Čeldtek, 11. avgusta 1966 ŠL 31, leto XXII To pa je naš oddelek za organizacijo dela, kjer prav zdaj strokovnjaki pripravljajo nov sistem delitve po delu % i Karikatura: ANDREJ NOVAK ^indiicati na koprskem začrtujejo svoje naloge po brionskem plenumu USPEŠNO DELO POMENI PRITEGNITI ČLANSTVO V minulem mesecu so koprski sindikati dvakrat ocenjevali naloge — in seveda ob tudi dosedanjo učinkovitost dela sindikalnih podružnic — ki jih pred to organizacijo delavcev postavlja IV. plenum CK ZKJ. Tako je najprej o tem razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kopru, zatem pa je svet sklical še posvet z vsemi Predsedniki sindikalnih podružnic v komuni. Pri tem pa so koprski sindikati ugotav-rjali, da pravzaprav ne gre za nekakšne nove naloge, temveč za to, da se sindikati v delovnih organizacijah z vso doslednostjo zavzamejo za reševanje starih protislovij in da bistveno spremene metode svojega dela. PRVA NALOGA: PRAVILNA Vsebinska usmerjenost Izhodišče v razpravi kopr-skih sindikatov o bodočih nalogah te organizacije je bilo prav- zaprav spoznanje, da gospodarska reforma ne more pomeniti le ekonomske preosnove, temveč da je to predvsem proces široko zasnovane družbene re- i * (9 8 e K I H Sf IS h g I et I 1 8 I 1 inaesiK DINAR IN ČLOVEK Kadar se Jugoslovani želimo pohvaliti pred gosti iz inozemstva, potem jim pokažemo nove, sodobne tovarne, ki smo jih že zgradili, ali pa jih gradimo, pokažemo jim moderna kmetijska posestva, ki dosegajo visoke donose. Pri tem pa vemo, da to ni tisto, kar daje naši domovini posebno veljavo v svetu. Vemo namreč, da je sodobnih tovarn veliko po vsem svetu, in da so mnoge med njimi veliko bolj sodobne in veliko večje, kot pa so tovarne, ki pri nas veljajo za najsodobnejše in največje. In vemo tudi, da kljub nedvomnim uspehom v organizaciji moderne kmetijske proizvodnje še zdaleč ne moremo trditi, da smo v tem pogledu dosegli raven, s katero se marsikje v svetu že •zdavnaj lahko pohvalijo. Tisto, na kar smo v resnici lahko ponosni in kar nam tudi v svetu priznavajo, je nekaj drugega: to je položaj našega delovnega človeka v proizvodnji in v družbi, to so njegove pravice proizvajalca in upravljavca. To, kar smo povedali, velja kljub temu, da so pri nas še vedno tudi ljudje, ki imajo oči samo za tovarno in njeno rentabilnost, ne pa tudi za ljudi, ki v njej delajo; da imamo tudi ljudi, ki jim je važna samo rentabilnost kmetijskega posestva, ne pa — in to v še večji meri — tudi. odnosi, v katerih ljudje proizvajajo na tem posestvu. Skratka: tudi pri nas so še vedno ljudje, ki na vse gledajo skozi rentabilnost, skozi dinar, ne pa skozi interese in položaj delovnega človeka. S tem seveda ne menimo zanikati velikanskega pomena rentabilnosti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, za krepitev materialne osnove naše družbe in za življenjski standard naših delovnih ljudi. Gospodarska reforma, ki smo jo začeli uveljavljati pred letom dni, ie prav rentabilnosti dala največji poudarek. Toda rentabilnost, ki jo želimo doseči, ni kakršnakoli rentabilnost, ni rentabilnost za vsako ceno. To, kar mi želimo, je dobro gospodarjenje v pogojih delavskega samoupravljanja, to je gospodarjenje, ki računa in se Naslanja na delovne ljudi in ki spoštuje njihove neodtujljive pravice. Ali z drugimi besedami: za nas tudi po Gospodarski reformi ni najvažnejši dinar, za nas je- naj-važnejši 'človek. To vsaj načeloma priznavajo vsi in povsod, v konkretni praksi pa ni vedno tako. Marsikje in marsikdo °d zahtev gospodarske reforme razume samo zahtevo po rentabilnosti, kaj malo pa mu je mar način, s katerim I? želi doseči. To so ljudje, ki menijo, da namen posvečuje sredstva; to so ljudje, ki socialistične odnose v pro-t^vodnji smatrajo za nepotreben luksuz, oziroma ki te °dnose skušajo prikazati kot sentimentalno socialo, f ljudi pri nas ni veliko in zato sami po sebi ,u.d\ ne bi pomenili, neke večje nevarnosti za skupnost, 'l jo želimo zgraditi. Res škodljivi pa postanejo takrat, yadar iz raznih vzrokov ne naletijo na potreben odpor uveljavljajo politiko, ki pri delovnih ljudeh diskredi-lra socialistična načela naše družbe. , .Dejstvo je, da marsikdo zatiska- oči tudi pred težkimi -> sitvami pravic delovnih ljudi vse dotlej, dokler so tolnrezultati v neki delovni organizaciji kolikor r 1 , v redu. Večkrat se šele takrat, kadar dinarski e^Uiiati niso dobri, začne odvijati tudi klobčič medse-Jnih odnosov v določeni organizaciji, ki so bili vse e3 kot socialistični. pr- iudikalne organizacije ne bi smele nikdar čakati, da Va G ta^° daleč, saj predvsem zanje velja, da mo\ Vse Gledati skozi pravice delovnega človeka, ne "ozi dinar. MILAN POGAČNIK morajo pa forme, proces prevrednotenja miselnosti proizvajalcev, odnosov in metod v samoupravnem mehanizmu. To spoznanje pa seveda terja tudi veliko bolj dognano .vsebinsko usmeritev sindikalne akcije. Gre torej v prihodnjem obdobju predvsem za pravilno usmerjenost sindikatov v delovnih organizacijah. Z drugimi besedami, koprski sindikati opozarjajo na pravilno izbiro problemov, ki jih sindikalne organizacije uvrščajo v svoje akcijske programe. Gre za to, da bi sindikalna organizacija v slehernem kolektivu izluščila za samoupravno življenje in boljše gospodarjenje tudi najbolj pereča vprašanja in pomagala odstraniti najbolj odločilne zaviralne momente za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. To pa spet pomeni, da si bo morala sleherna sindikalna podružnica zastaviti nekaj bistvenih vprašanj in seveda nanje tudi kritično odgovoriti. Tako med drugim: • Ali so v kolektivu res takšni odnosi in takšno vzdušje, da lahko vsak proizvajalec izpove svoje mnenje, ne da bi le to imelo zanj kakršne koli posledice. Skratka, treba si bo odgovoriti na vprašanje, ali so v delovnem kolektivu dejansko ustvarjeni pogoji, da bi delavci lahko svobodno in brez bojazni izpovedovali svoja mnenja in svoja stališča tudi uveljavljali. ■ Ali se v gospodarski organizaciji dosledno izvaja poslovna politika samoupravnih organov, ali se spoštuje notranja zakonodaja in izpolnjujejo sklepi (Nadaljevanje na 2. strani) katakombe starega mesta FOTO SLUŽBA DE KAKO REŠUJEJO V MTT STANOVANJSKO STISKO Sredstva jt pritekajo iz sedmih virov čez dober mesec se bo vselilo spet sto družin kolektiva MTT v novi stanovanjski blok. Kdor zasleduje dolgoletna prizadevanja tega kolektiva pri gradnji stanovanj, bi si izračunal, da bodo v MTT končno omilili stanovanjsko stisko. Danes znaša namreč stanovanjski fond 981 stanovanj. Poleg tega pa so v MTT pomagali s posojili individualnim graditeljem tako pri novogradnjah kot pri adaptacijah starih stanovanj. Točnega izračuna ni, vendar se ne bomo mnogo zmotili, če rečemo, da so vsakemu petemu ali šestemu delavcu pomagali na tak ali drugačen način rešiti stanovanjski problem. In vendar se mape s prošnjami niti za las ne stanjšajo. Vsaj toliko prosilcev, kolikor so jih v vseh letih rešili, še vedno čaka na stanovanje. O izkušnjah pri gradnji stanovanj in reševanju stanovanjskih problemov smo se pogovarjali s tajnico izvršnega odbora sindikata Marinko Čekov (Nadaljevanje na 2. strani) & ♦ * * ♦ ♦ • STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC • STR. 3: LAHKO BI POMENILI VEG, GE BI... • STR. 4: DOPISNIKI POROGAJO • STR! 5: PORTRETI IN SREČANJA STR. 7: ČRNI PONEDELJEK STR. 8: VNOVIČ IZPRAŠAJMO VEST: KDO KOGA VARA? ♦ t : KAKŠNO KADROVSKO POLITIKO UVELJAVLJAJO V KMETIJSKI ZADRUGI V ŠKOFJI LOKI Požvižgajo se na strokovnjake! Ondan sta se oglasili v uredništvu dve delavki iz Kmetijske zadruge v Škofji Loki. »Pridite k nam, boste videli, koliko je nepravilnosti, pa se nihče ne zmeni zanje. Skupina vodilnih uslužbencev in nekateri kmetje, naši člani, delajo, kakor hočejo. Najbolj nas pa boli to, da odpuščajo strokovnjake,« sta pripovedovali. ■HanBMmHHaaaRaRanuHflanuBiH Pot v Škofjo Loko ni bila zaman. Zgodba, ki smo jo slišali o škofjeloški kmetijski zadrugi, se je začela že lani poleti, ko se je ponesrečil direktor in bil invalidsko upokojen. V škofjeloški kmetijski zadrugi pa so razpisali delovno mesto za novega direktorja. Bili so presenečeni, ker se je na razpis javil dr. inž. agronomije Franc Sunčič iz Ljubljane. Povabili so ga na sejo upravnega odbora, vendar dr. inž. Franc Sunčič po tej seji ni ostal v kmetijski zadrugi v Škofji Loki, kar je precej razburkalo duhove. »Vzroki so precej globlji, kot si predstavljate«, nam je \ rekel kmetijski tehnik Jaka Gartner. »Novi direktor je prišel k nam ravno v času, ko so bile najbolj vroče razprave o tem, da bi zadrugo razcepili na tri manjše zadruge, za seiško, poljansko in škofjeloško področje«. Dr. inž. Sunčiču pa ni bilo vseeno, ali bo ostal v zadrugi kot direktor nekaj let ali nekaj mesecev. Ko je na seji upravnega odbora zadruge slišal, da so v kolektivu sile, ki hočejo zadrugo razcepiti, je odšel. Samo za nekaj mesecev se mu res ne bi splačalo priti v Škofjo Loko. KMETIJSKA ZADRUGA POSLUJE Z IZGUBO Kmetijski tehnik Jaka Gartner, tudi škofjeloški sindikalni delavec, nam je skušal kar povedati, zakaj je zadruga, ki je bila svoj čas ena najboljših na Gorenjskem, zašla v težave. »Spremenjena politika do kmetijstva«, pripoveduje Jaka Gartner, je tudi naši zadrugi povzročila samo lani blizu 36 milijonov starih dinarjev izgube Marsikdo se bo vprašal, zakaj? Toda nam je zdaj popolnoma jasno. Izgubo smo imeli v treh obratih, kjer smo pitali govedo. Kot veste, pa so premijo za pitovno govedo ukinili in jo dali za proizvodnjo mleka. To pa je za nas pri pitanju goveda pomenilo izgubo. A ne samo to. Živino smo krmili z drago krmo in je zelo malo vzredili. A zadruga je šla vseno dobro »skozi«. Izgubo smo namreč krili z dohodkom iz drugih dejavnosti, toda po večini nekmetij- skih. Hočem reči, da smo izgubo krili z dohodkom v prevoznem parku, mehanični delavnici, trgovini, mesnici itd.« Tolikšna izguba pa je pri 1600 kmetih članih zadruge sprožila precejšnje ogorčenje. Zlasti nižinski kmetje iz okolice Škofje Loke so vse bolj pogosto pritiskali, da bi ustanovili svojo zadrugo. Takole so menili: prej, ko smo imeli škofjeloški in okoliški kmetje svojo zadrugo, je bilo denarja zmeraj dovolj... »Kmetje pa niso računali,* pravi Jaka Gartner, »da je imela prejšnja kmetijska zadruga v Škofji Loki tudi gozdove, s katerimi so ustvarjali največji del dohodka.« Tako so člane zadruge komaj prepričali, da bi tri zadruge v občini ne bile ekonomsko učinkovite. Kajti vsaka zase bi potrebovala svojo administracijo razen tega bi prišlo še do drugih nesoglasij, kajti zadrugi v (Nanadjevame na 6. strani) 7 dni v sindihatih Iger Dobrovnik tajnik IO sindikalne podružnice Tekstilne tovarne Motvoz in platno, Grosuplje Kot pravijo, je vaše podjetje edino v občini, kjer organizirano skrbite za oddih, rekreacijo in splošno udejstvovanje članov kolektiva. Lahko poveste kaj več O tem? Zs leta nazaj je pri nas v navadi, da bodisi podjetje bodisi sindikat podpirata spon in rekreacijo. Na leto naš sindikat na primer priredi tri do štiri izlete za člane kolektiva, lli so' izredno poceni, saj delavci plačajo samo po 100 do 200 starih dinarjev, toliko pač, da kdo ne bi očital, da je čisto zastonj! Obiskujemo pa razne turistične kraje in sorodne kolektive, na primer Induplati v Jaršah, Jutelcs v Žalcu in druge. Pri teh obiskih izvemo marsikaj iz njihovega življenja, kar koristi tučLi pri našem delu. Sicer pa je med 520 člani našega kolektiva kaka četrina moških in med njimi je vsak tretji športnik. Zato pa je med delavkami zelo malo športnic. Največ zaradi tega., ker se jih velika večina vosi na delo in jim za šport zmanjka časa. To ni prav, ampak — pomagati si ne moremo! Kar pa zadeva organizacijo letnega oddiha, fole: imamo svoj dom z 2S ležišči v Piranu. V sezoni je dom v glavnem zaseden. Delavci plačajo 1100 dinarjev na dan. Vsakomur, ki se izkaže s potrdilom, da je letoval izven kraja bivališča, priznamo tudi regres po 500 dinarjev na dan.1 Na dopust pa bo letos odšlo toliko naših delavcev kot prejšnja leta, čeprav so cene višje. Mojca Gorjanc članica sindikalne podružnice podjetja Iskra, Kranj Dopustniška sezona je dosegla svoj vrh. Ne zamerite, če nas zato zanima, kako ste letos v Iskri poskrbeli za oddih in rekreacijo zaposlenih. Vsi zaposleni smo dobili odločbe o dopustih. Sama imam devetnajst. dni dopusta. Kot vem, so dopuste določili zaposlenim po posebnih kriterijih. Upoštevali so izobrazbo in službena leta. Ce sl nekvalificiran delavec, dobiš torej le 14 dni dopusta, če imaš srednjo izobrazbo dva dni več in če imaš visoko ali višjo strokovno izobrazbo pa 4 dni več dop'usta. Razen tega, kot sem že rekla, so pri določanju