24. Htev. Novo mesto, 25. dccenibni Ï91i). XXVI. letnik. NOVICE Izhajajo 10. in 25. vsacepa mespca. Cera jim je a postniDO vred za celo leto taprcj 2 K. za pol leta 1 K. Naročnina za Nenjúijo, Bosno in dmge evrojjpke države znaia 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. V Betlehemu . . . že Betlehem liretskrbno eparn, tn mťstoin tem pa ïerja Tbtaja, kot solnce Ditgrinja deiB, ve» 8 /arhi obaejan ... Glej, T hlevu taiu kleii deriSkn Mati sreùuft vta in moli — STdjegfft Boga in «veti Jožeť poleg oje se blaženo eniehlja . .. Nad betlebemskim bleToui zbor augelfiki prepera: Bogti v Tijaraii Hlata in luir ljudem na eemlji . . . Preiista zarja dauea vstaja, «pomine svete t uas budi it) vera v srcih le ÍD mir, Ijnbezen, oi puËfanje .. . loraja Fr. Pavslć. Ob koncu letnika. z današnjo številko jo naš list dokončal evoj 26. letnik. Dolenjskim rodoljubom je znano, da je aaS list v preteklem četrtato-Ictju mno^o |>rij)omopel h KOSi>odarskemu napredku na vinorcjakeiu, po^edelïikem in živinoj'ejskeni polju. Naročniki niso samo čitali dobrih nasvetov in poukov, kakor so jim jih podajali nasi so-trudniki strokovnjaki, ampak tudi inicjstvovali na svojili posestvih, kjer se to vcseltí 8vojP(,>'a truda in naporu, Prepričali so se, da je treba z časovnim duhom napredovati ter uporabljati novo iznajdbo. Naš list je siril tudi narodno zavednost po dolenjskih vaseh in seliščih. A v primeri z druffimi kraji jio Slovenskem je na tem ito(iu šc dosti dela. Kot sosedje bratskeg-a naroda hrvat-akejra nismo v nevarnosti raznarodonja — a uvažcvati moramo dejstvo, da se z novimi železnicami v tem obzira marsikaj spremeni; znani „Drang nach Osten'' nemška nenasitni i vost bo tudi {10 dolenjskih krajih stezala svoje prste, zato moramo priprosto ljudstvo opozorili i na novo acvarnost. Naš list l)o stal na straži. Vabimo somišljenike, naj nas blagohotno podpirajo z nabiranjem naročnikov in z dopisovaiyem. Vsak naj atori svojo uaroduo dolžnost. Osobito potrebno je zdaj orfianizovati Belokra-jino, rodoljubi zdramite se, podi>irajto nas. Maj podvojite naročnike. — Več bi se moralo storiti za na.i list tudi v krškem, trebanjskem in žužemberskem okraju. Affitirajte pri somišljenikih! Naročnina ostane dosedanja. Vsem naročnikom in sotrudnikom ter dolenjskim rojakom srečen Božič in veselo novo leto želé Dol. Novice. Ljudsko štetje. Božični evangelij se začne z besedami, da je cesar Avgust dal povelje, naj se popiše ves svet, t. j. podaniki tedanjega svetovnega cesarstva rimskega. Zato sta se podala Jožef in Marija k popisovanju v Betlehem, ker sta bila iz rodn Davidovega. Ljudstvena štetja so bila v navadi že pred rojstvom Kristusovim. V novejših časih pa državo bolj pogosto štejejo svoje podložnike. Neda^Tio smo čitali, da so Zvezne države v Ameriki dokončale štetje, ki je pokazalo velik narastek prebivalstva. Niso ■ie dosegle, kakor se je mislilo, 100 milijonov stanovnikov, a le nekaj milijonov jim Se manjka. Večina držav šteje na vsako desetletje. Tako tudi naše cesarstvo. Zakon veleva, naj se ljudstvo šteje po ."itanju dno 31. decembra 1910. To o]»ravilo so bo po posameznih občinah vršilo takoj po novem letu. — Da je to štetje važno, razvidi so iz tega, ker mora pokazati resnično razmere v občinah, okrajih, deželah tako glede narodov kakor domačih živalij. To štetje upliva na druž-binske, gospodarske, kulturne in narodne zadeve. Po tem kljîiçu se merijo tudi pravice raznim narodom in deželam. V Avstriji morajo na štetje obrniti vso pozornost slovanski narodi. Žal da se naše vlade Se zmiraj ne morejo otresti jiredsodkov, kakor bi bila naša država nemška. Vsaj na zunaj ji hočejo ohraniti nemško lice. Prizadevale so si od nekdaj povzdigniti število Nemcev in vsled tega zmaiqšati število Slovanov. Vsled tega so si burokrati izmislili neko past, v katero se lahko vjame neuki čiovek. Resnična veda zahteva, da se naj pri ljudstvih določi njihova narodnost, katere glavni znak je uprav materni jezik. Vsak čiovek naj se torej prišteje k svoji narodnosti. Kjer pa več raznih narodnosti vktipno prebiva po mestih, trgih, rudokopib, tovarnah, občinah, morejo med seboj občevati tudi v raznih jezikii. Kdor se ne zaveda svoje narodnosti, misli lahko, da je vsejedno, če prizna, da obcuje n. pr. v nemškem jeziku. Na to slabost človeške narave je računila vlada, ko je že 1. 1880 izdala odredbo, da se naj pri štetjn vjiisiijo samo občevalni jezik, ne pa materni jezik. Ta zastareli način štetja je vlada odredila tudi za letos, dasi je državna zbornica dne 23. julija 1910 z ogromno večino sprejela resolucijo, naj vlada ne šteje samo po občevalnem, ampak tudi po materinem jeziku posameznika. —Vladna odredba pravi, da je občevalni jezik oni, ki ga posamnik rabi v običajnem stiku s svojo okolico. To je sicer nejasno, vendar je vlada v praksi podatke občcvalnega jezika rabila za določitev narodnosti oziroma materinščine. To se najbolj razvidi iz vladnih predlog za jezikovne zakone glede rabe jezikov v Šolah in javnih uradih. Ker so Nemci hoteli vladno naredbo po svoje razlagati, da mora namreč vsakdo označiti nemščino kot svoj občevalni jezik, ako biva v kraju s pretežno nemško večino, ali ki dela pri nemškem podjetniku, je vendar ministrstvo to samovoljno trditev ovrglo ter ukazalo, da se mora pri štetju vsakega posebej vprašati, kakšen je rrjegov občevalni jezik. Tako je določitev občcvalnega jezika odvisna le od volje in notranjega prepričanja posameznika. Jz tega sledi za nas: Vsak, kdor je Slovenec, mora zglasiti za občevalni jedinole jezik slo^venski. Pri .štetju se namreč ne vpraša koliko jezikov zna. Če bodo hoteli kedaj izvedeti, koliko jezikov kdo govori, bodo morali za to pred-])isati poseben razpredelek. Obmejni Slovenci morajo biti na straži, da jim števni komisarji natanko zapišejo njih izpovedbe. Komisarji morajo biti nepristranski in ne smejo uplivati na ljudi, da bi drug jezik za občevalni upisali, nego ga oni sami hočejo. Na severu proti Nemcem in na jugozahodu proti Ivahom je treba posebne pozornosti, dft nam ne odtrgajo kaj slovenskih duš. Naši rodoljubi ob mejah so že v mnogih shodih opozorili slovensko ljudstvo, naj se povsod prizna za slovensko materinščino. Poleg prebivalstva se bodo zapisovale tudi stanovarijske razmero in pa domače živali. To napovedati so dolžni lastniki in najemniki stanovaiy. Da bodo podatki zanesljivi, treba je poskrbeti za potrebne listine (n. pr. lojstni-, poročni list, domovnica, poselska knjižica, [»otni list i dr.) Za možke domačine, rojene od i. 1891 do konca 1. 