postnimi platana v gotovini LetO LV1. V Ljubljani, V nedeljO^dne 1. julija 1928. St. 147. Posamezna številka 3 om Naročnina DnevnaIzdnJ" za drŽavo SHS me«e( DO SO Din polletno 120 Din celolelnu M0 Din za inozemstvo meietno 33 Din a Izdaja celoletno vjugo-slavili isODln. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 »tolp. petlt-vrsla mali oglasi po l'SO In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlikem delu vrstica po 10 Din O Pn vač)em g Izide ob 4 zfulrat razen pondeljho ln dneva po proznlKu OrednUliio /e v KopUar/cvt ulici »t. 6IIU Hohoptal ac ne vratalo, pelranltlrana pisma se ne aprc/cmalo •» Uredništva tcl«foo it. 2030, upravalštva št. 2329 Političen list sza slovenski narodi Vprava /e vKopltarlcvl ui.št. 6 - Čeke račun: £/ubJ/ana štci. ID.fiJO ta 10. xa Inserate, Sara/cvošt.7363. Zagrni " Vraga In Dunaj št. 24.'--- št. 39.011. Dr. Čampa: Z Orli na Stadion! Milijoni mrtvih krijejo evropska bojna polja; milijoni ranjenih se bojujejo s zdravjem; milijoni invalidov so šivi spomini tistih dni, ko se je uničevalo zdravje in vpihavala luč življenja; milijoni med vojno slabo vzre-jenih, v pomanjkanju odgojenih nositeljev mladine čuti o odraščajoči dobi, da je bilo pomanjkanje strašno. Kaj čuda torej, če je bil ne samo v Evropi, ampak tudi drugod klie po zdravju eden najglasnejših in da se je o zdravilnih sredstvih doraščajočega rodu, ki naj vodi usodo Evrope v nastopajočem stoletju, najbolj povpraševalo, še drugo lice nam je nudila povojna Evropa. Klic po industrializaciji je našel odmev, kakršnega si niso mogli predstavljati niti zagovorniki najliberalnejšega industrializ-ma. Tovarniški dimniki so se postoterili; livade in travniki, gozdovi in polja se spreminjajo v kamenita morja mest in velemest. V njih se gnetejo številne rodbine, katerim je pretrgana zveza v življenjem, kjer diha zdravje, kjer diha solnce, kjer se preraja človek, kjer se tesneje združuje z naravo. Kaj čuda torej, da so evropski narodi stopili v vrsto medsebojnih tekem, da so evropske vlade skrbno na delu, du temu gibanju nudijo podporo od svoje strani, da določujejo že prostornino jtrostega zraka, ki mora biti vsakemu svobodno na razpolago! Kaj čuda, da se gradijo zunanji simboli tega pokreta: Stadioni telovadcev. Milijoni razbitih src, bodisi da so razklani v boju za življenski obstanek, bodisi da so razdvojeni umetno — strankarsko, bodisi da je bila peza povojnega družabnega življenja prehuda in je niso vsi zmagali ter je zmagal eden nad drugim! Imamo pa tudi milijone prijateljstva, tolažbe, veselja in desne roke sočloveka potrebnih. Kaj čuda torej, če so se zbrali plemeniti duhovi, od-gojevalci mladine, ki so hoteli vsem tem pojavom napraviti konec, združevati ljudi baš v dobi, ko se smisel skupnega življenja in skupnosti usode najlažje vkorenini, ko so zbirali z eno besedo mladost vseh slojev in stanov, da jih obvarujejo pred zmotami sovraštva in jim vlijejo v srce več veselja, več življenskega optimizma! Milijoni vrženih v življenje, brez smisla vzgoje in poduka potrebnih! Ki so tavali in omahovati kot biljke, pa se v praktičnem življenju, bodisi da je ležala krivda v pomanjkanju izobrazbe, vzgoje ali v priroje-nosti, bodisi da je v njih opešala moč in vera v lastno udejstvovanje, niso znašli. Kaj čuda torej, če se, kot še nikoli poprej, poudarja misel organizacije, misel urejenega življenja, misel prostovoljnega izobraževanja in vzgojevanja, misel, da je le v skupnosti moč! Kaj čuda, če je prijela roka, ki je odgovorna za usodo narodov, ravno pri mladini in ji vceplja te misli že v zgodnji mladosti, ko se izoblikuje končni značaj! Milijoni, katerim je anarhizem povojne dobe izruval iz srca vest, da v njej ne nosijo več imena brata, setre, staršev, soseda, vasi, občine, domovinstva, naroda in države kot vprašanje vesti. Kadar pa je vprašanje vesti izruvano, je odprta pot vsem razdiralnim pojavom. Kaj čuda, če so bili vsi, ki so opazovali te pojave, v skrbeh za obstoj družbe, naroda in države, in da so obrnili svoje oči zopet v mladost, ki dorašča in ki prevzema odgovornost za sebe in nastopajoče delovanje. Kaj čuda, če opazujemo povsod restavracijsko delo na obujanju vesti! Res je, da vsi ti pojavi niso obteževali enako vseh narodov. Res je tudi, da ne gre hlapčevsko posnemati tujih sredstev za ozdravljenje bolezni. Res je pa, da je težko ločiti in postaviti mejo, ki bi vplive tujih narodov zadržala, kakor je tudi res, da so se vsi ti pojavi pokazali tudi pri nas Slovencih, in bi bilo zmotno zanikati jih. In če se drugi narodi tnidijo v začrtanem smislu za obnovo, okrepitev svoje mladine, bi bilo brezvestno, če bi slovenska mladina, tekajoča zdravja, izobrazbe, vzgoje, skupnosti naroda, izoblikujoča se v samostojne posameznike, pri katerih ne bo trpela celota, mladina, ki išče soglasja med duhom in telesom, ki se uri o disciplini, organizaciji, samostojnosti in pravilni podrejenosti — ce bi torej ta mladina ne našla sočustvovanja, so podpore vsega slovenskega naroda, za čigar blagor je v prvi vrsti započela svoje delo. Ali bi bilo torej čudno, če slovenski narod danes, ko stopa slovensko Orlovstvo lfladi ni treba podati ostanke r Belgrad, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Vlad« jebila od vsega početka na stališču, da je za zadnje dogodke 20. junija kriv edinole zločinec. Zato se v njenih vrstah nikdar niti pomiš-ljajo ni, da bi radi tega dogodka moralo priti v njenih vrstah do kakih sprememb. Ker pa so se pojavile vesti, da zahtevajo demokratski ministri ostavko vlade, je predsednik vlade, da bi presekal vse intrige, sklical za snoči sejo ministrskega sveta. Na tej seji se je razpravljalo edinole o političnem položaju. Soglasno je bilo mnenje, da vlada nima prav no-benega povoda podati ostavko. Ona uživa polno zaupanje vseh parlamentarnih klubov, to je parlamentarne večine. Da bi se to soglasje z vlado jasneje manifestiralo, so demokrati sklicali za ponedeljek ob 10 dopoldne klubovo sejo. Radikali so že na poslednji seji izrekli polno zaupnico in nova seja ni potrebna. Enako je tudi muslimanski klub izjavil neomejeno zaupnico vladi in svojemu zastopniku v vladi Spahu. Demokrati so imeli danes dopoldne sejo. Pred sejo sta ministra Šumenkovič in Milan Grol izdelovala komunike, ki ga bo izdal demokratski klub. V njem bo pojasnil svoje stališče z ozirom na dogodke 20. junija. Seja se je pričela okrog 12. Otvoril jo jeLjuba Davidovič. Navzoči so bili vsi demo-kratski ministri in številni poslanci. Zunanji minister Voja Marinkovič je podal pregled o snočnji razpravi na seji vlade ter orisal trenutni položaj. Marinkovič je izjavil, da je predsednik vlade mnenja, da vladi ni treba podati ostavke. Zato pa je potrebno, da se klub o tem izrazi. Davidovič je na Marinkovičev predlog predlagal, da se vrši prihodnja seja v ponedeljek, ki bo o tem končnoveljavno razpravljala. Danes so bili v avdienci predsednik vlade Vukičevič, notranji minister dr. Korošec in zunanji minister Marinkovič. Slooend - bodimo posredovalci r Belgrad, 30. jun. (Tel. Slov.«) V zelo zaesirenem položaju, ki je nastal vsled nemilega dogodka v narodni skupščini, imamo SIvenci veliko nalogo, da delujemo pomirljivo in posredovalno med Srbi in Hrvati. Niti ni praviteo nti pametno vlivati olja v ogenj in netiti strasti med obema narodoma, kar delajo zlasti samostojni kmeti in Pribičevičevi demokrati v Sloveniji. V tem trenutku se ne sme v narod zanesti duh nestrpnosti. To je zločin, ki ne more roditi dobrih posledic. Zdaj je treba jasno in čisto gledati. Za zločinske strele v narodni skupščini nosi odgovornost samo Puniša Račič in nihče drugi. Hujskanje Pribičevičeve stranke pa ima namen ustvariti neznosne razmere med Srbi in Hrvati, četudi to neprestano demantira. Naloga in sveta dolžnost vseh Slovencev pa mora biti, da vplivajo povsod pomirljivo. Iskati je treba vse poti in vsa sredstva, ki bodo ta spor ublažila in dobro delovala za mir med Hrvati in Srbi, ne pa dražiti ran, da bi še bolj skelele. Pribičevič spada med tiste politik«, ki lahko žive od medsebojne mržnje Srbov in Hrvatov. Prej je stal na strani Srbov, sedaj pa se Je postavil na stran Hrvatov. Vedno je bila njegova politika škodljiva. Južni Siooani so doooij dorasBi London, 30. junija. (Telegram našega dopisnika.) Angleška javnost je bila te dni toliko zaposlena z vestmi o uporu na avstralskem parniku »Jervis Bay«, z zagonetno tatvino transatlantske drž. pošte, posebno z nevarnostjo manifesta delavskega voditelja Jamesa Maxtona, ki preti vsej angleški industriji, da ni imela mnogo časa, da bi se bavila s tragičnim dogodkom v Belgradu. V interesiranih političnih krogih pa vlada mnenje, da se je težavni položaj, ki ga je izzval zločin v belgrajski narodni skupščini, prilično olajšal s hitro in odločno akcijo notranjega ministra. Čeprav je zadržanje jugoslovanske opozicije, ki je preprečevala vsako pomiritev z močnim italijanskim sosedom, izzvalo tukaj začudenje in obsodbo, je vendar atentat na hrvatske poslance povzročil odklonitev. Vendar se smatra, da so odveč komentarji in nasveti, ker so južni Slovani danes dorastli, da si sami s pomočjo pravice in človečanskih principov utrdijo svoje težke notranje naloge. V Angliji sami se je pred par leti pripetilo, da se je nek ugleden član vladne večine Horatio Bot-tomley službeno odstranil iz parlamenta, državni kriminal pa ga je obsodil v ječo radi goljufije in poneverbe denarja. Radi tega obstoja prepričanje, da bo član jugoslovanske skupščine prejel za mnogo večji zločin zasluženo kazen. Nek konservativen prvak je v razgovoru z Vašim dopisnikom izrazil svoje občudovanje nad neumornim trudom, strplii-vostjo in uvidevnostjo vladarja pri reševanju in ublaževanju raznih problemov, ki so neizbežni pri ustvarjanju novih držav, kakor je kraljevina SHS. č Zagreb, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes se je vršila seja vrhovnega sveta Hrvatske pučke stranke. Seji je prisostvovalo okrog 60 delegatov, z dežele, predvsem iz Dalmacije, Hrvatske, Slavonije in Bosne. Po obširnem poročilu Stjepana Bariča so posamezni delegati poročali o položaju stranke in o razpoloženju ljudstva, posebno po nesrečnem atentatu v narodni skupščini. Nato se je razvila debata o orijentaciji stranke. Popoldne so se konference končale. O seji se ni izdal noben komunike. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, so se na seji sprejeli sklepi, ki so v skladu s tradicijo in programom HPS. S kom-petenlnega mesta moremo demantirati vesti današnjega ljubljanskega »Jutra«, ki se nanašajo na HPS, ker so popolnoma izmišljene in brez podlage. Delegati HPS, ki so prišli iz raznih hrvatskih krajev na sejo vrhovnega sveta, posebno ostro in z velikim ogorčenjem pripovedujejo o razpoloženju hrvatskega ljudstva v vseh krajih radi tega, ker je Stjepan Radič dovolil, da se v teh težkih časih Pribičevič postavlja kot vodja Hrvatov. Posebno v simbol svojega dela — v stadion Orlov, slavi ta dan kot svoj narodni praznik, kot dan upa in zmage, kot dokaz, kaj premora skupno del.n} dokaz ponosa, pridnosti in požrtvovalnosti.! če je ves slovenski narod c duhom in dejansko po svojih zastopnikih danes s fanti-Orli in dekleti - Orlicami na stadionu?! so naglašali, da so radičevski vodje po trgih in vaseh izgubili glave in da so vse važnejše posle prepustili samostojnim demokratom. Radi tega obstoja bojazen med hrvatskim ljudstvom, posebno na deželi, da ne bi morda Pribičevič nastopil proti Hrvatom tako, kakor je nastopil 1. 1918. Kaj bo napravil Radič? Včeraj in danes je imelo sejo vodstvo Hrvatskega bloka (pra-vašev in federalistov). Na seji se je govorilo o političnem položaju. Do končnoveljavnih sklepov ni prišlo. Iz krogov federalistov smo zvedeli, da čakajo na to. kaj bo napravil Stjepan Radič, nato pa bodo zavzeli jasnejšo ori-jentacijo. Kot bi Citati „3utro"... e Milan, 30. jun. (Tel. »Slov.«) »Popolo d' ftalia« se zopet oglaša s komentarjih o vzrokih, ki so privedli do »tragedije v skupščini in krvavih dni v Zagrebu« in ponovno polemizira z Sauerweinom. Zaman so nasveti francoskega tiska Jugoslaviji, naj se ozre okoli in naj ne kompromitira svoje države pred tujcem, saj je smešno zahtevati od bolnika, naj ne toži in naj pozabi na svojo bolezen. Pavle Radič in druge hrvatske žrtve so padle, ker so protestirale proti srbskemu režimu. Pavle Radič in tovariši so dali svoje življenje kot glasniki desetih narodov ki ječijo pod velikosrbsko soldatesko. Nobena diktatura ne rekonstnikcijska vlada ne more rešiti narodnostnega spora v Jugoslaviji. »Globoka kriza gre z ognjenim plamenom in krvnimi stra- hotami skozi državo. To je kriza države, ki je bila napačno ustanovljena. Clemenceau je hotel zgraditi proti Italiji novo Avstrijo. Današnja Jugoslavija ni nič drugega kakor Velika Srbija, ki je podjarmila Slovence in Hrvate. Slovenci in Hrvati nimajo lastne državne uprave, ampak jih tlači srbska soldateska.« V Pribičeviča obupujejo. Večina italijanskega časopisja označuje članek ljubljanskega »Slovenca« »Pod Pribičevičev jarem« kot simptoma-tičen za razvoj morebitne vladne krize, članek se spravlja v zvezo z vestmi, da ni izključeno, da ne bi bilo dr. Korošcu poverjeno predsedništvo nove vlade. Pribičevič - proč od Hrvatov! č Zagreb, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Vse vesti, ki so se v zadnjem času širile o sklepih KDK o njenem bodočem delu, so izmišljene. Večji del Radičevih poslancev čaka, da Stjepan Radič ozdravi, da ga rešijo izpod Pribiče-vičevega direktnega vpliva. V zagrebških vrstah HSS, kakor tudi med ogromnim številom Radičevih poslancev vlada veliko nezadovoljstvo radi tega, ker je strankin podpredsednik Predavcc prepustil v KDK besedo Pri-bičeviču. V zadnjih dneh so se vršile konference HSS, katerim so prisostvovali ugledni člani iz Zagreba in okolice ter tudi člani vodstva. Na konferncah je prišlo do težkih sporov zlasti radi tega, ker je Pribičevič v KDK zavzel take mesto. Splošno je prepričanje, da mora priti med radičevci do odkritega spora ali celo morebiti do razcepa, ako bo hrvatsko politiko še dalje vodil Pribičevič. Zadušnice za poslanci č Zagreb, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Danes so se po hrvatskih mestih in vaseh slovesno opravile zadušnice za pokojnima poslancema Pavlom Radičcm in Basaričkom. Posebno je bila slovesno in številno obiskana zadušnica v Zagrebu, ki jo je opravil nadškof Bauer. Enako v Splitu, Dubrovniku, Osijeku in drugih večjih mestih. Ranfencem gre na bolje r Belgrad, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Radiče-vo stanje se je zelo zboljšalo. Temperatura je 37. Radič spi celo noč zelo dobro. Osebno je Radič živahen in vesel. Enako se počutita tudi dr. Pernar in Grandža. Radič uživa francosko juho, kolerabico, grah in hruškov kom-pot. Številni obiski so ga nekoliko utrudili, zato je izrazil željo, da naj ga obiskujejo lc ožji prijatelji. Grandža je že vstal in se je že sprehajal po bolniškem vrtu. Nadaljevanje preiskave. Preiskovalni sodnik Milutinovič se je obrnil na vodstvo bolnice, da mu naj da izkaz o ranah, ki jih je prizadejal Puniša Račič Stjepanu Dariču, Grandži in Per-narju, in poročilo o stanju bolnikov. Poročilo mu je predvsem potrebno radi tega, ker želi za-slišati bolnike. Siavnosti na Cer-pianini r Belgrad, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Proslava na Ceru se je vršila zelo slovesno. Navzoči so bili Nj. V. kralj, zastopniki vlade in narodne skupščine ter številno ljudstvo. Pod planino Cer se je odkrila spominska plošča junakom, ki so 1. 1914 razbili avstrijsko vojsko in jo pregnali na druge stran Drine. Kralj je pregledal najprej čete. Ob pol -2 se je pričela slovesnost. Po za-dušnicah je prvi govoril češkoslovaški general Sirovy. Prečital je spomenico v češčini, nakar je v svojem govoru naglasil, da naj duh, ki bdi nad Cerom, ustvari naše prijateljstvo v dobro obeh narodov in v dobro slovanstva. Nato se je pre-čitalo pismo Združenja rezervnih častnikov. Po govoru češkoslovaškega poslanika Sebe se je izvršilo odkritje plošče. Odkril jo je Nj. V. kralj. Obenem je imel sledeč nagovor: »Bratje! Danes smo odkrili ta znameniti spomenik, simbol naše zmage. Velik je pomen zmage na Cer-planini. Tu so naše divizije po krivično napovedani vojni pod vodstvom našega slavnega vojvode premagale osvojevalce in zmagale nad osrednjima silama. Naj vas ta spomenik spominja velikih žrtev za dosego naših idealov, ki jih bomo ob-varovali z vsemi silami. Slava jim!« Kralj je položil venec z napisom »V slavo junakom, ki so padli na Ceru, Aleksander«. Nato so govorili številni drugi govorniki. Po končani slovesnosti ;e kralj šel med narod in se z njim razgovarjal. Med slovesnostjo so krožili po zraku letalci in metali cvetje na spomenik. Nj. V. kralj se je popoldne ob pol 5 vrnil v Belgrad. finančni minister napeti, ker niso na vladi. Zunanjepolitični položaj države ni rožnat, pa in-scenirnjo demonstracije, vodijo boj do skrajnosti, magari, da se tudi država zaplete v neljube doaodljaje. Ustavijo z najbrezmoralnejšo in najbolj bedasto obstrukeijo vse zakonodajno delo. Zakaj? Ker niso na oblasti. Tega ne dela nobena stranka v nobeni nacionalni državi na celem svetu. Tega ni v Nemčiji, ni na Francoskem, ne na Češkem, ne na Poljskem, ne v Avstriji, to je bilo prihranjeno naši dr-žavi in njenim državotvornim elementom. Še nikdar se ni nobena stranka tako strašno igrala z življenjskimi interesi države in ljudstva, kakor delajo pri nas ti brezvestni ljudje. Državo in naš parlamentarizem je zadela velika nesreča. Ti ljudje hujskajo naprej, iz nesreče kujejo mržnjo, razdrapanost, politično razbrzdanost. Cemu? Zopet samo zaradi oblasti. Patriarhove besede izrabljajo in zlorabljajo za mržnjo in neslogo. Ne poznajo v svojem razdiralnem poslu nobene mere. Niti interesi države niti interesi obče blaginje niso zanje ojnice političnega kretanja. Poznajo samo eno: Brezinernost v hujskanju, mržnjo, klevetanje in hlepenje po oblasti. Kdor hoče, jim naj sledi. Z njimi bo sojen in obsojen. Naš narod je pa zdrav, moralen v svojih sodbah in obsodbah — svojo sodbo je izrekel že mnogokrat in tudi ne bo v tem tež-'kem državnem poločaju okleval s svojo obsodbo nad temi moralno koruptnimi ljudmi! Kardinal Tazzi ismrl Kdo na] jim še verjame? Patriarh pravoslavne cerkve je imel na Vidov dan v sa borni cerkvi v Belgradu nagovor, v katerem se je tudi pomudil pri zločinskem dejanju, ki ga je izvršil v narodni skupščini Puniša Račič na petorico narodnih poslancev. Poglavar pravoslavne cerkve je obsodil prav v duhu krščanstva ta zločin, kakor ga mora veak krščansko čuteči in misleči človek obsoditi. Umor je umor in na tem ne more in ne sme noben političen motiv prav nič izpremeniti. In če je patriarh to sodbo in obsodbo nad zločinom izrekel med službo božjo, je dal svoji besedi samo večji poudarek in brez dvoma je imel pred očmi tudi ta namen, da vzbudi vest javnosti in poedinca. Človeško življenje je sveto in ne objekt maščevalnosti poedincev ali organiziranih družb. To j« poudaril in prav je, da je to poudaril. Kajti so ljudje, ki se igrajo s človeškim življenjem in proslavljajo umore in uboje, ako jim služijo za njihove politične cilje, še več. Umore in uboje tudi izvršujejo mirne duše, kakor smo to doživeli ▼ nedavni preteklosti, ako jim morejo služiti ▼ dosego političnih ciljev. Naša liberalna žurnalistika je vse to do zadnjih dogodkov odobravala. Pod njihovo egido se je vršil teror in nasilje nad svobodnimi državljani, pod njeno zaščito in obrambo so se vršili poboji, umori in vse to je našlo v njenih očeh odobravanje. Vse to je šlo namreč v njihov političen koncept. Po tem potu so m nadejali približati oblasti in vladi. To ■toji in je zabeleženo v analih zgodovine. Tega ne izbriše nobena demagogija in nobeno vpitje. Danes uopet slavi naše liberalno časopisje tvoje orgije. Celo govor pravoslavnega patriarha ji mora služiti za političen kapital. Ves svet obsoja umor v narodni skupščini, ne more biti krščansko mislečega človeka, ki tega dejanja eksaltiranega in sfanat.ziranega nacionalista ne bi z gnusom obsodil, naša liberalna žurnalistika kot ekspozitura stranke protek-torice morilcev delavca Fakina iz dneva v dan stopnjuje svoje hujskarije in nialo da ni prišla do brezumnega zatrjevanja: »Klerikalci so ubili nesrečne žrtve v belgrajski skupščini!« Kar še niso izrecno napisali, to so glavni njihovi eksponenti že v javnosti izjavili. Nesrečne žrtve jim služijo za političen kapital, nesrečne žrtve nečastno in nečloveško izrabljajo, misleč, da bodo s tem zadali udarec stranki slovenskega ljudstva. Mi obžalujemo malo m i sel no liberalno publiko, ki mora dan za dnem citati in poslušati izbruhe okuženih in politično perverznih duš, mnenja smo pa, da tudi to služi za politično ozdravljenje naših bolnih političnih razmer. Naj se razgalijo do dna, naj jih ljudstvo vidi v vsej njihovi ogab-nosti, politični nedoslednosti in demagoški plitvosti, tem lažja in pravilnejša bo potem sodba o njih. Mi bi pri tej priliki le pokazali na drugo misel patriarhovega govora, ki tem brezzna-čajnim ljudem zopet služi le za hujskanje, setev mržjije in poglobljenje družabnih in političnih nasprotstev. Patriarh je toplo priporočal slogo, mir in vzajemno sodelovanje. Le v takem miljeju morejo uspevati napredek, kultura in svoboda. In vsega tega je naša država in naš narod tako zelo potreben, morda bolj potreben kakor katerikoli narod. Pa tudi te besede služijo tem elementom za golo hujskanje in setev mržnje. Teh ljudi ne bo izmo-drLLa nobena nesreča, tudi nobena še tako velika državna potreba jih ne bo pripeljala na pot treznega premisleka in pravične ocene. Po tem potu £ i Lv/dili v stari državi, po tej poti hodijo vseh deset let v novi državi. Ali ni vse njih delo obstojalo vseh deset let samo v de-nuneiranju Slovencev v Belgradu? Ali niso vseh deset let šarili z očitki separatizma, proti-državnosti, plemenskega sovraštva? Ali niso Hrvatov preganjali za žive in mrtve, ker niso hoteli kloniti tilnika pod klavdijevski jarem Pribičeviča in njegovih trabantov? Ali niso mobilizirali ves državni aparat, ulico in javnost proti SLS, ker si je drznila imeti slabo sodbo o njihovi ustavni ureditvi države? Na tisoče žrtev — krvavih in nič manj bolečih nekrvavih — je padlo pod absolutistično knuto teh ljudi. Takrat so bili pač na vladi ali blizu vlade, zato jim je bilo vse protidr-žavno, kar ni šlo z njimi. V zadnjem času se je list preobrnil. Niso mogli v vlado. Motali so se in motali, pa nt šlo. To jim je bilo dovoljno, da so pometali vsa svoja načela in vse prešnje svoje navdušenje v ropotarnico. Kar jim je bilo prej proti-državno, kar prej neizpremenljivo, mahoma i/premenijivo in kar je glavno, vse to novo orožje jim je mahoma postalo dopustno za vsak kakršenkoli boj za oblast v državi. Nobena državna potreba ni bila tako velika, da bi jih zadržala v njihovem naravnost divjaškem boju za oblast. Ali je že kdaj katerakoli stranka tako brezobzirno in neodgovorno nastopala v narodni skupščini kakor ravno ti ljudje? Ali ni sam njihov poglavar izjavil, da vodi boj s skrajnimi sredstvi do uničenja? Ali je že kdaj vladala taka podivjanost v skupščini in javnem življenju kakor pod vplivom in reakcijo psovk, klevet in osebnega žaljenja, ki so ga ti ljudje vpeljali v meri, kakor še ni bil vdomačen v nobenem parlamentu na svetu? Ali naj maT začnemo prinašati vse te niokrocveteče cvetke njihove državotvornosti? Država sklepa veliko posojilo v inozemstvu. To je zanje bagatela, podreti se mora, ne sme Drobne vesti iz Vatikana, v Milan, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Papež je državnemu tajniku kardinalu Gasparriju za njegov včerajšnji rojstni dan podaril križ s slonokoščenimi in bisernimi vlogami. — Nea-polski nadškof Ascalesi je včeraj obnovil neapolski običaj, ki se že trideset let ni vršil. V slavnostnem sprevodu ribičev in v spremstvu pristaniškega poveljnika, admirala Sole-rija se je ob solnčnem zahodu odpeljal na morje in po nagovoru blagoslovil morje. • Ker je danes zjutraj umrl kardinal Tazzi, je nastal redek položaj, da so sedaj inozemski kardinali, katerih je 33, v večini proti 32 ita- Če se hoče potvarjati... e Milan, 30. jun. (Tel. »Slov.