dolžine dopustov upoštevali tudi službena leta. Od števila službenih let smo dobili vsak polovico dni: za G službenih let 3 dni dopusta itd. Naši delavci letujejo po večini na morju. Moram reči, da vsako leto vse več naših delavcev letuje na morju, kjer imamo vzdolž vse naše■ obale, tja do Makarske, svoje počitniške domove. Imamo pa sklenjene tudi pogodbe s, počitniškimi skupnostmi, tako da si lahko naši delavci vsako leto izberejo za letovanje drug kraj. Se to moram povedati, da smo letos s sredstvi K-15 in regresom dobili za dopust vsi zaposleni enako, po 27.000 starih dinarjev. Pritožim pa se lahko le nad tem, da je za dnevno in še bolj za tedensko rekreacijo premalo pre-slcrbljeno. Vem, da smo včasih organizirali številne izlete, bodisi v hribe ali kam drugam, zdaj pa tega ne delamo več. Ne vem, ali naj krivdo pripišem sindikalni organizaciji, ali pa je za izlete in sploh rekreacijo med zaposlenimi premalo zani- Štefan Podgoršek predsednik IO sindikalne podružnice Melodija, Mengeš Slišali smo, da se je Melodija izkopala iz težav, v katere je zabredla še pred reformo. Kako zdaj ocenjujete vzroke takratnih razmer in kaj ste v sindikatu storili, da bi se položaj podjetja Izboljšal? V mesecih pred reformo so pristojni organi dovolili tolikšen uvoz harmonik, da je skupna količina presegla dveletno našo proizvodnjo. Tako nam ni ostalo drugega, kot da se bolj usmerimo na proizvodnjo strunskih instrumentov. Pri harmonikah smo si že sami nakopali težave, ker smo poskušali osvojiti proizvodnjo glasilk, pa smo le zainvestirali precej milijonov, pravega uspeha pa ni bilo. Potem je prišla reforma... Od 340 zaposlenih smo morali odpustiti 100 ljudi. Poskrbeli smo vsaj za to, da smo obdržali vse tiste, brez katerih v normalnih pogojih na moremo, se pravi preizkušene kadre. Marsikdo na vodstvenih delovnih mestih pa je seveda moral zapustiti svoj položaj in spet začeti kot delavec v proizvodnji. No, zdaj je tako, da spet po malem sprejemamo na delo odpuščene delavce, ki doslej še niso našli dela. Razmere so se namreč precej popravile. Vse te težave niso šle mimo sindikata. Zavzeli smo se za to, kot sem že prej rekel, da smo obdržali najboljše kadre in jim tudi na nižjih delovnih mestih zagotovili približno enake osebne dohodke. Z zadnjim pregledom ocene delovnih mest smo v povprečju za 25 % zvišali osebne dohodke. Za naprej pa smo tudi optimisti. Veliko izvažamo in nas ob bolj uravnovešeni proizvodnji, kakor jo imamo zdaj, spremembe na domačem trgu ne morejo preveč prizadeti. Milan Savel! član IO sindikalne podružnice podjetja Trgovski dom, Ravne na Koroškem O integraciji trgovine v vaši občini so kaj različna stališča. Kaj menite o tem kot član kolektiva, ki po splošnem prepričanju uživa večjo podporo občinske skupščine kot pa konkurenčno podjetje? Zdi se, da tovariši iz konkurenčnega podjetja Ljudski magazin in mi nekako pozabljamo, kaj naj bi se v prid potrošnikov in nas trgovcev spremenilo ž nameravano integracijo. Tako daleč smo. prišli, da so nam važnejša očitanja, obtožbe in tudi zlonamerno podtikanje, kot da bi bili enotnega mnenja o nekaterih temeljnih zadevah, da bi se vsaj pri tem otresli nezaupanja, ki ga čutimo drug do drugega. S tem sem mislil na to, &a se nismo dokopali do spoznanja, da občinska skupščina vse doslej ni pokazala pravega interesa za razvoj trgovine in da vanjo ni vlagala toliko, kolikor bi morala. Kar pa je še važnejše, je to, da nam trgovinskim delavcem niso pustili, da bi še pogovorili sami med seboj in na osnovi zanesljivih analiz morda tudi poiskali skupno pot. Če bi bili ljudje, še zlasti pa delavci konkurenčnega podjetja, bolje obveščeni, če bi si upali tudi spregovoriti brez bojazni pred posledicami, do razburjanj in drugih nevšečnosti ne bi prišlo. Še to: problem se je zdaj z obm,očja naše občine prenesel še k sosedom v Slovenj Gradec, kjer podjetju ŽILA preprečujejo, da bi se združilo z nami, ki smo bili pobudniki integracije. »nanja. SREDSTVA PRITEKAJO IZ SEDMIH VIROV Čepmv so v Mariborski tekstilni tovarni vsa leta veliko gradili, pa je prosilcev za stesmvimjts še vedno toliko kot doslej zgrajenih stanovanj © Kako v MTT premagujejo težave v stanovanjski izgradnji? (Nadaljevanje s 1. strani) in referentko za stanovanja Marijo Obrovnik. »Hudi stanovanjski problemi so že pred mnogimi leti, ko so bili drugod navajeni na družbeno skrb za stanovanje, prisilili naš kolektiv, da je iskal poleg družbenih tudi individualne vire financiranja,« razlaga Marija Obrovnik. »Delavci so v tistih letih od zelo skromnih osebnih dohodkov prispevali v stanovanjski sklad. Hkrati s tem pa smo oblikovali stroga merila za dodelitev stanovanj. Pred nedavnim smo sprejeli nov pravilnik o gradnji in delitvi stanovanj, vendar se bistveno od naših dosedanjih načel ne razlikuje.« »Najteže je zbrati potrebna sredstva. Iz katerih virov oblikujete pr.5 vas stanovanjski sklad?« »Ni naključje, da smo v pravilniku v tem poglavju zapisali, da financiramo stanovanjsko gradnjo iz sredstev kolektiva, DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Reput)IISxe*a »vete ZS2 za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 2(> novembra 1842. Urejuje urednlSk) odbor Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poStnl predal 313/VI, telefon uredništva 31 68 72. 31 24 02 In 31 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v l.jubUanl st. NB 561-1-365 - Posamezna Številka stane' N. 50 par — 50 starih din - Naročnina le četrtletna N. 8,50 din - 656 starih din - polletna N. 13 din -1300 starih din In letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In kllSell CZP »Ljudska pravica« Ljubljana 'sredstev delavcev in iz drugih virov. Se pravi, da pripisujemo znaten delež kolektivnim in individualnim financerjem. Sicer pa se natekajo sredstva v stanovanjski sklad kar iz sedmih naslovov: iz 4 °/o od osebnih dohodkov kot določa zakon, iz 1 % od osebnih dohodkov delavcev p6 našem pravilniku, iz predplačila najemnine, s sofinanciranjem drugih podjetij s stanovanjskim posojilom članom kolektiva, iz sklada skupne porabe in s posojilom v bankah in drugod.« »Kdor ima stanovanje, rad pozabi, kako hudo je brez njega. Kako so vaši člani kolektiva razumeli potrebo po posojilu?« »Pri nas so delavci solidarni,« pravi Marinka Čekov. »Posojila dajejo tudi tisti, ki že imajo stanovanja. Ko delavec privoli z izjavo v posojilo, mu ga v obrokih odtegnemo pri iz-dvosobno 700.000 dveiinpolsbb-posojila smo pri nas razpisali že leta 1961. In prav ta sredstva so pripomogla za učinkovitejšo gradnjo stanovanj.« »Med viri financiranja omenjate predplačilo. Mar mora vsakdo, predno se vseli v stanovanje, vplačati določen delež.« »Da. Višino predplačila določa velikost stanovanja. Za garsonjero znaša 200.000, enosobno stanovanje 500.000, eno in polsobno stanovanje 600.000, dvosobno 700.000, dvoinpolsobno stanovanje 800.000 in trosob-no 900.000 starih dinarjev. Vsakdo tega sicer ne zmore. Kadar gre za težje socialne primere, mu priskoči na pomoč delovna enota, ki pokrije predplačilo iz sklada skupne porabe« MTT je velik kolektiv, saj šteje približno 5500 zaposlenih. In vendar imaš občutek, da vedo za vsakogar, kje in kako živi. Prav zato znajo tudi pravično presoditi, kdo je najbolj potreben stanovanja. Za to skrbi cel štab upravnih in samoupravnih organov. O delitvi stanovanj pa odloča osrednja stanovanjska komisija in komisije v delovnih enotah. Način delitve stanovanj med delovnimi enotami in posamezniki je razložila tajnica sindikata Marinka Čekov. »Osemdeset odstotkov stanovanj razdelimo med delovne enote, pri čemer upoštevamo številčnost enote. Dvajset odstotkov pa razdeli osrednja stanovanjska komisija. Ta rešuje nekatere skupne potrebe, oziroma dodeli stanovanja delovni enoti, ld ima trenutno največ nujnih prosilcev in jih ne more upoštevati pri redni kvoti. Konkretno, od sto stanovanj, ki bodo vseljiva čez dober mesec, bo razpolagala osrednja komisija z dvajsetimi. Od tega dobijo borci deset stanovanj. S tem bomo končno rešili stanovanja za člane Zveze borcev z dvojnim štetjem let. Sest stanovanj pa moramo vrniti drugim kolektivom, ki so nam lani posodili stanovanja, ko nismo zgradili nobenega bloka, nujnih stanovanjskih primerov pa smo imela veliko. Preostala štiri stanovanja še niso razporejena. Dobili jih bodo delavci, ki jih v delovnih enotah niso mogli upoštevati in so hkrati nujno potrebni stanovanja.« Težko je povedati, kakšnih kombinacij se poslužujejo v MTT, da bi ugodili čim več prosilcem. Poleg dogovarjanj z drugimi kolektivi za sofinanciranje, najemanje kreditov pri bankah in drugod, dajejo tudi kratkoročna posojila za dograditev hiš in popravila stanovanj. Za te namene je v obtoku približno 16 milijonov starih dinarjev. Vendar v MTT ugotavljajo, da bodo morali zagotoviti za te namene še več sredstev, kajti prosilcev je vedno več, kot pa je na voljo denarja. I. V. USPEŠNO DELO POMENI pritegniti Članstvo (Nadaljevanje s 1. Strani) samoupravnih organov. Še prav posebno pozornost pa bi pri tem veljalo posvetiti, kadrovski politiki kot sestavnemu delu poslovne politike, se pravi, odgovoriti si je treba na vprašanje, ali so nosilci kadrovske politike zares samoupravni organi ali pa je le-ta v rokah posameznih članov kolektiva, ki s pomočjo kadrovskih kombinacij uveljavljajo svoje namene. a In-' slednjič, odgovoriti bo treba na vprašanje, ali so metode dela posameznikov, služb in ne nazadnje tudi samoupravnih organov prilagojene samoupravljanju, so take, da pritegnejo delavce k upravljanju in jim omogočajo suvereno odločanje. Veliko večjo pozornost kot doslej pa bo potrebno posvetiti tudi odgovornosti v samoupravnih organih in uveljaviti načelo odpoklica posameznih članov, kadar očitno zanemarjajo svoje dolžnosti ali pa so se prepustili tokovom oportunizma. SINDIKAT NAJ USPOSOBI DELAVCE ZA UPRAVLJANJE Od tega, kako bodo znali sindikati v delovnih organizacijah izluščiti vso tisto problematiko, ki je najbolj živo povezana s proizvajalci, kako bodo sindikati znali osredotočiti svoja prizadevanja na razreševanje naj odločnejših protislovij in konfliktnih situacij, od tega je odvisno, koliko jim bo uspelo pritegniti proizvajalce. Torej gre v prihodnje predvsem za čedalje trdnejšo naslonitev organizacije na celotno članstvo, na vse proizvajalce, kar pa je, kot pristavljajo koprski sindikati, pogoj za sleherno uspešnost dela v organizaciji. Pri tem pa, seve, .sindikat ne more imeti več funkcije nekakšnega delavčevega varuha, kot jo ima npr. v mezdnih odnosih, temveč si mora z vsemi sredstvi politične organizacije prizadevati, da proizvajalce usposablja in organizira tako, da sami uveljavljajo in tudi do- sledno uveljavijo svojo ustavno pravico do upravljanja in gospodarjenja z vsemi vrednostmi svojega dela. Primerov pa, ki očitno razkrivajo težnje posameznikov, da bi odločali v imenu kolektiva, naj že bo širšega ali ožjega, ko jim samoupravni mehanizem pomeni samo kuliso za samovoljo, je še veliko. Koncepti, ki jim je sicer brionski plenum spodrezal življenjske korenine, so namreč s številnimi koreninicami še vedno močno zakoreninjeni v delovnih organizacijah. Ne le v samovolji nekaterih vodilnih, ne le v zamegljenih dohodkovnih odnosih, ne le v najrazličnejših oblikah vmešavanja v pristojnosti proizvajalcev, temveč tudi v zahtevah po navidezni solidarnosti in s tem enakosti pri delitvi dohodka. To pa seveda spet pomeni, da sindikati v prihodnje ne smejo napovedati boja nekakemu imaginarnemu razrednemu nasprotniku, temveč morajo tega nasprotnika iskati v vrstah proizvajalcev samih, v prizadevanjih nekaterih, da bi izmaličili načelo dohodka in s tem tudi samoupravne odnose. ZA ODLOČNEJŠE IN DOSLEDNEJŠE UKREPANJE Ko so v koprskih sindikatih ocenjevali svoja dosedanja prizadevanja in prihodnje naloge, so bili tudi samokritični. Tako je marsikateri sindikalni delavec ugotavljal, da so bila prizadevanja sindikatov doslej vse preveč splošna in anonimna, v marsikaterem primeru bolj aluzija kot konkretna kritika. Ne-malokdaj je oportunizem sindikalnega vodstva v delovnem kolektivu preprečil, da bi se problemi razrešili — vse preveč je bojazni pred zamero, vse preveč je bojazni za položaj, za osebne dohodke, marsikdaj tudi za privilegije. Tako ni naključje, da v pre-nekaterem kolektivu sindikat sicer ugotavlja, da se sklepi samoupravnih organov ne izvajajo, pri tem pa dlje od te ugotovitve v kolektivu sploh ne pridejo. In nič kolikokrat smo v sindikatih ugotavljali, kako nevzdržno je, da je del proizvajalcev nagrajenih po delu, medtem ko drugi del še vedno visi na bolj ali manj zagarantiranih plačah. Pa rezultat te ugotovitve? Skorajda