1901 se dobijo jiri žujraih uradih nekolekovani izpiski, ^ Na Doleiyskem sicer ni posebno nevarnosti, da bi nas Šteli za Nemce, vendar je mogoče, da bi kak inorodec za svoje uslužbence napačno napovedal. Zato naj rodo^ubi pazijo posebno ob kočevski meji in i)0 mesticih, da vsak naš človek prizna svoj slovenski jezik. Ob večji omiki in probujeno-^ti našega naroda se nadejamo, da bo ])rihodiye štetje — celo brez onih, ki so Sli na ptuje — pokazalo narastek .Slovencev. Gospodarstvo. Kuga v gobcu in na parkljih. LetosEje „kometno" leto je prineslo vsakovrstne kužne bolezni pri ljudeh, rastlinah in živalih. Trpeli smo pred izvanrednim deževjem, točo, peronosporo itd. itd. Po drugih krajih se je pojavila kolera, pri živini pa kuga v gobcu in na parkljih. Ta poslednja bolezen je napravila ogromno škodo na Nižje-Avstrijskem, Českem in drugih deželah. Pri nas hvala Bogu ni še nastopila, vendar je potrebno, da se seznanimo a to boleznijo, da se bodemo vedeli saj ravnati, če bi se po nesreči zatepla v nase kraje. Škoda, ki jo napravi ta kuga, je zmeraj velika in obstoji v tem, da se zapre vsa kupčija in da nam živina močno shujša. Živina hira, ker ne žre. Seana teleta nam pa navadno poginejo, če jih .pustimo pri kravah. Kuga se pokaže na tem, da živina noče žreti in da težko hodi. Koža med parklji, nad parklji in na peti oteče in dobi mehurčke, ki popokajo v rane ia kraste. Takisto dobi napadena žival tudi v gobcu mehurčke in pozneje rane, tako da ne more žreti. Posebno se pokažejo mehurčki na tistem mestu, kjer manjka zob. Pri kravah se napravijo mehurčki tudi na vimenu in na seskih. Ta bolezen pa ne napada samo goveje živine, ampak tudi prašiče. Pri prašičih se pokažejo mehurčki na rilcu, v gobcu in na parkljih. Med parklji se začne gnojiti, tako da vsled tega tudi lahko odpadejo. Kuga v gobcu in na parkljih se pokaže tri do deset dni potem, ko jo je žival nalezla in traja osera do deset dni, predno se zacelijo rane v gobcu in na parkljih. Če je več živine v hlevu, se lahko bolezen dolgo časa pase, zlasti, ker se ozdravele živali lahko na novo okužijo. Po dlje časa pa trpi kuga v posameznili krajih, predno se živina od hleva do hleva okuži. Če ae bolezen prikaže, je treba to takoj naznaniti županstvu, da ae store vsi potrebni koraki proti razširje-vanju kuge v dotičnem kraju. Sicer se pa priporoča sledeče po dosedanjih izkušnjah. Najbolje je, da se v hlevu, kjer se je pokazala kuga, okužijo vse živali, da je bolezni prej konec. Storiti je to na ta način, da ae namaže vsa živina v gobcu s slino od obolele živali. To naj se ponovi par dni, Sesna teleta, ki najraje poginejo, je odstraniti takoj iz govejega hleva, recimo v konjski hlev in tam jih je napajati z dobro prekuhanim mlekom, ki se potem ohladi na 28"^ po Celziju. Hlevi ne smejo biti pri tej bolezni soparni in pregorki ampak nasprotno, hladni in zračni. Parklje in gobec je akrbno čistiti. Staje naj 80 suhe in dobro nastljane. Z gorko vodo izraite parklje je dobro poštupati s stolčeno modro galico, sicer je imeti pa parklje kolikor mogoče na suhem in čistem. Sicer se lahko gnoje in sezujejo. Take živali se mora aeveda zaklati. Ker se bolezen rada naleze po parkljih, se priporoča v zadnjem času, da se pri večjih hlevih napravijo prav široki in plitvi jarki pred vrati, ki naj se napolnijo z apnenim beležem, tako da mora živina noter stopati in ai na ta način razkuževati parklje. Kakor na parkljih tako je tudi v gobcu akrbeti za potrebno čiščenje in izpiranje. V ta namen se priporoča med domačimi zdravili kuhan žajbelj, ki naj ae brizglja v gobec. Pozneje ae lahko rabi galunova voda. Kot prav dobro sredatvo za izpiranje ae priporoča sedaj tudi kafrovo vino. Vso pozornost je pri kravah obračati na vime. Vime navadno oteče in postane vroče. Priporoča se mazati ga z ilovco razmočeno v jeaihu ali pa a formalinom, ki se rabi tudi lahko za razkuževanje parkljev. Ker nam napadene živali tudi lahko poginejo, če se pokaže huda vročnica, je na vsak način potreba, da se pokliče živinozdravnik. Pri zaprtja je pomagati z brizg-Ijanjem oziroma tudi z grenko soljo. Če žival preboli kugo in dobi zopet slast do krme, potem je posebno skrbno požiti na to, da žival ne dobi naenkrat preveč krme, ker nam v tem času lahko največ živine pogine. Opešani želodec naj ae po malem in z lahko prebavno krmo navaja zopet na prebavljanje. —r— K štetju živine 31. decembra. Dne 31. decembra t. 1. ae vrši pri naa ljudsko štetje in pri tej priliki tudi štetje živine. Za naa ni vsejedno, kako se zvrši štetje živine, ampak nasprotno! To štetje je silno važno in zato bi se moralo zvršiti z vao reanoatjo in natančnostjo. Vsak gospodar naj točno izpove, koliko ene in druge živine redi na svojem posestvu. Poznanje pravega števila živine ene in druge vrste je prvi in najvažnejši pogoj za reševanje vaih vprašanj, ki se tičejo pospeševanja živinoreje, ki se tičejo razpečavanja živine i. t, d. Letos je pa določitev pravega števila še posebno važna. In zakaj? Zato, ker se bo po številu goveje in druge živine ravnala tudi vsakoletna državna podpora, ki jo imamo dobivati skozi devet let in ki znaša na leto za celo Avstrijo 6 milijonov kron. Ta denar se bo vsako leto razdelil na posamezne kronovine po številu glav živine, ki jo redijo v posameznih deželah. Za letos so se vzele za podlago številke zadne štetve iz 1. 1900, za prihodnja leta bo pa mero-dajno število, ki se bo letos naštelo. Da dobimo rea pravo število živine, na to je toliko bolj gledati, ker amo imeli v zadnjem času dve slabi letini za krmo in ae je število živine vsled tega znatno skrčilo. Grlejmo toraj, da zanesljivo podamo pravo število in da si z napovedovanjem manjšega števila ne škodujemo. Pri tem se enkrat za vaelej otresimo bojazni, da se nam bo zaraditega večji davek naložil, če bi se izkazalo večje število živine. Saj to ni res! Štetje živine nima prav nič opraviti z obda-čenjem naših kmetij. Saj se davek ne predpisuje po številu živine! Pravilna napoved naše živine je le v prid naši živinoreji in našim kmetovalcem in zato naj se povsod po naših krajih napove tisto število živine, ki se redi na posameznih kmetijah. —r— -+.