«) »Corriere della Sera« ugotavlja, da se je položaj v Srednji Evropi in na Balkanu razčistil v prid Italiji. Kljub- temu, da Titulescu ni pretrgal vezi, ki vežejo malo antanto na francoski voz, je on prvi spoznal, da je protiitalijanska politika male antante napačna in noče dovoliti, da bi bila Rumunija slep služabnik v tem protiblo-ku. Tudi notranji položaj posameznih držav male antante sili k reviziji njih politike nasproti Italiji. Ni se lahko proglasiti za varuhe ohranitve mednarodnega statusa quo v lastni državi. ČSR preživlja težko ustavno krizo. Romunija ima svoja dinastična in socijalna vprašanja. O Jugoslaviji pa po poslednjih do* godkih sploh ni treba govoriti. Celo PribiČe* vič je priznal, da je koristno, da se Jugoslavija sporazume z Italijo. Obmejne države fso prišle do spoznanja, da je boljše imeti fašistično Italijo na svoji strani, kakor proti sebi, Ljubi bližnjega, prav! §m\%h v Newyork, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Za demokratskega namestnika predsedniškega kandidata je bil izvoljen Robinson. Smith je v brzojavki, ki jo je poslal Robinsonu, izjavil, da se njegov zunanjepolitični program z ozi? rom na odnošaje med narodi da izraziti v besedah božje zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Glede prohibicije je on za to, da se dosedanje določbe temeljito spremenijo. VemzeSosu grozilo v Atene, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da je grška kriza zelo nevarna. Današnji rojali-stični listi objavljajo ostre članke proti Ve-nizelosu in svarijo čisto odkrito državnega predsedn. Konduriotisa, naj se ne izpostavlja nevarnosti, da ga postavijo pred izredno sodišče, če bi Venizelosu poveril sestavo vlade. Ekstremni rojalistični list »Katimerini« objavlja poziv ligi rezervistov, ki je med vojno delovala kot revolucionarna organizacija vojakov in meščanov proti Venizelosu in bila pozneje razpuščena. Ta list zahteva, naj se ta organizacija osnuje na novo, da prežene Venizelosa. Vprašanje posojila bo kmalu rešeno London, 30. jun. (Tel. »Slov.«) »Times« označujejo Reuterjevo poročilo o sklepu jugoslovanskega poselila za prezgodnje in smatrajo, da se, dasiravno je upanje, da se bodo razna sporna vprašanja pojasnila tako, da končno lahko pride do posojila, o teh spornih točkah sedaj še ni obravnavalo. Razen tega smatra list, da so radi depresije v Newyorku in radi političnih dogodkov v Jugoslaviji ovire, da se izda emisija po pogojih, kot jih želi Jugoslavija. Zato ni več upanja, da se izda posojilo tekom poletja, list pa smatra za važno, da se bo angleški finančni svet med tem časom poučil o prednostih jugoslovanskega stabilizacijskega programa, ker se je stavil kot pogoj, da se ustvari dobro utemeljena valuta. Aiifilifa za KeBloga v London, 30. jun. (Te!. ^Slov.«) Cham-i berlain in Baidwin sta soglasno izjavila de-! putaciii angleške lige za Društvo narodov. Ha bo vlada storiia vse, da se omogoči ustvaritev Kellogovega pakta. Chamberlain je poudaril, da ni nobenega povoda dvomiti, da načrt ne bi lijanskim kardinalom. Kardinal Tazzi je bil v konklavu meseca februarja 1922 najbolj pa-pabilis. Še danes se širi vest, da bi bil pri tretji in četrti volitvi skoro dosegel predpisano dvetretjinsko večino in da do končne njegove izvolitve samo radi tega ni prišlo, ker se je odločno branil sprejeti izvolitev. Tudi med vojno je igral zelo važno vlogo, ko je takrat po vkorakanju Nemcev v Bruselj odklonil zapustiti svoje mesto. Absolutna netralnost, ki jo je kazal napram vojskujočim se državam, ga je pripravila v konflikt z marsikaterimi dostojanstveniki, ki so ga tožili v Rimu, da Tazzi občuje z zasedbenimi oblastmi. L. 1916. je bil poklican nazaj v Rim ter je bil 1. 1921. imenovan za kardinala. postal resnica. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« dostavlja, da se sedaj proučuje, kako bi Kellogov pakt vplival na eventualno vojno med Sovjetsko Rusijo in Poljsko ter Sovjetsko Rusijo in Romunijo. Italija gradi bojne ladje. Italijanska vlada je pri tržaških ladjedelnicah naročila zgradbo križarke z vsebino 10.000 ton in štirih velikih podmornic, kakor tudi dveh motornih priprav za poizvedovalno ladjo. Za spravo med narodi v Praga, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Od 24. do 30. avgusta bo v Pragi svetovni kongres za spravo med narodi s posredovanjem verske zajednice. Predsednik bo nadškof iz Kanter-buryja, kot protektor pa bo prezident Masa-ryk. V predsedstvu bosta zunanji minister dr. Beneš in prosvetni minister dr. Hodža. leglfonarli v Pragi v Praga, 30. jun. (Tel. »Slov.«) V praški reprezentančni hiši je bil danes slovesno otvorjen drugi kongres češkoslovaških legijo-narjev, katerega so se udeležili tudi delegati prostovoljskih organizacij iz Jugoslavije in Romunije, iz Amerike in Dunaja. Na zborovanju so manifestirali za Masaryka, Svehlo in dr. Beneša. Izdali so manifest, ki pravi, da ostanejo legijonarji vedno zvesti služabniki demokracije. Na zborovanju je kot zastopnik jugoslovanskih prostovoljcev govoril slepi major Lovrič katerega so več minut dolgo neprestano pozdravljali. Ko je končal svoj govor mu je predsednik stisnil roko, nakar sta se oba bratsko poljubila med frenetičnim odobravanjem prisotnih. Po zborovanju je bil javen obhod legijonarjev, katerega se je udeležilo 30.000 ljudi. Boj profi komunistom v ČSR ▼ Praga, 30. jun. (Tel. »Slov.«) O priliki, debate, ali naj se dovoli zborovanje komunistov in njihovih organizacij, zavzemajo skoro vsi današnji listi razen komunističnih stališče, da se vlada s komunisti sploh ne sme pogajati, ampak trdno vztrajati na tem, da so komunisti nezakonita organizacija. Zlasti časopisje češkoslovaških demokratov in agrarne stranke zahteva v silno ostrem tonu enostavno razpustitev komunističnih organizacij. Ali je Poincare trden? v Pariz, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Dasi je Poincare dobil v parlamentu nad 450 glasov, se smatra, da si Poincare ne sme delati iluzij o tem, da je včerajšnjo veliko večino pripisovati izključno samo potrebi poslancev, da idejo na počitnice in želji strank, da se stabilizacija franka ne ogroža z novo vladno krizo. Odločitev o usodi kabineta je samo od-godena do jeseni. Francoska poslanska zbornica bo v par dneh končala svoj poletni program, ki obstoja samo iz majhnih točk ter bo | najbrže odšla na počitnice 4. julija. Parla- | mentarne počitnice bodo verjetno trajale do konca oktobra. Drummond na bo kriv? v Pariz, 30. jun. (Tel. Slov.«) Mornariška | komisija francoske zbornice je skelnila, da j povabi mornariškega ministra, naj se opraviči, ker vlada splošno mnenje, da je bil francoski letalec Drummond nezadostno pripravljen za rešitev generala Nobila in ker se je namesto ' Ur'\7»rUp »Strassbonrg«, ki }(* dobila nalog za ' poizvedovanje, poslala v severna morja ena najstarejših ladij, ki ni bila sposobna za to, da povede s seboj letalo. j Zopet Terezija Neumann ! v Miinchen, 30. jun. (Tel. »Slor.«) Smatn se, da je vest iz Budimpešte, da bo neki mad-jarski impresario na Dunaju in v Budimpešti javno razstavljal Terezijo Neumann iz Ko». nersreutha, navadna goljufija. Niti škofijski ordinariat v Regensburgu, niti v Konner* reuthu ne vedo o tem ničesar. Tamošnji žup-nik izjavlja, da se Terezija Neumann nahaja v vasi in da ne misli na to, da bi se kazal« zijalom. Petroiefski vrelci gore ▼ Bukarešt, 30. jun. (Tel. »Slov.«) V r<* munskih petrolejskih vrelcih, v katerih je pred tremi meseci nastal velik požar, kate^ rega so šele pred kratkim pogasili z največ jimi težavami, je danes nenadoma zopet izbruhnil velik požar v nekem vrelcu, od kai terega se je požar hitro razširil na sosedne vrelce. Dosedaj so bili javljeni trije ranjenci in dva mrtveca. Na kraj nesreče so bile tako) pozvane vojaške čete, da udušijo požar. Turška mednarodna banka v Frankfurt, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Orien-. talna banka je izjavila, da je pripravljena sodelovati pri ustanovitvi turške državne banke v mednarodnem okviru. Pogajanja pa se nahajajo še v začetnem Stadiju m ni gotovo, v kaki obliki naj se to sodelovanje vrši, ali v obliki posojila, ali v obliki soudeležbe z delnicami. Prej je že rešiti celo vrsto vprašanj, kakor n. pr. vprašanje anatolske banke in sporazum z otomansko banko, katere privilegiji trajajo še več let- Lepi vzgojitelji so ti komunisti v Moskva, 30. jun. (Tel. »Slov.«) V Lenin-gradskem zavodu za socialno-individualno vzgojo zanemarjenih otrok so odkrili strašne zlorabe. Ugotovilo se je, da je tam več mladoletnih deklic postalo nosečih, ugotovilo se je pijančevanje in več tatvin, pri katerih so bili udeleženi baje tudi vzgojitelji sami. Dva komunista, ki sta bila na vodilnih mestih, sta bila obsojena na deset let ječe, ker sta trpela take razmere in sama povzročala ter dopu-. ščala razuzdano življenje. 40 rudarjev ubitih v Pariz, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Iz Saa Quentina se poroča, da se je tamkaj pripetila velika rudniška nesreča. Ker je v rovtt Combcs nastala eksplozija ogljika, je v rovn po dosedanjih poročilih bilo ubitih 40 rudar-, jev. Komunisti so se pojavili. Sedem bolgarskih komitašev je prekoračilo grško mejo in vpepelilo 15 grških vasi. Ubili so enega kmeta, dva pa težko ranili. Vojaštvo zasleduje roparsko tolpo. Bela Kun bo kmalu izgnan. Ker je Bela "Kun bil obsojen na tri mesece ječe in se mn v kazen štejeta dva meseca preiskovalnega zapora, je računati s tem, da bo dne 26. julija izgnan iz Avstrije. Za Nobilove ponesrečence. V rimski cerkvi sv. Jožefa se je vršila slovesna služba božja za ponesrečenega mehanika Nobilove ekspedicije Pomelk. Udeležili so se je člani rodbine in sorodniki, mnogi državni uradniki ter delavci rimske zrakoplovne delavnice. č Zagreb, 30. jun. (Tel. »Slov.«) Danes so mnogi ugledni zagrebški meščani podpisali proglas na ljudstvo v državi in izven nje, r katerem se zatrjuje, da poslednji dogodki r Zagrebu niso bili plod komunistov, ampak so bili samo znak protesta proti zločinskemu atentatu Puniše Rečica. Med podpisniki so tudi poslanca Trumbič in Pavelič, vseučiliški rektor Miler in predsednik Hrvatske matice dr. Filip Lukas. NA NASLOV LJUBLJANSKE ŽELEZNIŠKE DIEEKCIJE. O priliki orlovskega tabora so mislili razni SDS-faktorji na železniških postajah, da je njihova dolžnost, da delajo obiskovalcem orlovskega tabora razne sitnosti. Vprašamo železniško direkcijo, če je to naloga prometnih uradnikov. P otaboru bomo tudi, ako hoče železniška direkcija za ta slučaj zvedeti, dali na razpolago imena. Borzna oorečifa Dunaj. Devize: Belgrad 12.4.9875, Kodanj 100.20, London 31.G12J, Milan 37.32, Nowyork 709.80 Paiii 29.8925, VarSaV; 79.62. Valute: dolarji 708.10, angleški funt 34.58, ftmeoski frank 28.10, lira 37.48, dinar 12.50, češkoslovaška krona 21.035. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 104.70, Newyork 33.75. Dinar: Ncwyork 176, Berlin 7.85, LoDdon 277.25. Dunaj. Podon.-sivskn-jadr. 82.50, Jugo 10.85, Alpine 41.15, Greiniti 3.60, Trbovlje 59.90. Budimpešta. T ndcnca medla. Pšenica okt. 29.92, 29.76, zaklj. 2975—29.78, marec 32, 31.88, zaključek 31.86-31.88, rž okt. 25.50, 25.42, zaklj. 25.40—25.42, marec 27.26, 27.20, zaklj. 27.16—27.20, koruza julij 29.04, *8.70, zaklj. 28.70—28.76, «vg. 29.50, maj 25—24.88, zaklj. 24.84—24.86. _ Dunajska vremenska napoved ta 1- julij: Verjetno je, da bo sedanje povečini lepo vreme motil nastop »hodnih vetrov z nevihtami in nižjo temperaturo. Novosadska vremenska napoved za nedeljo: I^>no in vecro v celi državi. Uežjn no bo. Temperatura bi znatno narastla. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Nebo povečini jasuu Slovenska zdravilišča Slovenija je poleg svojih obilnih naravnih krasot in privlačnosti tudi izredno bogata na zdravilnih vodah in vrelcih vsake vrste, od katerih so neki svetovnega slovesa. Njihova zdravilna moč je zelo velika in je vsled tega tudi obisk zdravja in odmora potrebnih vsako leto večji. V prejšnjih časih so tako zdravniki kakor tudi bolniki bili zelo skeptični napram zdravilnim vrelcem ter se je splošno smatralo, da uspehov ni toliko pripisovati termalnemu zdravljenju, kot pa prebivanju v čistem in zdravem zraku. To napačno mnenje pa se je moralo popolnoma predrugačiti na podlagi podatkov, ki jih je izkazal silen razvoj moderne fizike, kemije in biologije. Nastala je nova doba popolnega zaupanja v hidromineral-no zdravljenje, razvila se je nova znanost, balneologija, in sicer v toliki meri, da si je utrla pot na univerze, kjer obstoje danes posebne stolice, ki se bavijo s to znanostjo. Že v davnih časih so se kulturni narodi posluževali zdravilnih moči mineralnih vrelcev ter so njih zdravilnost pripisovali raznim božanstvom. Tako so n. pr. Grki svoje vrelce posvečali Herkulu, simbolu zdravja in bogu moči; Rimljeni so kraj vrelcev postavljali svetišča božanstev, ki so imela v zakupu zdravje. Kako nastanejo pravzaprav mineralni in termalni vrelci? Večina geokemikov si je edina v tem, da nastanejo taki vrelci na dva načina in sicer sintetičnim potom in pa na ta način, da se hladna voda, ki pronica v zemeljsko notranjost, vrne nazaj na površino satu-rirana z mineralijami in plini. Sintetične vode nastajajo v prvem sloju zemeljskega tekočega iedra povodom pretvarjanja in razkrajanja prvotnih kamenin kakor granita, porfirja, bazalta itd. Istočasno z vodo uhajajo tu razni plini: vodik, ogljikova kislina, metan, argon, helij in dr. Vse to je samo teorija, vendar pa je gotovo, da taki vrelci nastajajo kot posledica kemičnih reakcij, ki nastajajo v zemeljski notranjosti. Temperatura teh vrelcev je s početka silno visoka, a se med potjo na zemeljsko površino znatno zmanjša. V tej vodi je nahajajo običajno isti rudninski in plinski elementi, ki jih nosijo seboj vulkanske emanacije; taka voda je redko brez radioaktivnosti. Sintetični vrelci se odlikujejo po stalni količini in temperaturi. Druga vrsta vrelcev nastaja, kakor smo že omenili, na ta način, da mrzla voda udre skozi globoke razpoke v zemeljsko notranjost, se pri tem primerno ogreje in nato zopet bruhne na dan. Topla voda ima to svojstvo, da laže razkraja rudninske snovi ter jih prinese potem v večji ali manjši meri zopet seboj. Temperatura teh vrelcev je odvisna od globočine, v katero je voda prodrla, njihova kemična sestavina pa od kakovosti terena, katerega so pasirali. Sintetične vode so bogate na plinih, a imajo v sebi manje raztopljenih rudnin, pri drugih vrelcih pa je to razmerje ravno narobe. v istem kopališču nista enaka in je radi tega pri izberi treba največje previdnosti in strokov-njaškega nasveta zdravnika. Radi tega se bomo omejili le na splošen popis naših zdravilnih vrelcev, ne bomo se pa preveč spuščali v podrobnosti z medicinskega stališča. Največje in najbolj poznano mineralno zdravilišče Slovenije je naša prelepa Rogaška Slatina. Sredi zelenih gozdov in solnčnih vinogradov leži ta biser, ki so ga toliko časa imeli v svojih rokah tujci. Po prevratu je zdravilišče Rogaška Slatina prevzela naša država v precej slabem stanju. Organizatorični spretnosti ravnatelja dr. Štera se je posrečilo tekom let dvigniti zdravilišče na tako višino, na kakršni ni bilo niti pred vojno. Poset je vsako leto večji, tako da je v sezoni občutiti znatno pomanjkanje stanovanj. Vsled tega in pa radi znižanih cen bi bilo priporočati obisk bolj v mesecih maj, september in oktober, to je v času, ko je priroda v Rogaški Slatini najlepša. Podnebje je zelo milo, srednja letna temperatura je 8.7 stopinj Celzija, toplina poletnih mesecev pa povprečno 14-5° C. Rogaška Slatina nudi vse udobnosti modernega letovišča in zdravilišča tako bolnemu kakor tudi zdravemu človeku. Najbolj razvajen letoviščar bo našel tu obilo razvedrila, bolnik pa utehe in zdravja. Okolica je polna krasnih sprehodov po nizkih gričih, obraščenih s stoletnimi hrasti, smrekami in bukvami. Vse to bujno zelenilo opaja zrak z dišavami in zdravilnim ozonom. Za zabavo skrbe koncerti, gledališke predstave, kino, radiokoncerti, igre itd. Družabno življenje se prijetno razvija v krasnih, reprezentativnih dvoranah zdraviliškega doma. V dobro urejeni čitalnici najdejo gostje vse večje dnevnike, domače in tuje ter obilo zabavnega čtiva, ki jim je brezplačno na razpolago. Rogaška Slatina se je marsikomu tako priljubila, da je nikoli ne more pozabiti ter vsako leto zopet prihaja tja na oddih: mnogo je takih gostov, ki jo obiskujejo nepretrgoma leto za letom. Vsled svoje izredne zdravilne moči so svetovno znani slatinski alkalično - salinski vrelci »Tempek, >Styria ,■ in »Donat«. Ta čudotvorna voda se razpošilja v milijonih steklenicah vsako leto Sirom celega sveta. Rogaško Slatino priporočajo zdravniki predvsem za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni, za bolezni srca, ledic in jeter ter žolčnega kamna. Kot osvežujoča namizna voda se uživa navadno '-Tempek-vrelec. ki posebno dobro pospešuje prebavo. Vrelca »Styria« in n.Donat« prideta bolj v poštev kot zdravilni vodi. od katerih posebno poslednja prekaša v*led svoje koncentracije zdravilnih sredstev celo svetovnoznano vodo iz Karlovih varov. Zdravilišče razpolaga še z mnogimi drugimi zdravilnimi sredstvi: ogljikove, smrekove, solne, parne in električne kopeli, moderna hidroterapija, elektroterapija, inhalatorji. Mineralni in termalni vrelci nastajajo navadno tam, kjer visoko pogorje prehaja v nižino: zato imamo baš največ takih vrelcev na podnožju planin in njih zadnjih izrastkov (naša zdravilišča, obili zdravilni vrelci na Češkem, v Avstriji in Franciji). Kemija danes razlikuje 92 elementov (od katerih je 87 izoliranih), ki se nahajajo po mnenju strokovnjakov v večji ali manjši količini v mineralnih vrelcih. Nekatere teh prvin se nahajajo v vrelcih v neskončno malih količinah, a vendar so često za zdravljenje neizmerno važne. Najpogostejše in v največjih količinah najdemo v termalnih vodah sledeče prvine: vodik, kisik, klor, žveplo, ogljik, kalcij, magnezij, radij, železo, nato pa v manjših količinah tirom, jod, fluor, bor, fosfor, ar-zenik, mangan, litij, aluminij, barij in nikel. Bolj redke in v manjši meri pa nosijo take vode seboj baker, cink ,svinec, srebro, anti-nion, krom, živo srebro, zlato itd. Poleg tega vsebujejo mineralne vode zelo majhne količine redkih plinov, kakor helija, argona, neona, kriptona in ksenona. Zelo važna je smotrena klasifikacija mineralnih vrelcev, ker le na njeni podlagi je mogoče natančno spoznati zdravilne lastnosti vode. Niti dva vrelca v istem predelu, da celo Za ljubitelje plavalnega športa je tudi po- skrbljeno v prostornem in solnčnem kopališču z velikim basinom. Izvrsten vodovod dovaja vodo izpod 7 km .oddaljenega Boea. Rogaška Slatina ima moderno kanalizacijo, svojo električno centralo, lekarno, prvovrstne Specialiste za balneoterapijo. pošto, brzojav in telefon, denarne zavode, oficijelno potovalno pisarno »Putnik«. Ugodne železniške zveze in avtobusne proge vežejo Slatino z vsemi večjimi mesti v tuzemstvu in inozemstvu. V kratkem bo dograjena železnica v Krapino, nakar dobi Slalina direktno zvezo z Zagrebom in Belgradom. V zgodnji in pozni sezoni imajo gostje znaten popust. Rogaška Slatina je daues last mariborske oblasti, koje odbor si z vso vnemo prizadeva, da jo še višje povzdigne ter da odpomore pomanjkanju stanovanj z gradnjo novih, modernih hotelov. Drugo slovensko elitno kopališče in zdravilišče je staroslavna Dobrna, ki je bila pred vojno last štajerske dežele, po ujedinjenju bila provizorično v upravi države, Jetos pa je zopet prešla v roke svojega legitimnega gospodarja, mariborske oblasti. Dobrna sicer ne nudi takega konforta in mon- (Priju ha njtfoaleii ustvarja resnično zadovoljstvo edino le nov, močno in izbrano parfimiran nadvse fini Elida Puder. ELI DA PUDER denega sijaja kot Rogaška Slatina, odlikuje se pa predvsem po svoji ljubkosti in intimnosti. Podnebje je zelo milo, kajti srednja letna temperatura znaša 9 stopinj Celzija, a v poletnih mesecih povprečno 16 stopinj. Vsled gostih smrekovih in jelkovih gozdov, ki obdajajo zdravilišče, je zrak čist in svež, bogato nasičen z ozonom. Megla je redka, vetrovnih dni malo, vegetacija nadvse bujna in zanimiva. Dobrna ima močan termalen zdravilni vrelec z 37° C, ki spada med takozvane akra-toterme. Kopanje v toplicah nudi izreden užitek, ker voda pokrije telo čez in čez z drobnimi zračnimi mehurčki ter učinkuje zelo osvežujoče. Vsled svoje visoke radioaktivnosti se topli vrelec priporoča predvsem za zdravljenje srčnih, živčnih in ženskih bolezni, rev-matizma iii hemeroidov ter bolezni na mehurju in ledicah. V zdravilišču se nahaja tudi železni vrelec, ki vsebuje železni oksidul, krepi delovanje srca, obnavlja kri in zdravi slabokrvnost. Vsled svoje zdravilne moči uživajo toplice Dobrna velik sloves ter je dotok odmora in zdravja potrebnih tako velik, da je v glavni sezoni težko dobiti prostora, ako se ni že v naprej rezerviral. Priporoča se posebno obisk pred sezono in po sezoni, v kateri dobi dovoljuje uprava zdravilišča posebne popuste. Hrupnih zabav nimamo v Dobrni, pač pa se prirejajo prijetni prijateljski sestanki v lepih lokalih zdraviliškega doma. Vojaška godba igra dvakrat na dan, v veliki dvorani pa se vrše igre in koncerti. Krasna igrišča in športni prostori nudijo priliko za vsakovrstni šport. Tudi lovci in ribiči pridejo v bližini Dobrne na svoj račun. Za zvezo z ostalim svetom skrbi izboren avtobus, ki ima zvezo z vsemi vlaki v Celju. Na severni periferiji naše domovine leži na podnožju vinorodnih slovenskih goric Slatina Radenci, ki sicer ni luksuzno kopališče pač pa resnično zdravilišče, ki slovi po svojih izbornih zdravilnih sredstvih in metodah. Močni naravni vrelci, bogati na ogljikovi kislini se posebno uspešno porabljajo pri zdravljenju srčnih bolezni. Pitje zdravilne vode (več natronskih-liti-jonskih kiseljakov) ter posebne kopelji izkazujejo presenetljive uspehe pri zdravljenju le-dičnih, mehurnih, želodčnih in sladkornih bolezni, nadalje pri revmatizmu, žolčnemu" kamnu in sladkorni bolezni. Zdravilni vrelci so zelo močni ter se lahko primerjajo z vrelci v Vichy-,jU. Eksport vode, ki je zelo cenjena tudi kot namizna voda, je zelo velik. Cene v Slatini Radencih so zelo nizke, oskrba pa je prvovrstna. — Najboljša železniška zveza je preko Pragerskega. odkoder vozijo direktni vagoni preko Ormoža in Ljutomera do Slatine Radenci. V vinorodni Dolenjski, v bližini dolenjske metropole, so čudotvorne Dolenjske Toplice, kjer iščejo in najdejo zdravja predvsem rev-matiki, ki trpe na arteriosklerozi, živcih, zastarelih kožnih boleznih. Zdravilni vrelec je visoko radioaktiven, ima konstantno temperaturo 38" C ter ie posebno usnešen pri zdrav- ljenju kroničnih ženskih bolezni. Zdravilišč* stoji pod strokovnjaškim vodstvom ter j« opremljeno z vsemi modernimi zdravilnimi sredstvi. Dolenjske Toplice so zvezane s posebne železnico z glavno proyo Ljubljana—Novo me sto—Karlovec.