ga ni, ker tudi skorajda ni resnejših prizadevanj, da bi bili strokovnjaki, organizatorji proizvodnje, nagrajeni po svojem vplivu pri ustvarjanju dohodka. Tako še na marsikaterem drugem področju razvoja ekonomskih in družbenih odnosov. Zato tudi odločna zahteva koprskih sindikatov, da bi morali poslej v razreševanju vseh teh problemov priti do dna: dosledno in brez ozirov ugotavljati vzroke, ki preprečujejo razrešitev protislovij, ter nič manj dosledno tudi ukrepati, ne glede na osebnosti in njihove dosedanje zasluge. To pa spet pomeni, da morajo sindikati vztrajati pri zahtevi, da se v delovnih kolektivih in v širši družbeni skupnosti vendarle že zaostri osebna odgovornost. POZIV NA AKCIJO Kljub temu, da se je sezona dopustov približala svojemu vrhu, pa je občinski sindikalni svet v Kopru, potem ko je v posebnem pismu seznanil s temi stališči vse sindikalne podružnice, pozval sindikate v delovnih organizacijah na takojšnjo akcijo. Ne na akcijo v njenem zba-naliziranem pomenu, temveč na takojšnjo in trajno prevrednotenje dela v sindikatih. Pri tem pa občinski sindikalni svet tudi poudarja, da morajo izvršni odbori zagotoviti čim večjo javnost v delu sindikatov. Če naj namreč poslej odražajo prizadevanja sindikatov voljo in hotenja celotnega sindikalnega članstva ali vsaj večine tega članstva, potem morajo le-ti odlo-čilneje vplivati že pri prvih prizadevanjih za poglobitev vsebine in posodobljenje metod dela. S. B. PRIJETNO S KORISTNIM V dopustniških mesecih P' lij—avgust je sindikat CFD1 regije Rhone-Alpes — France-ska demokratična konfedera-cija dela — usmeril svoj® članstvo, da bi svoj oddi" preživelo v Sloveniji pod Pa' rolo »Ladijski premec v sm®" ri Jugoslavije — Dopusti 196®* In ni naključje, da j e d° te usmeritve prišlo. Regij3 Rhone-Alpes in slovenski sin' dikati so namreč lani nave-zali dokaj tesne medsebojl11® stike. Le-ti so se začeli 1 obiskom sindikalne delegacij6 RS ZSJ za Slovenijo, ki jo ič vodil tov. Popit, in nadaljeval1 lani jeseni z obiskom regionalnega vodstva, ki ga je vo-dil njegov predsednik. Oba obiska sta pokazala 'A' redno zanimanje vodstev d®" partmajev, ki tvorijo to reg1' jo, in samega sindikalnega aktiva do problemov Jugoslavi' je, njenega socialističnega r?z' voj a, zlast i pa do samouprav' Ijanja. Tudi letovanja članstva 5" usmerjena v spoznavanje J15 samo pokrajine, marveč ob;ča' jev, zgodovine in razvoja Sie veni j e. Zato je poleg življenj3 v .naravi, večina tabori ali pr®-življa svoj dopust v bungale vih, razumljivo, da so v sod®" lovanju s komisijo za med''’3' rodne stike RS ZSJ za Slovenijo organizirali razgovore s predstavniki samoupravnih organov in sindikatov v naši'] tovarnah ali s predstavni'1'” komunalnega življenja. Osnovna tema teh razgovorov1 je delovanje samoupravljanja v S®' spodarstvu in občini. Zanim1’ je stavek uvoda v prospekt11' ki so ga razposlal; članstv3 v pripravah na letovanje: »'N' goslovansko izkušnjo mora1111! spoznati sindikalisti, ne da k1 jo zavrnili, ampak da iz uJJ izluščimo nekatera spoznanja' Povedati je tudi treba, kak° je napisano v prospektu, da t namen sindikalne organiza-T je1CFDT poiskati takšno obv ko socialistične družbe, ki b" omogočila vsakomur sodelovanje v upravljanju in pri odi6' ča,nju. © KONJICE Občinski sindikalni svet Slovenskih Konjicah j6 . °j koncu julija sprejel akcij31, program tekmovanja med s1(1 dikalnimi podružnicami svojem območju v počastit®, praznika dela — 1. maja 19 jj S tekmovanjem bodo zač® 1. septembra 1986 in bo trar lo do 31. marca 1967, v nek3, terih dejavnostih pa do *' aprila prihodnjega leta. Tekmovalni program vseb1! je dejavnost in delo sindik3, ni h podružnic. Na prvo m®: iSt" li.iil ^lUUI IJZ.U1L. n Ct |Jl V(J II*- .0 so postavili naloge, ki čakal sindikate na področju go-sp6 darjenja in samoupravljanj’ posebno uveljavljanje nagraJ vanja po delu ter spremlja' izvajanja samoupravnih a k # Ker bodo v tem času tudi * . litve polovice članov org?-11 ^ upravljanja, bodo tudi pod®11« niče medsebojno tekmoval® .j, organizacijskih in kadrevsk1 pripravah in udeležbi na v litvah. , Pomembno tekmovalno P,e. roč j e je tudi športna in _ ,, kreacijska -dejavnost sindik^j ,nih podružnic. Pri tem b®^ zlasti ocenjevali množičnost ^ prirejanju različnih špo-i'd> tekmovanj. Sindikalne podm« niče bodo tekmovale tudi « skrbi za znižanje izostank od dela zaradi bolezni in " škodb. jč 1 V tekmovalni program P%-uvrščeno tudi družbeno-®3« nomsko izobraževanje člf1^, organov upravljanja in s tekalnih odborov ter vseh j, posrednih proizvajalcev v P^j jetjih in zavodih. Semkaj tudi pridobivanje novih na1^ j nikov na Delavsko enotn®3 pogojem, da mora biti na ^ nina plačana za eno leto v Prej’ O* Končno poročilo o P®1 -j; izvedbi in končnih usp® ^ bodo prebrali na proslav*.. počastitev 1. maja 196^ hkrati razdelili tudi Š®5^, najboljšim podružnicam ^ grade v skupnem zjnesW tisoč starih dinarjev. ^ 7 dni v sindikatih ,JJA NEKDANJI ORNIKOVI DONACIJI NA GORCI V HALOZAH S° SI SINDIKALNE PODRUŽNICE delovnih organizacij uredile prijetno izletniško točko. največ sredstev za Ureditev tega doma je seve prispeval ptujski kmetijski kombinat, ki je formalno lastnik doma. s SREDSTVI, KI JIII BODO PRISPEVALI Drugi kolektivi, pa bodo Zdaj uredili se sobe, tako da bodo lahko obiskovalci Preživeli v domu tudi del Svojega dopusta, sicer pa so ptujski sindikati namenili DOM NA GORCI PREDVSEM dnevnemu in tedenskemu ODDIHU ZAPOSLENIH. izr RAZGOVORA Z INŽENIRJEM NIKOM MEDVEDOM, PREDSEDNIKOM ObSS IDRIJA Enako hitro in sproščeno teče beseda, če inženir Niko Medved govori o življenju idrijskih rudarjev ali pa o dejavnosti sindikatov v občini. Dopoldne tehnični vodja topilnice, sicer pa predsednik občinskega sindikalnega sveta. Dobro je obveščen o dogajanjih v komuni in delovnih organizacijah, še posebej dobro pa seveda o zadevah svojega kolektiva. . *Pa vseeno ni dobro, da sem *ako raztrgan med dve dolžnosti, ki vsaka zase terjata celega človeka,« pravi. »Občutek imam, UR je v občini veliko premalo Političnih delavcev, ki bi dajali Dokaj več spodbud za razreše- vanje posameznih zadev in skrbeli za čisto operativne posle, ki so v zvezi s tem nujni. In še nekaj: po mojem bi sindikati v komuni pomenili več, če bi uživali vsaj malo več pomoči višjih organov. Ne vem, kdaj je Ug Narobe izkušnje Kolektiv Industrije finomehaničnih aparatov v Celju si je prvič naložil v mariborski kreditni banki tolikšna sredstva za stanovanje, da se je splačalo razmisliti, kako bi jih razdelili prosilcem in hkrati rešili kar največ stanovanjskih problemov. Delavski svet je imenoval komisijo in medtem ko je ta z vso prizadevnostjo in čutom odgovornosti postavljala prednostni red, jim je en sam član kolektiva prekrižal račune, saj je porabil ves denar za svoje stanovanje. »Nezaslišano!« so rekli delavci, a prečno so si opomogli, se je njihov komercialni že selil v novo stanovanje nekje v Ljubljani. Začnimo zgodbo pri začetku: Pred dvema letoma se je znašel komercialni v stanovanjski stiski. Rešitev, se je kmalu našla, kajti bilo je vprašanje, ali komercialnega obdržijo ali pa jih bo zapustil. V Celju so kupili stanovanje in komercialnemu izročili ključ, vendar ga je ta, kdove iz kakšnih nagibov, odstopil za dva meseca vodji proizvodnje. Delavci so že takrat podvomili v poštenost barantanja s stanovanjem, kajti zdrava pamet jim veleva, da se nihče ne bo seljl samo za dva meseca v novo stanovanje. In niso se zmotili. Vodja proizvodnje je ostal v stanovanju komercialnega, ta pa se je še naprej stiskal v sobici v Celju, družino pa pustil v Ljubljani. Za ločeno življenje so mu v IFI priznavali odškodnino. Čez nekaj časa se je preselil k družini v Ljubljano in se raje vsak dan vozil v službo v Celje. Po dveh letih pa se je komercialni vnovič znašel v stanovanjskih škripcih. Zelo se je mudilo, kajti v Ljubljani so ga sodnijsko metali iz stanovanja. Priskočil mu je na pomoč upravni odbor. Pograbil je spisek komisije DS, ki je delala dopoldan prioritetno listo in opoldan že sklical sejo. Kako so se začasno vrstili dogodki, ne ve nihče povedati, vse se je zgodilo hkrati: seja upravnega odbora, odobritev naloženih sredstev v banki in menda še nekaj sredstev iz sklada skupne porabe, ureditev formalnosti z banko, nakup stanovanja za komercialnega v Ljubljani in selitev. I. V. EE3E9 M BS E3 m ss e H 83 H n m a BI B B B tl B BI S H m H (63 H 0 BI M fig m !3 bil med nami zadnjič katerikoli predstavnik .republikanskih' sindikatov. Včasih, ko so bili še okraji, so bili ti stiki veliko boljši. Tudi medobčinsko sodelovanje z drugimi sindikalnimi sveti je bilo tesno. Zelo pogosto smo se sestajali sindikalni delavci in med seboj izmenjavali izkušnje. Zdaj pa imam občutek, da smo preveč prepuščeni sami sebi. S tem pa nisem mislil reči, da obupujemo.« Potem pa inž. Medved kar sam nadaljuje: »Kaj delamo, s čim se ukvarjamo? Z vsem tistim, s čimer se ukvarjajo tudi drugi občinski sveti! Zato samo nekaj dejstev, ki se mi zdijo specifična za naše razmere. Redno na primer spremljamo gospodarska gibanja v komuni in smo se šele letos prikopali do nekaterih zelo zanimivih spoznanj. Nikoli prej na primer v naši občini nismo izdelali dovolj natančne analize osebnih dohodkov glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Seveda ni mogoče primerjati ali celo enačiti dohodkov delavcev različnih panog. Glede na kvalifikacijski sestav delavcev pa bi le morala biti razmerja med posameznimi kategorijami bolj ali manj enaka, če je delitev po delu v redu. Končno gre tudi za to, da bi morala biti razmerja v osebnih dohodkih takšna, da bi delavce spodbujala k dopolnilnemu izobraževanju, šolanju in drugim oblikam strokovnega usposabljanja. Mo, ugotovili smo tudi take primere, da so bile razlike izredno majhne, samo po nekaj tisočakov med posameznimi kategorijami/ V takih delovnih organizacijah delavci, res nimajo interesa za boljše delo, če tudi strokovnjaki, ki naj bi razvoj potegnili za seboj, kakor temu rečemo, niso ustrezno in spodbudno nagrajeni. Zadovoljen sem, da lahko povem, da se je po teh dokumentiranih ugotovitvah začela živahna dejavnost v delovnih organizacijah, da so začeli temeljiteje proučevati merila delitve osebnih dohodkov po delu in da vsa ta aktivnost obeta, da bo celoten sistem delitve po delu postal spodbudnejši za slehernega zaposlenega« »Problem, o katerem govorite, je nedvomno zanimiv; vendar: zakaj se v podjetjih že prej niso zganili? Ali naj te ugodne premike zatorej v celoti pripišemo omenjeni analizi sindikatov in stališču sindikatov do te problematike ali pa tudi vplivu gospodarske reforme?« »Zasluga sindikatov je predvsem ta, da so na problem opozorili. Vendar pa so v naši občini tudi kolektivi, kjer tudi ob najboljši volji stvari še ne morejo pognati v pravi tek. Za primer naj omenim podjetje ETA v Cerknem. Na račun osebnih dohodkov in z lastnim delom so postavili tovarno, ki pa jo zdaj bremene visoke anuitete, tako da za osebne dohodke ostaja zelo malo. Res pa je, da vse več izvažajo, da se je struktura njihove proizvodnje močno spremenila v prid velikoserijske proizvodnje, da zaposlujejo vedno več strokovnjakov, ki bi jih morali dobro plačati, da bi se še bolj kot zdaj potrudili pri svojem delu. Vsega hkrati pa ne zmorejo, ali drugače povedano: težko je najti pravo skladnost v delitvi ostanka čistega dohodka. Ce ni obratnih sredstev, potem ne morejo kupovati surovin, ki so se v času po reformi močno zvišale, prodajne cehe pa so ostale pri starem. Če ne bi bilo surovin, ne bi bilo proizvodnje in. ne sredstev za odplačevanje anuitet. Torej trenutno še najlaže zarežejo pri osebnih dohodkih, čeprav jim z druge strani to najbolj hodi narobe, ker delitev ne spodbuja k večji produktivnosti. Vse pa kaže, da se bodo. iz tega začaranega kroga kmalu izkopali. Sicer pa tale splošna ocena o prizadevanjih v poreformnem času: bodisi da delajo v slabših, povprečnih ali ugodnih pogojih, velika večina naših delovnih organizacij išče svojo perspektivo v dolgoročnejših rešitvah. Tako rudnik živega srebra veliko vlaga v modernizacijo in mehanizacijo tar obsežnejša raziskovalna dela, ETA v Cerknem se — kakor sem že povedal — vse močneje usmerja v izvoz in ve-likoserijsko proizvodnjo, tovarna pohištva »22. julij« v dvoizmensko delo itd.,« je zaključil inženir Niko Medved. -mG Prave na konference Kot smo že poročali, je predsedstvo CS ZSJ sklenilo sklicati konferenco samoupravljavcev Jugoslavije v prvi polovici prihodnjega leta. V teh dneh pa je Central,.: svet naslovil na vse občinske sindikalne svete odprto pismo, v katerem opozarja, na pomen te konference. Tako se že od leta 