Í. Politični pregled. Držami zlioi- jo tioloval do 17. cJccemtjra. Dne 12. riccembra je ministrstvo Hienenh dalo ostavko cosarjii, kateri jo je aprcjcl, a naročil, naj voiii |>oslc tio imenovanja novega ministrstva. Ministrstvo je 8 svojim aanioneiiiškim vlafianjcm alcdiqió pri vseh strankah — izimSi nemškcija frajzina — prišlo v zamero. Ko pa tudi 1'oljakom, kateri vsuko vlado ratii jwdpirajo, nI hotolo ustreči, (ia bi 8C pričelo z zgradlio in uravnavo kanalov v i^alicijskih rckab, ki so jio zakonu že dovoljeni, so mu oni izbili dno, in ker ni imelo več nobene zanesljive večine, podalo je ostavko. Tudi si ni liilo i^^otovo, ali mu xboriiica dovoli začasni proračun — zato je šlo, Mojiočc jo pa tudi, da se hočo s to navidezno demisijo izmotati iz zaj^ate - - ker iiati zagotavljajo, da bo Bienertli zopet dobil naloif sestaviti novo vlado, dasi so Slovanom nasproti ni kazal pravičnega. V tem položaju je državni zbor So rešil nekaj nnjniših stvari. Tako jo zbornica sprejela nujni predlog poslanca Pacherja, da se zboljsa položaj postnih oficijantov. Nato je liitro rcSila po-daljsarge jtrovizorične reformo poslovnika do konec 1. 1911- Une 15. (JtîC. jo izvolila delegacijo. Za Kranjsko je izvoren delegatom dr. Šusteršič, namestnikom Pogačnik, Za Goriško del. Fon, nam dr, Gregorčič. Za Trst cicl. Pittoiii, naiti. Scabar, Za Istro lic]. Bartoli, nam. Rfiariaro. Tako botn slovunskH siuiio H «leletrata. Nato je jjrišel na vrsto začasni proračun. Vso stranke ao označile «a kratko avoje staliišw. Iiiicnoni nemškoiiarodnt; zveze je posl. baron Chiari na^lawal, tla želé Nemci reano ajtravo a Čehi, ker to zahtevajo državne in iiarlamentarne koristi, kar je siMr res, a knialo se bo [lokazalo, če bodo držali besedo. — Ur. Gla-binski isto povdarja ter |»ravj, da bo reilno delo v zbornici Je tedaj nio^ïoCe, ako se ustvari večina na širši podlagi. -- Dr. Tresić je predlajfal rcsoluci o, naj viadn pove vzroke, zakaj Hribar ni bil potrjen Ijubljansk m županom, Rcsolucija so je odkazaia ustavnemu odseku, kjer bo najbrž zaspala. Potem dr, Korožec prečita nasledigo izjavo: „Znano je, da so člani „Slovenskega kluba" vedno jjflasovali proti Bienerthovi vlatii, posebno proti njenim proračunskim zahtevam, dokler je bila na krmilu. Sedaj pa jo odstopila in samo vodi vladne posle. Druge vlade še ni. Zato stojimo na drugem stališču nasproti proraf'unskemu provizoriju. Ako se ne dovoli, ako se odkloni ]»roračunsk) provizorij, nastojii ^ex lex" ali vlada íj 14. Zato le variijenio ugled parlamenta, ako omogočimo proračunski provizorij, ki velja itak le za tri mesece, in bodemo v kratkem mogli označiti svoje stali.šče nasjiroti novi vladi. Glasovali bodenjo loi'ej za provizorij in iz stvarnih razlogov za one postavke, ki so tiudske potrebščine." Proračun za 3 mesece je bil sprejet. Proti so glasovali Čehi, socijalni demokrati, Rusini in Lahi. Ker so zadnji šli v opozocijo radi odložitve njih vseučilišča, je pa „Slovenski klub" aiiremeuil svojo taktiko, ko so večinske stranke razpravo o italijanski fakulteti odložile In tako same spodmaknile slovensko oljstrukcijo; in v posledici glasoval za proračun, ker je itak vlada odstopila. To taktiko so slednjič odobrili, tudi Čehi. V soboto 17. dec. je zbornica začela božične počitnice, (iosposka zboriiira je dne 20. in 21. dec. sitrejela vse od poslanske zbornice odobrene predloge. >Mej počitnicami teko posvetovanja o sostavi novega ministrstva. Po^aki, ki so strmoglavili vlado, imajo tudi uplivno besedo pri sestavi novega ministrstva. Delegar.ije so s cesarskim pismom sklicane za US, december v Budimpešt. 'jstega dne se konstituirajo, predsednik bo baje dr. Barnreiter, podpredsednik pa dr. Glabinski. Dovolijo začasen skujicn proračun. Pravo zasedaige se bo pa vršilo še le po 21, januvariju 1911. Cesarja bo namestoval prestolonaslednik Fran l-'erdinand. Ťešlío-nemška iiogajaiija se zopet prično 2. januvarija v Pragi, Ujilivala bodo tudi na sostavo novega ministrstva. Ilrvntskl salmr jo bil sklican na 20. december, da^si ban še ni skoval vladne oziroma svoje večine. Nobena stranka prej-.šiiji večer ni se bila na jasnem, kaj stori. Pri otvoritvi je vodja „seljačke stranke" Stjepan liadić prijel hrvatsko delegacijo v ogrskem zboru, zakaj je svojo izjavo zoper kršeqje nagodbe podala v mažarskem jeziku. Najprej se morajo verificirati volitve. Koaliciji je ban predlagal za saborskega jiredsednika dr. pl. Nikoliča. SrljKki kniij potuje kmalo po novem letu z velikim spremstvom skozi Keko v Kim na obisk italij. kra(ja, 01» f-niogorski moji so večkrat praske s turškimi vojaki. Tudi iz Albanije beže mnoge rodbine ter se naseljujejo v Orni gori. V Maredoiiij! in sploh ob bolgarski meji vre. Na Kosovem je turška vlada Bolgarom odvzela posestva ter tje naselila bosanske Mohamedance. Zaf« so se Bolgari nad njimi maščevali ter zažgali vasi, v katerih je zgorelo tudi mnogo ^judi. V Ar«l>iji z mladoturško vlado niso zadovofini. Svobodo-Uubni Ai'abci so že napadli hedžijsko železnico proti Meki in mesto Hodeida ob Jtudečem morju. V Svifti so za I, 1911. zveznim predsednikom izvolili Marka Kucheta. Nil Anglc-škeiii bo volitve končane. Razmerje strank ostane skoro isto kot dozdaj. Liberalci ostanejo na vladi. Sr(*. o Kr. To je velikanska stavba, m dolga in «Om .široka, s 7. ladijami in prelepo kupolo. Sedaj je turška molitvenica, v kateri na določenem prostoro moli vsak petek mohamedani imajo petek za i)raznik — jeruzalemski paša. Kedaj bo ta krasna zgradba zopet posvečena naši nebeški kratici V! Zapustivši to mošejo, ki mi je budila tako žalostne spomine, smo prekoračili tempeljsko plo.