^ Nega leč od Novega mesta leže v bližir1 reke Krke šmarjetske toplice, j ki so se zadnja leta začele lepo razvijati. T? Novega mesta vozi dnevno pošta in privatni vozovi do toplic. Pod Brežicami izvira skoro tik ob Savi močan termalni vrelec Čatežke toplice z visoko temperaturo. To zdravilišče je bilo j v zadnjih letih popolnoma prenovljeno in raz-j širjeno ter je zelo dobro obiskovano od Za-j grebčanov. 8 km od postaje Zagorje leže v prijetni, senčnati dolinici toplice Medija - Izlake. V slikoviti spodnji savinjski dolini, nasproti prijaznemu, starinskemu mestecu Laško, leže sredi košatega parka radioaktivno zdravilišče Laško ioplice. Zdravilišče je opremljeno z vsem komfortom, je celo leto odprto in je posebno priporočljivo za revmatične, za bolne na ledvicah in živcih, za zdravljenje arterioskleroze in ženskih bolezni. Vrelci so močno radioaktivni ter imajo konstantno temperaturo 38° C. Ceniti moramo še državno zdravilišče za bolne na pljučih v Topolščici pri Šoštanju, kjer so zdravi tuberkuloza po najmodernejših terapevtičnih metodah. V zdravilišču izvira močan ogljikovo kisel vrelec s temperaturo 31° C. Tik ob koroški meji, na severozapadnem podnožju Urške gore in 5 km oddaljeno od postaje Guštanj leži alkalična slatina Rimski vrelec, ki je prav pripravna za letovanje. Kakor vidimo, imamo v Sloveniji precejšnjo izbiro zdravilnih vrelcev in kopališč za vsake vrste bolnike in odmora potrebne. V manjših kopališčih so cene zelo nizke, kar omogočuje obisk tudi manj premožnim slojem. V večjih zdraviliščih so pa izven glavne sezone tudi tako izdatni popusti, da si marsikdo privošči lahko tedaj to, kar je bilo v glavni sezoni dano uživati le premožnejšim. Podrobnejše informacije in prospekte da. je brezplačno radevolje oficijelna potovalna pisarna >Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta 1 (palača Ljubljanske kreditne banke). Pismenim vprašanjem je priložiti znamko zr odgovor. Radioemanaci j6ko termalno kopaliSfe 30—88*0 DOLENJSKE TOPLICE Toplice pri Novem mesto, žel. postalo Straia-Toplice. ozdravijo sirarno reTnjaiUčui rievrai^ije, ischia* *ensk« bolesti . ostarelost itd Vsaka tukajšnja kura TU i. pomliijme. Uspehov teJutro«, velike reklamne plakate za »Jutro«, vsiljujejo »Jutro«, a druge liste skrivajo, jih sploh ue pokažejo, kaj šele, da bi jih razobesili na vidnem mestu. Vprašamo železniško direkcijo: Ali so državni lokali resnično za to na- Dečva Žene in dekleta slovenske! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo vzorčasto Dečvino blago. Dečvo izvršujte pravilno! menjeni, da predstavljajo reklamni monopol m najbolj podivjani tisk na svetu? In to je tisk naših saniostalcev. Blagovolite nam na to odgovoriti! -M- Dvajsetletnica mašništva. Duhovniki, k; smo zapustili leta 1908 ljubljansko semenišče, praznujemo 201etnico mašništva 16. in 17. julija na Brezjah. Dohod 16. julija s popoldanskimi vlake; zvečer bratski sestanek, 17. jul. zahvalne sv. maše pri Materi božji in rekvijem za umrle sobrate. Odhod poljubno lahko z dopoldanskimi vlaki. Prav vljudno so vabljeni tudi vsi sobratje, ki so študirali v drugih škofijah, pa sedaj službujejo v ljubljan-slq škofiji in tudi praznujejo dvajsetletnico svojega mašništva. — Sobratje, pridimo vsi na ta naš prvi sestanek! k Desetletnico mašništva obhajajo gospodje, ki so odšli iz ljubljanskega semenišča leta 1918, v sredo 4. julija na Brezjah. Prihod na Brezje ob 9 dopoldne. Kdor ni prejel obvestila in vabila, je s tem ponovno prisrčno vabljen. Gotovo vsi na veselo svidenje 1 J. A. k Dva frančiškana promovirana. Slučaj je tako nanese), da sta bila včeraj dva slovenska frančiškana promovirana za doktorja, eden v Zagrebu, drugi v Rimu. Na zagrebškem vseučilišču je promoviral za doktorja bogoslovja P. G c t f r i d Ploj, O. F. M. Lani je absolviral ljubljanski konservatorij, sedaj je pa napravii doktorat. On je štajerski rojak od Sv. Bolfenka v Slov. goricah. Na Vzhodnem inštitutu v Rimu pa je bil promo-viran P. Stanko Marijan Aljančič, O. F. M., rodom iz Trebnjega. Po maturi je odšel na dunajsko vseučilišče. Tam ga je zajela vojska. Poslan na rusko fronto je bil ujet. Pozneje se je kot jugoslovanski legijonar boril na solunski fronti. Po vojni je kot poročnik sledil svojemu mlajšemu bratu P. Jožefu v frančiškanski red. Bogoslovje je dovršil na ljubljanskem vseučilišču, nato pa je bil poslan na Vzhodni inštitut v Rim, kjer je po treh letih sedaj završil svoj študij z doktoratom. Posvetiti se namerava slovanskemu misijonu na vzhodu. Čestitamo! k Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je v Zagrebu promoviral član »Danice« g. Franc Puc. Na gozdarski fakulteti v Zagrebu pa je diplomiral za in-ženerja g. Ivan Juvan, tudi član »Danicea je občinski vrad med tem že dal razglas na desko in dve nasprotni listi sta bili vloženi kljub temu, da se je naši stranki izjavilo, da še ni čas za vlaganje. Šele, ko je župan že davno prej dal nasprotnikom potrdilo, je naznanil tudi naši stranki, da je čas za vlaganje list. -S tem so nasprotniki sicer preprečili, da ni naša lista prva, ali ne bodo pa za nobeno ceno preprečili, da naša stranka pri volitvah zmaga. Naznanili bomo pravočasno, katera skrinjica bo naša. Najbrže bo tretja naša! * Pogreb umrlega rodoljuba Franca Freihama v št. Ilju v Slov. goricah se je vršil v sredo, 27. junija ob ogromni udeležbi obmejnega prebivalstva. Raz Slovenski dom je plapolala črna zastava. Pogreb je vodil v spremstvu domačih dveh duhovnikov kanonik g. Čižek iz Jarenine. V cerkvi se je v posebnem govoru poslovil od rajnika duhovni svetnik g. VraCko. Slavil je Freihama kot vzor Slovenca in katoličana. Že kot mladenič je stopil blagi Freiham na čelo onih redkih požrtvovalnih mož, ki so se borili desetletja na meji za zmago našega rodu. Ustanovil je Bralno društvo, deloval je za naš napredek z vsemi močmi. — Od cerkve do groba so nosili krsto župani in občinski odborniki. Pred Slovenskim domom in ob grobu se je pevski zbor s pesmijo poslovil od velikega rodoljuba. Prijatelj njegov, poslanec Zebot, pa je ob grobu slavil Freihama kot steber slovenstva. Gasilska župa kamniška razvije danes ob dveh popoldne v Kamniku svoj župni prapor. •k V Zagorju ob Savi je ljubljanska Brez-alkoholna produkcija otvorila poslovalnico. Ustanovitev takih poslovalnic, ki bodo gotovo mnogo pripomogle, da se konr.uib brezalkoholnih izdelkov čim najbolj razširi med ljudstvom, se pripravlja tudi v nekaterih dru tfib ki'.jih. Dr. V. Šarabon: St Louis Majnik 1928. Najslikovitejši kraji Zedinjenih držav so v Colorado. Hotel sem iti tja; iz Chicago do Denvera bi se bil peljal 28 ur. Obiskal bi bil tudi Pueblo in Leadville. A vse je splavalo po vodi. »Bom šel pa v St. Louis«, sem si mislil, in sem šel. Na ladji sem se bil seznanil z Amerikancem Clarkom; povabil me je, naj ga pridem obiskat- Kupil sem vozni listek in sem oddrdral, 24. maja. Zmeraj so mi v Ljubljani zamerili, če sem rekel, da berem Karla Maya. Mislil sem si svoje in sem ga bral naprej. In sedaj sem se peljal po valoviti preriji, ki jo May tako lepo opisuje. Tako živahno sem se vanjo zamislil, da sem jo naselil s samimi Indijanci, mustangi in bizoni ter si na ta način osemurno vožnjo spremenil v kratek dogodek. Valovita je ta zemlja in zelo rodovitna, in malo še poseljena. Ljudje, ki tam stanujejo in ee tam skoz vozijo, vedo o Indijancih kaj mnlo. Ni jim znano, da se je po teh pokrajinah vršilo veliko preseljevanje Indijancev, revežev beguncev pred evropsko kulturo. Ta kultura je obstojala v smodniku. »Atala« je ono krasno delo Chateaubri-anda, v kojem nam popisuje veličastnost ameriške prerije in tragiko njenih prebivalcev. T.,.». cmn l>mli Ha if» bil ves svet crnri nH j um »" —.,------- -- o ---- velikih jezer dol do izliva Mississipija nekoč francoska last. Imena St. Louis, Louisiana, Ne\v Orleans itd. nam .še danes govorijo o tem. St. Louis se imenuje po kralju Ludo- viku IX. Pred Jeffersonovim muzejem sem videl njegov spomenik. Kakor imajo milijonarji v Clevelandu v sredi mesta lastno občino, tako jo imajo tudi v St. Louisu. Imenuje se Hortense Glace. Tam stanuje Mr. Clark, v krasni palači. Imel sem srečo, da sem ga dobil doma; eno uro pred menoj se je bil pripeljal iz Newyorka, kamor je bil šel po svojo ženo. Hčerko edinko imata poročeno v Neapolu, in mati se je vrnila iz Evrope. Vsak dan piše svoji hčeri trikrat! Kaj takega še nisem nikoli slišal. Vem, da sta bila trudna, a mi nista hotela tega pokazati. Malo smo se pomenili, potem smo šli večerjat. Sami trije smo sedeli, moj stol je bil obrnjen proti domači dami. Pred obedom smo pili whysky (žganje), med obedom vodo, oziroma jaz nič. Vodo zato, je rekla dama, ker smo prohibicionisti. Po obedu zopet whysky. Torej se žganje sme piti, lahko vino ali pivo pa ne. Radoveden sem bil, kaj bomo jedli. Najprvo so prišli na mizo visoki kozarci z aspikom, na aspiku oranžna ploščica, ki jo stisneš. Pri najboljši volji ne spravim aspika skoz grlo, pa sem ga imel cel kozarec pred seboj. »Nimam rada aspika , je rekla gospa in se ga ni dotaknila. »Jaz ga tudi ne maram«, sem brž rekel in se ga tudi nisem dotaknil. Nato nam je prinesla strežnica tiha in mirna kot grob, v jajcih sesekane piške na mizo. To je bilo že bolje. Vse drugo je bilo nn evropsko. Po obedu sva šla z gospodom še malo na sprehod, kupila sva razglednice, govorila o trgovini in prometu itd. Moja spalnica je imela 12 luči, kopalnica zraven je bila iz belega marmorja. 25. maja sva vstala z g. Clarkom že zgodaj zjutraj. Potem je pa šlo. Najprvo akvarij in zoologični vrt. Posebnost je morski slon, ki so ga bili pripeljali v St. Louis šele 9. maja letos. Leno je ležal na dotekajoči mrzli vodi, : plumpsc je naredil in vodna gladina se je zazibala. Videl sem kačo klopotačo, videl sem ameriške medvede grizlije, opazoval sem kameleona itd. Vse je ogromno. To posebnost imajo ameriški zoologični vrtovi, da je za živalimi navadno naslikana tudi pokrajina, v kakršni živijo. Medvedje itd. se gibljejo zelo prosto; zunaj so, samo čisto ven ne morejo. Na griču gori stoji univerza, zopet kompleks ogromnih stavb. Kapelo ima tako kot so pri nas in drugod katedrale. Sezidali so jo milijonarji. Ameriški milijonarji sicer niso po naše izobraženi, a dajo za univerze, ustanove itd. velikanske svote. Evropski pa nič ne dajo. Jefferson's Meniorial se imenuje muzej, na višini stoječ. Jefferson je bil tretji predsednik Amerike; zasnoval je izjavo neodvisnosti, ki so jo prebrali 4- julija 1776. Listina z izjavo neodvisnosti je v muzeju. Dalje vidiš v tem muzeju vse indijanske noše, polno spomenikov indijanske zgodovine, spomenike poznejše ameriške zgodovine, niti 1 meter dolg topiček, ki ga je rabil Cortez pri osvo- 1 jitvi Mehike itd. Več sob je potrebnih, da ! sprejmejo vse obleke, kolajne, albume, križe »?d., kar so dale razne države, mesta, zaseb- t niki itd. velikemu letalcu Lindborghu. Spomnimo se, da se Je Lindberghov aeroplan imenoval Špirit of St. Louis. Bog, kaj vse so mu darovali! In kako lepo in okusno in drago! Milijonska vrednost je to, v dolarjih, ne oziraje se na spominsko vrednost. Najbolj sem pa gledal, ko sem videl puško z napisom: rabljena pri usmrtitvi cesarja Maksimiljana Mehikanskega leta 1867. Kako čudna so pota na tem svetu! Moj stric se je boril v vojski Maksimilijanovi. Kosila sva z gospodom Clarkom v njegovem klubu. Ta klub, ki ni med največjimi, ima okoli ,100 hektarov sveta, namenjenega samo golfu, tenisu in drugim športnim panogam. Izredno zanimiv je bil zame oni popol« dan. Peljala sva se s Clarkom k otočju Missi-ssipija in Missourija. (Tam izgovarjajo mizuri, ne misuri). Par ur je brzel avtomobil z vso brzino naprej, peljala sva se čez Missouri, videla sva Mississipi, za geografa velik dogodek. Čisto do sotočja nisva mogla, svet je zamočvirjen. To je bilo lepo! Nazaj grede sva šla po valoviti in prav posebno rodovitni planoti Florissant; nad deset metrov globoko gre tam črna prst. Ime »cvetoč« nam pove, ako rodoviten je oni svet. To sem gledal! Ogledala sva si še na griču ležeče pokopališče, z nestrnjenimi grobovi, kot povsod v Ameriki; ogledala sva si sadni trg, promet ob reki (tu sta obe reki že skupaj), črnski okraj itd. Trudna sva bila. Clark je izginil v svojo pisarno in je prišel ven z voznim listkom do Chicago; seveda spalni voz. To jc bil prvi slučaj v Ameriki, da mi je kdo vozni listek plačal. Še nekdo drug mi ga je pozneje plačal, potem je bilo pa konec. St. Louis mi ostane v najlepšem spominu, ssaveda nc ravno zaradi listka. Slovenski orlovski tabor na Stadionu Spored prireditev Dopoldne. Ob 6 zjutraj budnica; ob pol 0 slavnostni sprevod od Ljudskega doma skozi mesto na Stadion; Spored sprevoda: V nedeljo zjutraj od 7 do pol 9 zbirališče okrog Ljudskega doma. Nato slovesen sprevod po mestu iz Streliške ulice, po Strossmayerjevi ulici, Poljanski cesti. Pred Škofijo, po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Wolfovi ulici, mimo univerze na Kongresni trg, po Šelenburgovi ulici, Prešernovi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti v Tavčarjevo ulico, po Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti na Stadion; ob 10 sv. inaša na Stadionu. Popoldne. Ob pol 4 javna telovadba s sledečim sporedom: 1. Članice, proste vaje za leto 1028. 2. Člani, simultane vaje na bradljah. 8. Naraščaj, proste vaje, igre, skoki. 4. Člani, orodna telovadba. 5. Člani, lahka atletika. (i. Člani, proste vaje za leto 1928. Po javni telovadbi veselica na Stadionu. Vstopnina: Vstopnina k iavui telovadbi: Sedeži po 30 in 20 Din, stojiSča po 10 Din; člani v krojih, dijaki in vojaki plačajo 5 Din. Dohod k stadiouski prireditvi: Honoracieri imajo dohod na svoje prostore iz Dunajske ceste. >'a sedeže je dohed z Dunajske in Vodovodne eeste. Na stojišča je dohod z Vodovodne cesto. Potrdila o udeležbi. Potrdila o udeležbi, ki se bodo rabila v svrho četrtinske ozir. polovične vožnje se dobe danes pri vseh blagajnah na Stadionu, in sicer po 3 Din. Izlet na Brezje in Bled. Udeležnikom, ki nameravajo obiskati Brezje in Bled priporočamo, 71 a •k Umrla je 22. junija v Ljutomeru po kratki bolezni Milenica štiblarjeva, edina petletna hčerkica gostilničarja Al. štiblarja. -k Izšla je knjižica -Samopomoč materk in ^Pravila za kopanje, solnčenje in zračenje za otroke in odrasle od dr. Bogomira Draga-ša. Prva obravnava pomoč pri naglih obolenjih otroka do 14. leta, druga pa, kdo se sme kopati, solnčiti, koliko časa, kdaj in kje. Cena prve knjižic« 2 Din, druge 3 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. k Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil zaključni izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla od 8. do 26. junija. Kandidatov je bilo 17, kandidatinj pa 10. Zrelostni izpit so napravili: Brejc Majda, Breščak Frida, Er-menc Davorin, Hodnik Kristjan, Jordan Danica, Kavčič Rudolf, Kordelič Srečko, Mašera Vida (z odliko), Matjan Milena, Merhar Ra-doslav, Premrov Milivoj, Rant Jelko, Romih Josip, Savnik Ivan, Schumi Dagmar, Stroj Rudolf, Šmid Mirko, Traun Vanda, Vivod Mica, Windischer Jelka, Zupančič ^Erna iu Turina Lado. Štirje kandidatje so bili reprobirani za tri mesece, eden pa za celo leto. Pevski zbor učiteljstva UJU. Pevski tečaj, ki je bil nameravan in določen od 4. do 14. julija, se bo vršil samo za ženski zbor, in sicer od 4. do 8. julija, začetek 4. ob 8 na moškem učiteljišču. Za mešani zbor se bo vršil tečaj nepreklicno v dneh od 7. do 11. avgusta ravnotam. Dne 12. avgusta bo pa pevski koncert v Mariboru o priliki državne skupščine UJU. Več o tem bomo poročali v okrožnicah koncem julija. — Odbor. •k Učiteljska lerijalna kolonija na Bolu v Dalmaciji. Odhod 8. julija Ljubljana gl, kol. ob 13.18 via Novo mesto do Karlovca. Štajerci potujejo z brzim 8. julija ob 20.25. Iz Karlovca potujemo skupno s tovariši iz ostalih pokrajin ob 21.21 (brzi). Prihod v Split 9. julija ob 7.45, ob 14 s parobrodoni na Bol. V lastnem interesu naj se vsak drži točnosti! Vozni listek preskrbi vsak sam! S seboj vzemite dve rjuhi in blazino. Ne pozabite glasbenih instrumentov! — SI. Mrovlje, šef učiteljske ferijalne kolonije. kr Davčni urad v Mariboru razglaša: V smislu zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Ur. list z dne 15. marca 28, št. 75-26, zapada uslužbenski davek za čas od L aprila do 30. junija 1928 dne 1. julija 1928. Nujno se opozarjajo vsi delodajalci, ki ne zaposlujejo več kakor pet uslužbencev, da pla-Eajo davek za to dobo v času od 1. do 15. julija 1928 v izogib kazenskih posledic, predvidenih r členu 138 pravilnika. Po 15. juliju se bodo cršile pri vseh delodajalcih obče kontrole in se bo v zmislu člena 138 pravilnika za vsak primer nepravilnosti, bodisi da davek ni bil plačan, bodisi, da ni bil pravilno izračunjen in davčne knjižice nepravilno izpolnjene, predpisala kazen do 500 Din poleg izvršilnih stroškov in 6 odstotnih zamudnih obresti. Delodajalci, ki zaposlujejo več kot pet uslužbencev, morajo pa davek odvajati mesečno. Pri vsakem plačilu jo prinesti davčnemu uradu po členu 99, točka 3 pravilnika sestavljen seznam, v katerem je davek po lestvici pravilno izračunjen. k Kolesarska loterija Jugoslovanske Matice, koje žrebanje bi se moralo vršiti 1. jul., je iz iehinih razlogov preložena in se vrši nepreklicno dne 8. septembra t. 1. Srečke po 10 Din so še vedno na prodaj pri podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Naročajo se sb odpeljejo iz Ljubljane v ponedeljek zjutraj ob ti. uri E0 minut. Potrdila » obisku Brezij in Bleda se bodo dobila v ponedeljek 2. julija na Brezjah. Posebni vlaki. V nedeljo 1. julija bo vozil na Gorenjsko posebni vlak, ki bo odšel iz Ljubljane ob 2 O.uri 15 minut (čert na 0). Ta vlak bo vozil samo do Jesenic. Obstal pa bo na vseh postajah na progi Ljubljana—Jesenice. Reilni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18. uri 50 minut bo ojačen. Ta vlak je zadnji, ki ima zvezo 7, vlaki v Bohinj in Kranjsko goro. Na progi Ljubljana -Kamnik bo vozil posebni vlak z odhodom iz Ljubljane glavni kolodvor ob 20. uri t minute in bo obstal na vsaki po.stnji. Znižana vožnja je dovoljena tudi na brzo-vlakih. ORLOVSKE TEKME. Kol smo že poročali so se vršile v jietek 28 in v soboto 29. t. ni. na Stadionu tekme vrst za prehodni prapor, tekme vrst in posameznikov v nižjem oddelku, tekme zi prvenstvo v oredni telovadbi ter tekme v vseh panogah lahke atletike. O izidu tekem, o katerih bomo še obširneje poročali, so dosedaj znani sledeči uspehi: Prehodni piiipo" si je izmed pet tekmujočih vrt' priboril odsek Sv. Peter (Ljubljana) s 1.14.44 od lfitl dosegljivih točk. (Tekmovalci: Grintal Franc, Siner-su Kudolf, Cuder-man Vilko, Verhovc Jože, Verhovc Vene, Cvar Jože.) V nižjem oddelku si je priboril nrvo mesto isto loko f>dsek sv. Peter (Ljubljana) s 87.61 od 100 dosegljivih točk. Dobi veliko diplomo. Dru?o mesto so dosegli v tem oddelku odsek Novo mesto z 78.34 točkami. Dobe malo diplomo. V tekmah posameznikov rit nižji oddelek ie zmagal brat Milan Finec (Novo mesio) z 68.75 od 70 dosegljivih točk. Dobi veliko kolajno. Drugo mesto je dosegel br. Rudolf Smersu (Ljubljana-Sv. Peter) s 60.50 točknmi in trelie br. Metod Trtnik 'Ljubiiana-Sv. Peter) s 65 točkami. Dobita mali kolajni. V tekmah za prvom-tvo v orodni telovadbi ie zmagal br. Franc Fortuna (Kranj) z39.6() od 40 dosegljivih točk. Dobi veliko kolajno. Druio mesto ima br. Leopold Triller (Jesenice) s 36 točkami; tretje br. Frane Železni k (Jesenice) s 35.15 točkami. Dobita mali kolajni. O lahkoatletičnih tekmah poročamo kasneje. tudi prt Jugoslovanski Malici v Ljubljani, še-leuburgova ul. 7-II. k Dan Jugoslovanske Matice. 