1957, poudarja pismo, ko je bil prvi kor;*;res aelavsuih svetov■ Jugoslavije, pojavljajo predlogi in zahteve, naj bi taki posveti postali stalna metoda dela. Za sklic takšne delovne konference pa se zdaj tudi močnS čuti potreba zaradi notranjih problemov samoupravljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, saj so pd prvega kongresa do danes nastale velike spremembe. Tako imamo danes, na primer, opraviti s povsem novo ekonomsko strukturo, ki jo je potrebno še naprej izpopolnjevati, treba je pr e analiz trati tudi nove probleme v realizaciji naših konceptov samoupravljanja in razvoja družbeno-ekonomshega sistema... Spričo pomembnosti te konference, Centralni svet še posebej opozarja občinske svete, naj organizirajo zares temeljite priprave nanjo, tako v izbiri kandidatov kot v razpravah o osrednjih temah te konference. Samokritična ocena Pred dnevi se je sestalo na razširjeno sejo predsedstvo RS ZSJ za Bosno in Hercegovino, da bi analiziralo dosedanjo aktivnost delovnih organizacij in sindikalnih podružnic v obdobju po brionskem plenumu. V tej razpravi pa ni manjkalo tudi kritike metod in vsebine dela sindikalnih organizacij. Tako so udeleženci posveta menili, da se pogosto posamezni sindikalni delavci, a tudi izvršni odbori v celoti, izenačujejo s sindikalno podružnico, da ne reagirajo vedno na zahteve delavcev, temveč se sprevračajo v nekakšno transmisijo samoupravnih organov in Zveze komunistov. Neizbežna posledica tega pa je, da sindikalna organizacija ne oblikuje samostojne politike v kolektivu, temveč postaja operativni izpolnjevalec stališč in zaključkov drugih. Zato tudi ni čudno, da v nekaterih delovnih kolektivih menijo, da je ob drugih organizacijah in samoupravnih organih sindikat povsem odveč. Soglasje k rešitvi Sindikat v mostarskem premogovniku je nedavno analiziral rezultate gospodarjenja in gospodarski položaj podjetja, Pri tem pa so člani ugotovili, da so plan proizvodnje realizirali v prvih petih mesecih letos komaj 90 '/o. Razprava o vzrokih pa je še razkrila, da temu niso krivi rudarji sami, temveč čedalje manjše povpraševanje na tržišču po premogu. K temu pa so pripomogli šs številni objektivni, vzroki, kot na primer to, da so glavni odjemalci prešli na uporabo mazuta, da je razmeroma blaga zima nasploh zmanjšala povpraševanje po premogu, da je z novimi prometnimi zvezami postal njihov premog predvsem zaradi pretovornih stroškov — predrag za tržišče v Črni gori in Južni Dalmaciji. Toda analize razkrivajo, da razmere tudi v prihodnje, ne bodo nič bolj ugodne za kolektiv mostarskega premogovnika. Samoupravni organi so zavoljo tega začeli iskati rešitev v izvozu premoga v Južno Italijo. Toda čeprav bo do dokončnega podpisa te pogodbe treba še marsikaj storit:, so elani sindikata dali polno soglasje samoupravnim organom, da po tej poti najdejo rešitev za rudnik. Za nekatere — deveta skrb Do konca prvega tromesečja letos so v avtonomni pokrajini Vojvodini uvedli skrajšan delovni teden v 1G9 delovnih organizacijah, medtem, ko je 56 kolektivov predložilo občinskim skupščinam v potrditev svoje programe za prehod na 42-urni delovni teden, v 292 delovnih organizacijah pa so začeli pripravljati te elaborate. Toda za približno 1300 delovnih organizacij sindikati Vojvodine ugotavljajo, d.a niso naredile prav ničesar za prehod na 42-urni delovni teden, čeprav bi naj to storile do konca leta in za kar jih tudi obvezujejo zakonska določila. Da bi sindikati kar najbolj pomagali delovnim organizacijam pri razreševanju problemov v skrajševanju delovnega časa, so osnovali občinski sindikalni sveti Vojvodine v so valovanju s Klubom delavskih svetov v Novem Sachi stalno službo za pomoč pri izdelavi programov za prehod na 42-arni delovni teden. A tudi v tem primeru sindikati ugotavljajo, da v delovnih organizacijah hi posebnega zanimanja zc. razrešitev problemov v skrajševanju delovnega časa, ker je doslej le malokatera organizacija sploh začutila potrebo pb pomoči. kXxxxx-x\xxxxxxxxxxxxxxxvw.xxxxxxxxxxx m Pravna posvetovalnica IIE SE VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVNXX\XXX\XXX\\XVlXXX\\X\VXXX\>XX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXVXXXX\N. * vprašanje pomišlja za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti v delovni Dkr ^c*ovnc organizacije, v kateri sem zaposlen, mi je izrekla zadnjega javnega opomina. Zoper ta ukrep sem se pri-Cg*1 na komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri st0» ?,nem delavskem svetu, prav tako pa se je pritožil tudi za-obtožnega predloga. Na pritožbo zastopnika obtožnega zatl • a’ 'ie drugostopna komisija razveljavila izrečeni mi ukrep lošrVh°Per .izrečeni ukrep se lahko vloži na organ, določen v 'avCa ™ aktih delovne organizacije, da odloča o pritožbah de-iDDravrvPer izrečene ukrepe zaradi kršitve delovnih dolžnosti UgovorJ1 °dbor, delavski svet, posebne komisije itd.). Pravica do P32mer'-hZ*roma Pritožbe pa je po Temeljnem zakonu o delovnih iaVne D" dana le delavcu, zato zoper izrečeni ukrep zadnjega ?ritožhr> °Pomina zastopnik obtožnega predloga ne more vložiti te . > temveč lahko tako pritožbo vloži le delavec, kateremu rečen ta ukrep. Sklep drugostopne komisije za ugotav- ljanje kršitev delovnih dolžnosti, da se centralnemu delavskemu svetu vaše delovne organizacije posreduje predlog za vašo izključitev iz delovne skupnosti, je tako nezakonit, ker bi komisija morala pritožbo zastopnika obtožnega predloga zavreči kot nedopustno, na podlagi vaše pritožbe pa vam pritožbeni organ ne more izreči strožjega ukrepa, kot vam je bil že izrečen. Smatram, da je postopek, kot ste ga v vprašanju opisali, nezakonit tudi v primeru, če je institut zastopnika obtožnega predloga in njegova pravica do pritožbe zoper izrečeni ukrep zaradi kršitev delovnih dolžnosti, določena v vaših splošnih aktih, saj je v nasprotju z določili Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Zoper odločbe organov svoje delovne skupnosti se delovna organizacija sama ne more pritoževati niti po drugih organih upravljanja. Na tako stališče se je postavilo v podobnem primeru tudi Okrožno sodišče v Zagrebu kot pritožbeno sodišče (št. Gž 666/66 z dne 9. marca 1966) z utemeljitvijo, da nihče, vštevši direktorja delovne organizacije, nima pravice vlagati ugovore zoper odločbe organov upravljanja, ki so odločali ° pravici delavca, zato je nezakonit sklep delavskega sveta delovne organizacije, s katerim se izključi delavca iz delovne skupnosti na pritožbo direktorja zoper sklep komisije za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti o izreku ukrepa zadnjega javnega opomina. Ukrep izključitve iz delovne skupnosti zaradi težje kršitve delovne dolžnosti lahko izrečeta delavski svet ali delovna skupnost le kot prvostopni organ in to na predlog organa za izrekanje ukrepov. A. POLJANŠEK ® 78. VPRAŠANJE Delavka je bila na bolniškem dopustu od 12. januarja do 2. julija 1966. Ob koncu bolniškega dopusta je izjavila ravnatelju, da bo takoj nastopila redni letni dopust, čeprav ji ravnatelj tega ni odobril, temveč ji je rekel, da bosta o tem razpravljala upravni odbor in svet šole. Kljub temu je delavka nastopila svoj dopust, o čemer je kasneje obvestila tajnico šole in ponovno ravnatelja. Kakšne sanjkcije predpisuje zakon za takšno samovoljno ravnanje delavcev, oziroma kakšna kršitev delovne dolžnosti je opisano dejanje tek kakšne sankcije se morejo za to uporabiti? Pravica do dopusta je ustavna in zakonita pravica delavcev v delovnem razmerju. Po členu 62 TZDR ne more delovna organizacija prikrajšati delavca za pravico do rednega letnega dopusta, pač pa po členu 68 istega zakona delovna organizacija določa čas, v katerem delavec izrabi letni dopust v skladu z naravo in organizacijo dela, pri čemer upošteva željo delavca. Izjemoma ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta tistega dne, ki si ga sam določi. Iz tega sledi, da je delovna organizacija tista, ki odreja, kdaj bo kateri delavec izrabil svoj dopust. Zato je delavka, za katero sprašujete, s tem da si je brez dovoljenja ravnatelja šole samovoljno določila čas izrabe dopusta in ga nastopila, kršila delovno dolžnost. Za kakšno kršitev gre — težjo ali lažjo, pa bi morala delovna organizacija določiti v svojem samoupravnem aktu. Kakšne sankcije boste uveljavljali zoper to delavko, je stvar presoje pristojnega organa za izrekanje ukrepov zoper kršilca delovne dolžnosti ob upoštevanju težine kršitve in njene posledice, stopnje odgovornosti, okoliščine dejanja, prejšnje delo in vedenje delavke, pomena dejavnosti in drugih obtežilnih in olajševalnih okoliščin. Konkretno vam torej ne moremo odgovoriti, kako naj kaznujete delavko, ki je samovoljno odšla na dopust, Ker je nedvomno kršila delovni red, vam svetujemo, da uvedete ustrezni postopek in ji izrečete enega od ukrepov v smislu člena 87 TZDR, upoštevaje določila vašega, splošnega akta in omenjene olajševalne in obtežllne okoliščine. M. LIPUZlC Iz naše družbe DOPISNIKI POROČAJO Kako letujejo otroci proizvajalcev • Jože Šuligoj: Tolmin V tolminski (občini so se tudi letos potrudili, da bi omogočili čim večjemu številu otrok letovanje ob morju, kljub temu pa jih je še precej, ki bi bili letovanja potrebni, ostalo tudi med počitnicami kar doma. Dobršen del sredstev za le-tovanje so prispevali starši otrok, ostalo pa občinska skupščina, le malenkost so primaknile nekatere delovne organizacije. Ničesar pa ni prispevalo socialno zavarovanje, čeprav bi slej ko prej tudi letovanje v kolonijah lahko šteli za preventivno zdravstveno varstvo. Ničesar tudi ni bilo storjenega za letovanje predšolskih otrok. Ali je temu krivo samo pomanjkanje sredstev? Iz tolminske občine je okrog 200 otrok letovalo v dijaškem domu v Kopru. Prav 'tam so bili tudi gojenci posebnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Tolmin, hkrati pa so bili v njihovem internatu v Tolminu tudi otroci, ki jih je tjakaj poslalo na letovanje Društvo prijateljev mladine iz Izole. Blizu 50 članov taborniškega odreda »Tolminski puntarji«, je 15 dni taborilo v kraju Karigador pri Novigradu, 15 otrok iz Bovca pa je taborilo v Ankaranu. Čeprav so bili v kolonijah bolj ali manj vsi otroci zadovoljni, pa so — kot kaže — še najbolj uživali prav taborniki. Precej otrok je seveda letovalo tudi skupaj s svojimi starši v počitniških domovih, ki jih imajo nekatere gospodarske organizacije v Fiesi, Novigradu, Rovinju, itd. Ko so se tolminski otroci veselili ob naši obali, pa so v te kraje prihajali otroci, ki živijo ob morju, da bi se naužili svežega gorskega zraka in si nabrali novih moči za prihodnje šolsko leto. Tako je bilo v mesecu juliju iz koprske občine na letovanju 208 otrok v dijaškem domu v Tolminu in 60 v Bovcu. Od 16. julija do 5. avgusta je v dijaškem domu v Tolminu letovalo 200 otrok iz Reke. Na ta način so tudi med počitnicami izkoristili dijaške domove, ki bi bili sicer prazni. © Lojze Vrečko: Ruše Otroci delavcev ruške tovarne dušika so po večini letovali tam kot njihovi starši: v glavnem v Novem Vinodolskem, kjer Ima podjetje svoj počitniški dom. Precej jih je bilo tudi v Malem Lošinju, kjer ima svoj dom tovarna Impol iz Slovenske Bistrice in s katero imajo Rušani organizirane zamenjave dopustnikov. V juniju je pod zelo ugodnimi poboji letovalo v Novem Vinodolskem 50 otrok, v juliju pa nekoliko manj. V avgustu bo število otrok v počitniškem domu tovarne dušika zopet naraslo, saj bo podjetje omogočilo brezplačno letovanje večji skupini otrok slabše situiranih delavcev. Dosti otrok delavcev tovarne dušika je letovalo tudi v počitniški koloniji v Poreču, ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine skupaj s tukajšnjo osnovno šolo. © Union Horvat: Murska Sobota Otroci delavcev iz murskosoboške občine letujejo v več krajih. Okrog 500 otrok letuje v otroških domovih ob morju in 11 otrok na Pohorju. Največ otrok letuje v otroškem domu v Baški, katerega je občinska skupščina M. Sobota kupila v ta namen. Nekaj jih letuje v Loparu na Rabu in v Banjolah pri Puli. DPM Beltinci pa je organiziralo taborjenje za 70 otrok v Banjolah. Poleg letovanj v otroških domovih letuje precej otrok skupaj s starši v počitniških naseljih in v domovih posameznih delovnih skupnosti. V počitniškem naselju »Pomurka« v Poreču bo letovalo 108 družin, v občinskem sindikalnem domuM. Sobota v Piranu v vsaki izmeni 28 ljudi in v domu v Baški v vsaki izmeni 15 ljudi. Poleg teh delovnih skupnosti imajo še nekatere delovne skupnosti svoja letovišča, kjer bodo starši in otroci letovali. Poleg letovanja doma bodo letos nekateri člani delovnih skupnosti sami pa tudi z otroki letovali na