ščado, la stopili blizu zida, ki obdaja mesto, v tako zvane ^hlevo Sa onionovc". Gospod voditelj nam je pokazal ta jired vsem kamnito korito, o katerem trdijo mohamedani, da so to jasli iz Betlehema, v katerih je ležalo novorojeno dete Jezus; dalje neki štirivogljat predmet, pokrit z zelenim prtom, češ, da je to tron Salomonov, Velikansk, kacih 6 metrov visok prostor se nam je odprl. Težke oboke nosi na stotine močnih stebrov. Od nekdaj se imenuje U prostornina „hlevi Salomonovi" in morda ne brez vzroka. Vidijo se namreč v stebrih lukipe za pritrdila, na katera so se privezovali koigi in tudi sledovi kamenitih jasli. Baje so tudi templarji, ki so bivali tu zgoraj, imeli tu svoje konjske hleve. Vidi se tudi, da so vodila iz tega prostora skozi mestni zid vrata proti cedronski dolini, Brezdvomno pa je, da je te velike zidave zvršil Salomon, ki je zidal tempelj. Namen jim je bil pred vsem, da se vrh gore Morija razširi in tako dobi prostor za tempelj, shode judovskega ljudstva in njegovo palačo, Predno smo zapustili te podzemeljske prostornine, smo čude se ogledavali velikanske skale, s katerimi je zgrajen mestni zid nad cedronsko dolino. Da, tisoč let pred Kr. so najiravili dela, kojim bi bili dandanes komaj kos! Po stopnicah smo se vrnili zopet na tempeljsko ploščado ter po njej ob zidu proti severn kacih 200 korakov pa se vnovič po 22. stopnicah spustili navzdol, i»a smo Idli pri tako zvanih „zlatih vratih". Skozi ta vrata je šel .lezus na cvetno node|jo slovesno v Jeruzalem, skoz iqa je nesel 1. 629. cesar Heraklij, ko je bil premagal Perze, pravi križ Gosjiodov, pri teh vratih je apostelj Peter čudežno ozdravil hromca. Za časa križarjev so se ta vrata odpirala samo dvakrat v letu; cvetno nedeljo, pa na praznik vzvi,šanja sv. križa. Dandanes se nikdar ne odpró. Pa zakaj ne? Staro prerokovanje je zatrjevalo, da jinde skozi ta vrata zmagovalec, ki bo Turkom vzel Jeruzalem. Da bi se to ne zgodilo, je vlada ukazala — prav po turško — vrata zazidati. Marsikaj bi so dalo še povedati, pa naj to zadostuje. — S svetimi, a ob onem nekako žalostnimi čustvi smo zapustili kraj, ki ima toliko judovske, krščanske in mohamedanske zgodovine; kraj, po katerem je tolikokrat hodila noga n8.šega Odrešonika. Sr. Aim. — Križevi ]»ot. Petek je. Po prijetni zabavi, ki smo jo imeli opoldne pri obedu v avstrijskem hosjiicu, sva se z gosp. tovarišem odločila, da greva popoldne ob treh molit sv. križevi pot, ki se ob tej uri opravlja vsaki ])etek. Da dobiva časa, sva brž po obedu vstala. Hotela sva pred tretjo uro obiskati še tri svetišča. Ker g. ravnate^ ni imel časa, je šel z nama neki zidarski polir, Nemec po rodu, ki pa že mnogo let biva v Jeruzalemu. Od avstrijskega gostišča smo se obrnili na levo po cesti, ki pelje skozi vrata sv. Štefana skozi dolino Jozafat na Oljsko jforo. Vsa tri svetišča so v bližini na lovi strani imenovane ceste. Precej pri avstrijskem imajo obširen samostan „Sijonske hčere", koje ie ustanovil apreobrnjeni Jud Ratisbonne z namenom, da bi delovale zlasti za zaslepljene Jude, za. katerih spreobrnenje se je tudi sam trudil do svoje smrti 1. 1884, Zraven samostana je lepa, od rgega sezidana cerkev „Ecce homo" — Glej človek! Stoji na sv. kraju, nasproti močnemu oboku, ki se vzpenja čez cesto, 8 katerega je Pilat bičanega in s trrqem krooanega Jezusa ljudstvu pokazal, rekši: „Glej človek!" hoteč pri Judih s tako grozno zficlanim Jezusom obuditi sočutje. Brž zraven i)roti vzhodu, nasproti turški vojašnici, je kapela, kjer jo bil naš Gospod bičan in obsojen. Prav ljubka cerkvica je. (Dalje pride.) Silvin Sardenkova: Mater Dolorosa. Zazdelo se mi je, kot da bi prišel romar iz dežele, kjer je stopala noga Njegova, ki jo poljubil zemljo v vroči ljubezni in jo odrešil s svojo dragoceno krvjo, ob strani Njegovi pa Ona, ki mu je bila duša njegove duše, življeige igegovoga življetúa — Mater Dolorosa. Zazdelo se mi je, kot bi nam prinesel jeruzalemski romar šopek pasijonskih cvetlic in bi jih nam hotel pripeti na prsi v spomin na sveto kraje, svete dni . . . In ta romar je — Silvin Sardcnko. „Poezija bodi evangelij življenja", pravi nek francoski pisatelj. Gua naj nam kaže pot iz temnega labirinta v kraljestvo svetlobe, pot iz te solzne doline v božje kraljestvo, — ona naj nas visoko dviga uad kalno vrtince življenja. Navzlic temu nam kaže zlasti moderna poezija prepogosto pot v kraljestvo teme in zmot, zato jo nekateri prezirajo kot umetnost brez bodočnosti, kot umetnost, ki spada v preteklo stoletje. Po vsej pravici sprejme javnost vsak nov pesniški proizvod z neko volilio skepso. Vendar prava, zlasti nabožna poezija je in ostane božja hčerka, ker ima namen poglobiti v naših srcih — versko čustvo . . . In ta namen ima — Mater Dolorosa, kar nam povedo takoj prvi verzi : Vee bridkuiti si prestala, preihtela slednji vzdih, kaj da iie bi mogla biti TulaŽnica žalusuiib I V sedmerih sUkah nam predstavlja Silvin Sardcnko žalostne, dušo pretresujoče dogodke, katere je prestala Kraljica Sedem žalosti ob strani svojega božjega Sina, da je ž igim zaslužila nebeško čast kot Tolažnica žalostnih. Stari umetniki pričenjajo njeno trpljenje s prerokovanjem starčka Simeona. A ne tako na.š pesnik. On nas popelje v prvi sliki v hišo nazareško v pogovor z angoDem. Kakor je mojstcrska prva slika tako tudi druzih šest. Prve tri se vršé v Nazaretu, ostale v Jeruzalemu. Med drugo in tretjo sliko je tri leta^ presledka. Na koncu posameznih slik se poje kitica pesmi: „Žalostna je mati stala . . Iz hiše nazaroške spremljamo Mater Doloroso po cvetočih tratah nazareških ... In zopet jo zagledamo tam v tesnih ulicah jeruzalemskih, kjer nese križ njen Sin krvav in zmucon žo tako, vidimo jo na vi.šavah golgotskih, kjer se vrši med nebom in zemljo največja žaloigra. Zadnja slika nam jo kaže s sklenjenimi rokami klečečo ob odprtem, kamnitem grobu. Zadnji akordi končajo v pogovoru z angeljem kakor v začetku. Mehka lirika je kot nalašč zato, da nam primerno označi vse druge oseba, ki nastopajo T posameznih slikah kot so: apostol Janez, Magdalena, tri Marijine sorodnice, Veronika, Klavdija (Pilátová žena) in Pomlad. Odveč bi bila še podrobnejši vsebina — tolle et lege! Silvin Sardenko je po obliki zastopnik „moderne", njegovi proizvodi se v metriki in v verzih gibljejo zelo prosto in se nočejo slepo pokoriti starim pravilom. In ta prostost je do gotove meje popolnoma opravičena, saj viada tudi v drugih umetnostih n. pr. v stavbarstvu, slikarstvu in glasbi. Velika čistost in jasnost po obliki in vsebini, katero smo pogrešali v njegovih prvencih, diha iz njegovih zadnjih proizvodov, ki nam spričujejo, da pesnik ni nazadnjak, temvoč mož pravega napredka; Mater Dolorosa pa je brez dvoma njegovo najdovršonoj.