8. septembra priredi Jugoslovanska Malica v Ljubljani več raznih prireditev, kojih program bo pravočasno objavljen. Prosimo vsa društva in organizacije, da vpoštevajo to edino prireditev Jugoslovanske Matice ter da ne prirejajo na I a dan nikakih lastnih prireditev. •k Umetniška iiola ^Prehuda« v Liub-Ijani. Dne 27. junija 1928, zaključuje šola svoje sedmo leto. Statistika izkazuje, da je bilo v tem šolskm letu vpisanih 112 učencev. Vodstvo šole opozarja javnost že sedaj, da se bo vršilo vpisovanje edino v septembru, rede« pouk se bo prišel s 1. oktobrom 1928. Program kakor tudi vse druge podrobnosti o šoli se bodo pravočasno objavile v vseh naših dnevnikih, kakor tudi na razglasiti deski ; Probude« v vestibuhi Tehniške srednje šole. Probudna šola je edina te vrste, ki ima dane vse predpogoje, da se iz ie šole razvije bodoča umetno obrtna'šola, Ivi bi bila prepo-trebna naši umetni obrti. Sedemletni obsioj umetniške šole Probuda; in število vsakoletnih vpisanih učencev daje najboljše jamstvo, da je ta šola, ki se vzdržuje brez vsake državne podpore, na pravi poli. - Vodstvo umetniške šole Probucla/. k Slomškova družba. V ponedeljek, pričnejo v Akademskem domu v Ljubljani kat. učiteljiš-niki s pedagoskitn-izobražovalhim tečajem. K otvoritvi tečaja vabimo vse naše člane in članice iz mesla in okolice. Pričetek tečaja zjutraj ob 8. k Dostava pošiljk na dom pri poštah, ki so v področju poštnega ravnateljstva ljubljanskega. Vse pošte v Sloveniji bodo dostavljale od 1. julija 1928 naprej na dom: 1. V ožjem dostavnem okolišu: 1. navadne in priporočene pisemske pošiljke; 2. vrednostna pisma do vrednosti jOOO Din, a pošte Celje, Čakovec, Ljubljana 1 in Maribor 2 vsa vrednostna pisma ne glede na označeno vrednost; 3. pakete do 3 kg in do vrednosti 1000 Din, a pošte Celje, Čakovec, Ljubljana 1 n Maribor 2 vse pakete ne glede na težo in označeno vrednost, pošta Čakovec pa samo vrečnike, dokler se dostava paketov na dom pri tej pošti končno ne uredi. Vse pošte bodo izplačevale na domu v ožjem dostavnem okolišu navadne, telegrafske in odkupne (povzetne) poštne nakaznice ter čekovne nakaznice do zneska 5000 Din, razen pošt v Medjimurju, kjer se zaradi krajevnih razmer za sedaj nakaznice na domu še ne morejo izplačevati. II. v širšem dostavnem okoiišu, to je pri poštah, kjer je uvedena selska dostava, se bodo dostavljale na dom: 1. navadne in priporočene pisemske pošiljke; 2. denarna pisma do vrednosti 1000 Din; 3. paketi do 3 kg in do vrednosti 1000 Din. Vse pošte bodo v širšem dostavnem okolišu izplačevale na domu navadne, odkupne in brzojavne poštne nakaznice ter čekovne nakaznice do zneska 1000 Din. k Skrbite za red na cestahl Ne le ljubljanske — posebno še okoliške ceste, ki vodijo v mesto, so pravi eldorado za razne vrste dirkačev. Nedavno smo čitali tožbe z Jezice, kakšen neznosen prah zagrčuje kraje ob cesti, ki ga dvigajo dirjajoči avtomobili v oblake. Nič bolje ni na tržaški cesti, a vsem se pridružuje cesta iz Ljubljane do Sela-Most. ! Izvožena in nezadostno posuta cesta ji ena | izmed najbolj frekventiranih dovodnic v Ljub-Ijano. Imaš pa ondi prahu, če je vreme suho, ' Od iutri naprej lahko dobite pri svojem trgovcu brezplačno univerzalno čistilo MH Pooblastili smo vse trgovce, naj vsakemu, ki izroči navodilo od enega kartona Rinso, dajo originalen karton V ima. Ko ste perilo oprali z Rinso — novim načinom mila v zrnati obliki — izrežlte navodilo (kakor spodaj vpodoblieno) in sa Izročite svojemu trgovcu- Požurite se! Požurite se! Ta izredna prilika se Vam nudi samo od pondeijka 2. do 20, tm. a blata, če je vreme slabo, da se lahko za-grebeš vanj. Ali bi se blato ne dalo včasih postrgati, ko je deževalo? Potem tudi prahu ne bo toliko. Ta prah seveda ne ugaja kolesarjem, ki jih je na cesti od Most do Ljubljane na stotine in izmed kojih so nekateri pravi divjaki. Če je že ta osma egiptovska nadloga neugnana v Ljubljani, kako je še le neugnana v Mostah! Ne vozi nikjer drugje nego tik ob cestnem robu. Ti pešec pa še izogiblji tem divjakom v cestni prah, če nočeš, da ti za-vozi neposredno v hrbet. Pode se pa in drve (nc vozijo) ponavadi po trije, štirje ali več vštric. Le čudno je, da ni več nesreč, ko jim je divjanje menda posebna zabava. Zato prosimo: Prvič, da nekoliko izboljrate omenjeno cesto, drugič pa, da obrne oko postave (saj spadamo pod policijski okoliš) nekoliko pogledov na to cesto takole od polsedmih zjutraj do osmih in po šestih zvečer. Mislimo, da bi se dalo s par krepkimi potezami ukrotiti divj-jočega kolesarja. Med avtomobili pa je neugnano vozilo tvrdke »Saturnusa«, ki sam dvigne prahu za pet drugih. — F. K—n. Danes vpostavljena redna avto-zveza na progi Podnart (postaja—Brezje. Avto čaka vsak dan pri prvem jutranjem vlaku. Avto-podjetje Bole in Cvenkclj. 5975 k Ugodna avtomobilska zveza Postojna — Vipavska dolina—Gorica, Potnikom v Vipav- 1 sko dolino in Gorico se priporočata avtomobilska zveza Postojna—Gorica, ki ima pri vseh vlakih iz Ljubljane v Postojno zvezo in se vrača iz Gorice že isli zvečer k zadnjemu vlaku za Ljubljano. Vse Informacije, kakor tudi vozovnice se dobe pri Putniku (Tourist-Office-u), Ljubljana. Dr. Robert Blnre^uer nc ordinira radi študijskega potovanja v inozemstvo od 30. junija t. 1. do 1. januarja 1929 k Christoiov učni znvod, Ljubljana, vpisuje celi mesec julij vseli dan na Domobranski cesti 7 Šolnina nizka, vpisnina 10 Din; revne gojenke imajo popust. k Tatvina v vlaku. Francoskemu državljanu Jeanu Bohoryu jo nekdo pred dnevi v ek spresnem vlaku od Zagreba do Brežic izmaknil listnico s 600 franki in zlato uro. iio-hory trpi 5000 francoskih frankov škod«. k Vlom v Drganjcm selu. Pred dnevi fs neznan tat vlomil v hišo Josipa Puglja v T>r-ganjem selu pri Ruperčvrhu in odnesel 3160 Din, nekaj perila, mesa iu žepno uro. Pugelj je oškodovan za približno S530 Din. k Ženska se ubila v cestnem kanalu. Dva delavca sta v petek zvečer v Zagrebu čistila na Ilici na nekem dvorišču cestni kanal. Na dnu dva metra globokega kanala sta na svoje presenečenje našla truplo neznane ženske. Policijska komisija je slučaj preiskala in zaslišala med drugimi tudi lastnika bližnje turške kavarne Zvonimira Arhanasa. Ta je izpovedal, da je ženska bila v njegovi kavarni in da jo je radi pijanosti dal odstraniti iz kavarne. Ženska je potem zašla najbrže na dvorišče in padla v odprt kanal, kjer se je ubila. Ženska, katere ime še niso mogli ugotoviti, je kakih 30 let stara in po poklicu delavka. Policija je zaradi njeue .mirti aretirala tri rle- lavce, ki so pozabili zapreti kanal, oziroma ga označiti z lučjo. * Kor ni mogla prod oltar, j« šla v smrt. V Zagrebu je izpila v petek zvečer večjo količino ocetne kisline 22 letna služkinja Tereza Belovič. Bila je zaročena z nekim trgovskim pomočnikom, s katerim bi se rada poročila. Ta jo je prosil, naj še nekaj časa počaka, ker sedaj nima denarja. To jo je tako utžalostilo, da je izpila strup. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je umrla. •k Samoumor tovarnarja. V neki zagrebški sanatorij so prepeljali tovarnarja nogavic dr. Valterja Rendija, bivšega bančnega ravnatelja. Spil je večjo količino nekega strupa in je v petek umrl. Samoumor je izvršil naj-brže zaradi finančnih neprilik. vztrajate in se še izpopolnite. V znak globoke' udanosti našemu vrhovnemu, poveljniku Nj. Vel. kralju Aleksandru I. vzklikninio složno in junaško: >2ivell< — Poveljnik, divizijski general Milan Nedič. Ob 10 se je vršila v stolnici slovesna sv. maša-zadušnica, ki jo je opravil ob številni asistenci g. škof dr. Anton B. Jeglič. Službe božje so se udeležili divizijski general Nedič, veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, župan dr. Puc, častniški zbor, zastopniki raznih društev in korporacij in številno občinstvo. Zažsimo Gril-Metodove kresove! O >Iz sklepne konference.« Naknadno smo izvedeli, da so dramatični prizor, ki smo ga pod tem naslovom objavili na Vidov dan, isti dan prav lepo uprizorili abiturijenti III. drž. realne gimnazije na vidovdanski proslavi omenjenega zavoda. 0 »Mentor« sporoča onim naročnikom v Ljubljani, ki so v upravo prinesli lanski letnik v vezavo, da je vezava izvršena in naj ga pridejo iskat. — Uprava. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 27. do 30. t. m.: Ernest Brist, bivši natakar, 72 let, Japljeva ulica 2. V bolnici so v istem času umrli: Milan Martinovič, restavrater, 49 let, Rogaška Slatina; Franc Mrzelj, posestnik, Mačji dol 10 pri Veliki Loki; Jožefa Lesko-vec, posestnikova žena, 28 let, Lesno brdo 30 pri Drenovem griču; Ana Trbič, kuharica, 62 let, Florijanska ulica 9; Franc Erbežnik, bivši trgovski sotrudnik, 77 let, Mestni trg 24; Jo-sipina Pathe, žena soboslikarja, 24 let, Goriča vas 40; Ivana Pavlič, služkinja, 21 let, Buče 3 pri Tuhinju; Franc Pravst, mizarski pomočnik, 47 let, Kranj 163. 0 Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 10. julija t. 1. (torek) dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, v sredo dne 4. julija 1928 v zadružni pisarni v prostorih palače Trgovske zbornice, Beethovnova ulica popoldne ob 4 ter predložiti vse tozadevne dokumente. 6013 0 Članom Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani namerava naročiti za svoje člane razne čebulnice t-ui pane, hiacinte, narcize itd.), in sicer najlepše in najnovejše gomoljnice in trajnice za jesensko saditev od priznanih in solidnih tvrdk iz Holandske in Nemčije. Katere vrste teh cve-tlec nameravamo naročiti, priporočamo, da člani prečitajo štev. 6. in 7. lanskega »Sadjarja in vrtnarja«. Cene bodo približno iste, kakor lansko leto. Naročila sprejema v imenu podružnice g. Avgust Bukovec, računski nad svetnik v pok., Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14, in sicer le do 1. avgusta t. 1., kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila. O Staro mater okradel. »Kaj pa nosiš to debelo odejo na rami?« so vprašale v petek sosede na Glincah 261etnega Leona Likarja. »Saj ni odeja, prav dobro blago je!« je odvrnil. »Kaj prodajaš?« »Da, toda izpod tisoč dinarjev ne dam, toliko je vredno!« »Kaj, tisoč dinarjev, no, to je pa le preveč! Sto dinarjev ti pa dam zanj!« je dejala ena izmed sosed. Leo je nekaj časa premišljal, nato pa vrgel -blago na prag in pobasal ponujenih mu sto dinarjev. Še isti večer pa ga je na zahtevo jljegove stare matere, Marije Likarjeve. po-' sestnice in trgovke na Glincah, aretirala policija in ga popolnoma pijanega spravila na hladno. Leo je namreč s pomočjo raznih vi-trihov in sekire udri v stanovanje svoje stare matere in odnesel kakih osem metrov sukna, več metrov finih čipk, britev in nekaj drugih predmetov ter vse še istega dne razprodal in denar zapravil. Leo, o katerem vodijo na policiji že prav debel register njegovih pregreh, se je sicer izgovarjal, da se vloma prav nič ne spominja, češ, da je bil popolnoma pijan, vendar pa mu to ni dosti pomagalo in bo moral radi tatvine še dalj časa sedeti. O Maščevanje zlobneža. Železničar in posestnik Štefan Simonič v Zeleni jami 278, je prijavil policiji, da je neznan hudobnež ponoči poškodoval njegov zajčji hlev pri hiši in odnesel iz njega pet kuncev. Hudobnežu pa ni bilo toliko za zajčjo pečenko, temveč se je hotel Smoniču najbrže maščevati, kajti štiri zajce je takoj na dvorišču ubil in jih pustil tam ležati. Simonič trpi 640 Din škode. Zlobnega dejanja je osumil nekega svojega soseda, s katerim sta se pred kratkim sprla. 0 Smola tatice. V četrtek popoldne se je splazila znana postopačka Ana Rakovčeva v' neko stanovanje na Dunajski cesti in tam nagrabila več obleke in perila ter je povrhu tega zmaknila še dolgo zlato ovratno verižico, vse skupaj vredno svojih 3000 Din. Tatica se je v stanovanju preoblekla v ukradeno obleko, svojo pa je skrila v kot sobe. Kar ni mogla ukradene obleke obleči nase, jo je pometala skozi okno na dvorišče. Pri tem je imela smolo, da ji je padel dragocen kožuh v klet, odkoder ga ni mogla več dobiti. Včeraj zjutraj so Rakovčevo izsledili in aretirali, obenem njo pa so prijeli tudi nekega moškega, ki je čakal na dvorišču in ki mu je Rakovčeva skozi okno metala ukradene reči. O Policijski drobiž. Aretiranih je bilo nekaj postopačev in troje deklin radi vlaču-ganja. Kitajec Čeng Niu Kaumang je bil prijet radi krošnjarjenja. Ker ne razume nobenega evropejskega jezika, mu bodo težko dopove-dali, da je krošnjarjenje brez koncesije pri nas prepovedano. — Policijska kronika beleži prav nenavaden rekord: 71 ljubljanskih trgovcev je imelo na Vidov dan svoje trgovine odprte in vseh 71 je bilo zato ovadenih © Male tatvine. Na stavbi nove hiše v Gledališki ulici je nekdo tikradel Konradu Seifertu iz suknjiča 150 Din gotovine. — Ivanu Jesenoviču je bila na stavbi Delavske zbornice ukradena iz telovnika srebrna žepna ura z verižico in obeskom, vredna 400 Din. — Ivanki Čepinovi je na trgu nekdo zmaknil j zavoj ovratnikov, vrednih 75 Din. 0 Obleke kemično čisti, barva, plisira in j lika tovarna Jos. Reich. 3228 arefuic najbolje prebavo, Cisti želodec In (reva sigurno pa prijetno, l omot v vsaki lekarni Din 4 —. Mfarftoor □ Prevavišeni kntvzoškof dr. Andrej Karlin se je včeraj odpeljal v Slovensko krajino, kjer m od 1. do 10. t. m. vrši birmovanje. □ Vidov dan se je tudi v Mariboru praznoval kot spominski dan junakov, ki so padli za vero in domovino. V stolnici je daroval slovesni rekviem pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Službe božje so se udeležili zastopniki oblastev, vojske in državnih uradov. Radi deževnega vremena je odpadla običajna parada čet. Dopoldne so bile vse trgovinske in obilne obratovalnice v pretežni meri zaprte. □ Klub oblastnih poslancev St^S ima prihodnjo nedeljo, dne 8. julija, sestanek v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Jadranska Straža ima vsako leto v Splitu svoj pomorski tečaj, na katerega požlje vsaka oblast po enega zastopnika. Lansko leto se je posrečilo tukajšnjemu oblastnemu odboru dobiti mesta ea tri zastopnike, letos pa pojdeta na omenjeni kurz dva zastopnika in sicer strokovni učitelj tukajSnje meščanske šole g. Janko Pire in učitelj meščanske šole v Celju g. Viktor Rom. Zastopniki ostanejo v Splitu cel mesec in dobe tam popolno oskrbo. □ Kongres meščanskošolskih učiteljev iz cele države se vrši od 4. do 7. julija v Mariboru. Mariborska občina priredi gostom ob tej priliki pozdravni večer. Za pogostitev se je na zadnji seji mestnega sveta dovolil znesek 12.000 Din. □ Glasbena Matica v Mariboru vrši veliko kulturno delo tudi s tem, da si je nadela častno nalogo, kazati našemu ljudstvu zunaj na deželi krasoto slovenske pesmi. Tako bo danes, dne 1. julija, nastopila v Št. Ilju, prihodnjo nedeljo, dne 8. julija, pa v šmarjeti ob Pesnici. Na sporedu so tudi nekatere pesmi, ki ijh je zbor pel na svoji turneji po Švici. □ Italijanske smokve so se pojavile na našem trgu. Cena kilogramu 32 Din. □ 35 vozov tresenj so pripeljali kmetje včeraj in pred včerajšnjim na mariborski trg. Cene kg so padle na praznik sv. Petra in Pavla celo na 2 Din. Samo črešnje za vkvhavanje so nekoliko dražje 3.50—4 Din za kg. Črešenj je letos toliko, da jih kmetje ne morejo skoraj prodati. □ Velika slarnost v čast presv. Sreu Jeiuso-vemu se vrši danes ob 15 v župni cerkvi Matere Milosti. Po litanijah se vrši blagoslovitev novega kipa Srca Jezusovega, ki se nato prenese z godbo v društveno dvorano kat. izobraževalnega društva v Krčevini. □ Žamlarmcdijski upokojenci v Maribor« se zbero v nedeljo 8. julija v gostilni Woch na Koroški cesti. Zborovanja se udeleži tudi oblastni poslanec g. Ovčar. Pridite vsi! Razpravljale se bodo važne strokovne zadeve! □ Posledice slabega spričevala. Karel G., učenec V. razreda osnovne šole, stanujoč v Tvorni-ški ulici št. 24, je dobil slabo spričevalo in se je bal iti domov. Potepal se je ves dan po meetu, okoli pol 1. ure zjutraj na praznik sv. Petni in Pavla pa ga je zalotil organ javne varnosti v Gosposki ulici. Fant je z ihiečim glasom razodel vzrok svojega ponočnega pohajkovanja. — Ravno isti večer se je potikal pred tukajšnjim Grajskim kinom 8 letni Adolf Z. Stražnik je mladega ponočnega šetalca prijel in ga lepo peljal domov. Menda tudi posledica slabega spričevala. □ Prehod in hoja po železniški progi je strogo zabranjena. To mendi vsi vedo, pa se vendar ne drže prepovedi. Dan na dan se Sujejo glede tega pritožbe in se množe ovadbe. V interesu samega občinstva je, da ne hodi po železniški progi; mislimo, da nima nikdo toliko denarja, da bi za ta prestopek hotel plačevati globo. □ Igrati se je hotel. 9 letni Edvard L. j« izvabil 8 letno Frančiško B. in 4 letno Cito B. k trem ribnikom pod pretvezo, da se bodo tam igrali. Iz neznanega razloga pa je naenkrat sunil 4 letno Cito tako močno, da je padla v vodo in bi gotovo utonila, ako ne bi priskočil takoj neznan gospod, ki je majhno deklico takoj potegnil iz vod«. 9 letnemu Edvardu pa je pozabil naviti ušesa za to neprevidno in surovo dejanje. □ Z voza je padel. Starki Franc se je na Vidov dan vozil na dvovpre/.nem vozu, ki je bil naložen z deskami po Tržaški cesti. Na križišču Tržaške ceste in Linhartove ulice je nenadoma padel z voza tako, da je prišel med konja in voz. Obležal je takoj nezavesten; prvo levo kolo mu je šlo čez prsa, drugo pa preko trebuha. Rešilni voz ga je takoj odpeljal v splošno bolnico. □ Kolek« jc prodajala te dni po mestu neka Marija P., ki je bila osumljena prostitucije. Zato so jo aretirali; našli so pri njej precej kolekov po 10 Din. Koleki niso falzifikat. Aretiranka je izpovedala, da jih je dobila od nekega moža, Id ji je sicer neznan in ki prihaja semkaj iz ogrske meje. Izkazalo se je, da je dotični mož reduciran državni nameščenec iz Kotoribe. Koleke je najbrže ukradel v uradu, kjer je bil prej nameščen-. Reduciranec se menda že od 1. aprila sem preživlja s prodajanjem teh kolekov. Kakor se sklepa, je organiziral razprodajo teh kolekov po celi mariborski oblasti. □ Podpore prosi družina z otroci, ki je zaradi bolezni v družini prišla v veliko bedo. Prosijo se posebno tiste družine, ki nimajo otrok, da priskočijo z majhnim prispevkom na pomoč. Darove sprejema iz prijaznosti uprava >Slovencac. □ Gojzerji in štrapac čevlji I a kvalitete, Karo Maribor, Koroška 19. CeTfe Poroko. Na praznik sv. Petra in Pavla se je v Ljubljani v župni cerkvi sv. Peter poročil strojnik Mohorjeve tiskarne goep. Slavko Trampuš, z blagajničarko veletrgovca g. Stermeckega v Celju, gdč. Minko Ganterjevo. & Samomorilni kandidat. V torek zvečer je pritekel v stražnico v Gaberju Joža M. ter povedal, da se je v njihovi hiši nekdo zastrupil. Joža je predložil policiji tudi 5 pisem, ki jih je samomorilec pred nesrečnim dejanjem napisal ln iz katerih je razvidno, da hoče s smrtjo prerekati nit nesrečni ljubezni. Dva stražnika sta lakoj tekla v označeno stanovanje in tam v postelji našia znanega slikarskega pomočnika Rudolfa R. že napol mrtvega. Spravila sta vanj pol litra mleka ter dosegla, da je Rudolf začel bljuvati. S tem sta ga spravila toliko pokonci, da ga je bilo mogoče tran-športirati v bcluicc^ kjer mu jc (icžiirui jdr£vr»i!« temeljito izpral želodec. Rudolf je spil stekleničko morfija in je pomoč prišla prav v zadntom trenutku. Sedaj je že i»von nevarnosti. £aakomerno zamorile pri solnčenju, izgubite lišaj in izpuščaje, koža Vam postane lepa in gladka, ako rabite originalno NIGGEROL olje za soln-čenj« in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova ulica 5. it »Ljudska samopomoč« v Mariboru šteje v vseh oddelkih že nad 7000 članov. V oddelku B-I, C-l in D-l sprejmejo se po sklepu zadnje odborove seje samo še do 31. julija t. 1. vse zdrave osebe do 60. leta. Za oddelek D-I je zdravniško spričevalo pogojno. Opozarjamo na današnji oglas Spod-nještajerske posojilnice v Mariboru. ir Dijaki-kolesarji. Lep dnevni zaslužek vam nudi v počitnicah uprava »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5 (Pod Rožnikom). ■k Proti znojenju nog se uspešno rabi Sanoiorm, ki ga dobimo v vseh lekarnah in drogerijah. -M- Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne >Slavak Nato se je vršila revija čet pred divizijonarjeni generalom Milanom Nedičem, osialimi višjimi vojaškimi dostojanstveniki in zbranimi gosti, ki je ponovno pokazala strum-eos'., izvežbanost in discipliniranost naše vzorne vojske. O paradi je izdal divizijski general g. Nedič sledečo naredbo: »Junaki! Pri današnjem pregledu in paradnem pohodu pri slovesnosti v spomin kosovskim borcem in vsem tistim, ki so na bojnem polju dali svoje življenje za kralja in domovino, sem z največjim zadovoljstvom opazoval vaše lepo vojaško zadržanje, vaš trud in vašo voljo, da meni, svojemu poveljniku divizije, in ostalim navzočim poka-žete, da ste dostojni potomci svojih slavnih prednikov in da na vas lahko računata vrhovni poveljnik vse naše oborožene sile Nj. Vel. kralj Aleksander I. in naš narod. Vaše zadržanje je pokaaalo zanesljivost, moč in vero bodočega nepremagljivega borca. Kot poveljnik divizije se vsem častnikom, podčastnikom, uiiplurjcTn is redovotu vseh čet ljubljanske garnizfje, ki §o se udeležile današnje parade, sahvaljujem hi tw porivam, da v tem pravcu Vedno lepše proslavljamo vsakoletni god sv. apostolskih bratov Cirila in Metoda. Vedno bolj umevamo njih velikanski pomen za vse Slovane. V njih večjo čast smo pred vojno lepo število let zažigali kresove. V vojnem času je ta navada prenehala. Zakaj je ne bi sedaj obnovili? Kresovi h godu sv. Janeza Krstnika so nas spominjali paganskih navad in so zelo prenehali. Zato pa naj znova oižive Ciril-Me-todovi kresovi 1 In to po celem slovenskem ozemlju! Naj bodo jasen znak, da se živo zavedamo, kaj sta nam sv. apostola Ciril in Metod! Slomška Vsaka slovenska hiša naj jo ima! Pišite ponje na upravo Našega doma v Mariboru. Aleksandrova cesta 6. I. CjuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno: Sušnik -na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. — V noči na torek: Ramor na Dunajski cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. G Hišnim posestnikom! Danes se vrši v Ljubljani slovenski orlovski tabor. Iz cele Slovenije so prihiteli v prestolico Orli in Orlice, z njimi pa številni gostje iz vseh krajev naše domovine. Prišli so tudi bratje Čehi in Hrvati. Ljubljana je znana, da ob vsaki priliki gostoljubno in slovesno sprejme svoje goste. Prepričani smo, da bo tudi današnje goste Ljubljana lepo sprejela in da bodo hišni posestniki, posebno po ulicah in cestah, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod, okrasili svoje hiše z zastavami. © Jubilej g. dr. Ivana Zajca st. Včeraj se je vršila v OUZD proslava 251etnice dela dr. Ivana Zajca st. v socialnih ustanovah. Slavnostne seje se je udeležilo ravnateljstvo, zdravniki in ostalo uradništvo. V govorih je bil povdarjen velik pomen dela g. jubilanta na socialnem polju. Zvečer se je vršil slavnosten banket v srebrni dvorani »Uniona«, kjer so bile izrečene g. dr. Zajcu mnoge čestitke in napitnice. Slavljencu tudi mi iskreno čestitamo. © Nova maša. V frančiškanski cerkvi bo danes pel slovesno novo sv. mašo P. Frančišek A č k o, O. F. M., rodom iz