Madžarskem ob Blatnem jezeru. To letovanje organizira Občinski sindikalni svet Murska. Sobota V izmenjavi letovanj s sindikati sosednje Madžarske. In kako je s' financiranjem? V glavnem prispevajo sredstva starši, koristniki sami. Za letovanja otrok pa je prispevala Skupščina občine Murska Sobota šolam 1 milijon S-din, da bi /omogočili letovanje otrokom, katerih starši sami ne zmorejo plačila. Poleg nadomestila za sindikalne objave so nekatere delovne skupnosti namenile iz drugih sredstev za letovanja zaposlenimi 10.000 do 20.000 S-din. Osnovno ugotovilo pa je, da so letos vsi domovi skozi vso sezono zasedeni, medtem ko lansko leto niso bili polno izkoriščeni. © Franjo Hovnik: Ptuj Na ptujskem področju je bilo že pred nastopom šolskih počitnic med učenci osnovnih šol veliko zanimanje za letovanje na morju. Tako se je prijavilo nekaj nad 600 otrok, ki pa zal vsi ne bodo prišli na vrsto zaradi preskromnih finančnih sredstev. Večinoma so to otroci iz Haloz in Slovenskih goric ter otroci revnejših staršev. Ptujska počitniška skupnost ima počitniški dom v Biogra-du na moru ter bo tu letos letovalo šest skupin s po 80 šolarji. Največ sredstev za letovanje otrok je vsekakor prispevala občinska skupščina, in sicer 1,500.000 S-din, nato Zavod za socialno zavarovanje 1,200.000 S-din, sledi TGA Kidričevo s pol milijona ter Konus, obrat v Majšperku in ptujski rdeči križ s po 90.000 starimi dinarji in morda še katero podjetje. Ostala ptujska podjetja kot so TAP, Delta, KK, Strojne delavnice, Gradnje in druga, pa žal niso pokazala preveč razumevanja, da bi prispevala sredstva za letovanje otrok pa čeprav bi jih prav tako mnogi starši, ki delajo v teh podjetjih, radi poslali na letovanje. Sredstva, ki so jih zbrali, seveda še zdaleč ne zadostujejo, da bi lahko letovali vsi otroci, ki si želijo toplega sonca in morja. Seveda pa moramo upoštevati, da imajo mnoga ptujska podjetja ob morju svoje počitniške domove in tako letuje tudi precej otrok s starši. Tako je skupno število otrok, ki letujejo, še znatno večje. KAKO LETUJEJO NASI PROIZVAJALCI NA JADRANU Prihodnja tema: Rezultati polletnega gospodarjenja v delovnih organizaeijah M M I I | p 8 I 1 i i U S p I 1 I s m 8 p p 18 II tl «8 ti * El m i ti |s p * p m il m i I « i p e p * 1 I I 1 1 1 I 8 i i ■i I S 8 p e Prihodnje leto-nasvidenje! Na območju Turističnega urada v Crikvenici je registriranih kar 23 počitniških domov iz Slovenije, med njimi »Sava« iz Kranja, KK Žalec, GG Maribor, Veriga Lesce, Agrokombinat Krško, Aluminij iz Kidričevega, Melanin iz Kočevja itd. Tu lahko najdeš v teh dneh našega delavca na vsakem koraku. Pogledali smo na primer, koliko je bilo 23. julija turistov v Crikvenici. Od 6753 gostov je bilo kar 3579 domačih. Tu so seveda všteti vsi naši državljani. To pa je dokaj razveseljiv podatek, saj pomeni, da je tu letos celo več domačih kot tujih turistov. Poglejmo, kako se počutijo na morju člani naših delovnih kolektivov, ki so tu na letnem oddihu: »IZ HALOZ SEM« Nekoliko dalje smo ob cesti zagledali pred vhodom v park na ograji napis ALUMINIJ Kidričevo. Tu letuje tudi FRANC HABJANIČ, ki je doma v osrčju Haloz. Zakaj ste se letos odločili za letovanje na morju? »POTREBEN SEM BIL POČITKA« IVAN ONIC, gozdni delavec sekač izpod Pohorja, ki je na oddihu v domu mariborskih gozdarjev, je med drugim povedal: »Tovarne lesa so še vedno pod milim nebom, kjer smo izpostavljeni vsem vremenskim nevšečnostim in naše delo je kljub mehanizaciji še vedpo težko, saj je sekira naše glavno orodje. Zato mi lahko vejamete, da sem potreben počitka. Letos sem prvič tu na oddihu.« BREZPLAČNO NA LETNEM ODDIHU »Letos sem s svojo družino že drugič na oddihu na morju«, je povedal IVAN LUKMAN, mešalec surovin v celjski emaj-lirnici. »Pred tem pa sem bil že dvakrat v Moščenički Dragi. Delo, ki ga v tovarni opravljam, je zdravju škodljivo. Zato mi nudi tovarna 10-dnevno letovanje oziroma zdravljenje na morju — brezplačno. Za ženo in dva otroka sem plačal za bivanje v domu 51.000 starih dinarjev. Zena pa je sicer dobila tudi v podjetju, kjer je zaposlena, na račun K-15 in regresa 18.000 S-din. To pomeni, da mi ne bo treba za počitnice pregloboko seči v lastni žep.« I »Počitka in oddiha sem prav potreben, še posebno, če vam povem, da sem od tovarne od- daljen kar dobrih 16 km. Stari1' jem v Zaklu pri Podlehniku, ka' pomeni, da napravim dnevt^ kar 32 kilometrov poti. Prej5' nja leta sem se večinoma veri s kolesom, pozimi tudi s tovaf' niškim avtobusom. Sedaj inri/J sicer moped, vendar vam lah* povem, da pridem vsak dan dela precej »siv« od cestneč prahu in utrujen od dela.« Koliko vas bo veljalo letovU' nje oziroma oddih? »Iz lastnega žepa ne skoraj nič »žrtvoval«. Vsi zap/' sleni smo namreč dobili v p°c' jetju »na roko« po 50.000 stari" dinarjev; od tega 21 tisoč k0 nadomestilo za K-15, 29.000 P" za letni dopust. Razen tega P® imamo tudi regres v počitnp škem domu, saj velja dnev1® penzion samo 1000 dinarjev 1 otroke pa 650 dinarjev.« ^ To so torej trije odlorij iz življenja naših proizvaja1! cev, ki so preživeli nekaj d11 na morju in so sedaj že v' zopet na svojih delovnih H>e' stih v proizvodnji. Vsi so P°' vedali, da je hrana odlična, se takšna v domačih loncih kuha in pohvale, ki smo i1 slišali iz njihovega pripoved0', vanja so zagotovilo, da dop»s' na morju ali tudi v planin3” za vse veliko pomeni ter Prl‘ pomore k njihovemu dobreri' počutju in tudi k večjemu de' lovnemu poletu. FRANJO HOVNIK VKLJUČUJEMO SE V RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA O FINANCIRANJU /IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE Ali delavske univerze niso izobraževalne ustanove ? Kakšne so cene v vašem počitniškem domu? »Ne previsoke. Za sedem dni sem plačal za sebe, ženo in otroka samo 13.370 starih dinarjev. Pri tem je všteta tudi turistična taksa. Ko sem dobil napotnico za letovanje, denarja seveda nisem imel pripravljenega. Na pomoč mi je priskočila vzajemna blagajna, kjer sem dobil 38 tisoč starih dinarjev brezobrestnega ppsbjila. Prav toliko pa bom pozneje dobil na račun K-15 in bom tako lahko vrnil blagajni. Praktično ne bom iz svojega žepa nič prispeval, saj mi je to zadostovalo.« Na povsem drugem koncu crikveniške plaže smo zagledali počitniško skupnost celjske emajlirnice in prvega, ki smo ga srečali v parku pred domom, smo povprašali, kako se počuti. V začetku julija je bil dan v javno razpravo osnutek predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji. Zakon bo predvidoma sprejet že letos v jeseni in bo z novim letom 1967 začel urejati zelo pomembno družbeno področje. Tako osnutek med drugim navaja okvirne vire dohodkov in določene uporabnike finančnih sredstev za izobraževanje. Ti so podrobneje našteti v 2. členu osnutka, v katerem so navedeni skoraj vsi vzgojni in izobraževalni zavodi od otroških vrtcev do visokih šol. Podrobnejši pregled citiranega člena pa pokaže, da v njem niso zajete delavske univerze kot zelo pomembne izobraževalne ustanove za odrasle. Besedilo sicer navaja »šole za dopolnilno izobraževanje« in pri tem omenja v oklepaju glasbene šole, vendar iz takega splošnega naziva ni mogoče razbrati, če predlagatelj osnutka misli pri tem na delavske univerze ali ne. Menim, da bi jih zakon moral upoštevati, saj verjetno redkokateri izobraževalni zavod zajema, glede na dejavnost, tako široko področje kot delavske univerze. Naj takoj omenim, da opravljajo delavske univerze vse vrste izobraževanja odraslih od sploš- nega preko strokovnega do družbeno-ekonomskega, kar ne dela nobena druga šola. Razen tega pa se v njih usposabljajo slušatelji za vse stopnje šol, od osnovnih do univerze. Že teh nekaj dejstev pove, da imajo v izobraževalnem sistemu odraslih zelo pomembno vlogo in nalogo, pri številu slušateljev pa jih nedvomno vključujejo mnogo več kot npr. glasbene šole. V času svojega obstoja so preko različnih oblik usposobile na tisoče delavcev bodisi za delo v poklicu ali za delovanje v organih upravljanja in skrbele za splošno izobraževanje in vzgojo. Skratka, obseg njihove dejavnosti je, ne glede na kraj in okolje v katerem delujejo, V ZASAVSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH VSE BOLJ POGOSTO IN ORGANIZIRANO RAZMIŠLJAJO O POČITKU Neizkoriščene možnosti Ko je Janezova delovna skupina prvič povabila sosednjo, Franceljnovo »partijo« na skupen izlet v zasavske hribe, je le-ta odvrnil: »Mi bomo raje počivali doma — pa karte vrgli!« Tako prvič. Ko pa so si naslednji ponedeljek ob malici, globoko pod zemljo, drug drugemu pripovedovali, kako so preživeli prosto nedeljo, je eden od Francelj nove skupine povedal: »Saj ga res lomimo, ko tisti poldrugi dan poležavamo doma, v zatohlih bajtah, namesto, da bi zares izkoristili počitek!« In res so jo prihodnjo soboto »mahnili« na Mrzlico. Francelj se je najbolj ogrel in kar ni mogel pozabiti prijetnih uric v naravi, na soncu. Smejali so se mu, ko jim je zatrjeval, da se je zares spočil, pa čeprav je moral pošteno vzeti pot pod noge, pa tudi na Mrzlici niso mirovali. Prosti čas, zlasti sobotno popoldne in prosta nedelja, tudi v Zasavju dobiva med delovnimi ljudmi, čeprav počasi, a vztrajno, lepšo vsebino. Najbolj razveseljivo pa je vsekakor to, da razmišljanje o tem, kako dejansko izkoristiti nedeljski počitek, vse bolj dobiva organiziran pomen. To velja zlasti za tiste sindikalne organizacije, ki so že pred nekaj leti začele s sobotnimi i,n nedeljskimi avtobusnimi izleti, bodisi v neposredno, ali daljno okolico. Resda je reforma nekoliko zavrla poceni avtobusne prevoze, toda splača se primakniti nekaj stotakov več, saj so ljudje preživeli lepe urice v naravi. Kljub temu pa še vse možnosti nedeljskega počitka niso izkoriščene. Zasavje se ponaša z desetimi planinskimi postojankami. Od teh jih je najmanj šest lepo urejenih. Planinska društva so že doslej dosti storila za razmah planinstva, a še zmeraj ne dovolj. Potrebna pa je tudi pobuda s strani sindikalnih organizacij. Ni dvoma, da bi obojestranski dogovori o tem, kako ob sobotah in nedeljah storiti vse, da bi delovni ljudje imeli vse potrebno za primeren oddih in razvedrilo, pripomogli k še bolj množičnemu obiskovanju zasavskih planin in hribov. Že lep čas ni res, da se v poldrugem dnevu ne da kaj prida počivati v naravi. Kot ni res, da si tak počitek lahko privoščijo samo »motorizirani« srečneži, ki v kratkem času daleč pridejo. P^š hoja postaja tudi med zasavskimi delovnimi ljudmi čedalje bolj priljubljena in vse več je ob sobotnih popoldnevih tovariških skupin, ki hite na ta ali oni zasavski hrib. »Počitek« in počitek postajata res pojma, ki sta si daleč vsaksebi. S primerno organizacijo pa tudi večjo domiselnostjo sindikalnih organizacij in tudi drugih pa se bosta še bolj oddaljila (MV) tako velik, da bi zakonodaja^ akta moral računati z njimi ^ dejavnikom, ki v tem predp1*1 mora najti ustrezno mesto. Z željo in namenom, da sv je navedbe podkrepim, bom $ pisal nekaj podatkov o delu lavske univerze v Slov. Kom cah v sezoni 1965/66. KonjišjV občina sodi med srednje vel>° in gospodarsko precej razv** komune v naši republiki, gl1* na lego in teritorij pa jo mnoS, laže imenujemo »podeželsk! kot mestna ali strogo industf , ska. Šteje okoli 19.000 prebij cev, od katerih je v delovat organizacijah zaposlenih nd1 nad 4.000 delavcev. e Z ozirom na vse navede11 deluje delavska univerza v P/, vprečnih razmerah tovrsta1 zavodov v Sloveniji. Podatki povedo, da je v ® izobraževalni dejavnosti ® .i povprečno vpisanih v mio' izobraževalni sezoni po 22 s*., šateljev, trajala pa je v poVfc ju po 76 ur. Najkrajša oblika 1 obraževanja je trajala 40 L najdaljša pa 224 ur. Pod*1'” i dalje pokažejo, da je bil° raznih tečajih, seminarjih šolah skupaj 507 odraslih oS° kar je približno toliko, kot učencev ena od manjših osn° nih šol v občini. . ( Pri vsem tem pa niso nil/L upoštevane izobraževalne $ ke, ki so trajale manj kot j, ur, nikjer ni zajetih 73 predstav, ki smo jih predvalp, v 15, po večini manjših kraL na območju občine, razen t6^ pa niso vključena različna Pp, samezna predavanja iz obraaJj, ne vzgoje in različnih drUe,, področij. Samo filmske Pristave je gledalo nad 7000 ot>c‘ n°v. Pravo sliko o delu delavs^, -univerz bi lahko podala anf‘č za, ki jo pripravlja Zavod ^ za statistiko. Ne verjameru. .j, se bo lahko kateri izmed št6 nih vrst izobraževalnih za% dov, zajetih v osnutku zakoP^ financiranju izobraževanja vzgoje, predstavil naši ja',j(tf sti s tako bogatim in PesWny) obsegom dela pri izobraževa V odraslih. Velika večina slus^j ijev, ki se usposablja v okL programov delavskih univl< so zaposleni delavci, torej Pl}e tisti, ki v ta namen sredstva■ , ustvarjajo. To pa ima vsekaj velik pomen tudi za delit6 v ne bi bilo prav, če zakorl ^ končnem besedilu ravno td « bi vključeval delavskih urUj/ kot zelo važnega člena P1"1 braževanju odraslih. ^ VINKO LANGERHObcj direktor del. univ61 SLOV. KONJ I c$ Is našr družbe »mini Pogovori z upravljavci e Pogovori z upravljavci lllllllllllll ■Hilli! »Yčasiii ne morem razumeti visoke politike« '( Ivan Kozjek, predsednik ( sindikata v kamniški usnjar-B ni UTOK je zelo prijeten so-g besednik. Predvsem pa je nje-g gova dobra lastnost v tem, g da veliko razmišlja in da se 1 k svojim premišljevanjem kar | naprej vrača, kajti tisto, kar j Ire pritegnilo njegovo pozor-| nost, mu ne daje miru in ne j odneha, dokler ne najde od-j govora, g »Ja, veste, ljudje smo vča-g sih čudni. Med nami so tudi | takšni, ki godrnjajo in' se jeli zijo, da morajo plačevati sinil dikalno članarino, ko pa od § tega nič nimajo. Ne strigi n jam se s takimi. Že zato g ne, ker je lahko vsakomur g očitno, da v tovarni ni stva-g ri — od delitve dohodka do g produktivnosti, o kateri se g ne bi pomenili tudi v sindi-B k atu in povedali tudi svoje g mnenje. Seveda pa sindikat ni g več tisto, kar je bil včasih, g ko se je boril zgolj za višje g plače. Pri nas poskušamo Iju-g dem povedati s politično ak-g tivnostjo, kako naj — razen g do vsega drugega — pridemo g tudi do večjih osebnih dohod-g kov. Problemov v zvezi s tem g in ostalim seveda ne manjka, g ampak ljudem skušamo ustroji či, če je le mognče. Vselej pa g to ni v naši moči.