še delo posvečeno — Mariji in igenim dražbam. Trdno pričakujemo, da bo marljivi „posavski slavček" kmalu zopet poromal v sveto deželo ter nas razveselil z novim podobnim delom, ki se bo imenovalo — Mater Gaudio.sa ... Fr. Pavšič. D O p i S il l'rcčna. - Vinsko krizo imeli smo lansko leto. Mnogo vina smo pridelali, cono so bilo prenizke v primeri s stroški, pa še za té ni bilo odjemalcev, ijetošnje deževno in uimsko leto je pa to krizo naenkrat odpravilo, a žalibog provzročilo novo v vinogradih — pa šo mnogo hujšo. Vinsko letine letos v resnici ni, stara, pičla zaloga poteka, in površni pogiod po vinskih goricah nas prepriča, da se ni nadejati bogato trgatve prihodnje leto. Vesel }o pohitel drugekrat v jeseni in po zimi vinogradnik v goro ter ogledoval čile, zdrave trte, dozorele, z živo barvo in polnimi učki, ponosno so stale ob kolih in kazale svojo živenjsko moč. Letos pa mnoge klavrno pobeSajo glavo, liec imajo upalo, velo, učko suhe, začrnola ali bleda mrtvaška l)arva naznanja njihovo smrt. Mala zimska uima zadostuje, da ugasnejo, Tako jih je zdelala peronospera, ki se je zapasla zgodaj ob vodnem doževanji ter požgala listje ob poletju in zgodnji jeseni, ko bi morale mladice, rasti, vspevati in zoreti. Še žalostaeji je pogled na vse vinograde, ktore jo letos pobila toča, nektere celo dvakrat. Mladice so ranjene, ra])ave, mnogo že zdaj suhe, po drugih, Se zelenih, so jeseni po toči rodovitna očesa pognala mladje. Tudi novo cepljene so uničene. Slabi upi! Suhe trte bodo mogočo iz divjačine pognale mladice, ki so bodo cepile — sicer jih bo treba nadomestiti z novimi. Tudi previdne režnje bo treba malo nakladati, z zeleno galico jih omočiti, pa dobro pognojiti in večkrat škropiti. Mnogo truda bo treba, pa tudi denarja! Zelo umesten je bil sprejet predlog naših poslancev v deželnem zboru za državno pomoč vinograd ni kom-k metom, da zopet oživotvorijo svojo propalo vinske gorice, da bi vsaj dobili galico, umetna gnojila, škropilnico, gumi itd. prav po znižani ceni. — .0 toči moram še opomniti, da je v nekterih vaseh ta nensmiljenka po dvakrat pobila tudi po polju in iiaičila popolnoma pridelek ovsa, semenske detelje, krompirja, ajde, tižola, tako da prizadeti spomladi tudi teh semen no bodo imeli. Trda bo; ne semen no denarja! Zato, gospodje poslanci, potrkajte pogostno na Dniiaju za naše kmete poljedelce in vinogradnike. (Judno, da se vkljub temu dobé brezvestni ljudje, ki vpijejo: kmet jo kriv draginje — pa jo sam najbolj čuti! Se jedno težavo omenim, ktero imajo naše vasi ob Krki, mislim brod ali takozvane pruke v Lokah. Projšno čase jih je rabila neobhodno grajščina ter jih je vzdržavala: sedaj ko jih no, 80 propadle. Za vasi Loko, Zalog, Scia in drugo sosedne bo velik udarec. Mnogi gospodarji imajo onkraj Krke posestva, gozde, treba je voziti čez Krko drva, nastilo, les, vozove, živino, blago, ljudi itd. Kako zamudo imajo posestniki, ko morajo vozariti tako daleč na vavtovški most. Ker je tu velik javen promet in zveza naravnost z deželno cesto, upamo, da nam Ito tudi vele-slavni deželni odbor šol na roko in tudi prispeval v denarjih, da nabavimo nove prnke v najkrajšem času. Ljud.ttvo je v tej zadevi res v stiski in si ne zna in no moro jiomagati! — Staro cerkev bomo začeli podirati, nekaj oprave, ki je kaj še cjhrargena, bomo oddali v prijazno podružno cerkev M. B. v Dol. Straži, orgije, stebre za kor, prižnico; boUši materijal bomo prodali, kamen pa porabili za škarpo pred novo cerkvijo, gramoz pa in drug drobir spopali po potih, ki drže iz vasi proti novi cerkvi. — Imamo v stari cerkvi lepo obhajilno mizo iz marmorja, ki bi bila Še kras za vsako župno cerkev na deželi; plošča je črne barve, stebrički so mnogobarveni. Ako kdo izmed duh. sobratov tako potrebuje, se lahko zmenimo za-njo. Ajdovec pri Žužciiiliei'ku. 19. dec. zjutraj je zgorel hram v Borštu, v katerem je stanoval Franc Papež, i)0 domačo Kotar, ki se je v plamenu zadušil in obžgal. Prihiteli so ljudjo, ki so se vračaii ravno od zornice a niso mogli več pomagati; Kotar se jo zadušil v plamenu, zgorela mu jo tudi obleka, ki jo jo imel na sebi, —^mrtvega, vsega opečenega so ga ljudje izvlekli izpod stanovanja. Ze v septembru jo zgorel sosednji hram, kjer jo prej stanoval, takrat so je rešil, a sedaj je moral v plamenu umreti siromak. Trst. — Hotelska delniška družba Gr|jan-Miramar v Trstu se jo osnovala z glavnico I milijon kron, katera bo razdeljena na BOOO delnic po 200 K. — Nakupila je dobroznani hotel „Grignano" poleg Miramara ter bo ondi uredila moderno letovišče in kopališče. Leži tik morja v prijetnem zatišju, ki je zavarovano pred severnimi vetrovi, osobito prod burjo. Po nienenju izvedencev lega tekmuje z ono v Opatiji. Jako primeren je kraj za one, ki kaj bolehajo na sojiilih ali na živcih. Hotel je bil vedno prenapolnjen. Prešel jo zravi prijatelji ljudstva in domovino na Nemškem, Angloškeiu in Euskem, v Italiji in na Turškem, kar so učinile žone norveške, v čemer so nam dale zgleii žene peruvanske, to tudi za nas ne more biti nedo-sožno. Naši mornarični častniki in mornarji slove povsod zaradi posebno zmožnosti; samo naši denarni pomočki ne zadoščajo, da bi ustrezali zahtevam potrebnosti, kaj šele zahtevam koristnosti. Ako nečemo biti popolnoma izpodriirjetii iz svetovnega prometa, mora inteligenca našega ljudstva delati na to, da so nemudoma poprimemo izpolnitve našo vojne mornarice. Ne i»ozabijajaio nikoli, da s >adajo izdatki za narodno vojno in trgovsko mornarico med najbolj produktivne izdatke državnega življenja; saj dajo neizmerno priliko za delo industriji, ladjarskim in pristaiiskim napravam, ostajajo do zadnjega vinarja v tuzemstvu, izpodbujajo podjetnost, povišujejo samozavest in ljubezen do domovino ter nas varujejo sramotne potrebe, da bi svoj denar v trenotkn z nabavo ladij v inozemskih trgovskih ladjah pošiljali v tujino. Vsote, ki se pri ladjarstvu pretvarjajo v domače delo ter se kot domač zaslužek porabljajo doma, ne slabé blaginje, nego po njih so samo pretakajo moči v državi. To so izdatki, ki pravočasno storjeni, ne zapreojo samo nedogledne nesrečo in obnbožaifla, nego bodo sčasoma dajali obile obresti. Na morju moramo biti tako