Maribora. Ob 9 bo slovesen vhod v cerkev, nato govor g. župnika P. dr. Gvido Ranta, potem sveta maša P. H. Sattnerjev zbor, katerega član je g. novomašnik, bo izvajal Schubertovo G-dur mašo z orkestrom. G. novomašniku naše čestitke! © Promoviran je bil včeraj na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije izpr. prof. kandidat g. Pavle B 1 a z n i k. Kot inavguralno disertacijo je predložil razpravo o »Kolonizaciji Selške doline«. Novemu doktorju iskreno © G. prota Dimitrije Jankovič, višji vojaški duhovnik Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in administrator vseh pravoslavnih vernikov v Sloveniji, je praznoval 29. junija t. 1. petdesetletnico svojega rojstva. Rojen je bil namreč tega dne leta 1878 v Sremskih Karlovcih. Gospod prota je ena najbolj priljubljenih osebnosti ined nami, ki se odlikuje po finosti nastopa, izrednem taktu in ljubeznivosti, ki rad vsakomur ustreže. Njegov sloves deli tudi vsa njegova cenjena družina, katera spada med najodličnejše v naši presto-lici. Gospodu proti iz srca želimo, da preživi še veliko let med nami v slovenski zemlji, ki j mu je postala prava domovina! i © Himen. Poročila sta se včeraj gospod I Josip Pfeifer, sodnik in gospodična Vida Hor-vatova, stud. phil. Napisi na šmarnosorskih zvonovih Dopisi Na velikem zvonu, posvečenem Kristusu-Kratjn: Moj je glas od večnih dalj: Vladaj svetu Kristus Kralj! Silvin Sardenko. Wa drugem, posvečenem Kraljici Materi Mariji: K Mariji kličem srca, oznanjam svetu vest, da Materi Mariji Slovenec sin je zvest. (M. Elizabeta.) Na tretjem, posvečenem sv. Florijanu: V zvoniku šmarnogorskem bom pel čez hrib in plan: »Obvaruj nas nesreče, o sveti Florijan«. (M. Elizabeta.) Na četrtem, posvečenem sv. Mihaelu: Zmago kličem vašim delom: moja moč je z Mihaelom. (Silvin Sardenko.) Slovesen prevoz šmarnogorskih zvonov iz zvonarne v Št. Vidu se izvrši v ponedeljek 2. julija. V slučaju slabega vremena se prevoz preloži. Zjutraj ob štirih je nastop ognjegascev, ki bodo spremljali zvonove, in istočasno prihod vožnje živine. Ob 5 naznani slovesno zvo-nenje začetek sprevoda, ki gre skozi Št. Vid, čez most v Tacnu proti Vikerčam in Zavrhu. Tu se doda še potrebna pripregh. Občinstvo se prosi, da no hodi po vozni cesti, ne med vozovi in ne neposredno za vo-vozi, kakor tudi ne po hribu nad vozovi, da se s tem preprečijo nesreče. Obenem prosimo, da se občinstvo med prevozom ve<.'sečate naš kraj, toda samo škode ne povzročajte! Litija Šolska akademija. Tudi šolski mladina sili iz tesnih šolskih prostorov ven, hoče razširiti svoj delokrog in išče razmaha. Zato prirejajo zadnja leta večje šole tudi po deželi ob koncu leta razne razstave, prireditve in akademije kot nekak obračun celoletnega truda. Najbolj primeren dan za to je gotovo narodni praznik Vidov dan Tako je priredila šmartniška šola prekrasno razstavo rqs lepih izdelkov in tako je položila javen račun tudi litijska šola. Po službi božji se je zbrala vsa mladina na prenovljenem šolskem vrtu; navzočih je bilo tudi precej prijateljev šolske mladine in staršev. Kraljev kip je bil okusno okrašen. Spored bogat in izbran. Po uvodnem govoru gdč. učiteljice Habjanove, ki je orisala zgodovinsko ozadje lega dne, so se vrstile mnoge deklamacije, govori, telovadne točke, petje, narodni motivi in simbolični prizori. Ideja vsga programa je bila: delo, edinost in medsebojno bratstvo. Med točkami so najbolj ugajali simbolični prizori, kot: Ljubav in zvestoba; predice s petjem, in genljiv prizor: Tri kaplje krvi. Lahko častitamo šoli na tako ljubki in posrečeni prireditvi! Zagorje ob Savi 15. julija celodnevna prireditev Ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju. Nastopijo člani, članice in naraščaj. Drložacija. Notico v ^Slovencu* z dne 24. 5. z navedenim naslovom pojasnjujemo tako, da g. M. Košeniua, posestnik, gostilničar in kovaški mojster v Zagorju ni dal deložirati delavca A. Logarja na cesto, ampak je sodni organ spravil Logarjevo pohištvo na dvorišče, Logar pa je svoje-časno izjavil, da se bo sam izselil, če Košenina izposluje tozadevni odlok od sodišča. Po sodni de-ložaciji so nekateri gospodje vselili na svojo pest Logarja nazaj, g. Kcšenina pa ni tožil občino Zagorje za odškodnino 5000 Din, temveč je le sporni Izbrala sam PersiL in ga lahho vsem gospem najbolje priporočam. Paziti je treba te na 3 stvari: 1. Persil raztopi v mrzli vodi. 2. Perilo pristavi v mrzlo raztopino in pusti počasi zavreti. '/, are kuhanja zadostuje. 3. Potem temeljito iz-peri, najprej v topli, za tem v mrzli vodi. Z malo truda cvetno- belo, svežeduhteče perilo/ predmet v tožbi radi motenja posesti zoper osebe, ki so vselile Logarja nazaj, cenil na 3000 Din. Trbovlje t? TPD bo izplačala odškodnino tistim, ki so neprostovoljno praznovali nad tri Silite, in sicer samcem za vsak praznovani šiht po 15 Din, ože-njenim pa po 20 Din. Posreduje se že zato, da se rudarjem izplačajo tudi ostali trije šihti. Obletnico posvetenja mašništva praznujejo letos v Trbovljah stanovski tovariši g. katejleta fcmavca v torek 3. julija t. !. s sv. mašo ob pol 10 in « prijateljskim sestankom 7. do 8. julija bo treznostni labor na Kumu. Vabijo se vsi stari in mladi, posebno pa rudarji, da se ga polnoštevilno udeleže. ££ Padel z lipe. Ferlič Ivan je padel pri Volkerju z lipe 8 m globoko na tla. Pri tem se je nevarno poškodoval Umrli so v mesecu juniju: Franc Tiberi, rudar, 42 let, Hrastnik 167; Hildegarda Žibert, 7 let. Lcke 333; Ivan Puh, zasebnik. 78 le', Retje 120; Marija Pišek, vdova, 74 let, Loke 120; Marija Žibert, soproga r., 53 lat. Loke 172; Ivan Knez, 8 let, Retje 6; Gabrijela Krevelj, hči rud., 7 let, Trbovlje 58; Terezija Petek, vdova, 77 let. Loke 14; Jernej Ferant, vdovec, 77 let. Loke 180. Jurklošler. Tu se bo vršil v nedeljo 1. julija trojni jubilej dela: 1. Tridesetletnico kot jurklo-šlerski pismonoša bo obhajal g. Martin Kozmus, ki prenaša že 30 let poŠto od Laškega v Jurklošler po 14 km dolgi poti. 2. Štiridesetletnico obhaja g. Jurek Ulaga, odkar je uslužben v graščini Jurklo-šter. 3. Petindvajsellelnico službe obhaja tudi fa-rovška^ stara Franca, ki je bila v raznih krajih nekaj časa dekla in pozneje kuharica pri sedanjem jurklošterskem g. župniku Antonu Koejančiču. Sedaj pa uživa pri njem zasluženo pokojnino. Čatež ob Savi Napredno gospodarstvo v občini. Prihodnjo nedeljo bomo volili nov občinski odbor. Nov po I duhu in sestavi bo moral biti. Možnost za lo je ' dana vsem občanom, saj imamo volivnih skri- njic dovolj, kol prstov na voki. Katere prave — o tem ne bo mogel dvomiti aH šele -azmi*ljaii pošteni volivec. — Naš dosedanji župan Tomša je po vsem pričakovanju dogospodaril. Kaka se je gospodarilo, je pokazala uradna revizija občinskih računov prejšnji teden, ki jo je odredil oblastni odbor, ko se je jelo že lani govoriti, da nekaj ni prav v računih že v letu 1024. — Pa glej ga spaka! Revizorjevi radovednosti župan < ii »i mogel ali ni hotel ust 'i: kajti blagajniški c.. . nik z računom za 1. 1924 je izginil. Tudi v poznejših letih je prišel uradni revizor pri občinskih računih na svoj račun. Zneski: 6000 Din, 11.413 Din, l«IO Din, nekateri drugi, in sploh nered v občinskih in ubožnih računih, so najboljši agitatorji za stranko poštenja, ki je le SLS in za može njenih nazorov. — Ob tako >naprednem< občinskem gospodarstvu, kakor ga je izvajala napredna ver doslej, mislimo, da mora ostali napredna skrinjica prazna. Naprednjaki pa naj preizkušajo svoje napredne gosnodarske talente drugo), ne na naši občinski blagajni. Zato mislimo, de ne bo pametnega volivca v lepi čateški občini, ki bi hotel vreči sedel j o 8. julija svojo krot'icc v volivno skrinjico skrahirane napredne strqnke, kakršnekoli samostojne oblike. — Vsi zavedni volivci SLS — na krov! Cerklje ob Krki Kolesarska dirka po cestah naše občine t. j. od Krške vasi skozi Cerklje do Brod-Križaja in preko Drnovegc ter Skopic nazaj v Krško vas se vrši 1. julija. V petih urah morajo kolesarji to pot, ki je dolga okrog 25 km, prevoziti sedemkrat. 1'romet za vozove bo med leni časom na teh cestah 'državna in deželna cesta) zaprt. Umski studenec zopet, v ceveh. Dokler je slalo rimsko mesto Neovidunutn — današnje Dr-novo — (vas naše občine), so imeli Rimljani napeljano vodo v mesto od studenca na Brveh. Ostanki vodovoda, t. j po pol metra dolge cevi se še danes nahajajo v zemlji. Posestnik Vintar je porabil nekaj cevi rimskega vodovoda za dimnik. To vodo bodo zopet dejali v cevi in jo potoni hi- Vivian Tidmarsh: Rejen gospod srednjih let je povžil zadnji košček domačega peciva ter se nasmehnil mladenki, ki je stala kraj mize. »Izborno sem bil postrežen, hvala vam. Koliko dolgujem?« Deklica je računala, Erick Van Dyson pa fo je med tem z zanimanjem opazoval. Bila je okolu 25 let stara, temne polti in črnih oči. >En šiling in pol,« jc dejala, a takoj pristavila: »Mar se vam zdi preveč?« Van Dyson se je nasmehnil: »Ne, ravno narobe. Račun se mi zdi smešno nizek. Ako boste tako nadaljevali, bo to vaša poguba. Ali imate mnogo gostov?« »Nc dosti,« je odvrnila mladenka, »pač gotovo zato, ker naš lokal nc leži ob glavni cesti.« Van Dyson je prikimal. »Večkrat morate inšerirati, pa bo šlo bolje. Najbrže še ne vršite tega posla zelo dolgo.« Dekle je odmajala z glavo ter se vsedla na stol: »Šele nekaj tednov,« je odvrnila, »preje mi tega ni bilo treba. Upam pa, da bo naša mala obrt donašala toliko, da se bo dalo za silo živeti.« »Vi torej niste tukaj sami?« je vpraša! Dyson. »Ne, prišla sem pred tremi leti k očetu, polem ko mi je umrla mati. Ves čas sva živela v zadovoljstvu, le---- »Le, kaj? Oprostite, a zdi sc mi, da vas nekaj tare in teži. Moje ime je van Dyson. Mogoče vam morem v čem stati ob strani?« »Prav lepa hvala. Toda tu ne morete ničesar pomagati. Oče in jaz sva velika reveža, a vendar — verujte mi — tudi zelo premožna.« »To je pa zelo zanimivo. Najbrže imate delnice, ki sedaj še nič ne donašajo.« »Take stvari so nama neznane. Premožna bi bila lahko, ako bi bil moj oče pameten in praktičen, reveža pa sva radi njegove trmoglavosti.« »Sedaj razumem. Ko sem vstopil, sern takoj opazil one dragocene vaze, potem brušeno steklo, za katero bi v Londonu dobili lepe stotake funtov. Posebno pa oni dve sliki tam na steni. Zdi se mi, da sta starih in slavnih mojstrov.« »Res je, kar pravite,« jc odvrnila mladenka. »Vsi ti predmeti imajo veliko vrednost, a za vse na svetu se oče ne mara ločiti od njih.« Solze so zalesketale v očeh deklice in van Dyson je vstal. »Ali si smem sliki natančneje ogledati?« je vprašal. Ko je prikimala, je stopil pred sliki ter ju dosti časa natančno ogledoval. Bili sta si skoro docela enaki. »Ali ste uverjeni, da sta sliki originalni?« To je težko reči,s jc odvrnil van Dyson. »Oče je prepričan, da sta pristni in neki veščak je ponujal tristo funtov za t)bc. Ako bi bile kopiji, bi najbrže nc nudil toliko.« »Ako sta kopiji, je vsaka vredna komaj dva funta. Ako pa originala, pa najmanj po dvatisoč funtov. Jaz bi kupil eno, ali pa tudi obe, po špekulativni ceni seveda. Ne vem, sta li pristni ali ne, vendar hočem tvegati ter dam za eno izmed obeh štiristo funtov. Povejte to očetu.« »Poskusite ga pregovoriti sami, ravnokar prihaja,« je dejala mladenka. Ko so se vrata odprla, je van Dyson ugledal starejšega moža, nemirnih oči, a inteligentne zunanjosti. »Beta,« je dejal s tresočim glasom, »so li vrata že zaprta, ura je čez osem. »Oprostite,« se je nato obrnil napram tujcu, »nisem vas prej opazil.« »Oče, to je Mr. van Dyson. Z motorjem se je pripeljal tod mimo. Gospod je občudovalec vaših pokrajinskih slik.« »Jaz zbiram slike,« se jc sedaj oglasil van Dyson. »Kot tak vas kar na kratko vprašam, mi li hočete prodati eno izmed slik, ali pa obe.« Starec se je vjezil ter udaril ob mizo. »To je žalitev. Sit sem takih ljudi, ki ne znajo ceniti in spoštovati, kar je komu sveto in drago. Mar mi je vaš denar! Mojih slik ne kupite z nobenim denarjem. Sedaj veste in tudi lahko greste.« Dyson je hotel oditi, a preje je še dejal: »Visoko ccnim vaše občutke. Vem, da denar ni vse, vendar pa vam nudi lahko udobnost življenja.« »Oče, samo eno besedo me poslušajte,« je dejala Beta ter objela očeta. »Mr. van Dyson je ponudil 400 funtov za eno izmed slik. Pustite mu eno, drugo pa obdržite.« »Mar hočeš, da naj prodam svojo dušo? Kolikokrat sem ti že rekel, da sliki nista naprodaj. Ali še sedaj nočeš razumeti tvojega starega očeta?« »Cas je, da se spametujete, oče. Ne morem vas dalje gledati v pomanjkanju, preveč vas ljubim. Tu imate dragocenosti, ki leže brez haska tod okolu, trgovci pa se dan na dan oglašajo z računi, katerih ne morem poravnati. Prodajte vendar Mr. van Dysonu eno izmed slik, saj vam vse drugo še ostane.« Oče pa se je odločno uprl prodaji ter hotel oditi. Van Dyson je odprl denarnico ter dejal: »Izstavim vam ček za 500 funtov za eno izmed slik.« Stari mož pa se je obrnil ter brez besede odšel iz sobe. Tudi van Dyson je hotel oditi, v tem pa je Beta stopila predenj ter mu dejala: »Katero izmed obeh slik si želite?« »Kaj mislite s tem---?« »Nič drugega kot da si eno sliko lahko izberete.« »A vaš oče?« »Prepustite to meni. Sicer pa sta sliki prav za prav moji, moja mati mi jih je zapustila. Torej hitro, katero želite?« Van Dyson je nekaj časa okleval, končno pa se odločil za ono na desni. »Dobro. Izstavite mi ček za 500 fuatov in slika je vaša. Vendar pa takoj pripomnim, da ne prevzamem garancijc za pristnost slike.« pche. J. Lepa izletna točka je sv. Mohor nad Laškim. Cerkveno opravilo pri tej podružnici se letos vrši pred godom, to je 8. julija. Gasilno društvo v Rečici pri Laškem si je nabavilo novo motorno brizgalno. Blagoslovili jo bodo v nedeljo, dne 1. julija. Dovoljena je tudi služba božja na prostem, vrši se ob 10. Na glavnem trgu v Laškem ste v hiši št. 59 olvorjeni dve novi trgovini in sicer Fr. Marn, popravljanje in prodaja dežnikov, in J. Bartol, trgovina z lesenimi, pletarskimi in sitarskimi izdelki. Vil. Pokopali so v pondeljek 27. t. m. v 77. letu starosti Jožefa D e r m a s t i j a, ki je bil nad 30 let uslužben kot mizar. pom. pri Kranjski slavo, družbi. Pokojnik je bil vedno mož katol. prepričanja. Sv. Andrai pri Velenju. Pod razgledno Goro -Oljko, ki gospoduje prelepi Savinjski dolini, leži gričkovita a idilična vas Sv. Andraž pri Velenju. Tu sem je došel pred 26. leti, tedaj še mlad učitelj g. Armin Brence, ki je prevzel vodstvo osnovne Sole. Vseh 26 let je nepretrgoma deloval na tem mestu požrtvovalno in nesebično, zakaj v Sv. Andražu ni bil deležen zabav in drugih ugodnosti, ki so jih imeli njegovi stanovski tovariši v mestih ali v prometnejših centrih. — Ves ta čas je živel le svoji družini in svojemu vzgojevalnemu poklicu, katerega je vršil s pravo ljubeznijo, zato pa tudi žel pravo otroško ljubezen in zaupljivost od vsakokratnih svojih učencev. Učil je celo generacijo Sv. Andražkih občanov, in vsi ti njegovi nekdanji učenci se ga hvaležno spominjajo. Dasiravno strog in resen po značaju, pridobil si je vedno spoštovanje svojih učencev in vseh občanov. Dolgih 26 let je posvetil svojemu častnemu poklicu in vzgojnemu delu v samo enem kraju in reči je treba, da do danes še nihče ni in tudi v bodočnosti še dolgo ne bo kdo toliko storil za Sv. Andraž kakor gošp. Van Dyson je prikimal: »Riziko prevzamem nase.« Beta je snela s stene sliko, van Dyson pa ji je izročil ček, katerega je spravila v žep. »Prosim, ako bi mi hoteli sliko zaviti,« je dejal van Dyson. Deklica je odhitela, a se kmalu zopet vrnila z ovojnim papirjem ter motvozom. Nato pa je van Dyson sedel v avto ter se odpeljal. Ko se je Beta vrnila v sobo, jo je oče že pričakoval. »Ali si dobila?« jo je ogovoril. Prikimala je ter dejala: »Dobro gre kupčija. To je že deseta slika v teku štirinajstih dni. Takoj pišem v London slikarju, da pošlje še pol tucata enakih slik. * »Izborna igra to,« je dejal van Dyson, ko je pozno zvečer sedel s svojim prijateljem. »Sem le radoveden, koliko Amerikancev sta že vjela. Originalna slika je visela na desni, ta je bila seveda le kot vaba. Kopija, ki je pa tudi dobra, je bila na levi. Ko sem deklini dejal, da bi rad ono na desni, sem vedel, da mi jo ne bo dala. Med tem, ko sem zpopolnje-val ček, sem jo skrivaj opazoval ter dobro videl, da je snela sliko na levi. Zato pa sem jo poslal po zavojni papir in v njeni odsotnosti sem sliki hitro zamenjal, ne da bi naj-manje r-lutila o tem, ko se je vrnila. Tako sem odnesel pravo, originalno sliko, ki je mnogo več vredna, kot pa sem dal zanjo. In van Dy-šon se }č zasmejal na v€s gias. »Izvrstna kupčija,« je dejal prijatelj. Umetno delo,« je odvrnil van Dyson smeje. Iz angl. prevedel J. V. I nadučitelj Brence. — Ta mož dela pa odhaja danes v zaslužen pokoj. Ob tej priliki ga je občinski odbor imenoval za svojega častnega občana. — Na večer dne 29. t. m. je zapel pevski zbor pred šolo v slovo par pesmic, župan g. Brinovšek pa mu je v imenu občinskega odbora izročil diplomo častnega občanstva z nagovorom, v katerem se mu je zahvalil za njegovo dolgotrajno in plodonosno delovanje. — Tudi šolska deca pod vodstvom učiteljice gdč. Danice Rojina in njegovi bivši učenci in učenke so mu poklonili v hvaležen spomin skromna darila. Iz voiaške službe V pehoti je napredoval v čin polkovnika, podpolkovnik Vekoslav Ferderber; v čin podpolkovnika, majorji Julij Nov»k, Ivan Božič. Ivan Matagič in Rudolf Knez; v čin majorja, knpetani I. razr. Dragotin Medel, Ivan Koprivec, Jaroslav šotol, Josip Trupec, Josip Bučar, Lovro Panič; v čin kapetana I. razr., kapetani II. razr. Peter Frlan, Anton Ritij, Lojze Kunier; v čin kapetana II. razr., poročnika Ludvik Pogačar in Edo Delak, v topništvu v čin podpolkovnika, major Anton Prohaska; v čin majorja, kapetan I. razr. Peter Kilar; v čin kapetana I. razr., kapetan II. razr. Friderik Rener; v čin majorja, inženjerski kapetan I. razr. Mirko Šare in Vladimir Celestina; v čin administrativnega majorja, kapetan I. razr. Josip Pfeifer; v čin administrativnega kapetana I. razr., kapetani II. razr. Janko Rodič, Mihael Žerjav, Albert Grebner, Ludovik Martinčič, Josip Rosi in Alojz Hrašovec; v čin administrativnega kapetana II. razr., poročnik Marinko Fatorini; v topniško-tehnični stroki v čin administrativnega kapetana I. raz., kapetan II. razr. Adolf Sušek; v čin administrativnega kapetana I. razr., kapetan II. razr. Rudolf Vondrašek; v zrako-plovno-tehnični stroki v čin kapetana I razr., kapetan II. razr. Ilugo Trost; v geodetski stroki v čin adm. kapetana I. razr., kapetan II. razr. Peter Ku-laš; v veterinarski stroki v čin polkovnika, podpolkovnik Mihael Šulce; v mornarici v čin korvet-nega kapetana, poročnik bojnega broda I. razr. Jurij Reichenberg; v čin inženjerskega podpolkovnika, major Viljem Hofman; v čin poročnika korve-te, mornariški akademiki Jožef Vrtačnik, Avgust Grošelj, Lojzp Škufca, Josip Seselj, Gvido Boli, Pavle Župan, Rajko Valant, Stanislav štiglic. Anton Javoršek, Vinko Hudeček, Milan Zupančič, Fr. Vreš, Mihael Lepetič, Anton Jukas in Dragotin Ri-bar;^ v pehoti v čin podporočnika, narednik Leop. Lončar; v topništvu v čin podporočnika, narednika Vincenc Fortuna in Benjamin Ukmar; v Čin podporočnika, inženjerski narednik Alojz Budihna; v zra-koplovstvu v čin podporočnika, narednik Stanislav Malina; v sodni stroki v Čin administrativnega podporočnika, narednik Lilan Pivec; v mornarici v čin mornariško- tehničnega podporočnika, vodja 2. razr. strojne stroke Maks Matko in Martin Potočnik. Učiteljske vesti Dne 23. junija 1928 so se končali izpiti učiteljev, kateri so obiskovali enoletni telovadni tečaj v Belgradu na II. moški gimnaziji. Z njimi je pridobilo naše srednješolstvo strokovno naobražene učitelje telovadbe, kateri so zlasti primanjkovali v južnih krajih naše države. Izpitom je predsedoval referent gimnastike srednjih šol gosp. Miroslav Vojinovič. Meezo z 835 klubi in 120.000 člani, amatersko boksno zvezo s 418 in 55.000, teniško zvezo s 761 in 78.000, kolesarsko zvezo z 2500 klubi in 75.000 člani, smuško zvezo s 1283 in 90.000. Športni Dreg'ed Sedaj smo zopet doma in bomo podali kratek pregled športnih dogodkov v zadnjih dveh mesecih. Če smo kaj prezrli, bomo pozneje dopolnili. V ospredju zanimanja je bila nogometna olimpiada. Jugoslavija je izborilo igrala, pa se ji kljub temu ni posrečilo, da bi bila prišla v drugo rundo; njena nasprotnica, Portugalska, je bila več kot srečna. Iz Mehikancev so se vsi norčevali; kot »pajaci« so skakali okoli. Izredno dobro je igrala Italija, in so jo uklonili Uruguajci le v razmerju 3:2. Končni boj se je vršil med Uruguaycm in Argentino; prvič so igrali neodločno 1:1, drugič so zmagali Urugu-ayci 2 : 1. So res popolni mojstri. Prvi dve mesti sta pripadli torej Južni Ameriki, in le tretje mesto je rešila Italija za Evropo. Bomo še pisali. — Evcrton je postal prvak Anglije. Letni zaključek mu je prinesel čisti dobiček 11.000 funtov. Avstrijsko prvenstvo si je izvojevala Admira, z 30 točkami; sledi Rapid s 36 in Vienna ter NVacker z 32 točkami, zadnji je Sinunering s 13. Ilakoah je padla v drugi razred in bo sedaj zopet amaterka. Ogrski pokalni zmagovalec ie Fercnzvarcs. — Severni Ameriki se v nogometu ne godi dobro; tudi ni tam skoraj nič zanimanja za nogomet. Na olimpiadi so se Argentinci z Amerikami kar igrali. razmerje 11:2 nam to pove. Nato so šli Amerikanri še po Evropi gostoval; slab uspeh, proti poljskemu niestu Lodzu na pr. 0 :6. Kakor so Kanadci v kockeyu na ledu razred zase in jim nihče prav nič ne more blizu, tako so v navadnem hockeyu Indijci razred zase. Nihče se jim na olimpiadi ni mogel približati, zastonj so se trudili Holandci, da bi rešili za Evropo vsaj eno častno točko. Ni šlo in ni šlo, in olimpijski turnir se je za-klučil 29 :0 za Indijce. Drugo mesto so dobili Ho-|andci, tretje Nemci, četrto Belgijci. Evropa je stala in gledala. Tudi druge igre, izven olimpiade, so se končale zmeraj z visoko zmago Indijcev; semintja so komu pripustili kakšno točko. V tenisu se zaključuje borba za Davisov pokal. Bomo posebej pisali. Zanimala je zmaga Češkoslovaške nad Holandsko 3 :2 in zmaga Italije proti Angliji 4: 1; »Sporting Life« je pisal: To je tragika za Anglijo. Amerikand so vstavili v svoje moštvo za Davisov pokal še!e 16 letnega Coena, ki mu prerokuje Tilden največjo bodočnost. — Helena WiJla je premagala vse nasprotnice in si je izvojevala nam-sko prvenstvo Francije. Prvenstvo gospodov si je pa priboril Cochet; premagal je Borotra in velikega La-costea in gre sedai nad Tildena. To nič ne pomeni, če sta Tilden in Hunter kut dvojica premagala Co-cheta in Lacostea. Cochet je bil na Dunaju in je postal tudi avstrijski prvak. Duaajčani so kar gledali; »njegova moč obstoji v prvi vrsvprečno 26.748 km. Drugi je bil Paucera s 114:33:32; ta je bil hkrati prvi v razredu juniorjev in vojaških kolesarjev. Priglašenih je bilo 365 koselarjev, startalo jih je 298, na cilj jih je prišlo 126. Z avtomobilom je prevozil Amerikanec Ray Keech 333.936 km na uro; bi bil nov svet. rekord. Paolino je zaslužil v Ameriki v 13 bojih 227 tisoč dolarjev, 7 bojev je končal z k. o. — že 50 let stari Jack Johnson se je spet enkrat boril, pa ni imel sreče; v 5. rundi ga je podrl črnec Wright z k. o. — Latzo je premagal Loninskega, ki je bil vsled preglobokega udarjanja v 6. rundi diskvalificiran. — Giuseppe Spalla si je opomogel in je premagal Francoza Bauguillona. — Sharkey je poslal v New Yorku Delaneya že po 37 sekundah na tla; pa pravijo, da je bilo dogovorjeno. — Beremo tudi o zmagi Petersena nad Rudi Wagenerjem in o zmagi Phil Scotta nad Rob. Rotertijem. — Zelo dober mora biti Jack Wal-ker; po 15 rundnem boju v Milanu so mu prisodili točkovno zmago nad Italijanom Bosisijem. 