« »Kako to mislite?« »Če gre za zadeve iz naše g pristojnosti, mislim v okvi-g rih tega, kar lahko samostoj-g no odločimo v podjetju, ni g prehudih problemov. Ko smo g na primer govorili o novem g pravilniku o delovnih odno-g sih, smo se zlahka zmenili, da ko vemo, da so med podjetji, ki imajo prazne blagajne, skoraj po pravilu podjetja, ki proizvajajo investicijsko opremo — »Metalna«-, Železarna Jesenice, Litostroj, Djuro Djakovič, Ivo Lola Ribar itd. in gradbena podjetja, ki uresničujejo investicijske načrte iz preclreformnih dni. Čeprav že poldrugo leto govorimo, da je treba takoj in brez sentimentalnosti ukiniti vse nerentabilne investicije, kupuje pri »prezadolženih podjetjih« približno 5000 investitorjev, ki grade objekte v vrednosti več kot 63.300 milijonov N-din, manjka pa jim približno 12.000 milijdnov N-din, da bi gradnjo objektov zaključili. Druge naloge reforme. ZAJEZITI NERENTABILNE INVESTICIJE, torej,_ kakor kažejo podatki, še daleč nismo uresničili. Nasprotno: z naročanjem investicijske opreme brez kritja so investitorji ustvarili težaven položaj velikemu. delu proizvajalcev investicijske opreme, ki bi se ob rednih plačilih za svoje delo, lahko že zdavnaj postavili gospodarsko na noge in se'- ek.onom.sko uspešneje (ne pa tako, kot se morajo zdaj, s šibko materialno osnovo), vključiti v mednarodno delitev dela. 'Ob vsem hrupnem govorenju, da gre za radikalno zamrznjenjc investicij, je treba vedeti, da smo od avgusta lani do konca maja letos ustavili gradnjo objektov le v skupni vrednosti 1.937 milijonov N-din, to pa znaša — 3 odstotke skupne proračunske vrednosti investicij, ki jih uresničujemo. Med ukinjenimi investicijami gre predvsem za osem večjih investicijskih objektov, med njimi tudi za EKK Velenje. Ne le številket tudi razprave o perspektivnem razvoju države in tudi naše republike dokazujejo, da investicijski apetiti posameznih ljudi in organov še zdaleč niso potešeni. Oglejmo si en sam primer: razpravo o gradnji prometnega omrežja v Sloveniji do 1970. leta. Zavod za gospodarsko planiranje SR Slovenije je predvidel, da bomo v Sloveniji do 1970. leta dogradili progo Koper— Prešnica, modernizirali glavno železniško magistralo Jesenice—Dobova, med cestami pa zgradili cestni odsek Ljubljana—Naklo ter začeli graditi mednarodno cesto Maribor —Gorica. Skupščinski odbor, pristojen za gradnjo prometnega omrežja, pa je predlagal tale vrstni red gradenj: modernizacijo proge Dobova z odcepom proti Mariboru, gradnjo več. mostov na cestah I. in -11. reda, gradnjo zasavske ceste, ceste RimskeToplice—Zidani most, ceste Maribor—Gorica> Naklo—Ljubljana in modernizacijo odseka Planina—Postojna. . Če vemo, da so stroški modernizacije železniške proge Jesenice—Dobova in izgradnja proge Koper—Prešnica narasli od predvidenih 37 že na približno Sl milijard starih dinarjev, je že samo to dovolj, da bi ne smeli na elektrifikacijo proge Zidani most—Maribor pred 1970. letom niti pomisliti. Ista ugotovitev velja tudi za gradnjo neprioritetnih cest, saj je gradnja cest ob sedanjih možnostih zbiranja sredstev odvisna predvsem od možnosti najetja inozemskih posojil. Zakaj se torej kljub prezadolžitvi zavzemamo za nove in nove investicije'! VINKO BLATNIK IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIMIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIM MUHASTO VREME JE POVZROČILO PRECEJ PREGL WIC TUDI SOLINAM. PROIZVODN JA SOLI LETOS KAJPAK NE BO REKORDNA FOTO SLUŽBA DE Požvižgajo se na strokovnjake! V škofjeloški kmetijski zadrugi so, da bi zmanjšali režijske stroške, kot pravijo, odpustili strokovnjake • Pregovor, da imt^ neumen kmet debel krompir, pa kajpak lahko postane tudi neresničen! (Nadaljevanje s l. strani) obeh dolinah, Selški in Poljanski še zdaleč ne bi bili tako ekonomsko močni, da bi lahko konkurirali škofjeloški zadrugi. KAKO ZMANJŠATI IZGUBO Zavoljo tega so si ob koncu lanskega leta v kmetijski zadrugi v Škofji Loki precej belili glave, kako bi zmanjšali izgubo. Poklicali so na pomoč ekonomiste iz drugih škofjeloških podjetij. Strokovnjaki so pregledali poslovanje in delovna mesta ter ugotovili, da je administrativnega kadra mnogo več, kot ga taka zadruga potrebuje. Med drugim so izdelali novo sistematizacijo delovnih mest, ki jo je ob začetku leta potrdil tudi zadružni svet. Z novo sistematizacijo so ukinili šest delovnih mest, v glavnem administrativnih. S tem so se strinjali tudi člani kolektiva in vse bi precej bolje izpeljali, če se ne bi vmešal upravni odbor zadruge. Ta je menil, da bi izgubo lahko zmanjšali le, če bi odpustili še več zaposlenih v upravi. Tako so tudi storili. Niso odpustili administrativnih uslužbencev, marveč so enostavno ukinili tehnični sektor in odpovedali delovno razmerje obema strokovnjakoma, inž. Porenti in kmetijskemu tehniku-semenarju Vinku Beštru. Šli 'pa so še dlje. Delovno razmerje so odpovedali tudi planerju analitiku in sekretarju podjetja. Brez dela v škofjeloški kmetijski zadrugi pa so ostale še štiri uslužbenke iz računovodstva in dve blagajničarki iz obratov. Inž. Porenta, ki je bil lani Novutorstvo še ni izumrlo S tehničnimi izboljšavami, izumi in iznajdbami se ne ukvarjajo samo tehniki, inženirji, ampak tudi neposredni proizvajalci. Največkrat se za njihovo delo nihče ne zmeni, tu in tani se jim takole po tihem celo posmehujejo, namesto da bi jim pomagali in jih bodrili, četudi njihova prizadevanja niso vselej kronana z uspehi. V nekaterih zasavskih delovnih organzacijah pa komisije za izume in tehnične izboljšave niso le na papirju, ampak so močno aktivne. Poleg . tega, da vodijo točno evidenco izumiteljev in racionalizatorjev, tudi vzpodbujajo vse tiste proizvajalce, ki jim ta ali ona naprava, stroj, delovno orodje ne služi tako, kot si želijo, in zato iščejo možnosti, da bi jih odpravili. Resda včasih njihove rešitve niso najboljše, in jih ni mogoče do kraja analizirati, vendar pa ti delavci najbolj pogosto vztrajajo in celo eksperimentirajo vse dotlej, dokler njihov trud ne poplača rešitev. Ne dolgo tega so v trbovelj-sko-hrastniškem rudniku preizkusili kar pet tehničnih izboljšav, rezultat dela neposrednih proizvajalcev. Franc Ravnikar, jamomerec, je napravil načrt stativa za namestitev teodolita v spodnjih progah pod široko-čelnim odkopom. Dosedanji stativi so imeli tri noge in so terjali, da se je transporter pri meritvi ustavil. Ker je terjala enkratna meritev večkratno prestavitev teodolita, se je moral transporter večkrat ustaviti in dalj časa stati. Predlagani stativ pa je možno pritrditi tudi med obratovanjem transporterja. Alojz Cimperšelt, rudar, je predlagal objemko z vretenom za fiksiranje stropnega loka TH podporja. Doslej so to delo opravljali z leseno zagozdo, zato je Cimperškov predlog v veliko olajšanje pri delu rudarjev. Objemka je preprosta, priročna in jo lahko izdelajo kar v podjetju. Alojz Vrabič, preddelavec, je predlagal napravo za avtomat- sko mazanje nosilnih vrvi žičnic s pomočjo posode s stisnjenim zrakom. Predlagana naprava je omogočila neprimerno varnejše obratovanje in boljše mazanje nosilnih vrvi. Ivana Drnovšek in Janez Zupan, svetilničarja, sta predlagala in realizirala bistvene izboljšave v naglavnih svetilkah, s čimer bosta privarčevala precej sredstev. Zanimivo je, da je komisija za tehnične izboljšave pri trboveljsko - hrastniškem rudniku uspešno preizkusila razen enega vse izume in predlagala za no-vatorje denarne nagrade, ki jih je upravni odbor podjetja že odobril. Omenjeni primeri pa v tej delovni organizacijiniso prvi. Že v prejšnjih letih je nekaterim delavcem uspelo z raznimi izboljšavami privarčevati podjetju precejšnja sredstva. Visoki materialni stroški v rudnikih še vedno predstavljajo najpoglavitnejšo težavo v poslovanju. Zavoljo tega so in bodo tehnične izboljšave, četudi najbolj skromne, ena izmed pomembnih oblik zmanjševanja stroškov, (mv) nekaj časa tudi vršilec dolžnosti direktorja, pravi: »Mene so obdolžili, da sem kriv za lansko izgubo v treh obratih. Pri tem pa ni bil nihče kriv za letošnjo izgubo celotne zadruge, ki znaša ob polletju blizu 11 milijonov starih dinarjev. Vem, da so se me hoteli znebiti tisti, ki so se borili za stolčke... Tako so se znebili tudi novega direktorja in še drugih sposobnih ljudi v zadrugi. Kmetijsko proizvodnjo bodo zdaj organizrali po proizvodnih okoliših, ki jih vodijo kmetijski tehniki s končano dveletno kmetijsko šolo, Kot da bi ti tehniki zagotovili umnejše kmetovanje. Našemu kmetu je treba vseskozi pomagati s strokovnimi nasveti, od tega, kaj bo sadil, kakšna' gnojila bo uporabljal, pa do tega, kako bo svoje izdelke prodal. Inž. Porenta je še potožil: »Poglejte, semenski krompir smo proizvajali na 50 ha, zdaj ga proizvajamo le še na petih. Z veseljem bi sam sklenil s škofjeloško zadrugo pogodbo, da bi sam proizvajal krompir tudi na 80 ha. Samo tri stare dinarje naj mi priznajo pri kilogramu, pa jim y zadrugi niti ža prevoz krompirja ne bo treba skrbeti.« KAJ MISLIJO DRUGI? Podobnih misli kot je inž. Porenta so tudi drugi prizadeti v zadrugi. Vinka Beštra, kmetijskega tehnika in predsednika sindikata, smo vprašali, zakaj ni sindikat odločneje posegel v razmere v zadrugi. »Sindikat o zadnjih dogodkih sploh ni razpravljal. Če pa bi že, potem bi mi zanesljivo očitali, da se sam borim za svoje delovno mesto.« Sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Kajžar pa je dejal: »Ne zdi se mi prav, da so v zadrugi odpustili strokovnjake. Kajti zadruga brez strokovnjakov ne pomeni nič. Ta zdaj nima ljudi, ki bi bili sposobni zadrugi vrniti tisto mesto, kot ji gre. Peščica kmetov iz okoliških vasi Škofje Loke pa dela z zadrugo kar hoče. Tisti, ki so zdgj na vodilnih položajih v zadrugi, pa se kar strinjajo s tako politiko. Tako ne bi smeli pozabiti, da so člani zadruge tudi kmetje, predvsem hribovski kmetje Selške in Poljanske doline, ki pridelujejo in redijo živino v mnogo težjih pogojih kot nižinski kmetje.