močni, da moremo nase obrežje braniti zoper vsakega sovražnika in da svojo jiravico — kjerkoli bi ji kdo oporekal — uveljavljamo s poudarkom m s častjo. Zato deluj vsak dobri rodoljub, no glede na stranko, h katen se šteje, da se razširijo občokoristna stremljenja Avstrijskega mornarnicnega društva; nihče ni previsok ali prenizek, da ne bj mogel zadoščati tej domovinski dolžnosti. - Osnovalo se je na Dunam „Avstrijsko morn, društvo," ki izdaja list „Die Flagge." Članarine je najmanj fi kron. liolj nataiijko se izve pri omenjenem društvu. DomaČe novice. Protialkoholiii shod duhovnikov bo v Ljubljani v četrtek dne 29. decbr. v hotelu Union, Na vsporedu so važna posvetovanja, segajoča v dušno pastirstvo. Premeireni so čč. gg.: Alojzij lîreceljnik z Iga v Cerklje na Gorenjsko, řVančišek Govekar, kaplan, iz Sodražice v Hostro, Viktor Kragel, kajdan, iz Fare v Sodražico ; na Igu je nameščen č. g. Frančišek Golmajer, kaplan v začasnem pokoju. (►sobne vesti. Notranji minister je pomaknil c. k. okr. višjega zdravnika g. dr. Ivana Vavpotič v VIL činovni razred. — G. Karol Golia je imenovan za c, k. davčnega asistenta. Častni občan. Občina Lukovica pri Brdu je c, kr, deželno-sodnega svetnika v Novem mestu g. I. Žmavca imenovala častnim občanom. Umrl Je 19. decembra v]»ok. okrajni gozdar g, Josip Žabkar vsied kapi ter bil 21. dec. med obilno vdeležbo pokopan, ťevci in godba so izvajali žalostinke. V Družinski vasi jn i Itcli cerkvi jo žagino kolo zgrabilo tesarja Simončiča ter mu strlo rebra. Mož je umrl. V Mirni peči so se oglasili tatovi pri Springerju in Hudetti. Stiod zaiipnikov S. [>. N. za novomeški sodni okraj se vrši v ponedeljek 9. jan. I9I1 ob I. uri pop. v Windiserjevi dvorani v Kandiji. Poročal bo g. drž. poslanec E. Jarc in bo vsakemu dana prilika g. poslancu izraziti svoje želje. Občni zbor „liinećke zvezo za novomeški sodni okraj-se vrši v ponedeljek 9. jan. 1911 ob 2. uri pop. v Windišerjevi dvorani v Kandiji. JJnevni redi L) Poročila načelstva. 2.) Volitev odbora in preglednikov. 3.) Slučajnosti, pri katerih poročajo tudi domači državni in deželni poslanci. Potrebe novomeškega okraja v vseh ozirib so velike in obilne, zato pričakujemo, da se člani obilnoštevilno udeleže. , Odbor. Odhor „Ljudsko kTijižiiico" t Šmiliehi prosi vso člane, ki imajo izposojene kqige, naj jih blagovolijo do Novega leta v svrho preuredbe vrniti. Sredi januarja se bodo knjige zopet dobile. Legar. Kakor se nam poroča, se je pojavil na Potovrhu v Smihelski fari legar, ki je zahteval eno žrtev. Drugi so že izven nevarnosti. Knjigovodski tečaj v Novem mestu bo od 27. do 31. dec. Belokranjska železnica — se zopet oglaša — po časnikih, kar je tudi prav in potrebno. Čudno je, da niti ministrske besede in obljube glede to žeJeznične proge nič (?) ne izdajo. Gotovo je ni bol) i'otrebne i>roge v Avstro-Ogrski nego je ta zveza z Dalmacijo. — Piše so, da je ministrstvo zaukazalo politični obhod, ki se zdaj obljublja za sredi januvarija, no, bomo videli, če ho res. — Poslanci so si radi tacega cincarqa dali duška s tem, da so po posl. Vučetiču in Jarcu uložili nujni predlog, naj se dela belokranjske in dalmatinske proge nemudoma prično. — Občni zbor gostilničarske zveze v Ljubljani je soglasno sklenil poslati l»rošnjo v istem smislu na železni.ško ministrstvo. Dr. E. Volčiča knjižico ^Županstvom izročena opravila sodišč" jo deželni odbor kranjski priporočil vsem županstvom. Knjižica stane samo 40 h in se dobiva kakor druge že ob času opisane pravne knjigo pri dr. Volčiču v Novem mestu in po knjigarnah, tudi pri J. Krajec nas), in Urb. Horvat. Književnost. „Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju". Spisal Ant. Kržič. Cena 1 K 60 h broš., 2 K v platno vezano, za pošto 20 h. Kqjiga opisuje najimenitnejši ]>redmet v človeškem življei^u; našo srečo. Saj al pač nihče izmed nas bolj ne želi nohene reči, nego sreče. Knjiga je spisana n» zanesljivi podlagi: Zemeljsko srečo si pridobi le oni, ki tako živi, da si služi večno srečo v nebesih, ker je ista pot do časne in večne sreče. Torej je to delo hkrati nekakšna preprosto pisana apolo-getika. Naslov: „Osmero blagrov" je opravičen v tem, ker je vsa tvarina zasnovana in razprede^ena na podlagi onih čednosti, ki jih je Jezus posebno jjoveličeval. „Sreča" in „vesele" se obravnava v bolj veseli in prikupni obliki. V to svrho so zlasti dobro došli mnogi zgledi in razne primere, ki blagodejno prepletajo teoretiške spise. Ta knjiga ni, kakor mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako povestico, kar slastno prebravši, vrgel v kot ter se nikdar več ne zmenil zanjo. To je prava družinska knjiga, ki naj se opetovano čita iz nje, skupno in posamič, ker ,šola ze-me^ske sreče je pač šo!a, ki se konča šele z zadqo uro. Ta ki^iga ima poseben pomen za praktično vzgojo mladih in starih, vredna je, da jo ima vsaka slovenska hiša. Gospodarske drobtine. — Kmetijska tečaja v Višnji gori i» v Dobrei)oljah sta bila zadnjo nedeljo in tudi pondeljek deloma prav dobro obiskana. Obisk v nedeljo zjutraj je bil slabši, popoldne pa prav mnogoštevilen. To kaže, da je ob nedeljah popoludne najugod- nejài čas za take prireditve. Severta se to ravna tudi po krajevnih razmerah. Po nekod je po jutranji maši ugodna prilika za take tečaje, drugod zopet ne. V Dobrepoljah se je v pon-dejjek dopoladne zbralo več kot 80 gospodinj h tečaja o prašičji reji. Siedile so z vsem zanimanjem pouku in stavile na zadnjo še razna vprašanja tičoča se izbo^šanja praaičjereje... To zanimanje 80 mora z veseljem priznati in bi bilo le želeti, da bi se povsod kazalo toliko zanimanja, ki je prvi pogoj za vsak napredek. — Kmetijska tečaja v Vinici in v Artlešičili se priredita 6., 7. in 8. januarja 1911. Na sporedu tega tečaja so predavanja o vinarstvu in kletarstvu (predavatelj nadzornik Skalický), 0 sadjereji in uporabi sadja (strokovni nčiteJj Zdolšek), o prašičji reji in govedoreji (ravnate^ Rohrman) in o kmetijskem zadružništvu (kondsar dr. L. Pogačnik). Natančneji spored se naznani po lepakih. Nnjno želimo, da bi bila udeležba pri oboh tečajih mnogoštevilna! Vsak tečaj je zdrnžen z vprašanji in odgovori, zato se po predavanju lahko oglasijo udeležniki s svojimi vprašanji iu svojimi težnjami, ki jih imajo