40.000 je bilo gledalcev. Navadno tam zmagovalca kar sami »napravijo«, seveda je Italijan. Pisali smo že, da to nič ne pomeni, če je kdo toliko in toliko ur v vodi; sedaj beremo, da se je kopala Huddlestonova neprestano 50 ur in še nekaj čez. — Avstrijka Pavla Franzl je hotela preplavati Gibraltarsko ožino, pa se ji ni posrečilo. — Plavalni boj med Dunajem in Berlinom se je končal z zmago Dunaja, boj med Nemčijo in Francijo je ostal neodločen 1 : 1. Arne Borg je plaval 1000 m v 12:43.5, Amerikanec Crable v 13:03.4, Borg 1 angl. miljo v 21:18.4, Crable v 21:35.6. — V Parizu gradijo pla-valnico v izmerju 50 m : 50 m. Sedaj ima Pariz 45 javnih plavalnic. Dunajčan Stadler, f>eresna teža, je z desnico potegnil 75 kg, svetovni rekord; Haas je z desnico sunil 112.5 kg, svet rekord lahke srednje teže. Absu-lutni rekord vseh kategorij v sunku z desnico je 115.9 kg; a če bo mogel ponoviti Hipfinger sunek 120 kg, ki se mu ie že posrečil, bo šel rekord izdatno v višino; pa je Hipfinger zelo lahek, v lahki srednji teži. — Čeh Pšenička, težka srednja teža, je zbolišal svet. rekord v teznem dvigu na 111 kg. — Rigoiilot je z desnico potegnil 110 kg, pa mu niso priznali, ker ni bilo oficielnih sodnikov zraven. V lahki atletiki bomo napisali samo najvažnejše, drugo pride med tednom na vrsto: 2000 m je pretekel Ladoumegu? v 5:25.6, svet. rek., doslej Wi-de 5 :26. Rifola 5000 m 14:36.7, Nurmi brez napora 2 milji v 9:10. Szepes kopie 64.26 m, Daranyi kroglo 14.83 m. Egri diskos 46.16, Hanchen dvoročno dis-kos 80.37 (nemški rekord). Corts, Wichmann, Hou-ben in Kornig 4 X 100 m v 40.8, nov svet. rekord. Na Kubi je teke! Barintos 100 m v 10.4, izenačen svetovni rekord. Argentinec Bruneto je dosegel v tro-skoku 15.64 m. Nemec Hirschfeld je sunil kroglo 15.79 m daleč, nov svet. rekord; a beremo tudi ameriško poročilo, doslej še nepotrjeno, da je sunil Kuck kroglo 17.07 m daleč. Prav tako iz Amerike prihaja vest. da je skočil Barnes ob palici 4.318 m visoko in da je vrgel Kuck kopje 72.61 m daleč? Tudi o Fincu Pentfa. kojega last je oficielni svetovni rekord 69.88.m, beremo išto dolžino, 72.60 m. Pen-ti!a meče v zadnjem času kopje zmeraj nad 70 m. Amerikanec Kreutz je vrgel diskos 49.1 m daleč, Nemec Panlus 48.32. — Payne je dobil nagrado 25.000 dolarjev, prišel je prvi na cilj v New York; tekma je vodila, kot vemo, povnrek po Ameriki, 3485 milj po 1609.33 m; Payne, 16 letni farmarski sin, je porabil za tek 573 ur in 4Vi min. Samo 55 jih je prišlo na cilj. Nemka Heublein je vrgla kroglo 11.845 m daleč, svet. rekord. Japonka Hiomi je tekla 100 m v 12.1, svet. rekord, in je skočila 5.98 m daleč, svetovni rekord. Clarkova iz Južne Afrike je skočila 1.60 m visoko, svet. rekord. cf učifelf&fvo Duhovne vaje za gospodične učiteljice v urSii-linskem samostanu v Skorji Loki se bodo pričele dne 10 avgusta ob sedmih zvečer. Prijavite se še vedno lahko. — Vodstvo. Sadie v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenjadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24--. iugosiovanska kn igarna v tiubiiani. Ti si skala... O Petrovem praznuje katoliški svet spomin na mučeniško smrt apostola Petra v Rimu. Zgodovinsko dejstvo , da je bil Peter mučen v Rimu, so tajili nekatoiiški zgodovinarji. Dogajalo se je to iz predsodkov, ki so služili gotovim, zlasti protestantskim namenom. To priznava sam Adolf Harnack. Katoliško prepričanje o rimski smrti Petrovi je zgodovinsko utrjeno tembalj, odkar so 1. 1915. našli pri sv. Sebastijanu v Rimu začasni Petrov grob. Protestant JL Lietzmann zaključuje svoje raziskave: VsaAa težkoča je rešena, če je bil Peter res tam pokopan, kjer se dviga Bramantejeva kupola. Ob vznožju vatikanskega griča stoji na Petrovem gro5u največja in najveličastnejša cerkev svets in pred njo trg sv. Petra — po lepoti in velikosti edini na vsem svetu. Cerkev in trg sv. Petra sta kakor v znamenje vesoljstva onega nauka in onega zakona, ki jih je Peter oznanjal poganskemu Rimu m zanja dal svoje življenje. Prostranost trga, prostranost cerkve in pod kupolo grob Petra — prvaka, ali ne govore s svojo nemo, a mogočno govorico, da sta Peter in njegov sedež duhovno središče narodov zemlje? V umerjeni veličini se boči nad Petrovim grobom v solnčne višine najvišja kupola sveta, da vidna oddaleč po vsem Rimu in rimski okolici obvladuje Rim — poganski in moderni. Pogled na njo je kakor podoba duhovne veličine Petrove in njegovih naslednikov. Na notranji strani kupole je pisana nad podobo evangelistov v krogu vekovom v pričevanje ustanovna listina papeštva: Ti si Peter •— skala .. . Pod kupolo pred Petrovim grobom spomenik Pija VI. — trpina na Petrovem prestolu. V molitvi klečeč je upodobljen Pij VI. s sklenjeno roko in pogledom — v nebo uprtim. V veliki umetniški zamisli je podana na tem — katoliku svetem kraju vsebina papeštva. Nadčloveškega izvora se dviga papeštvo v svoji neporušnosti nad vso bežnost in zmot-njavo človeškega dela, utrjeno in izčiščeno v neprestanem preganjanju in trpljenju zajema kot največja duhovna sila na zemlji v zgodovini in sedanjosti svojo moč iz nadčloveških območij. Peter je po Kristusovi besedi skala, zato So skala tudi njegovi službeni nasledniki — papeži, in to tako trdna in neporušna skala, da Kristusova cerkev nanjo oprta kljubuje zunanjim in notranjim viharjem nepremagljiva, čeprav trajno in srdito napadana od moči pekla. Zgodovina je priča, da je bilo papeštvo preganjano od zunaj, da pa je trpelo tudi odznotraj. Prav tako pa je priča, da je papeštvo ostalo neporušeno in da je vstajalo iz preganjanja in trpljenja v novi moči in duhovni življenjski sili. Pogled na zgodovino papeštva. Zgodovina papeštva se začenja v krvi. Vsi papeži do Konstantina Velikega so bili mučenci, le dva izmed njih nista mučenca, ostalih trideset je prelilo svojo kri za vero. Rimskih cesarjev moč je padala, papeštvo je rastlo in ob preseljevanju narodov so papeži, ki ščitijo deželo pred tujimi narodi. Leon Veliki odvrne Atila — šibo božjo. Zapadno rimsko cesarstvo je obnovljeno, papež okrona Karla Velikega za cesarja. V boju s cesarsko močjo umira veliki bojevnik cerkvene svobode Gregor VII. (1073—1087) v pregnanstivu z besedami: »Ljubil sem pravico in črtil krivico, zato umiram v pregnanstvu« in izvojuje svobodo cerkve. Francija je dobila vpliv na papeštvo. Avignonsko pregnanstvo (1309 do 1379) jc mnogo škodilo ugledu in moči papeštva in rodilo prežalostno, štiridesetletno dobo razkola na zapadu (1378—1417), ko je cerkev morala prestati največjo nevarnost ves čas svojega obstoja (Pastor). »Vsaka posvetna država bi bila propadla; toda tako čudovito je bilo ustrojstvo duhovne države in tako neporušna misel papeštva, da je ta najgloblji vseh razkolov dokazal le nedeljivost papeštva« (Gregorovius). Papeštvo je vstalo pomlajeno v Martinu V. tudi iz te preizkušnje. Ko je posvetni duh renesanse zašel tudi v vatikansko palačo in je cerkev zrla v Aleksandru VI. (1497-1503) nevrednega papeža, kakršnega še ni videla, je uprav oseba Aleksandra VI. iz-nova potrdila besedo Leona Velikega: Dostojanstvo sv. Petra tudi v nevrednem nasledniku ne premine. Še v istem stoletju so si sledili trije veliki papeži: Pij V. — svetnik, Gregor XIII. — učenjak in Sikst V. — vladar, ki so izvedli veliko delo, ki je je započel triden-tinski zbor. V dobi prosvetljenosti se je začel hud boj zoper papeštvo. Kjer je Peter, tam je cerkev. Ta Ambrozijeve besede so se nasprotniki cerkve zavedali, Voltairjeva žel ja: rasez I' in- f&mel Iztrebite jo, nesramnicol postaja program tajnih družb. Francoska revolucija preganja plemenitega, izobraženega, milega Pija VL (1775—1799). Oropan vsega, celo prstana | na roki umira v pregnanstvu v Valence, smrtno izmučen od boli in poti, z vzdihom: O, v kakšnem položaju vendar zapuščam Cerkev! »Papeštvo se je zdelo sedaj resnično uničeno. Nagrobne govore so mu držali in nagrobnike postavljali. Njegova usoda se je zdela izražena v onem kipu na angelskem gradu, na katerem je boginja svobode teptala tiaro z nogo« (Loffler). Naslednje leto že je dobila cerkev novega papeža Pija VII. Napoleon je izjavil o neki priliki: Ako ne bi bilo papeža, bi ga bilo treba narediti. Ker Pij VIL ni bil voljan se udati Napoleonovim načrtom, ga je Napoleon odvedel zato v petletno jetništvo, kjer je papežu grozil in ga žalil na razne načine. Papež je trpel in vztrajal, dokler se ni 1. 1814. vrnil v Rim, Pij IX. — od početka oboževan od ljudstva, je moral 1. 1848. skrivaj uteči v Gato in 1. 1870. so mu vzeli njegovo cerkveno državo. Kulturni boji so besneli po Evropi. »V izrazito prijateljskih od-nošajih z Vatikanom ni bila več niti ena evropska vlada« (Loffler). Toda ugled papežev pri katolikih je rastel. Dokaz za to slovesni jubileji 1. 1869., 1871. in 1877. Na vatikanskem cerkvenem zboru so se slovesno razčistile vse zmotne misli o papeštvu. Rast duhovne sile. Odslej so papeži brez lastne države, toda njih duhovna moč raste. Leon XIII. je 1. 1885. v pesmi o nesmrtnosti papeštva poudaril, da sicer menijo, da umira Lco pahnjen s prestola v jetništvu in trudih, toda da je ta up ničev: živi drugi Leo, ki sveto pravo deli narodom in jih vlada. Kak je bil njegov vpliv, se je pokazalo v 1. 1888. in 1893. ob zlati maši in 501etnem škofovanju. Ne le verno ljudstvo, tudi vladarji so čestitali papežu. Nc le katoliški vladarji, tudi drugoverci, vsi večji suvereni Evrope, brez razlike vere, tudi nemški cesar, celo ruski car in sultan, da vladarji Kine in Japana, iz Afrike in otokov so pošiljali papežu čestitke in darove. Udeležba je bila uprav mednarodna, in to tedaj, ko je bil papež še vatikanski jetnik. Deset let je minilo, odkar je Pij IX. obsodil pruske majske zakone, ko je 1. 1885. kulturnobojni Bismarck predložil Leoflu XIII. v razsodišče med Nemčijo in Španijo sporno vprašanje Karolinških otokov. Pij X. ni dosegal Leona XIII. po učenosti in diplomatski zmožnosti, a tudi on je bil velik in vpliven v delu za svoje geslo: Prenoviti vse v Kristusu. Obsodba modernizma je dvignila mnogo prahu, a zmagal je Fij X. To je moč papeštva. Benedikt XV. — glasnik miru in blažilec vojnega gorja. Klevetali so njega in njegovo duhovščino, da je kriva vojske. In vendar je bilo vse njegovo delo posvečeno miru in ljubezni, tako da je celo Carigrad, prevzet hvaležnosti, pastavil Benediktu spomenik z napisom: Benediktu XV. orient! »Papeštvo še obstoji in ne propada, ni siarikavo, ampak polno življenja in mladostnih moči« (Macaulay). »Papeštvo je izmed najveličastnejših pojavov, ki so prišli na svet. Brez papeštva bi bil postal srednji vek plen barbarstva. Še danes bi bila brez papeštva svoboda narodov do skrajnosti ogrožena. Je najboljša protiutež proti vsemogočni državni oblasti. Ako bi ga ne bilo, bi ga morali izumiti!« Tako berlinski vseučiliški profesor dr. pl. Hiisler 1. 1894. Papeštvo je zgrajeno na skalo od Kristusa, po papeštvu deluje božja moč, ki je ohranjuje in oživlja, tako veruje katolik. Zato je zanj napis na katedru sv. Marka v Benetkah: In aeternum juxta Romam! Vedno z Rimom I geslo življenja. Atom: Veselje do dela i. Če je delo zabava, pravi nekje Maksim Gorkij, je življenje lepo. Ce pa je delo prisiljeno, postane življenje bedno suženjstvo. Če človek dela z veseljem, ga stane delo polovico manj truda, mnogo manj izčrpa njegove telesne in duševne moči, z eno besedo: veselje do dela je eden najmogočnejših faktorjev v delavskem stanu. V dvojnem oziru je veselje do dela velikega pomena za človeško družbo: za delo-dajavca in delojemavca. Gotovo je, da je delo ki ga vrši človek, če ima veselje do njega, I izvršeno hitreje, boljše in točnejše, kakor de- . lo, ki je le prisiljeno iz tega ali onega razloga. Velikega pomena pa je veselje do dela tudi za delavca, kajti kakor prav trdi Gorkij, je življenje lepo, če jc delo zabava, veselje, bedno suženjstvo pa, če je prisljeno. Če se ozremo na staro resnico, da je delati dolžan vsak človek in da ni vsako delo enako prijetno, ki pa kljub temu vendar mora biti storjeno, tedaj spoznam, da jc ravno v vprašanju veselja do dela skrit velik del nerešenega socialnega vprašanja. Prav do zadnjega časa se običajno ni oziralo prav nič na to velevažno deistvo v delavskem vprašanju. Odločujoča je bila tu le produkcija. Čim več se proizvaja, tem bolje, če se delo vrši z veseljem ali ne, to jc postranska stvar, glavno je, da je delo storjeno. V novejšem času so odlični znanstveniki začeli posvečati pažnjo tudi temu vprašanju. Tako mu je posvetil dolg odstavek profesor Arnold Durig v svojem prispevku za veliko fiziologijo dela »Korper und Arbeit« (Leipzig 1927). Celo knjigo pa je posvetil temu vprašanju Hendrih de Man pod naslovom: »Der Kampf um die Arbeitsfreude« (Jena 1927). Ta slednji je svoje delo izvršil na podlagi tozadevnih izjav 88 industrijskih delavcev in nastavljencev. Durig pa gleda na to vprašanje predvsem s fiziološkega stališča utrujenosti človeškega telesa in njene kvar-nosti za produkcijo in delavca. Ameriški sistem produkcije, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v Evropi, zahteva, kakor uči Taylor, da mora delavec uporabljati delovne metode, ki jih predpisuje čim večja produkcija. Neprijetnost dela jc treba le v toliko upoštevati, v kolikor indirektno zmanjšuje produkcijo. Če je delavec zadovoljen s svojim delom ali ne, če njegovo človeško dostojanstvo pri delu pride kaj v poštev ali ne, to je čisto vseeno. S tem seveda se delo človeku odtuji, človek postane avtomat in del stroja. Kolikor je s stroji raztrgano, toliko bolj postane delavec samo plačan služabnik stroja, ki ga sili, da dela z največjo možno naglico. Ne moremo se potem čuditi, če delavec na ta način zgubi sleherno veselje do dela in dela edino zato, ker mora delati, da se preživi. Poleg te monotonije v delu so seveda še drugi vzroki, ki zmanjšujejo veselje do dela. Kidanje gnoja na kmetih nedvomro ne more povzročiti bogve kakšnega veselja pri delavcu, toda če dela to gospodar s hlapci, je tu volja do dela, ker pač delo mora biti storjeno, in vsi gredo krepko na delo, čisto drugače kakor kak delavec, ki nima veselja ne do tega, ne do kakega drugega dela. V poštev pridejo tu seve razna telesna razpoloženja, začetek kake skrite bolezni, motenja v spolnem življenju, dobro ali slabo vreme itd. itd. Četudi so to navidez malenkostni vzroki, pa vendar so prepogosto uprav oni vzrok, da nekatere dni človek dela z večjim ali manjšim veseljem do dela. Nobenega dvoma ni, da je velikega pomena pri tem vprašanju plačilo za delo, priznanje, lepo razmerje med sodelavci ali med delavci in nadzorniki, posebno pa krivice od njihove strani. Saj je povsem naravno, da delavec ne more delati z veseljem, če ve, da bo z vsem svojim delom komaj toliko, da za silo živi, čeprav zraven večkrat strada. _ Neutajljiva resnica je, da človek, ki ima veselje do dela, neprimerno več naredi, kakor če ga nima. Dejstvo, da n. pr. gospodična, ki morda nima moči, da bi šla na večji sprehod, vendar če treba celo noč ali ob pustnem času cele noči vzdrži na plesu, je mogoče edino na ta način razložiti, da ima pač veselje do svojega »dela«. Prav zato se je v novejšem času začelo resno razmišljati, kako bi se dalo delavnemu človeštvu kljub modernemu napredku vrniti veselje do dela. Kako? Zelo važno vprašanje. Zasluži š' razmotrivanja. Spolok sv. Vojteha - slovaška Mohorjeva družba O Slovakih Slovenci malo vemo. In vendar so nam po jeziku, po kulturnem in narodnem razvoju, pa tudi po naravi bližji kakor ostali severni Slovani. Zato ne bo odveč, čo opozorimo Slovence na družbo sv. Vojteha, ki deluje na Slovaškem podobno kakor pri nas Mohorjeva družba in je nastala v enakih razmerah in potrebah. Slovake so Madjari še huje zatirali kakor nas Nemci. Pred kakimi 60. leti pa se je nasilje z vso močjo začelo. Prav posebno hudo je nastopali Madjari na vzhodu Slovaške, ki je mejila ob Ogrsko. Narodni jezik so hoteli popolnoma iztrebiti. V šolah je bilo prepovedano slovaško govoriti in narodni jezik se je res vedno bolj umikal ter bil naposled samo še govorica neukega ljudstva, ki še ni sprejelo civilizacije. Bodočnosti ljudje, ki so znal? samo slovaško, niso imeli nobene. Mnogi so vlakih razmerah otopeli in se potuičili, ali pa so svoji: otroke dali vzgojiti v madjarskem duhu, da bi se jim kdaj boljše godilo kakor njim samim. Zato je danes razmeroma veliko Madjarov na Ogrskem s popolnoma slovaškimi imeni, ki opravljajo visoke službe tako v cerkvi kakor v državi in katerih starši so znali govoriti Se samo slovaško. Zelo veliko Slovakov se je pa tudi izselilo v različne kraje in si v svetu poiskalo svoj zaslužek; tako je n. pr. danes v Ameriki nad pol milijona Slovakov. Mnogi pa so doma borili z Madjari obupen boj za narodnost in jezik. V dobi narodnega pro-bujenja so ustanovili 1. 1863. Slovaško Matico. To so pa Madjari že 1. 1875. prepovedali in zatrli. Do prevrata 1. 1918. ni več oživela, šele po vojski so jo spet obnovili. Slovaška Matica pa je bila namenjena bolj inteligenci. Da bi tudi preprosto ljudstvo dobivalo na dom vsako leto v slovaškem jeziku pisanih knjig, so mnogi duhovniki več let poskušali ustanoviti spolok (= družba) sv. Vojteha. Vse poskuse pa so Madjari izjalovili in šele 1. 1870. so jim dovolili, da smejo ustanoviti tako družbo. Bila je bolj verskega značaja, ko so pa Madjari Slovaško Matico ukinili, je prevzela tudi njen delokrog. Izdajala je vsako leto koledar in dve knjigi. Družba sv. Vojteha je bila tako za dolga leta edina, ki je nudila Slovakom vsako leto dobrega čtiva v domačem jeziku. Vsi rodoljubi so se družbe takoj z veseljem in ljubeznijo oklenili. Največji Siritelji so bili domači zavedni župniki in škofje. Tako se je družba sv. Vojteha hitro udomačila in kmalu postala splošno priljubljena kakor pri nas Mohorjeva družba. Razume se, da je bila Madjaroin trn v peti in da bi jo bili z največjim veseljem radi zatrli. A niso mogli tako lahko priti do živega. Trosili so med ljudstvo govorico, da so njene knjige zoper vero in hočejo ljudi samo zapeljevati. Toda družba je bila v tem času že preveč udomačena in priljubljena, da bi Slovaki temu verjeli. Vedeli ,so, da se za vse ude družbe vsako leto berejo sv. maše na dan sv. Vojteha ali v osmini in taka bratovščina vendar ne more biti protiverska. Tako vse intrige — stvar je bila celo pred papežem v Rimu, ki se je pa za družbo toplo zavzel — niso nič pomagale in dobra stvar je le zmagala. Dr izba pa ni imela težav samo z nasprotniki, ampak po nekaterih krajih tudi s Slovaki samimi. Najbolj težko je bilo njeno stališče na vzhodnem Slovaškem, kjer je bilo potujčevanje najhujše. Mnogi starši iz ljubezni do svojih otrok niso marali slovaških knjig v hišo. Niso jim privoščili toliko trpljenja in so rajši videli, da so se otroci poluj-čili. Tako so vsaj smeli upati, da se jim bo kdaj bolje godilo. Ja, zgodiln se je, da so starši dobili knjige na dom in jih čilali. a pred otroci so jih skrili, da se ne bi oprijeli slovaškega jezika! Prvo leto 1870 je pristopilo družbi 1485 udov, do pravrata jih je bilo že 23.000. Po vojski pa sc je število članov še bolj povečalo. Danes šteje družba 51.287 udov. Družba izdaja za jako nizko ceno vsako leto članom koledar in dve knjigi. Čknarina je neko-liko_ drugače urejena kakor pri naši Mohorjevi družbi. Vsak član. ki nanovo prislopi, plača enkrat za vselej 20 Kčs. Za ta denar dobiva knjige do smrti. Kdor plača 40 Kčs, dobiva knjige, dokler bo družba obstojala, ali z drugo besedo, dokler ne bo njegov rod izumrl. Ker so razmere res težke, so zadnja leta preHlnrrnlj, iin.j M v«nk član vsako leto plačal še 5 Kčs kot članski prispevek, ker do-sedaj se ni mogoče kriti vseh stroškov za izdajanje knjig z obroslmi glavnice, ki je naložena. Kadar bo glavnica toliko narasla, bo ^prostovoljni* prispevek odpadel. Po'<\g toga, da dobivajo člani vank-o leto kniiso za tako nizk" "no. imaio še Dri msvee vsaki knjigi, ki jo izda knjižnica sv. Vojteha, 15% popusta. Iz popisanega je razvidno, da je vsa ustanova družbe sv. Vojteha zamišljena v velikem slogu. In to tudi je. Nastanjena je vsa leta v Trnovi in si je pred par leti postavila lastno tiskarno, ustanovila lastno knjižnico, knjigarno in knjigoveznico. V njeni založbi je izšlo že več dobrih knjig. V prvi dobi njenega razvoja je treba omeniti: Nabožne Vylevy, napisal dr. Radlinski, ki je bil glavni voditelj družbe v prvih letih. Knjiga je nekak liturgifni nauk za preprosto ljudstvo in je zelo temeljita. Prevedena je na madjarski, nemški in italijanski jezik. V zadnjih letih je izdala družba »Življenje svetnikov* in monunientalni prevod sv. pisma. Nemo» goče jo omeniti vsa dela, kajti družba je izdala od prevrata 1. 