« M. ŽIVKOVIČ M VSEPOVSOD ©TITOV VELES: Če bodo uresničili to, o če* mer zdaj razmišljajo v Titovem Velesu, potem bo bržčas to edina komuna v državi, Ki se je odrekla davkom. Titov Veles je z nacionalnim dohodkom 248.C00 S-din na prebivalca, s skoraj polovico aktivnega prebivalstva, ki ima zaposlitev na borni zemlji, med najmanj razvitimi področji. Od približno devetdesetih vaških naselij j® namreč le kakih deset aktivnih. Vendar pa bi živinoreja, predvsem vzreja ovac, lahko zagotovila perspektivo prebivalstvu teh krajev. Kolikšna pa' je gospodarska aktivnost tega kmetijskega področja, dokazuje podatek, da od vseh kmetovalcev zberejo komuna, republika in federacija le kakih 95 do 100 milijonov starih dinarjev. lp prav spričo tega dejstva se j® porodila zamisel, naj bi se komuna odpovedala svojem11 deležu pri davkih. Občinska skupščina v Titovem Velesu ima v davčnem oddelku zaposlenih 22 uslužbencev, ki Pa občinski proračuni veljajo letno kakih 35 milijonov statik dinarjev. To pa je skoraj toliko, kot znaša delež občinskega proračuna pri davkih zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zato tudi zamisel, da bi naj občina odpovedala davku — in s tem tudi precejšnjemu delu izdatkov za svojo davčno službo — ni prav nič nenavadnega ali morda celo negospodarnega, kajti teh sredstev za občino skorajda ni, pravzaprav so le navidezna. Če Pa bi bili zasebni proizvajale1 oproščeni davka, v Titoveti Velesu računajo, da bi mogh del svojih sredstev namenih razvoju živinoreje, s tem Pa tudi zagotoviti gospodarski napredek komune. ZAKAJ V OBRATU LESNEGA PODJETJA KRN-KLAV2E V CERKNEM NE MOREJO POVEČATI PROIZVODNJE SO TAM, KJER SO BILI... Pred približno letom dni je uspelo obratu lesnega podjetja Krn-KIavže v Cerknem tako rekoč čez noč povečati proizvodnjo kar za 67 odstotkov in pri vsaki rolo omari prihraniti 6000 starih dinarjev. Kako so to dosegli? Delavci so nenehno ugotavljali, da v omare vgrajujejo preveč materiala. Še zlasti so to občutili, ko se je podražil les. Zato so si na najrazličnejše načine prizadevali zmanjšati proizvodne stroške. Po temeljitih analizah so spoznali, da je omara lahko prav tako kvalitetna, kot v klasični izvedbi, če so stranice le iz furnirja, ki je nalepljen na leseno ogrodje. Tako so z navidez malenkostno izboljšavo pri vsaki omari prihranili 2000 starih dinarjev. Ali: prej so vsako omaro delali 12 ur in so na dan proizvedli 18 omar. Z boljšo organizacijo dela so si uredili notranji transport in s tem precej skrajšali poti med stroji. To pa jim je spet omogočilo, da poslej proizvedejo omaro v osmih urah ali pri tridesetih zaposlenih 30 omar dnevno. Ob povečani proizvodnji in boljši organizaciji dela pa so v Ali veste ~.~..da so naše konfekcijske tovarne uvozile do konca maja skupno za 20 milijonov dolarjev tkanin. Uvoz opravičujejo s tem, da domače blago ni dovolj kakovostno za izvozno infekcijo; ...da se bo delež vlaganj v znanstveno raziskovalno delo v narodnem dohodku po predvidevanjih povečal od 0,8 % v letu 1965 le na l,l°/o leta 1970, čeprav pravimo, da je uresničevanje reforme odvisno predvsem od boljše organi- zacije dela in večjega deleža strokovnega dela v izdelkih, ki jih ponujamo na domačem in tujem trgu. . ..da so gospodarska sodišča zaradi gospodarskih prestopkov izrekla lani več kot 5.000 kazni. Skupno so javna tožilstva obtožila 6.682 pravnih oseb in 15.250 odgovornih oseb, od tega je bilo dve tretjini odgovornih oseb — direktorjev in komercialnih direktorjev, tem slede poslovodje in računovodje, najmanj pa je bilo lani kaznovanih knjigovodij; obratu v Cerknem začeli raZj mišljati, da bi proizvajali tuj! v drugi izmeni. Toda ta raz.mi’-, ljanja so ostala zares samo P1' razmišljanjih, čeprav bi bili v®" ljni delati tudi v treh izmenah' Kaj jih je v obratu v Cerk' nem (rviralo, da niso mogli začeli proizvajati v dveh ali c®0 treh izmenah pa čeprav je bi h dovolj povpraševanja po njihovih izdelkih, saj je bil na Pp' mer švicarski kupec z njihovimi izdelki tako zadovoljen, bi pokupil celotno poveča11 proizvodnjo? Toda že lani J ostalo samo pri načrtih pri dnevni proizvodnji tride-6' tih omar niso imeli dovolj skladišč, kaj bi bilo šele potem,_ P bi dnevno proizvodnjo poveča1 na 60 omar. »Smo tam, kjer smo bili • pripoveduje zdaj obratovcdl Viktor Uršič. »Še na slabše1^ ker je leto naokoli. Saj si P. upamo povečati proizvodnje, ^ pa ne vemo kam naj vskladiš^ mo za nas dragocene omnrej Niti dvodnevne proizvodnje P*y mamo kam dati. Vagoni na ^ lezniški postaji v Mosut na Soči nas tudi ne čakajo, da bi k“’< sproti vozili tja naše izdelk0, »Ali se niste v podjetju d°f govorili, da morate tudi pri 'fš zgraditi skladišče, ker j , to ed0 osnovnih pogojev za poveča11’ proizvodnje?« »Stalno smo trkali na uprave podjetja, toda nihče 9 . ne posluša. Vedno so se na K izgovorili. Ne vem, zakaj v Cerknem skoraj vedno 1 . zadnjem mestu, v drugih oU tih pa so si že zgradili lepe Pf store. Ob tem pa vemo, da v P , djetju skoraj največ ustvari111 _ Zavoljo tega delavci v C?1 nem živijo v precejšnji neg^V vosti. Radi bi več proizvaj pa ne morejo. Malce nenava® Toda resnično. , Viktor Uršič, pa je še d°^e »Lahko bi, proizvodne str®- j še zmanjšali in še skrar e zmanjšali in še proizvodni čas. Toda s tern bi prav nič, pridobili, ker • , spet pri starem: nimamo sl' dišč za izdelke.« Tl* M. ŽIVKOVI^ DVA RUDARJA V ZAGORSKEM RUDNIKU STA IZGUBILA ŽIVLJENJE ? V V: - i išl Na delovnem mestu umre zelo malo ljudi. Če je posredi nesreča v rudniku, so ljudje °b krstah še bolj nemirni. Oba 2agorska rudarja sta razen tega Prišla V mrliško kroniko zelo Pilada. Težko izgubo dveh mladih delavcev so izražali tudi °’°razi pogrebcev, nemi in žalostni. Anatomija nesreče V ponedeljek, 1. avgusta se 'e v dopoldanski izmeni spustilo v jamo Kotredež deset rudarjev, jih je vodil Mirko Kržišnik. ^ tej skupini je bilo šest kvalificiranih kopačev in štirje ru-^arji iz zasipalne skupine. Skupina je odšla na delo v sedmo 6tažo, kjer je bil nad 4. obzor-iem, 46. polja širokočelen odkop, l-opači so imeli nalogo, da na ^kopanem delu izropajo jekle-116 stojke, podpornike, jih zamešajo z lesenimi in pripravijo Vse potrebno za zasip. Rudarji s° se dela lotili s potrebno na-lančnostjo. Pri ropanju jeklenih $i°jk, -ki so jih zamenjavali z lenimi, pa so kmalu opazili Povečan pritisk. Čelo izkopa je namreč čez P®deljo mirovalo. V tem času pa je pojavil povečan pritisk. ^ePrav je bil prostor solidno P°dprt s podolžnimi kobilami, s° rudarji zaradi naraščanja Potiska delo kmalu opustili. ^■ed njimi so bili izkušeni ru-?arji, ki so v rudniku prebili 6 vrsto let. Ko so namreč iz-r°PaIi štiri srednje stojke, se je Potisk še povečal. Sklenili so, da srednjih stojk ne bodo ro- Pab, čeprav je to v rudniku v Psvadi, ampak bodo prostor lrhprej zasuli. V zagorskem rudniku namreč odprtine, ki na-®tanejo po izkopu premoga, po določenem času zasipajo z P-ratnozom in vodo, da tako ^'hanjšajo pritisk na tesarbo. asipavanje odprtine pa je tra- jalo samo osem minut, nakar Prišlo do zruška. Moštvo, ki 6 štelo deset mož, se je po d^azu gospodarja čela Mirka ' hišnika takrat že umikalo k dst3u izvozne proge, kjer je bila Ssarba ojačana. Nesreča je ne-atere zalotila že v zavetju, . ru§e pa pri umiku. S stropa se 3e hipoma odluščila večja plast Bretnoga, ki je zasula ves pro-S"°r- Premog je vdrl tudi v utr3eni del, kamor so se rudarji likali. I ■ . Zagorska godba na pihala je igrala prejšnjo sredo skoraj ves popol- s solznimi očmi in otroci, mirni kot redkokdaj, se je zbralo na hribu od dan žalostinke. Na mestnem pokopališču v Zagorju so ta dan rudarji in mrliške veže do pokopališča. Mimo te množice ljudi so rudarji v črnih občani pospremili na zadnji poti ponesrečenega rudarja STANETA rudarskih uniformah in z rudarskim svetilkami v rokah dvignili ob pol DORNIKA, v bližnji vasici na Izlakah pa so vaščani položili v grob petih popoldne zadnjič na svoja ramena posmrtne ostanke rudarja Sta-JOŽETA IZLAKARJA, ki je tudi izgubil življenje v rudniški nesreči, ncta Dornika in jih ponesli na mestno pokopališče. Tako so izkazali Pogrebi ponesrečenih rudarjev so nadvse žalostni. Kakih pet tisoč zadnjo čast mrtvemu rudarju, ki ga je smrt zatekla 48 ur pred tem na občanov Zagorja, rudarji z bledimi obrazi, žene s črnimi rutami, dekleta delovnem mestu v jami, 300 metrov pod zemljo! Ura je bila 16.05, ko je nekatere med njimi zasulo. Na majhnem prostoru ob ustju izvozne proge, na površini kakih petih kvadratnih metrov, se je znašla večina rudarjev. Precej jih je bilo zasutih s premogom, vendar kosi premoga tukaj niso bili preveč masivni in so se nekatere med njimi hitro rešili in začeli izkopavati tudi zasute tovariše. Zrušeni premog pa je porušil .podporje in cevovode. Oba smrtno ponesrečena rudarja so stisnile cevi, na katerih so ležali veliki kosi promoga. Ostali, ki so bili zasuti pod premogom, pa so dobili lažje poškodbe, med njimi sta bila lažje poškodovana Ivan Kovač, ki je na zdravljenju v trboveljski bolnišnici in Franjo Vnuk, ki so ga nekaj dni zdravili v zdravniškem domu v Zagorju. Smrtno ponesrečeni Jože Izlakar je dobil močne udarce na desno senčnico, levo temenico in po telesu. Stanetu Dorniku pa sp cevi stisnile lobanjo. Oba sta takoj umrla. Nerazrešena uganka Ponesrečeni rudarji o nesreči ne vedo veliko povedati. Vsi so še prestrašeni in ne vedo našteti, kaj se je v jami dogajalo. Po nesreči so jih takoj zaslišali. Nas so bolj zanimali njihovi vtisi o nesreči. Gospodar čela Mirko Ržišnik, s katerim sem se pogovarjal skupaj s skupino rudarjev, ki so bili na častni straži v mrliški veži, pravi: »Pustite me, da se odpočijem. Že dve noči nisem zatisnil oči.« Od poškodovanih rudarjev je v trboveljski bolnišnici samo 44-letni Ivan Kovač, ki počasi okrfeva. Kovač ima dva otroka in že 22 let dela v rudniku. Zdravniki pravijo, da bo kmalu ... ? PONESREČENI RUDAR IVAN KOVAČ SE ZDRAVI V TRBOVELJSKI BOLNIŠNICI visoko kvalitetna oblačila in perilo zapustil bolnišnico. V bolniški postelji pa je bil med vsemi bolniki v sobi najbolj molčeč. »Zgodilo se je, kot bi udarila strela. To je bil pekel. Ničesar se ne zavedam. Izgubil sem zavest, ki se mi je vrnila, ko me je Ržišnik že izkopal iz premoga. Tisti trenutek, ko je padlo, pa se ničesar ne spominjam. Pod mano je ležal smrtno ponesrečen Jože Izlakar. Z roko se je držal moje noge. Spominjam se, da me je dvakrat močno stisnil. To je bil njegov smrti boj in njegovo slovo. Ne spominjam se, da bi slišal še kakšen glas. Bilo je vse tiho. Kmalu pa so me odnesli v glavni hodnik. Ničesar drugega se ne spominjam.« Domneva o nesreči V rudniku so takoj po nesreči napravili natančno preiskavo. Zaslišali so strokovnjake in udeležence nesreče. Strokovnjaki rudnika so mi o vzrokih nesreče pripovedovali svoje domneve. Drago Kovač, varnostni tehnik v rudniku, je rekel: »Domnevam, da je prišlo do zruška iz več razlogov. Z zamenjavo jeklenih stojk z lesenimi se je pritisk najbrž naglo povečal. Odluščile so se velike količine premoga. Mogoče je tudi, da so z izpiranjem tal, ko se je začelo zasipavanje, lesene stojke popustile ali pa jih je porušil premog. Rudarji zaradi šuma pri zasipavanju niso ničesar slišali, ko je začel premog padati s stropa.« Nadzornik zasipanja Dušan Cvirn pa pravi: »V polju 46 so bile odkopane že štiri etaže in ni bilo primera, da bi se pojavljal nenavaden pritisk. Gospodar čela je pravilno ravnal, ko je odredil umik in hitro zasipanje.« Tudi z direktorjem rudnika inž. Hočevarjem sva se pogovarjala o nesreči. Zanimalo me je predvsem, če so objektivni vzroki krivi, da je prišlo do nesreče, kot na primer zastarela oprema, slabo tehnično stanje premogovnika in podobno: »Težko je dajati kategorične izjave. Pri vsaki nesreči moramo izhajati iz dejanskega stanja in dejstev. V rudniku si prizadevamo, da bi uporabljali takšne varnostne naprave, ki izključujejo nesreče. Vendar moramo upoštevati nevarno delo v rudnikih. Pri teh nesrečah tudi ni izključen osebni faktor, ki je, tako kot pri prometnih nesrečah, zelo važen. Varnost v rudniku je odvisna tudi od človekove presoje, ravnanja in višje sile. Vsi ljudje pa delamo napake. Nezmotljivih ljudi ni. Mi se trudimo, da bi človeški čini-telj pri varnosti čim bolj omejili s sodobno opremo in stroji, vendar nesreč v rudnikih najbrž nikoli ne bomo čisto omejili, zmanjšamo pa jih še lahko.« Neznan rudar, ki sem ga srečal v rudarski obleki pri mrliški veži, je dejal: »Nas ne prizadenejo tako nesreče v rudnikih, ki jih pogosto ne moremo preprečiti, kot dej- stvo, da smo za takšno nevarno delo med najslabše plačanimi delavci v deželi.« Dva lepa življenjepisa Smrtno ponesrečena rudarja v Zagorskem rudniku rjavega premoga imata življenjepisa, čista kot solza. Jože Izlakar se je rodil v Ameriki, kot sin slovenskega izseljenca — rudarja. Iz Amerike se je vrnil v Zagorje. Tam je delal devetnajst let v rudniku. V tem času se je med delom petkrat ponesrečil. Zapustil je ženo brez otrok. Rudar Stanko Dornik pa se je rodil v Humu pri Ormožu pred 28 leti. V rudniku je delal pet let. V 'tem času se je na delu šestkrat ponesrečil. Zapustil je ženo in enega otroka. Na osmem kongresu ZKJ v Beogradu je mladi rudar ie Zagorja zastopal komuniste iz Zasavja. Dveh pridnih rudarjev ni več. Zapustila sta družini in umrla pri delu v podjetju. Za smrt ni nadomestila. Predsednik sindikalne podružnice rudnika Zagorje pa je kljub temu zagotovil z odločnim glasom: »Za družini bomo skrbeli kot pravi očetje.