pri posameznih strokah svojega kmetijstva. Slednjič se ima vsako predavanje podpreti tudi z praktičnimi razkazovanji, v kolikor dopuščajo krajevne razmere. — Kmetijska tečaja v Vavtavusi in v Žiižemherk» se vršita 22. in 23. januarja 1911, Natančneji vsporcd prinesemo v prihodnji številki. — Mlekarna uu Ormu je začela sprejemati mleko od vnanjih strank in ga oddaja naročnikom po razmerju dobavo in seveda po običajni ceni. Kolikor mleka bo mlekarna dobila, toliko ga bo lahko oddala. Pripominjamo pa, da je mleka v okolici malo in da ga jo težko dobivati! Tudi iz mesta so je dosedaj oglasilo le malo strank, ki želijo mleka. Micko so iz mlekarne na Grmu prinaša naročnikom v hišo. — Poparjen deteljiii senipir za kokoši. V zimskem času, ko manjka kokošim zelene krme, je prav, če jim itokla-damo nekoliko sempirja in če ga v ta namen poparimo. Za jatranje pokladanje se sempir že na predvečer pripravi na ta način, da ga v škafu poparimo, čez noč pokrijemo in v škafu pustimo. Sempir se primeša drugi mehki klaji, navadno kuhanemu krompirju, kateremu se primešajo tudi otrobi. Najboîj.si je deteljni sempir. Sempir nadomešča zeleno klajo in naredi, da imajo tudi zimska jajca lepo rumen rumenjak. — Šte^e živine 31. decembra. Za to štetje je napovedati število živine, ki se redi na posestvu. Trenotno stanje po na-.šem mnenju ni pravo in ne more biti merodajno, pač pa število, ki se redi čez leto in dan ua dotičnem posestvu. Pri štetju ljudij je položaj nekoliko drugačen in je merodajno število, ki se šteje 31. decembra. — Kuga v gohcii in na i>arkljih se je pojavila tudi žo na Štajarskem in sicer v mariborskem okraju. Bolezen se prenaša celo na ljudi. Zato se svari po teh krajih pred uživanjem surovega ali nezadostno kuhanega mleka. — — l'oklfuiajije orehovih tropin naj se prične po malem, da se jim živina polagoma privadi. GJedati je tudi na to, da so tropine popolnoma sveže in zdrave. Starejše in žaltave tropine lahko povzroče nevarne želodčne bolezni. Skraja je pokladati na dan po Vi kgt pozneje ko se jim živali popolnoma privadijo, po 1 do 1 kg. — Mrzli svinjaki so slabi, ker se v takih svinjakih zapravi veliko krme za razvoj potrebne telesno toplote. Oe imamo slabe lesene svinjake, naj se ti dobro zadelajo. Velike špranje in luknje je treba zamašiti. Sploh je gledati, da nam prašiči ne zmrzujejo. Če ve|ja to za prašiče sploh, velja So posebna za mlade prašiče in za praseta. Preglejmo toraj naše svinjake in zavarujmo jih proti mrazu. Če treba, naj se zabijejo večje luknje z deskami, velike špranje z remeljni. Listnica uredništva: G. S. K. Dunaj : Sam» lokalnega pomeca. Loterijske številke, GRADEC, 10. decembra 14 31 87 21 47 TRST, 17. decembra 58 8 25 72 52 Gostilna v zvezi s hovačnico se oddu takoj v uiyeni. — Poizve se v graščini Otočce, pošta Št. Peter pri Novem mestu. 266-2-1 Dražbeni oklic. E 682/10 «57/10 732/1Q Dne 30. decembra 1910 dopoldne bo pri ipodaj ozu&meujeui eodniji T iibi it 8 dražb» ÍD »cor; ft^ ob 10. uri teni^išča vlrti. âtv. 156 k»t. obi. Žđinja va*, obatojeSena ií ene sidamee, vinograda in painika na TrSkigori poleg Bajnof»; b) ob pol 11. uri ene Eetrtinke «emljišča vloř. Ětv, 638 kat. obfi, Radolfavo, obetojećega it hiše St, 364 v Novem niMtn poleg noTe ginnaiije, dveh vrtov, dveh njiv in ene hoste; o) ob íl.uri zemljišđa vloí, itv, 455 in 466 kat ob6. Cerovec, obstoječega is treh vinogradniških parcel. Goreijjini nepremičninam je določena vrednost: ad a) 1528 K; ad b) to je eni četttiniti 4828 K; ad o) 20 K. Naimanjii ponndek, pod katerim se ne bo prodalo, pa cnagai ad a) 1018 K 67 b; ad b) 3ïl8 K 70 h; ad c) 80 K. S tem odobreni dražbeni pogoji in listine, ticoče ee nepremionin, se morejo med uradnimi nrami v ijsbi iStv, 6 te aodnije pregledati. C. kr. okrajno sodišče v Rudotfovem, odd. dne 28. novembra 1910. 273 Svarilo! 268 Za dolgove, katere napravita moja ndl. sinova Janes! Alojzij Tršelié, nisem plačnik. Janez Tršelič, posestnik na Šutni in Pristavi, po.šta Sv. Križ pri Kostanjevici. v useh ûobrlh lostnoaHh, v flstot). izdatnosti, milobl in nizNI teoi. St. 1672. 271 Podpisano mostno županstvo opozarja tudi letos na hvalevredno navado, da se si. občinstvo oh novem letu in godovih poslužuje odvoznif; ter vfjudno prosi, da blagovoli tudi letos kar v največjem številu poseči na korist mestnim ubogim po odveznicah, ki se dobivajo pri mestnem županstvu. Imena se bodo objav^ala v Dol. Novicah. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 15. decembra líílO. J. Ogoreutz, župan. St, 1663. 'm Po iilcnu 3. postave z dne 29. marca 18(i9, at. 67 tlrž. zak. se bode vriiilo itrihodnje leto (judsko štetje in^ štetje domače koristne Živali po Btaiqu z dne 31. dec. 1910. SteJ bo popisovalni komisar od hišo do biše. Vsak imetnik stanovališča in vsak hišni posestnik je zavezan dati popisovalneinii komisarja zahtevana pojasnila in sicer: 1.) rojstni dan, mesec, leto; 2.) rojstni kraj, okraj, deželo; 3.) domovinsko občino, okraj, deželo 4.) stan in [loklîc vseh oseb, ki ae udeležujejo stanovali.^í:a in tistih sinov in tistih v samskem stanu iiahajajoĚih se hčer, ki se ne udeležujejo skupnega stanovališča, i)a še niso samoi>ravni, kakor tudi sedanje bivališče teb sinov in hčer. Kot dokazila za navedene podatke si morajo imetniki atanovaliSia in hišni posestniki priskrbeti rojstne liste, domovinske liste, delavske, poselske bukvice, potae liste, in sicer tako pravočasno, da jih bodo mogli popisovalnemu komisarju na njegovo zahtevo takoj pokazati. íía one moske osebo, ki so rojene v času od I. jan. 1891 do 31, dee. 1901 v Avstriji in imajo tudi domovinsko pravico v kaki avstrijski občini, dobijo iitietniki stanovanja, odnosno družinski gospodarji koleka proste iz uske iz rojstno knjige pri pristojnem župnijskem uradu, katere izpiske morajo popisovalnemu komisarju, ne da bi bilo treba posebnega poziva, takoj izročiti. Za ono fante pa, ki so ]>rcd časom od 1. jan. 1891 do 31. dec. 1901 v inozemstvu rojeni, pa v kako avstrijsko občino pristojni, treba je uradno poverjenih prepisov krstnih listov. Imetniki stanovanja ozir. družinski gospodarji, ki imajo shranjene izvirne inozemske krstne liste, naj se zglase pri c. kr. okr. glavarstvu, da jim bode le-to napravilo prepis krstnega lista. Za vsako stanovališče ima imetnik stanovališča ali druga zanesljiva oseba družino pojii»ovalnega komisarja, kateri bode svoj dohod pravočasno naznanil, pričakovati. Vsi gostilničarji se pozivíjejo, goste, ki bodo pri qjih prenočevali od 31. dec. 1910 do 1. jan. 1911, vprašati za gori navedene podatke. Natančnejša pojasnila dajo podpisano mestno županstvo. