSi^ šftirie JnnemSCinoi. Naslov pove uprnvluštvb. Nameravan atentat na skladišče smo-dnika v Zemunu. — Aretirali so dve ženski, ikr sta se približevali skladišču ter streljali tki vojaško stražo. Prijeli so 'ju in poikazalo se je, "da sta bila dva preoblečena moška, ki sta 'hotela tevršiti atentat. Avstrijsko zrakoplovstvo. — Delavni odsek centralnega komiteja za ustanovitev avstrijske zrakoplovne ilotile je imel pod predsedstvom Maksa Bgona Fiirsten-feerga sejo, v kateri je naznanil predsednik, da je izjavil princ- Ferdinand Lcfoiko-\vrtz, da je prl-prav^en prevzeti jpodpred-sedstvo. Nato so sklenili po referatu načelnika državnega pjslanca Demka zaprositi predsednika dunajske tngovsike zbornice, vit. Schdllerja, da1 pozove po okrožnicah druge trgovske zbornice, da podpirajo težnje velikega komiteja. Tudi notranje rninistefstvo je to akcijo zelo pospešilo ter je izdalo ddredibo na vse »deželne Šefe in upravne centrale vseh krono-vim, v kateri jim priporoča, da dela centralnega komiteja kol^or mogoče podpirajo. Ubil bi oropal je neki »eznan človek posestnika in trgovca z živino Vinoenca Padhllerja Iz Št. Jurija v Laibodski dolini. Vračal se je s semnja in imel precej denarja s seboj. Truplo so našli pokrito z vejami db oesti. Denar je pobral zločinec. V Kanadi le divjal velik ciklon, ki je zahteval 400 človeških žrtev, 3000 ljudi je brez strehe. Škode je 10 milijonov 'dolarjev. Treščilo v vojake. — Iz Inomosta poročajo, da je treščilo v bližini Innrchena v stotnljo tirolskih lovcev. Cela stotnija je padla na tla. En vofak je mrtev, eden nevarno ranjen. treba jaiko paziti, da se prinese cele noge v selišče Lepeno (507 m). Na levi je 'krasen slap, podoben Savici. Od Lepena gre pot ob vodi naprej do Soče, katero smo prekoračili po majhnem mostiču, ki se vspenja nad globoko izdolbino struge. Ako se dobro ne gleda, bi se iz ceste niti sne opazilo, da se spodaj v globočini preriva naprej Soča; b>- ozka je na vrtni, da bi se dva !aWko -loMolla za roko skoraj 1 k,m na dolgo in bi hodila vsak po svojem bregu. Prenočili smo v vasi Soča (487 m). K počitku, katerega smo bili .jako potrebni, smo šli, ko je še sobice sijalo, posebno pa še zato, ker smo se namenili drugi dan t. j. v nedeljo vstati že ob 2„ da odidemo •kar mogoče .zgodaj na toliko časa izaže-ljeni »Bovški Grintovec« (2350 m.) (Konec iprih.) Kdor hoče imeti pristno angleško , blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Krušič Gorica Corso Franc Josip št. 39 ali pa na Tržaški ulici št, 1(5. Izdeluje se vsakcnr-lno obleke od najfinejšo vt-U» do navadne, za vsaki s-lsi 11 in za vsak letn čas. Tura fla Km in Bovški Grintovec. S polnočnim oziroma .turistovskim vlakom ob 12'40 od petka na soboto smo se odpeljali k Sv. Luciji kot izJhodišču za naše nameravane ture. iNoč je bila krasna. Od Sv. Lucije smo odšli ob 1'30 pes skozi Tolmin v Zatolmin. Medtem je postalo že toliko svetlo, da smo lahko opazili markacijo Soške podružnice S. p. d., katera je še precej dobra, kar se pa o drugih markacijah te podružnice žalibog skoraj ne more reči. Pot iz Zatohnina do plani.ie »Sleme« (1448 in?) je jako zanimiva, gre deloma sfeozi gozd, detomr- po pašnikih, kjer se pase sedaj na stotr e krav. FlanŠarji LH takozvani »sprav.iiki« delajo v 'kočah prav pridno maslo ta sir. Od planine »Sleme« dobiva pot zmiraj bolj gorsko 'lice, ter je jako zanimiva mimo malega »Jezerca« v Zajerce, kjer se nahaja še precej dosti snaga. Pri »Peskih« .zavije pot na levo v skale ter se vspenja vedno višje na »Poihonc« ali »Pokorne« (2163 m), odkoder zopet pada do Trillerjevega sedla, oziroma do sedla, kjer je stala nekdaj, sedaj porušena Trillerjeva koča (2052 m). Tam smo odložili ^voje stvari razen cepina ter odšli na vrlh iKnna (2245 m), ki je bil zjutraj popolnoma čist, a se nam je pozneje izneveril, iko je potegnil kapo črez iršes^ ^merrfbe vredna bi bila spo-mmskaifcnj.