1918. že 2,230.0€0 izvodov praktičnih del, med katerimi je 300 del poučno-zabavnih in 100 del učnih ter mladini pisanih knjig. Lanske leto je izdala družba kratek življenjepis sv. Cirila in Metoda v 100.000 izvodih; letos pa bo izšel prevod dr. Grivčeve knjige: sv Ciril in .V otod. Razen tega izdaja družba sv. Vojteha tri ali štiri časopise. Ostale knjige so najrazličnejše vsebine, v pri oceni je treba vedno upoštevati, da so knjige namenjene preprostemu ljudstvu in da literarne razmere prav v sedanjem času niso preveč ugodne. Izmed starejših jih dosti ne piše, ker so prej pisali madjarski. Drugi niso katoliškega prepričanja in zato nočejo pisati za družbo sv. Vojteha. Vse upanje, je torej na mladi generaciji, ki pa šele dorašča in šo ni nastopila razen z nekaterimi poskusi. Zaveda so pa dobro svoje naloge in se na bodoče delovanje resno pripravlja. Iz tega vidika je treba gledati sedanje književne razmere; drugače bi utegnil kdo napačno ceniti veliko število prevodov, ki so zadnja leta izšli v knjižnici sv. Vojteha. Tudi letošnji knjigi, ki so jih člani dobili poleg koledarja, sta prevedeni: Alban Stolz-J. Gottschall: Ave Maria in Champol-Prochadzka: Sestra Aleksandrina. Knjigi imata obliko in velikost naših Slovenskih večernic. Papir je lep in tisk razločen; tudi oprema knjig je okusna. Tudi koledar je prav čeden. Je nekoliko večji kot koledar Mohorjeve družbe in obsega 14? strani. Slovenci veselo pozdravljamo delovanje družbe. Njena želja in namen je privesti vse Slovake Cerkvi in narodu in pomagati, da se narod okrepi v veri, nravnosti, narodni zavesti in socialnem blagostanju. Naj bi nesebično delovanje tudi še v bodočnosti tako sijajno prospevalo! Inž. J. Rataj: Glasba Pevski koncert kamn^kega okrožja se je 24. junija — povodom 25 letnice prosv. društva — vršil v Mekinjah. Kamniško okrožje ima dane vse predpogoje, da se razvije do čim največje usovrše-nosti. Razdalja med posameznimi kraji ni velika, društveno življenje je povsod na visoki stopinji, pevski zbori so večinoma v rokah izurjenih zborovodij in okrožni pevovodja Primožič ima volje in inteligence dovolj, da celotnemu okrožju vkleše svojo smer. Nastopilo je pet zborov in pri skupnem nastopu še člani štirih drugih — posamič ne nastopajočih — zborov iz Tunjic, Sel, Mekinj in Homca. Stranjski zbor (pevovodja Turnšek) je v najlepšem razvoju; motila je znatno preširoka izgovarjava »<5< (cčpec) in želeti bi bilo tu pa tam večjih dinamičnih vzporov. Mengeški zbor (pevovodja Lipar je izredno lepo donel v moških glasovih; preveč v ospredje stopajoči sopran je celotno ubranost kazil. Kamniškemu zboru (pevovodja Heybal je bila Vodopivčeva (»Bratje v koloc) prelahka, Juvnnčev »Pastir« pa preobsežen. Moški zbor z Mekinj (pevovodja Primožič) se je odlikoval z lepo donefimi basi in po zanimivi Pri-možičevi interpretaciji. (Schvvnb: Usehli cvet). Vse nas je presenetil nastop nereljskega 7.bora (pevovodja Novak). Ubranost in gibčnost v izvajanju (zlasti v Kimovčevi: Ti boš pa doma ostala) nas je kar najbolj zadovoljila. — Skoro pri vseh dirigentih nns je motila okolnost, da so v levici držali note, zdesno taktirali. Gotovo bi se bil kje v okolici dobil pult, ki bi bil to pozicijo zboljSal — Skupni nastop (150 pevcev) je bii najsilnejSi v Ocvirkovi: Zori rumeno žito in v Foersterjevi: Ave Mariji. Ob zaključku je goste pozdravil okr. predsednik Strgar. Pevska Zveza Ima v zalogi: štiri cerkveno pesmi za mali orkester na pihala. Instrumenta- i i n ia rtcl.. .Krti . 1t I----, ha n- ■"j" jc uvi ur. u. vciiu. i /. v i" i sinite ov mii. Prirejene so sledeče pesmi: 1. P. H. -Sattner- V ponižnosti klečimo, 2. St. Premrl: Povsod Boga, Jurkovič: Sv. Ciril in Metod, 4. Fr. Pricelj: Ave Jezus. — Tistim, ki so izvode naročili, so se taisti odposlali. Godbe na pihala opozarjamo, da ce izvodi naročilo v Pevski Zvezi. Miklošičeva & t Pred Trevisom (Iz spominov ob desetletnici.) Par mesecev smo se na vse mogoče načine pretegovali tam ob Tagliamentu, da so nam »višji« dali krasen naslov »Sturmdivision«. Podili smo se skozi vinograde, streljali s slepimi naboji za žive 111 mrtve, kričali »Ura« iu udarjali polk na polk, stotnija na stotnijo, metali pontone v Tagiiamento in drli preko. Gibčni smo bili kot veverice, ker s praznim trebuhom menda človek ni neokreten. Mastni dnevi oktobrskega predora so minuli, kar je preostalo, so poskrili civilisti, drugo pa so odnesli rajhovci kot plačilo za pomoč pri Kobaridu. Ves naš priboljšek je obstojal iz smrdljivih konjskih klobas, katere smo dobili poleg vstopnice za kino. Nihče se ni čudil, če je kdo kupil deset vstopnic za eno predstavo, saj je to pomenilo deset koncev klobas! Pri divizij-skih vajah je bilo iz tega vzroka tako krasno, da so nas gospodje kar občudovali. Da so pa mogli pregledati ves teren, so dali postaviti visok lesen stolp v Caminu, katerega so posečali najvišji, med temi general \Vurm, Boroevič, še rajnega cesarja Karla so povabili, da si ogleda svojo »elito«. Ker je pa vsaka godba samo en čas lepa, zato se je nekaterim tega ekserciranja le že preveč zdelo, pa so se zmotili in so mesto papirja poslali v zrak pravega svinca. Slučaj je pa nanesel, da je ta svinec prižvižgal mimo stolpa in to ravno tisti dan, ko se je sam presvetli cesar naslajal nad našim »Ura«-vpitjem. Seveda je bilo vaj takoj konec, sledila je preiskava; sicer pa je hujša nesreča šla mimo nas, ker so nas rabili. Patentiran naziv smo pa le imeli! Med tem časom se je pa na Piavi zopet nekaj kuhalo. Ceste, pri našem prihodu tako lepe in gladke, so bile že vse razrite- Pa še niso mirovali. Transport za transportom raznega materiala, municije, topov, pontonov in živega blaga se je pomikal po cestah in železnicah. Izostala je tudi običajna menaža »Karltruppenkraut« in dobili smo nekaj boljšega, poleg tega pa še nekaj rumu podobne pijače, ki je žgala v grlu kar cel teden skupaj. Kaj vse to pomeni, smo imeli že skušnje: potolažiti so nas hoteli, kar so tudi dosegli v polnem obsegu, ker se je po rumu takoj čulo pridušanje, »kako jih bomo«! Pa je polkovni trobentač zgrabil za znameniti srebrni rog, zatrobil nanj — in smo šli. Oboroženi smo bil kot hajduki: patron smo imeli v nahrbtnikih, da bi vznak padali, da nismo imeli spredaj obešenih dveh vreč z ročnimi granatami, ki sta nas držali v ravnovesju. Na rami puško, ob strani bajonet in še nabrušen nož za klanje. Za vse slučaje... Pred odhodom smo pa dobili razna lepa navodila, kako naj se zadržimo, ko bomo tam preko. .. Vsaka stotnija je imela natančno določeno pot, kjer sme hoditi, natančno določeno, kaj sme pobrati in kaj pustiti drugim. Nič več se ni smelo dogoditi, da bi eden grabil klobuke in salame, modno blago in zlatnino itd., ampak vsak svoje, za kar je bil določen. Tako smo imeli »kafekompanije«, vinski bataljon, manu-fakturao četo, zlatarski odelek itd. Gospodje niso pozabili na najmanjšo stvar, samo na laške uši niso mislili. Pa smo imeli določeno tudi smer: Treviso, Benetke, pa še naprej. Iz tega se vidi, kako gotovi so bili podjetja. Pa bi mogoče šlo, da ni nagajalo deževje. Tako smo se pa udirali do členkov m še dalj v blato mi pešci, kaj šele topništvo. Vse je bilo pripravljeno. Napočil je 24. junij 1. 1918. Vse je bilo v mrzličnem pričakovanju, vse z nro v roki. 3.05. Pa je zagrmelo, da se je stresla zemlja in nebo razparalo! Niti pojma nismo imeli, da je toliko uničevalcev človeških življenj zbranih, ki so sipali ogenj in žveplo preko Piave. Bil je kar en sam grom, brez presledka. V varstvu topov so pionirji delali, da jim je pot tekel s čel. Pa še niso bili dovolj urni, ker ob sedmih se je artilerijski ogenj pomaknil s prve linije naprej in zagrabil drugo. To uro so tudi udarile preko prve pehotne čete in lahke baterije. Ker pa je bila ofenziva izdana, te čete niso imele nikakega dela iz enostavnega razloga, ker razen par razmesarjenih trupel ni bilo žive duše. Vse se je pravočasno umaknilo- Pa so šle naše čete naprej, da bi naletele na sovražnika. Pomikale so se pa prehitro in prišle v območje naših topov. Seveda, tako lahek posel ni bil v načrtu... Da bi našim artileristom do-povedali, naj ogenj podaljšajo, ker sekajo po naših, je bil ves trud zastonj. Načrt ]c določal drugače... Trvo osupnenje je minilo. Lahi in zavezniki so se ^u.cdli in začeli udrihati nazaj in reči moram, da niso zaostajali za našimi. Sedaj smo pa te dobrote občutili ir.i, Ogenj je rz^prl ves dotok novih mas preko Piave, razdiral mostove, redčil rezerve. Z onimi tam preko so mislili obračunati na nož- Mi kot »Sturmregiment« smo bili še vedno na mestu, ker za nas je bil prihranjen trši oreh in smo imeli stopiti v akcijo, ko bodo prvi že izmučeni. In prišel je naš dan. Pri Salgaredi srno tekli preko mostu, ki so ga stalno obstreljevali in obmetavali z bombami. Nismo se ozi- rnli na ?ivA mfliČA dal, da pride čim preje proč s tega nevarnega mesta. Mimogrede bodi povedano, da so pijonirje v teku enega tedna večkrat zmenjali — mrtve z živimi. — Prišli smo na kilome- ter dolg prod. Mnogo topot in inunicijskih voz, katere so prepeljali takoj za prvimi četami, je stalo v blatu; ni šlo ne naprej ne nazaj. Prevelika naglica ni nikjer dobra! Šele pri nasipu smo se malo oddahnili, ko smo se vsaj malo lahko zavarovali. Toda povelje se je glasilo: Naprej! Prve čete so bile izmučene, zdecimirane, zato hitro naprej! Prodirali smo ob nasipu na levo, pasirali nekaj kupov razvalin, preje lepih vasi, skakali preko jarkov in kotanj, se skrivali pred aeroplaui in stiskali po kotih pred granatami. Na čelu bataljona priljubljeni stari podpolkovnik Montjoa s križem v levici! Pa smo dosegli po manjših izgubah cesto na Treviso. Bili smo v prvi liniji. Vnel se je boj za vsak košček zemlje, za vsako drevo in hišo — približevali smo se mestu Treviso. Naša artilerija je bolje funkcionirala, ker tu ni bilo več načrtov, ampak je vsak delal na svojo pest. Vsak vojak je bil svoj komandant. Fronta je bila tako zverižena, da smo imeli ponekod pred seboj naše, za nami so bili pa Italijani. Menjala se je pa tolikokrat, da ni bilo mogoče šteti. Sedaj sino imeli v oblasti mi težko 24 cm baterijo, čez pet minut zopet Lahi. Pa smo obračali in vrtili uboge kanone in streljali kamor je pač šlo. Baterija je bila mednarodna v pravem pomenu besede. Končno se je pa vendar našel strokovnjak prj nas in je topove pri zopetnem umiku napravil nerabne. Počilka ves čas ni bilo ne na eni ne na drugi strani. Noč je bila enaka dnevu, le da je bil pogled na linijo jasno začrtan, ker so stalno frčale po zraku raznobarvne svetlobne niki so nas pa odrivali. Če bi padel Treviso, bi se fronta precej zamajala... Trdnjava pa je bila itak že zelo poškodovana. Učinki naših možna rje v so bili strahoviti. Dokaj široko cesto je kar pretrgalo na dvoje in tako zaprlo pot angleškim oklopnjakoni in motociklistom. Poleg tega sem pa naštel pri eni taki luknji 37 ubitih Italijanov, ki so čepeli za cesto. Nepozaben mi ostane boj za neko pokopališče. Obiskala ga je že artilerija in razmetala okoli nagrobne spomenike in mrtvaške kosti. Za te kosti se ej vnela tako srdita borba, da so padali ranjenci in mrtvi na obeh straneh na kupe. In uspeh? Pokopališče je ostalo zopet osamljeno, .le nebroj novih trupel je pridobilo. Poglavje zase je pa borba v zraku. Aero-plani so švigali na vse strani in vsak čas. Bile jio borbe med posamezniki in skupinami, in par so jih tudi zbili. Čigavi so bili? Od obeh! Nahajal se je pa na tej fronti neki francoski Specialist za zažiganje opazovalnih balonov. Krasno je bilo opazovati njegovo manevriranje. Po kratkem letu visoko gori okoli balona se je kot puščica vrgel na žrtev. Ni bilo več Časa, da bi balon potegnili k tlom. Opazovalec je imel komaj toliko trenutkov na razpolago, da se je s padalom spustil na tla — balon je pa že gorel. Pozneje so bili previdnejši. Marsikdo se bo vprašal, kako je bilo v tem kaosu poskrbljeno za ranjence. Samo ena slika: Do pontonskega mostu je bilo kaki dve uri hoda po razritem terenu in ob večnem obstreljevanju. Zato ranjencev niso nosili nazaj, pač pa so jih zlagali na kakem primernem kraju. Znosili so jih na take kraje po par sto. Bili so pa samo taki, kj si sami niso mogli pomagati. Kdor je količkaj mogel, ni čakal sanitejcev. Fronta se je menjavala, pa so prišli včasih ti reveži v navskrižni ogenj. Presunljivi so bili klici na pomoč v raznih jezikih! Toda nihče jim ni mogel ali hotel pomagati, ker so prosili vodo — in kroglo! Hrane niso dobivali, postrežbe nikake ... Obso- Razvaline Oplovega raketnega voza po drugi poizkusni vožnii. rakete in dajale pravec topništvu. Iz trdnjave Treviso je pa metalo močno luč na položaje par laških reflektorjev. Strojnice so stalno regljale. Počitka ni bilo niti toliko, da bi se človek v miru najedel. Z menažo je bila pa zelo čudna. Lahi so jedli naš močnik in ote-pavali naš črni komis, mi pa njihove makarone in bel kruh. Izmenjava se je vršila brez vsakega parlamentarnega prerekanja. Reči pa moram, da smo bili mi na boljšem, ker avstrijska prehrana ni bila prvovrstna, nasprotno so si pa Lahi kaj dobro postregli. Edino ruma jim pa nismo privoščili, ker smo se bali, da ne bi potem še bolj podivjali. Naložili smo ga vedno komu na »kraksno« in mu vzajemno krili umik na varno mesto, kjer smo si »privezali duše«". Cel čas, kar smo bili preko Piave, nas je morila neznosna žeja. Vode nikjer, vročina in zmučenost pa silna. Pil j smo iz mlak, v katerih so delali druščino žabam — mrtvaki. Pa nikomur ni to škodilo, pač pa se je vsak prav razveselil vsaj take vode. Laški ujetniki so za požirek kave ponujali zlate ure - pa požirka niso dobili. Zlato pač ni za žejo! Treviso smo imeli pred očmi in ves boj je veljal njemu z naše iu nasprotne strani. Mi smo Dritiskali z vseh strani, združeni sovraž- jeni so bili na počasno smrt! Srečni tisti, katerim so granate skrajšale trpljenje! Dvomim, če je iz takih skupin eden ostal živ. — Vsem tistim, ki se še danes navdušujejo za vojno, bi želel, da bi bili tako »srečni«, da bi imeli priliko videti samo eno tako skupino! Proboj preko Piave pa ni šel naprej. Na severu se je nekje ustavilo in zataknilo, novih moči pa ni bilo na razpolago, ker so bile že vse rezerve pognane v ogenj. Nasprotno je pa nasprotnik imel stalen dotok svežil sil, četudi zadnjih. Borili so se pa žilavo. V laški armadi so bili tudi Cehi, katerim ni bilo vseeno, ali jih Avstrijci ujamejo ali ne. Ti so dajali prekrasen zgled v borbi. Toda nesreča je hotela, da je bila poleg številnih Italijanov ujeta tudi peščica Čehov.---In zgodilo se je po vojnem zakonu... Ni pa toliko obsodbe vredno, da so avstrijski krvniki obešali Čehe kot dezerterje, kot to, da so Italijani krvnikom dajali vrv v roke za svoje zaveznike in soborce. Ob desetletnici njihove nasilne smrti: Slava jim, borcem za svobodno domovino! Kljub vsem masam ujetnikov, kljub silnim žrtvam in naporom, tisočem in desettiso-čem mrtvih in ranjenih, smo se morali umakniti. Presedalo je človeške sile. Prišla ie de- , Poiacare je predložil poslanski Aoruici zakonski načrt za stabilizacijo franka; zb>faica je aafirt takoj sprejem. peša: »44. divizija po kruhk pa So se ostanki te slavne in strah vzbujajočo divizije vlekli kot sence po z mrliči pokriti zemlji nazaj preko Piave. Odpovedala je tudi že artilerija. Eno noč smo potrebovali, da smo spraznili desni breg Piave. Material in topovi, vo^vi in ranjenci —• vse je ostalo tam. Na to stran smo privlekli samo kosti in kletvino. Privoščili smo si crknjene konje v gidažu, nato pa po-spali. Motilo nas ni prav ničesar. Čez tri dni so prišli na nasprotni breg prvi sovražni oddelki. Ponovila se je ista igra kot v novembru: Oboji smo se umaknili v eni noči... — Dobili smo zameno in cela divizija je odšla nazaj v Codroipo in okolico, da se za predor še bolje pripravimo. Do tega pa ni prišlo kljub odlikovanjem, katera so po tej ofenzivi kar na debelo pripenjali na prsa preostalim ... V oktobru so zavezniki pripravljali ofenzivo in z njo začeli, naš polk pa tokrat do Piave ni več prišel, ker se je 24. oktobra 1918 v Codroipu in okolici uprl in odpovedal pokorščino. Ko sem prišel julija 1918 v Ljubljano na dopust, me je nekdo pri »Belem volku« vprašal, če je bilo res v Piavi toliko mrtvecev, da se je reka zajezila in da so morali vanjo streljati s 30.5 cm topovi, da bi jo odmašili? Ob tej priliki sem imel tudi žalosten slučaj, d« sem nevede obvestil očeta o sinovi smrti. Pogovor je tako nanesel, očeta pa do takrat nisem poznal... Znati je treba Pred približno 14 dnevi se je naselila f elegantnem hotelu v Porečah ob Vrbskem je. zeru nenavadno dražestna in elegantna mlada tujka. Najela si je dve sobi s kopalnico in se vpisala kot 18 letna hči nekega linškega hotelirja. Nastopala je spretno in samozavestno, sklenila takoj prve dni številna znanja a gosti in se vdeleževala vseh prireditev, plesnih večerov itd. Kmalu so jo splošno priznali za kraljico kopališča — »Strandkonigin«. Hotelskemu ravnatelju je izjavila, da pride oče v par dneh za njo ter bo poravnal vse račune. Prav tu se je pa začela stvar zapletati, ker očeta ni hotelo biti od nikoder. Ljudem je nazadnje pošla potrpežljivost in obrnili so se na orožništvo vsi po vrsti: frizer, razni trgovci in slaščičarna. Skupni račun je znašal nad 1000 šilingov — dekle je znalo živeti Orožništvo je kmalu dognalo, da je »Strandk5ni-gin« hči nekega linškega stavbenika, ki j« očetu ušla. Šteje pa šele 15 pomladi! Izročili so jo mladinskemu sodišču v Celovcu. Kakor se vzame Neki sotrudnik »World Heralda« v Orna-hi, ki mu je v prvih vročih poletnih dneh oči-vidno pošla vsaka druga snov, je poslal svojemu listu statistiko — o nesrečah, zločinih in katastrofah, ki se — niso zgodili. Te številke, pravi, dokazujejo, da svet le ni tako slab, kakor črnogledi ljudje mislijo. Njegov« številke, ki se nanašajo na predzadnjo nedeljo, pa so naslednje: To nedeljo se je vozilo v Združenih državah 42 milijonov ljudi z avtomobilom in niso ponesrečili. PriJižno 778.000 šoferjev ni bilo treba zapirati zaradi pijanosti. Nad 95.000 zaljubljenih parčkov se je skregalo, ne da bi bil pri tem kdo umorjen. Nad 109,999.999 mož in žen v Združenih državah si ni končalo življenja. Nad 775.775 ameriških hiš ni pogorelo in skoraj 890.991 peči ni eksplodiralo, ni zahtevalo človeških žrtev niti povzročilo velike gmotne škode. Milijon in več tornadov se ta dan ni pripetilo. Približno 32,440.440 žensk, ki ta dan niso prišle pravočasno na sestanek, ni bilo umorjenih. Po površni cenitvi 888.888 oženje-nih blagajnikov ni pobegnilo z denarjem. Bilo je nad 109,999.999 ljudi, ki jih policija ni iskala. Na splošno se more reči, da celokupno prebivalstvo Združenih držav ta dan ni prosilo za sprejem v ubožnico. Samo v Mississippski deželi je bilo nad 335.000 majhnih otrok, ki niso otonili v čebru ali se zadušili med blazinami v času, ko so njihove matere obešale oprano perilo. Nad 109,909.999 moških se ni končaio, ko se je zdelo, da so jim izvoljenke nezveste. Skoro vsak ameriški državljan ta dan ni ne umrl ne bil brutalno umorjen. Po vsem tem smo torej lahko mirni; ni tako hudo. Mačtio Nedelja, 1. julija. Zagreb: 20.35 Operetni večer. Breslan: 20.15 »Valčkov sen<, opereta v 3 dej. (O. Straufl). — Praga: 10 Iz gledališča: >Roža Marija« (R. Friml); 22.20 Koncert, prenos iz brnske razstave. — Leipzig: 17 Orkestralni koncert; 19.30 Koncert mandolinskega orkestra; 21 Koncert veselih poletnih pesmi; 23 plesna glasba. — Stuttgart: 17 Zabavni koncert; 20.15 Pestra večerna prireditev. — Bcrn: 20 Orgelski koncert Bachovih skladb; 30.45 Orkestralna glasba, vmes pe«mi. — Katovico: 20.15 Koncert iz Varšave. — Frankfnrt: 19 Orgelski koncert. Callaerts: Toccata — Wareing: Samostanski spev — Elgar: Večernice — Bossi: Idila — Jongen: Fastorale — Guilmant: Marche-Simmermacher: Zjutraj; Pastirjeva pesem; Ciaconna v D-Molu; 20.30 Zabaven večer. — Rim: 21 Instrumentalna glasba. — Langenberg: 18.30 Iz k81nske razstave »Pressao Cerkvena večerna glasba. Handel: Orgelski koncert F-dur — Bruckner: Motette za mešani zbor: Pridite bližje — Bach: Recitativ in arija za sopran s spremljavo orgel — Haas: Kanonična motetta za mešani zbor; 20.15 »Martha«, rom.-ko-mična opera (Flotow). — Berlin: 20 Predavanje: Polet v vsemirje; 20.30 Zabavna prireditev. — Davontry: 21 Komorni koncert. — Dunaj: 19.45 Komorna glasba, Schubert: Rondo bril-lant, H-mol; 20.45 >Na dan sodbe«, ljudska igra v 4 dej. (Ro-segger). — Munchcn: 20 »Das Musikantenim&del«, opereta (Jamo). — Milan: 21 Iz gledališča: »Gian-ni Schicchk in »Tabarro«. — Budapest: 17 Ciganska glasba. Ponedeljek, 2. jnlija. Zagreb, 20.30 Prenos koncerta iz Prage. — — Breslau. 19.25 Kratek pregled umetnosti in literature; 20.30 Simfoničen koncert. Mendelssohn-Barthold.v: Uvertura k »Hebridi« — Saint-Saens: Havanaise, za vijolino in orkester — Čajkovsky: Šesta simfonija. — Praga: 20.30 Simfonični koncert. Smetana: Blanlk, simf. pesnitev iz cikla »Moja domovina« — Smetana: Uspavanka, iz opere »Poljub« — Dvofak: V prirodi, uvertura 91 — Dvorak: Arija iz balade »Nevesta-duh« — Foersier: Moja mladost, simf. — Novak: Serenada, F-dur, za mali orkester — Suk: Dramatična uvertura. — Leipzig: 20.15 Rousseaujev večer: »Vaški prerok«, igrica; 21 Recitacija R. del. — Stuttgart: 19.45 Pre-davenje: Zvezdnato nebo v juliju; 20.15 Tri moderne skladbe: Kaminski: Kvartet za klavir, klarinet, brač in čelo — Weill: »Ženski ples«, so- UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo Jutro pa se vzame za izkuhavanje perila SCHICHTOVO TERPENTIN MILO pranske pesmi s flauto, klarinetom, fagotom, rogom in bračem — Kodaly: Duo za violon in violončelo; nato humor. — Bern: 20.30 Glasbe od francoske revolucije; 21 Predavanje o Rousseauju, 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Koncert iz Prage. — Frankfurt: 20.15 Komorni koncert. — Rini: 21 Lahka glasba. — Langenberg: 20.15 Koračnica in poljudne pesmi. — Berlin: 20.30 Koncert iz Prage. — Dunaj: 19 Predavanje o modernem stanovanju; 20.30 Koncert iz Prage. — Miinchen: 19.30 Cerkveni koncert; 21.30 Koncert. — Milan: Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 17.30 Ciganska glasba; 20.45 Koncert madrigalnega zbora. IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO. V nedeljo ob devetih dopoldne je g. predsednik pozdravil v obilern številu došle člane, kon-statiral sklepčnost v smislu § 9., odst. e društvenih pravil ter otvoril izr. gl. skupščino. Pred prehodom na dnevni red je g. predsednik pozdr.i"il navzoča oblastna poslanca, g. dekana Sagaja iz Hoč pri Mariboru in g. Rud. Lorberja iz Žalca, obl. krnet. ref. g. inž. Mežana in okr. km. ref. g. Fr. Goričana. 1. Sprememba pravil. Poročal poslovodja. Povodom redne glavne skupščine dne 25. marca t. 1. določena 30 članska anketa se je sešla dne 22. aprila t. L v Žalcu ter določila besedilo za spremenjena pravila, katera je poročevalec prebral. Izredna glavna skupščina je nova pravila soglasno sprejela. 