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 20, dec. 1910. St. 1694. 270 Podpisano mestno županstvo naznanja, da so vršijo dne 29. decembra 1910 v mestnem uradu naslednje dražbo in sicer: ob 10. uri 4lo}iol(hie /a oddiijti inestiiili voženj, ocl^on.ske ItrijM-ege in odfïoiiske hrane zii L 11)11, ob [tohi H. nri dopoldne ziL oddajo dimnikarskili del za leto 1!>11. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 20. decembra 1910. J. Ogorentz, župan. Lepa SE opeko krita hiša, pod katero se nahajate dve kleti in lilev, z goBpudarskiin poslojijeiD, satJnira Trtotn in njivo (2 mernika jiosetve) poleg hiáe, in k hiSi spaiisjoue njive (10 mernikov poietve), se iz; piast« roke proiU oh drîavni cesti v Smoleni vasi 49 pri Rndoifovem. — VeÈ Be iïve pri lastnici U. Gorie mvnotaai. B67 26» (ozii-onia tri) pripravni za pisarno z razgledom na Glavni trg se tivkoj odciaste pri IJiidovik-ii Ferlič-ii v Novem mest«. Kavno tam se tudi sprejme UČeiieC, ki ima veselje do »lesarsko obrti; dobi hrano, prosto stanovanje in plačo. Sedem lončenih peii, ki so dobro ohranjeno in se lahko še vidijo postavljene, se dobijo pO nizki ceni v bolnišnici Usmiljenih bratov : v Kandiji. 28002 Izdelovolnica peči in glinastih izdelkov na Drski pri Novem mestu. píĚ^ Ljubomir Orlando se vljudno pnporočuje "lííiT slavnemii občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — Specijalist za popravila slabo postavljenih pečij in štedilnikov. gi^ Solidno delo in triletno jamstvo. Prav posebno lepo posestvo na prodaj. Hiša ]>ri farni cerkvi, tik državne ceste, 15 minut do kolodvora. Hiša je enonadstropna, s štirimi sobami, veža, kuhiiga in jedilna shramba. Hiša je pripravna za vsaki obrt, za prodajalno, fiostilno itd. Cimper je ves z opeko krit. Zraven je en klet, štala in hlevi in topier kozolc, lepe njive, na katerih se poseje do 24 mernikov. Xa dva voza sena se nakosi. Loi» gojzd, da se lahko rodi dve kravi, en konj in .šest prešičev. — Več jjovê Ivan Jutraž v Trebnjem — Dolenjsko. S64 Stavbišče. Okolo 26.000 metrov ali 5 oralov veliko zemlji.šče, jako pripravno za stavbo, poleji katerega teče vodovod, je na ju'oOaj aknpaj ali pa tudi parcelirano v Kandiji pri liiidolfovein. Ako kupec plača le ono tretjino, ostanek po dogovoru. — Več pove Anion .lacaz v Itiidtilfovem, pri katerem se dobijo tndi pristna in zancstiiva istrska vina. 875-3-1 iiinograd w Tršhi gori na novo zasajen, Zraven spada zidanica in vsa priprava. — Več 80 izve pri lastniku Jožefu Osoliiik — Novo mesto št. 131. \liilo posestvo se proda, obstoječe iz vsega hišnega poslopja brez poda in gozda; njiv je 8 mernikov posetve. Gozd se tudi lahko kupi. Vse je v dobrem stanu ter od farne cerkve 20 minut oddaljeno. — Cena se izve pri g. IvHii Kostajiioviru, trgovcu v Mirni peči. 266 bel, z rujavimi lisami, se je zaletel, Kje 80 nahaja — pove _i upravništvo Dol. Novic. Mesarija in klavnica Lovski pes v iiajlujljšeni stjinii in jiostavno iiarejeim se odda s 16. jiinnvarjein 1!H1 v najem. — Najemnina po dogovoru. Obrne naj se na lastnico ustmeno ali pismeno. 254-2-2 Cecilija Hrovat — Žužemberk St 28. Stavbeni prostori na lepem kraju se v poljubni meri in po ugodnih cenah pro- dajOi Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 234-0-6 Stenski koledar za leto 1911 je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec iiasl. v Novem mestu. — Cena 40 vinarjev» s poštnino 10 vinarjev več. — Za Ljubljano in okolico ima zalogo „Prodajalna katoL —--tisk. društva (Ničman) v Ljubljani". Prav primerna darila za n^^fx \r\ r\r\\gf\ lf>^r\ se dobijo pri J. Krajec nasi, in Urban Horvat IjU^I^ lil IlOVO llClU - v Novem mestu. == Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in ohoiicp reg. zadruifa z neomejeno zavezo Y lastiieiu domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, Oe jc igcn ud ali ne, ter obrestuje |)0 ^ -mi na loto brez odljitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za Lraniliie vlofje kakor za vse poeojilmčne nbreiiioiti — jamùi poieg reieTvoega zaklada in deUžer úez 320() zailrnšnikov t Taem STojim premoženje m. I2 tejjra se razvidi, da nialukateri denarni savud nudi tolike vaiao^ti kakor kandijsnska hranilniL-a. I f mm liripnvoHt, liatar in zasHžftiijft, »sldvski Kupite če imate: in (Jiišljivi kašelj nié druzega, kakor fino dišeče: KalserjBve ppsne haramele s „tremi smrehami". TííMK) notarsko poverjenih izprićcval od zdravnikov in privatnih oseh dokazuje jfotov uspeh. Zavoj ','0 in 40 vhuirjev. Ovojček (iO viniirjev. Dobi se v lekarnah: Ber^ímuiui Josip, Novo mesto; Aiidrijaniè - Novo mesto, - 265-:i0-2 Nalrozličnejše mične novosti ! Primerna darila za Mt in novo leto priporočata Brata Kobe (W. SeidI nasi, v Novem mestu). XPolOTT^ par juncev, en samec pa ena telica, je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem. 2P222 Farno opekarna cLlSê^^uy ima vciino v zalogi (14-0-20^ najboljši iii najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja »prejema «skrbništv« çrasfîiiie Zaloç (ïîreiteiian) pri Uiuiolťoveiii. Zastonj in poštnino prosto ' 'poStJe na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog; DomaČa knjižnica 1911 Seznam izbranih najboljših del slovenske literature in - - - svetovne literature v dobrih prevodih - - - knjigotržnica Ig. pL Kleinmayr S Fed. Bantberg v Ljubljani. Izdajatelj ia sslužaik Urban Horvat. Odgovorni ttre "r. t". ^r ' , • .-.•■ t . " . ' ' W r ' -.. • . -r . • • - • V.*^'/ • ; « v • • , ■■ -5.V \ .-.v; • ' t ••• ■M ' -SI •• t . • • • ' • • / - i , # ^ C». ' • A A -r-M^fâ î . J V V 1 . .. v. \ * • ^ • • J» r • : tr— i i. o ' à- V' •.O-'', -v-?' ''A '. ' J , • • .-..... ^ ■ • ^ i Vf : ' ft • -, .* .. L- ■ ; v .A J J* '' __ . ■/ __ , . • • * • ■ • . .1 » v A i . • 7___ . •• *•! - ■ .■ ^ . . - • »» ■ - . I '■■•ČViS-^ ' ■ ■rA'"^^-. • 'A' • S . • -'..^-.ATr, -«.v- • - • raO A i- .. •■-r/'^r;-:-- T i vt^'- y ,-^jié'-