^a (Soške podruž.), katero smo našli v razbiti napol z vodo napolnjeni škatli vso ra&cefrano. Upam, da poklicani to stvar tako vredeV ikakor se spodobi za talko goro, kakoršna je Krn. Po kratkem oddihu smo se .vrnili zopet na sedlo pogledat, kaj pravijo naši nahrbtnik j in »špaphertl«. Ko smo se s temi zadosti sporazumeli, smo zaceli tisto prijetno vožnjo po snegu proti planini na Polju (1530 m), kjer se pase tudi čreda krav večinoma iz vasi Libušnje, Vršno in Km; seveda morajo iti čez sedlo (2052 m), da pridejo na »Polje« in po ravno isti poti jeseni .muzaj. Na »Polju« je sedaj jako prijetno, dasi je nakopičenega še ogromno snega, iki je pridrv.il od obeh strani skupaj. Od tu mimo Krnskega jezera (1393 ni) smo prišli v planino Duplje (1371 m), kjer se poti križajo čez Bogatin v Bohinj m skozi Lepeno v Sočo. Na planini (Duplje se pase me na stotine temveč kiihko rečemo nad! tisoč drobnice, med /temi tudi precej prašičev. Pot iz Dupelj gre nekaj časa po jako lepi travnati stezi, potem pa začnejo korenine in kamnje štrleti iz tal, da je Mali oglasi. Rajanji« prtstojbhn staae 68 fli. Ako Ja oglas obMtMtllt «t rataaa i* fsako besedo 3 Tin. HaJptipravneJSe lnsertranje sa trgovce In obrtnike. Koliko J« manjSih trgovcev in obrtnikOT v Oorie!, katerih «a delali (in oalo ˇ meatu) nlhSo na poma, kar "iVjer •• is«arira]o. Skoda ni majbca- Ctjivhiopo 2a tri navadne hiše z malim vrti-olfliUlaba gem so na prodaj pod Kostanjevico )u-cd tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedoe v Coriški Tiskarni. Vrini Urtnihi le na Pr°dai kos zemljišča. UUI* f t IUJUI Več se izve pri upravništvu. Mesto eksoedienta, ago%tesio?LK: češko-hrvatsko-nemški korespondent, veš« tudi risanja. — Naslov pove naše uprav ništvo. Vlfanalll hlOO za vsako ceno na prod-ij, MIMIU Hlod tudi na obroke. Pojasnila daje Avgust Makarovič v Nabrežini. Proda se gramofon trS^ISK Natančneje se izve na sv. Petra cesti št. 13. Prva kmečka gospodarska zadruga v Se!u na Vipavskem ima v svoji kleti najboljša vipavska vina kakor tudi muškateler v steklenicah, črno vino refošk itd. -|\ n. gg. gostilničarjem in privatnikom so najtopleje piipor<(*ain«.-. ll.iz^ošilja se od 56 litrov naprej v svojih sodih. lr7.orci in ponudbe franko in gratis. iMIikNitt petarija ta slaičičarRa Karo! Draščik v Gorici laKorflii v (lastni hiii) zvršnje naroČila vsakovrstnega tUdI najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •»* po Jako zmernih cenah. **m Anton Potatzkv v Gorici [nailednlh Jos. Terpin. »m aredl Baiteljs 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najotiaja kipavalifia ilribtrikega li irabiega ¦lil« ter tkaili, preje li iltlj. POTREBŠČINE a pisarnice, kadilce ii popotnike. NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za ktojaiš in ievljarte. Stetlnjico. — Koinf venci. — M»Si^ knjliiee. fišna obuvala za m letne Saša Posebnoat: mm za u\u\m,\mt\*it\i\\t. •¦*«>» •¦•¦•«>•*! j Lekarna Gristofoletti v Goric. ŽELODČNE KAPLJICE} z znamko sv. Antona Padovanskega. Uzorci na razpolago. Zdravilna moč teh *| kapljic jfl noprnkosljiv*. • — Te kapljice vredijo j redno prebavljanje, • Pe ?e jih dvakrat, na dan t po joduo žliPJco popije. \ Okrepe pokvarjeni že- * = lodec, stur