« Očetovstvo je sicer težko nadomeščati, saj vemo, da za smrt ni nadomestila, pa vendar je to zagotovilo delček utehe, da svojci ponesrečencev le ne bodo čisto sami. ZDRAVKO TOMA2EJ ICO LJUBLJANA LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV PRIMERNE CENE! IZDELAVA SOLIDNA! -Za okroglo mizo v kmetijskem kombinatu Jeruzalem — Ormož — MINULI TEDEN JE SKLICAL REPUBLISKT ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽTVLSKE IN, TOBAČNE INDUSTRIJE SESTANEK V KMETIJSKEM KOMBINATU JERUZ ALEM-0RM02; RAZGOVOR O VPRAŠANJIH, KI SMO JIH NAČELI V 29. ŠTEVILKI DELAVSKE ENOTNOSTI. SESTANKA SO SE UDELEŽILI: PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA JULIJ PLANINC TN ČLAN ODBORA ZORAN LESNIK, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV DRAGO PINTARIČ, PREDSEDNIK IN TAJNIK OBSS ALOJZ BALAŽIČ IN MARTIN HABJANIČ, DIREKTOR IN SEKRETAR KOMBINATA MATIJA RATEK IN IVO RAJH, PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA KOMBINATA FRANC KOSI IN ČLANI ODBORA TER PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA IN VODJA DELOVNE ENOTE NA KOGU VINKO RATEK. TO POT SMO SE IZOGNILI KOMENTARJU IN POSKUŠAMO POSREDOVATI JAVNOSTI SAMO MNENJA IN STALIŠČA UDELEŽENCEV RAZPRAVE. FRANC KOSI: V drugi polovici lanskega leta smo začeli razpravljati o reorganizaciji kombinata na obratu in s 1. januarjem letos smo jo začeli tudi izvajati. Po dobri polovici leta lahko presodimo, v čem smo uspeli in v čem nismo. Kot predsednik sindikata sem bil srečen, da bomo po novi reorganizaciji delavcu približali vse organe, saj se je samoupravljanje decentraliziralo, ravno tako pa tudi družbenopolitične organizacije. Mnogo-kaj bi lahko preprečili in sproti odpravili, če bi delavci prišli nasproti svojim odborom in delavskim svetom. Pred leti smo se veliko več pogovarjali z delavci, zato smo tudi z uspehom delali. V zadnjih letih pa se je sindikat umaknil, politično delo je zamrlo, zato je med delavci precej nejasnosti. Pogovorimo se danes o vsem tem, naj javnost izve, kaj je prav in kaj ni. JULIJ PLANINC: Prosil sem tovariše iz Kombinata, da bi se sestali in spregovorili o vprašanjih, ki jih je načela Delavska enotnost. POVEJTE, KJE JE RESNICA? Članek v DE načenja vprašanje nagrajevanja. V kombinatu so opravili novo delitev dela, tako da so razparcelirali vinograde med posameznike. Težko se je spuščati v realnost normativov, kajti: ali so delavci neproduktivni in slabi ali so pa normativi prenapeti. Članek načenja tudi viničarske odnose. Norme v kmetijstvu so v nekaterih , primerih nizko postavljene. Ljudje niso navajeni na visoke norme. V kmetijski proizvodnji pa ne moremo predpisati receptov, ker so v posameznih delovnih organizacijah različni delovni pogoji. V kmetijski panogi je še veliko rezerv, toliko, kot nikjer v gospodarstvu. Danes na primer en delavec skrbi za 200 glav goveje živine ali 1000 prašičev. Č,e bi mu pred leti postavili takšno normo, je ne bi sprejel. Mi hočemo ostre norme, vendar morajo biti meje, kaj se lahko stori in česa se ne more. Kar zadeva pomoč družine pri obdelovanju vinograda, pa tole: če bi delali družinski člani preko vse sezone, potem to gotov ne bi bilo prav. Če pa gre za občasno pomoč ob konicah, potem ni kdo ve kakšen problem, če priskoči na pomoč družinski član (če na primer nosi otrok dve uri rož j e iz goric). To so zamotane stvari in ne gre za to, da bomo zdaj postavljali na zatožno klop enega ali drugega, ampak presodimo kaj je in kaj ni prav. Pred reformo ste imeli namen zaposliti vse ljudi. V zimskem času, ko ni rednega proizvodnega dela, bi obnavljali vinograde. Z reformo se je to' spremenilo. Investicije so se omejile, obnove ni. To je res delikatno vprašanje. Problem je v tem, da ste vsa leta v Ormožu vsi premalo storili za to, da bi odpirali nova delovna mesta, širili predelovalno industrijo ali pa iskali možnosti izven Ormoža. Zdaj ne moremo vpiti: »Ljudi je preveč, kombinat jih naj zaposli.« Članek pravi, da ste skupinsko odpustili vse ljudi v poljedelskem obrdtu. To ni prav, to ni pošteno, to je celo protizakonito. Verjetno pa je, da niste odpustili delavcev s celega delovišča. Pri odpustih sicer ne moremo reševati vseh socialnih problemov. Toda, če človek dela dvajset in več let, potem mu je treba dati delo do pokojnine. Nekateri delavci odklanjajo delo drugod. Toda če gre za izboljšanje osebnih dohodkov, ne vidim razloga, zakaj ne bi šli v hmelj. Vendar je treba ljudi pravilno informirati. Če informacija ni dobra, bo delavec,, ki mu ni kaj prav, marsikaj po-' vedal. SO NORME V REDU? VINKO RATEK: Normative smo krojili in popravljali vsako leto, ker se je struktura goric menjala. Pred vsem kolektivom si upam povedati in tudi kot vodja enote vem, da jih je mogoče doseči, saj so jih nekateri presegli za 12 do 20 %. Nemogoče se mi zdi, da bi morali delati štirje za 88.000. Tudi v naši enoti se je primerilo, da je moralo biti delo hitro opravljeno. Takrat je potrebno organizirati vse, kar miga, vendar se človeku prizna vrednost vloženega dela,, da hiša dobi, kolikor ji gre. Družinski člani so pomagali dan ali dva. Pri rezanju je možu mogoče pomagala žena potegniti rožje, otroci pa so ga odnesli. Nič ni nevarnega, če je otrok dve uri delal in nosil rožje. Delo je moralo biti opravljeno v čim krajšem času. Če ne bi delali tako, bi morali rezati dva meseca. JULIJ PLANINC: Koliko časa pomaga družina v sezoni? Če traja pomoč ves mesec, potem bi morali napraviti poseben plačilni spisek. VINKO RATEK: Če smo potrebovali več delavcev, smo napravili z njimi pogodbe za sezonsko delo. V konicah imamo približno dvajset ali več zaposlenih. FRANC LIHTEN VALNER: Kdor nima interesa, kdor ne zna in če je duševno zaostal, ta ne more dosegati zadovoljive produktivnosti. Takšni delavci bi morali prvi priti v poštev za izključitev. Neproduktivni delavci so dobri pri jeziku. Vsak naj dela toliko kot jaz, pa bo. ZORAN: LESNIK: So norme v redu? FRANC LIHTENVALNER: Le pri nekaterih delih, kjer jih ni mogoče doseči, se pogovorimo posebej. Meni ni nihče po- magali, razen pri rezanju, ko mi je pomagala žena. ZORAN LEŠNIK: Ali je norma za rez realna? FRANC LIHTENVALNER: Jaz bi jih lahko več obrezal. Nekateri so presegli normo dvakrat. Seveda tisti, ki so po uro malicali, tega niso zmogli. BESEDA POSAMEZNIKA OBVELJA MIMO KOLEKTIVA DRAGO PINTARIČ: Danes je za tem omizjem malo ljudi, ki bi se z vsebino članka Delavske enotnosti strinjali. Tistih, ki ne soglašajo, in teh je veliko, ni. Predlagal bi posebno komisijo, ki bi proučila, kakšna je resnica o problemih v kombinatu. V kombinatu je bilo vedno tako, kot so hoteli posamezniki. Odgovorni niso pripravljeni razpravljati z delavci. Ko je šlo za obiranje hmelja v Savinjski, se o podrobnostih ni nihče pogovoril s tistimi, ki so šli v hmelj. Beseda posameznika obvelja mimo kolektiva in to rodi odpor. »Nič nimamo proti obiranju hmelja," pravijo delavci, »vendar ni prav, da nekateri odločajo o tem, kdo bo šel in kdo ne." Pričakoval sem, da bo prišlo do problemov, v kombinatu. O teh smo nameravali spregovoriti na jesen. Vendar, ker je opozorila na probleme Delavska enotnost, je potrebno o njih spregovoriti takoj. Nekaterim strokovnjakom je zrasel greben, drugi pa se čutijo zapostavljene. Med vodilnimi nastajajo skupine. Pri Tomažu so nekateri vodilni čez noč proglasili strokovnjaka za nesposobnega. Osnovna organizacija ga je hotela sprejeti v članstvo ZK, vendar so si vodilni prizadevali, da ga ne bi sprejeli. Pred dvema letoma je začela skupina mladih strokovnjakov nasprotovati občinskemu sindikalnemu svetu. O čemerkoli je sindikat razpravljal, so mu očitali, da se vmešava v zadeve delovne organizacije. Danes je že tako, če vodilni opozori tovariško drugega vodilnega delavca na nepravilnosti, ta takoj vzroji in kuha užaljenost. Nekateri posamezniki so pozabili, da so bili sami nekoč delavci v proizvodnji in jim je potem kombinat omogočil nadaljnje šolanje. Danes želijo mladi ljudje prvo besedo in najvišji dohodek, pri tem pa se je zelo uveljavilo načelo nagrajevanja po diplomi in ne po delu. O modernih viničarskih odnosih se mnogo govori. Z izjemo koga, so si delavci najemali za delo družinske člane in druge delavce. O teh stvareh smo mnogo govorili. In vendar so nekateri v kombinatu hoteli prav to. In še danes mislijo, da je napredek v tem. Ljudje pa nam očitajo, da smo jih v kombinatu z novim -sistemom nagrajeva- nja prevarali. Osebne dohodke delavcev v proizvodnji smo postavili tako, pravijo, da so si lahko drugi postavili visoke startne osnove. ALOJZ BALAŽIČ: Kadar- koli sem kaj rekel, potem ko sem zbral podatke o nekaterih nepravilnostih, so mi v kombinatu nasprotovali. Ko je šlo na primer za neplačane dopuste, so se delavci obrnili po nasvet na občinski sindikalni svet. Na to sem opozoril v kombinatu, vendar so si vodilni takoj zagotovili podpise delavcev, češ da so se prostovoljno odločili za neplačan dopust. Z razpravo in sprejemanjem samoupravnih aktov se je vedno čakalo do zadnjega. Ob reorganizaciji so se samoupravni organi decentralizirali, delavci so vodili svete ekonomskih enot, vendar se še danes ponekod niso konstituirali. Zakaj je prišlo ddo nesoglasij okoli hmelja? 'Medtem ko so bili delavci na rednih dopustih, so jih delovodje poklicali na delo, dopuste so morali prekiniti. V kombinatu se niso z njimi pogovorili o »hmeljski 'akciji«, niti jim niso zagotovili primernih delovnih in življenjskih pogojev v Savinjski. Sindikat ne nasprotuje temu, da gredo delavci v hmelj, temu ne nasprotujejo niti delavci, toda v Savinjski je potrebno urediti tako delovne kot življenjske pogoje. In še to, da bodo dobivali delavci izplačilo v kombinatu v Ormožu in ne, kot se je doslej dogajalo, da so jih dajali na plačne spiske v Savinjski. Delavci se tudi pritožujejo, nikdar ne vedo, koliko zaslužijo. Narobe je tudi to, da so si v upravi zagotovili osebne dohodke preko vsega leta, za neposredne proizvajalce pa to ni urejeno. Zato prihaja do nesoglasij med administrativnimi in fizičnimi delavci. DS ENOTE PREVZEL VSO ODGOVORNOST MATIJA RATEK: V hitrem razvoju, ki ga je kombinat dosegel od 1959. leta, so se lahko primerile napake. Vendar zaradi tega ne bi bilo prav stvari posploševati. Kar zadeva grupiranje, menim, da pri nas ni ljudi, ki bi hoteli zavirati razvoj ali po svoje reševati probleme. Če bi bile sile razdvojene, potlej tudi uspeha ne bi bilo. Vprašanje zaposlovanja v delovni organizaciji je precej delikatno in izvira od leta 1963. Takrat je' veljal normativ za opravljanje enega hektara vinograda letno 2.400 delovnih ur, danes znaša normativ med 800 in 1000 urami v obnovljenih nasadih. Med tem časom se je proizvodni proces menjal, saj smo obnovili 450 hektarov vinogradov in je tako ostalo le še 100 hektarov klasičnih nasadov. V proizvodnjo smo vklju- — Kaj bi se pritoževali, saj ostane vse v družini — delo in denar. čevali mehanizacijo. Zato smo zadnje leto zaposlovali samo delavce s poklicno šolo. Po naravni fluktuaciji se je število zaposlenih zmanjšalo od 1962. leta, ko je bilo še 900 zaposlenih, na 636 letos. Od 1962. leta pa smo povečali površino za tisoč hektarov. Prevedbo redno zaposlenih delavcev v sezonce so narekovali novi pogoji gospodarjenja. Ukinjene so bile premije na govejo živino, cene reprodukcijskega materiala pa so poskočile. Tako ni bilo drugega izhoda kot, ali znižati ceno krme, znižati stroške ali pa proizvajati z izgubo. Ko smo pred delovno enoto strogo postavili vprašanje, kdo bo pokrival izgubo, se je pokazalo, da je potrebno poleg izboljšanja organizacije dela in iskanja rezerv v hlevih poiskati rezerve v proizvodnji krme. To je zahtevalo ukinitev vseh delovnih mest v rastlinski proizvodnji. Vendar ni govora o odpiranju novih delovnih mest. To je sklenil obratni delavski svet in prevzel nase vso odgovornost, hkrati pa odločil, da sprejme vsako leto na sezonsko delo prvenstveno odpuščene delavce. O tem smo na široko razpravljali in ne vem, kaj bi še morali storiti. Vsak od nas teži za tem, da dobi za svoj trud plačilo. Za tak način nagrajevanja se je odločilo v anonimni anketi 80 % delavcev. Ne vem, zakaj je potrebno zdaj stvari potencirati in posploševati. DOBREMU DELAVCU — PEČAT NESPOSOBNOSTI DRAGO PINTARIČ: Vedno hočemo, da bo sleherni delavec tako mislil kot mi. Menim, da ima vsak pravico povedati, kar misli. Govoril sem z ljudmi na Kogu, ki pa pravijo drugače, kot sta govorila Ratek in Lihtenvalner. Slabost je v tem, da nekateri vodilni delavci in strokovnjaki ne sprejemajo kritike dobrohotno, ampak govore, da je to napad nanje . Vedno sem slišal, da so delavci, ki so se pogovarjali z novinarko, dobri proizvajalci. Nekdo pa je rekel te dni, da so to delavci četrte kategorije. O teh kategorijah pa poprej sem nikdar slišal. Torej, tak™ so jim pritisnili pečat slab1" delavcev. Podobno se je zgo°!‘ 10 z Rubinom. »To je eden boljših šoferjev,« se je ved11® govorilo. Toda ko se je zamet delovodju Kranjcu, ga je ta tS| koj prestavil in je poslej v