2. Konferenca hmeljarjev v Belgradu. Poročevalec g. Vilko Senica. Navedeno konferenco je sklicalo ministrstvo za kmetijstvo dne 17. t. m. v svrho plombiranja našega hmelja pri izvozu, v svrho sestave natančne statistike jjmeljske produkcije in v svrho ustanovitve močne hmeljske organizacije. Ker prvi predmet konference ni bil zadostno Eripravljen, je vse razpravljanje o njem postalo rezpomembno. Da se pa v bodoče prepreči sklicevanje takšnih konefrenc, ki povzročajo obilo stroškov, se je izvolil po nasvetu konferenčnega predsednika »Hmeljarski svet«, ki bo v bodoče vsako hmeljsko zadevo najpreje temeljito premotrival, predno bo ministrstvo kaj definitivnega ukrenilo. Udi 10 članskega »Hmeljarskega sveta« iz Slovenije so: 1. Hmeljarsko društvo v Žalcu. 2. Sekcija hmeljarskih trgovcev pri Gremiju trgovcev v Celju in 3. Zbornica na trg., obrt in ind. v Ljubljani. 3. Zatiranje hmeljskih škodljivcev. Poročevalec poslovodja. Kakor se je že razpravljalo po časopisih, grozi našim hmelj, nasadom hud sovražnik po frmeljski stenici. L. 1925. smo jo prvič zasačili v nekem hmeljniku blizu Gorenja ob Paki, 1. 1926. se je pojavila v Zalogu pri Gotovljah, leta 1927. v neposredni okolici Žalca in letos jo je pa ie po vsej Savinjski dolini v prav občutni množini. S širjenjem stenice Be poveča tudi povzročena škoda. Kmetu g. Fr. A. v Mali Pirešici so lani stenice povzročile na eni njivi prav veliko škodo, ko je bil njen pridelek za 5 iu pol stotov pičlejši kot v neokuženih letih. Letos bo ta škoda vsepovsod še občutnejša — in v teku let se lahko pripeti, da nam bo stenica popolnoma uničila naše nasade, posebno pa v slučaju, ako se ne bodo vsi hmeljarji poprijeli obrambnega delovanja. O obrambnih sredstvih zoper stenice se je pred kratkim razpravljalo po časopisih pa — žalibog — takšne poučne članke naši hmeljarji kaj radi prezirajo. Izmed navedenih sredstev se je najbolj obneslo ono, ki se pripravlja iz prekuhane kvasije. 4. slučajnosti. Poslovodja je podal zaželjeaa pojasnila glede gnojenja hmelja. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z dne 22. junija 1928 (vse v milj. Din.; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. junija 1928). — Aktiva: kov podlaga 360.9 (+ 2.1), posojila: menična 1238.4, lombardna 238.8, skupaj 1477.3 (— 1.9); saldo raznih računov 470.2 (+ 67.4); pasiva: bankovci 51212.7 (— 90.8) državne terjatve 432.9 (+ 167.3), obveznosti: žiro 385.7, razni računi 271.7, skupaj 657.4 (— 8.8); ostale postavke neizpremenjene. Ta izkaz datira še iz dobe pred znatnimi intervencijami Narodne banke na zagrebški borzi. Kakor je iz njega razvidno, se je zaloga deviz povečala za 67 mlij. Din. po stanju salda raznih računov. Na drugi strani je obtok bankovcev padel na najnižje letošnje stanje in znaša 5123 milj. Din (najnižje lansko stanje je bilo ravnotako 22. junija 5257 milj. Din). Ravnotako je izredno znatno stanje drž. terjatev: 470 milj. Din (lansko najvišje po posojilu 22. maja 893, naslednje 30. maja 757 milj. Din). Gospodarski kongres v Belgradu se vrši letos 8. in 9. septembra. Dnevni red je cenitev našega izvoza za dobo 1928 (od 1. septembra dalje); pregled našega izvoza, vloga pasivnih krajev, izboljšanje naše živinoreje, gospodarski svet in naša socialna zakonodaja. J3lorsza Dne 30. junija 1928. Tudi ta teden je bil devizni promet radi polletnega ultima znaten: znašal je 20.1 milj. Din napram 18.95, 18.64, 23.1 in 15.7 v prejšnjih tednih. Zlasti je bil znaten v devizi Curih. Ves promet meseca junija je le malo zaostajal za rekordnim prometom v maju. Skupno izkazuje ljubljanska borza prometa v prvi polovici letos 453 milj. Din napram 394 milj. v drugi polovici lanskega leta, kar opravičuje obstoj borze. V devizni politiki Narodne banke moramo ta teden zabeležiti preokret, ki je v zvezi z izvršeno stabilizacijo franka, o kateri smo že ponovno poročali in tudi napovedovali naslonitev naše valute na frank, kar je bila tudi politična želja Francije. Sedaj je frank na zlati pariteti in variira le še med spodnjo in zgornjo zlato točko. Narodna banka se ne drži več paritete na Curih, ampak napram francoskemu franku. Zato so tečaji deviz od srede na soboto večinoma narasli. Tako se je zvišal Curih od 1095 prejšnji teden v zvezi stabilizacije francoskega franka v ponedeljek na 1095.30, danes pa je bil zaključen po 1095.80. Vse devize razen Londona so teden zaključile z višjimi tečaji. London je v ponedeljek bil zaključen po 277.36, danes pa po 277.25 v zvezi z mednarodno šibkejšim tečajem te devize. Na tržišču vrednostnih papirjev je oživela ta teden vojna škoda, ki se je zopet začela Rigati, ui pa še dosegla tečaja pred znanim zločinom v Belgradu. Dočim je vojna škoda kot izrazit spekulacijski papir znatno variirala, so tako 7% invest. posoj. kakor agrari ostali skoro neizpre-menjeni. Indeks državnih papirjev je znašal koncem junija t. 1. 49.05% nom. in se je napram koncu maja, ko je znašal 49.91, le neznatno znižal. Nasprotno pa beleži napram koncu leta 1927., ko je znašal 40.02, znatno povečanje. Na tržišču bančnih papirjev povpraševanje še vedno traja in se tečaji v teku tedna niso dosti izpremenili. Tudi vest o fuziji Jug. esk. in hip., Bos. in Agrar. komerc., ki jo je z natančnimi podatki o stanju zavodov prvi prinesel »Slovenec«, ni imela posebnega vpliva na tržišče bančnih papirjev. Sedaj nam je le še pričakovati, kako bo reorganiziral svoje posle v naši državi dunajski Kreditni zavod, ki ima interese v Kred. zavodu, Ljubljana, v Hrvatski sveopči kreditni banki, Zagreb, v Trgovsko-lndustrijski banki, Novi Sad, ter v Agrarni i industrijski banki, Belgrad, deloma neposredno, deloma posredno. S tem je v glavnem Srednji devizni tečaš! n o j vodi omoh-ča kurja očesa in otrdolo kožo, da se lahko odstranijo brez noža ali britve. Prepričani bodite. da Bol sv Roka navedi popolnoma novo nogo. O ;* obodi \ as raznih L)'.-prilik na no-g . LanUo hodite; kolikor se Vam ljn-bi. Ijrthko več ur »tojite na enem mostu in ne boste občutili niti nuj-manjSo utrujenosti tovarna Čokolade v BfioCah po poZoru zopet obratuje opremljeno z nogmodernetsiml stroji L. Mikuš ■ Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solučnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Pozor! Pozor? Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom odprl v nedelto dne 1. julijo 1929 Tiskarna »Kačič«, Šibenik, Dalmacija, išče usposobljenega stavca in strojnika Ker je tiskarna strogo redovniška (frančiškanska), 8 pravico javnosti, zato sprejema kot delavno osobje samo one, ki žele biti redovniki franjevci. Dokumente prosimo poslati upravi tiskarne. Gradbeno podjetje .Probuda' v Ljubljani potrebuje več dobrih zidadev in delavcev za Ljubljano. Uspeh kopeli nog. Velik snboj soli sv. R«kn slane 16 Din. Dobi s« y vsaki Irknrni in drogeriji. Ako ni t nalogi, obrnite ■e na tvrdko drogerij* GRE GORI C, Ljubljana Točil bom pristna dalmatinska vina; čez ulico popust. Poleg tega bom vodil tudi primorsko kuhinjo. Za obilen obisk se cenj. občinstvu najtopleje priporoča Denediht Radonit. koncentracija večjih bank končana. Pojavlja pa se že in se bo v še večji meri proDlem m ilili bank, katerih hipertrofija bo gotovo morala s konsolidacijo razmer prenehati. V industrijskih papirjih ni izprememb. Za blago glej »Tržna poročila«:. DENAR. Na današnjem borznem sestanku so se tečaji deviz večinoma učvrstili z izjemo Londona; to je v zvezi z devizno politiko Narodne banke, o kateri poročamo zgoraj. Pri srednjem prometu (največ Prage) je Narodna banka intervenirala v devizah Dunaj, London, Praga in deloma Curih, privatno blago pa je bilo v devizah Newyork, Trst in prvikrat tudi v Curihu. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 30. junija I92r>. povpraš. (ion. srednji sr. a. VI. Amsterdam _ 2290.- _ 22.90 Herlin — 1358.75 — 1358.50 Budimpešta — 991.65 — — Curih 1094.10 1096.11 1095.60 1095.-0 Dunaj 799.30 S02.3I 800.80 800.25 London 276.85 277.6" 277.25 — Newyortj 56.74 56.94 56.84 16.81 Pariz — 223.30 — — Praga 168.10 168.90 168.50 168.40 Trst 298.— 30U.— 299.— ; 98.30 Zagreb. Berlin 1357—1360. Curih 1093.80— 105)6.80, Dunaj 798.50—801.50. London 276.85— 277.65, Newyork 56.70—56.90, Pariz 222.-!'1 224.40, Praga 16S—168.80, Trst 297.50—299.50. Curih Belgrad 9.13, Berlin ma5, Bukarešt 3.175, Dunaj 73.06, London 25.30, Newv0rk 518.75, Pariz 20.38, Praga 15.37375, Trst 27.28, Sofija 3.75, Varšava 58.12. VREDNOSTNI PAP1R.U. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175. Vevče' 105 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 den. BLAGO. Ljubljana. Les: drva trda 10 % okroglic, fko vag. nakl. post. 3 vag. po 17. Zaklj 3 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 395 -397.50, nova za mlij 320-322.50, avgust 317.50—320, moka 0 g, vag. b!.. fko Ljubljana, plač. po prejemu 530 535. koruza uova suha 320—322.50, činkvantin 345—350. ajda domača 295, oves baški rešetan 305—310. Zaklj. — Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica bač. 350—352.50, 352.50— 355, bač. potiska 352.50—355, juž. ban. 350 - 352.50, gor. ban. 347.50—350, oves 240 - 245. koruza 275— 280, ban. 272.50—277.50, srem. 275-280. moka 00 gg 465-478, št. 2 450-460. št. 5 446 450, št. 6 420—430, št. 7 350-360, št. 8 240-245, otrobi bač. 210—215, ban. 200—210. Promet 63 vag. pšenice, 3 vag. ječmena, 58 vag. koruze, 7 K moke. Skupaj 130 vag. v k a n t a h po 20, 25 in 50 kg J^T- dobite pri Josipu Zimmermann, Osijek. Šestina Peričnik o mojstrani naznanja cenjenemu občinstvu, posebno turistom in lctoviščnrjom, da je otvorjena s 1. julijem 1928 s ' prenočišči, solidno in točno |X)slrežbo po izredno ! nizkih cenal> Cene/še kot nn RAZPRODAJAH se dobi osakourslno manu/alilurno blago samo or TRPIN. MARIBOR. Glnoni lrg „eiK 1? PEČ „MONOHTw najcenejša, najizdatnejša. Velesejem, kc|a ©70. Zaloga Lutzovih peči ING- GUKEL) Ljubljana VII., Jernejeva cesta 3. Ravnolam VoIIHuve male turbine In Conz-ovI elektromotorji. - Telefon 3252. Slovensko- srbohrvat&t slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70*—. Srbohrvatsho-siovenshl slovai Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60-—. vugoslo hniiaorno v liiiblfani Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši znesek 5 Dir?. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^pismena vprašanja odgovarjamole.čejeprflože-na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev23-28 Šofer izučen mehanikar, išče mesta proti skromni plači, za luksuzni ali tovorni auto. Kvitko, Ruše 22. Mladenič vajen vseh poljskih del in tudi konj. išče službe proti mesečni plači 500 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5955. Mesto potnika špecerijske ali alkoholne stroke iščem. Nastop takoj. - Naslov na upravo Slovenca v Mariboru pod »Deloven 600«. Za skladiščnika ali slugo v trgovini ali kje drugje, išče službe pošten, trezen in vesten mož s kavcijo. Ponudbe je poslati na oglas. idd. »Slovenca« pod «Stalno« Prodajalka-šivilja mirnega značaja, išče s kavcijo službo, oz. prevzame trgovino ali podružnico. Naslov pove nprava lista pod 6009. Privatni uradnik s prvovrstno trgovsko izobrazbo, gimnazijo in trgovsko akademijo, z Znanjem več jezikov in vseh trgovsko-kontornih poslov, s prakso v zadružnem denarnem zavodu, danes, vsled gospodarske krize v državni službi, a nezadovoljen, želi mesta pri solidnem podjetju, ki bi mu za vestno delo nudilo sigurno eksistenco. Cenjene ponudbe pod »Pravi poklic je zado-voljnost« štev. 6020 na upravo lista. 2 mizar, pomočnika in enega vajenca, sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Naslov v upravi »Slov.« št. 5939. Gospodična s perfektno nemščino in dolgolet. prakso, se išče za takoj za triletno punčko. Nastop takoj. Oferti s fotografijo in izpričevali na Albert HERZL, Beograd, Kralja Petra 60. Stanovanje 2 sob in kuhinje zamenjam za enako. Najraje v bližini Šiške. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5895. Čevljar, vajenca sprejmem takoj. A. Turk, Dunajska ccsta — poleg vile Stadion. Sobico oddam gospodu ali gospodični, Naslov v upravi pod št. 5787. Urarski pomočnik izvežban, se sprejme za ročna dela; izurjen v stavbarstvu kol v opravah. Plača po dogovoru. Jožef Avbelj, Zg. Kašelj št. 20, D. M. v Polju. Dve učenki za strojno pletenje sprejmem takoj. Starost 14 do 15 let. Josipina Ple-ško, Kodeljevo, poleg mesarije. Dvema pletilkama dam delo na dom za stalno. Pismene ponudbe na upravo Slovenca pod »Ljubljana«. Učenka se sprejme v trgovino z mešan, blagom. Kmetskih staršev z meščansko šolo imajo prednost. - Naslov: A. Vilar, trgovina, Dob pri Domžalah. Učenec se sprejme v špecerijski trgovini. — Vid Murko, Meljska ccsta štev. 24, Maribor, Služkinja snažna in poštena, ki bi znala malo kuhati, se sprejme v stalno službo. Miiller Alojzija, Janševa št. 15, Ljubljana VII. Pestunja k 8 mesečnemu otroku se sprejme za čez dan. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6007. Majhna sobica čedna, se odda z vso oskrbo za 650 Din mesečno. Židovska ul. 6/1. Na stanovanje se sprejme gospod ali gospodična. Naslov pove uprava lista pod št. 5975 Majhno posestva 1—3 oralov, z majhno hišico, se išče v bližnji okolici Maribora. - Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru, Hišo ozir. vilo kupim v centru Ljubljane, če mogoče še nekaj let davka prosto, za 200.000 do 250.000 Din. Ponudbe do 3. julija na upravo ■Slovenca« pod št. 5988. Trgov, oprava za špecerijo in delikateso - se takoj kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod «Opravaubljana Selenburgova ulice it. 6/1. Irezplačen pouk. 131. lams. Telefon štet 080 Lokomobile Motorji Diesel In Saugreras Jarmeniki Plnl Kay. Kompletne tage Ugodni plačilni pogoji. BRAČA FISCHER d. d. Zagreb, Gundullčeva ulica 36. Zelo znižane cene! Dvokolesa novi modeli 1928. mo torjt, otroški in igraCni vozički, najnovejši Šivalni stroji in pnevmatik a Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, cmaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov. Šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. — Ilnstrovani ceniki franko- „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. I 2. julijem im olvorim trgovino i vinom na debelo v hiši Pogačnika (nasproti gostilne Keršič) v Sp. Šiški, Celovška cesta 34. Postregel bom z najboljšimi domačimi vini, za katerih pristnost popolno jamčim. izbiro bodo: dolenjska, štajerska, slavonska in dalmatinska vina. Priporočam se za odjem Podboršeh Peter. Flobert puške lovske puške, brovninge, samokrese, pištole za strašenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER puSkar, Ljubljana, Šelcnburgova ulica itev. 6. WECK Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati zuamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška ^11/ p IS pri zaloga '"^^A« tvrdki „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10\l. Celje: Josip Jagodič. — Maribor: Kar! Lotz. Razpis Stavbeni odbor za zidavo nove Solc na Logu pri Brezovici razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih del pri zidavi nove šole na Logu pri Brezovici. Načrti so na vpogled pri krajnem šolskem odboru. Istotam se dobi popis in splošni pogoji. Pismene ponudbe je oddati v zapečateni kuverti najkasneje do 14. julija t. 1. pri Stavbenem odboru na Logu pri Brezovici. Stavbeni gospodar si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Stavbeni odbor na Logu. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah : vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, tnlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd. Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo Na7nsiniln Naznanjam slav. občinstvu, da sem nailiaimu se preselil s sedlarsko delavnico v Vevčah St. 18 v SVOJO HIŠO nasproti trgovine Sv. Rant. Tem potom se zahvaljujem za zaupanje,' katero ste mi izkazali, obenem se pa priporočam za nadaljnjo naklonjenost ter bom izvrševal vse v to stroko spadajoče delo po najnižjih cenah. — Z odlič. spoštovanjem KAMNAR FRANC, sedlar, Vevče 91, pošta Devica Marija v Polju. ljudska posojilnica v celin registrovana zadruga z neomejeno eavezo Cankarleva ulica SI. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in jo denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnib hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. flentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000'- špecerijskega blaga na Rimski cesti št. 5 se vrči samo še 2., 3. in 4. julija t. 1. po globoko znižanih cenah. Trgovska oprava skoraj popolnoma nova se istotam proda. Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. aa Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo ---- - ^ — _ Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi 1i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Izvanredna prililca za nakup moških oblačil Radi prezidave lokala želim izprazniti svojo veliko zalogo. Zato sem se odločil v času od 25. junija do 4. avgusta 1.1. prodajati po a lastno ceno s 30°/o popustom od prvotnih, že itak nizkih cen. Omogočeno je s tem vsakomur nabaviti si res dobra in lepa oblačila za mal denar in priporočam ogled mojih izložb v Gosposki ulici št. 7. A. Kune. i""""""""""miiMiniMnnir> Jnteresanlno broluroo^ uspešnem zdravljenju, zolcnih kamnov Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PragaS Vvšehradska t?. * iinhiiiuiiii fiaiilmfi/i imruiiiir j Prevzela sva s 1. jul. staro znano gostilno nasproti glavne cerkve. ..i, $ • Svojim dosedanjim gpstOm se zahvaljujeva in se vsem priporočava. Točila bova kot dozdaj prvovrstna vina in razpolagala s toplimi in mrzlimi jedili Dankoi n Pavla Bidovec, gostilna MAVRIL MAYR, Kranj. Abonenti se sprejemajo! Vrt — balin! Mlekarska zadruga na Vrhniki r. z. l o. z. Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja polnomastni ementalski sir v hlebih po 80—90 kg, dalje II. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten popust. Solidna postrežba 1 Najnižje cene I ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri F. JL ROSET, „OMOMw Zagreb, sedaj llica 6, dvorišče Grand hotela desno. Vsled nenadne sodne deložacije razprodaja ženskih plaščev, oblek, bluz, plisiranih sukenj, klobukov, solnčni-kov, nogavic, kopalnih plaščev, kopalnih kostumov in čevljev i. t. d. in to samo prvovrstno blago, najnovejši izdelki prvih dunajskih in pariških modnih hiš po znatno znižani ceni ki velja tudi pri plačilu na obroke. BRHHHHBHHBSe^nH&BSaSSraBfigSiBIBnBBat i si w a a as k n k? ■ Ugodno se proda velika, dobro vpeljana perfekten, z gimn. maturo ter večletno bančno in hranilnično prakso v tu- in inozemstvu, z najboljšimi spričevali in referencami, verziran v vseh pisarniških poslih, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in angleščine, strojepisja in stenografije, išče primernega nameščenja, gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA«. ZahvaSa Tudi Vaša ototelca postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plislratl in likati v tovarni Josip Reich Liublfana, Polianski nasip 4—6. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. Vsem, ki so nam stali na strani ob težki izgubi naše dobre soproge, nenadomestljive mamice, edine hčerke, gc. Eflice KasteSic z nami sočustvovali ter poklonili dragi pokojnici venccv in cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo tem potoni našo iskreno zahvalo. Zlasti velja naša zahvala vsem številnim sorodnikom, službenim gg. predstojnikom, tovarišem in prijateljem in vsem našim sosedom iz Trate, ki so pohiteli na njeno poslednjo pol. — Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 2 julija oh 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 28. junija 1928. ivan Kastelic, soprog z otroci nebog-ljcnčki. . Amalija Klandcr, mama (z Ringofen), ročni pogon (Handschlag-betrieb) — velika možnost razpečevanja, ker je v bližini večje mesto — surovine za več let. Vprašati pri doktorju Frid. Zangger, odvetniku v Celju. n a H N H ■ 39 n H a IRinaBlIGISBBIHlIBDIIIlllBlllIlliiiigujjl *■. L•»• "V ■■«. -'j/ liilii m Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da jc naš ljubljeni soprog, brat in svak, gospod Anton Cizej pekovski mojster dno 30. junija po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 1. julija 1928 ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. junija 1928. Žalujoča soproga M1NKA CIZEJ !n ostali sorodniki. Ojllieni papir LmiI. Baraga. Unbltan» Šelenburgova ul. 6/1. Telefon štev. 298G LJUDSKA POSOJILNIM registrovana zadruga z neomejeno zavezo u Ljubfijjani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje' prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva^ ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi r neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 120 milijonov dinarjev V svrho razširjenja dobro vpeljane, od 1885 obstoječe špecev. trgovine na eni najprometnejših cest Maribora, se sprejme kompanjon z vlogo najmanj 100.000 Din. Velika prvovrstna skladišča, primerna za en gros trgovino, so na razpolago. Eventuelno se trgovina tudi proda. — Dopisi pod »Rentabiliteta sigurna« na upravo »Slovenca v Mariboru. Kratki čas, katerega potrebuje tovorni voz za prevažanje velikega lovora. Vam omogoča razširjenje obrata preko mej Vaše bližn/e okolice. pri nakupu enega para moških ali ženskih čevljev 2 para gumipeta. Pri nakupu dveh parov pa še en par vezalk in eno škatljo kreme zastonj. Velja za čas od 30. junija pa do 15. julija t. 1, Razen tega pa še znižamo ceno nekaterim desortiranim preostalim spomladanskim vrstam čevljev in sicer: Moški širni boks poltevlji........Din 100'_ Moški » » visoki.........» 120'_ Elegantne spomladanske v raznih finih barvah Ženske polčevlje na špango z leseno peto . Din 130'— Ženske polčevlje amcrikanske oblike ...» 90'_ Ženske špangerje črne aii rujave.....» 80'_ Platneni sivi in beli, elegantni, garantirano dobro blago .......... Fantovski šimi ............. Dekliški šimi boks, črni ...... rujavi ...... lakasti ...... 65.— ICO'— 40'— 50'— 60'— O kvaliteti naše robe Vam ni treba govoriti! Velik promet je najboljši dokaz. Sandale razne vrste pri ostalih velikostih Din 40'_ Tov. Carl Pollak d. d. 5ia. :: Sialskz cesta 23. n dvorišču:: rofti, EE8 Ravnateljstvo oblastnega zdravilišča Rogaška Slatina naznanja vsem p. t. gostom in prijateljem zdravilišča tužno vest, da je dolgoletni, najemnik zdraviliške restavracije in kavarne gospod dne 27. junija ob 15. uri po daljši težki bolezni v splošni bolnišnici v Ljubljani na veke zatisnil oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil po prepeljavi zemeljskih ostankov v Celju dne 29. junija ob 17. uri. Rogaška Slatina, dne 28. iunija 1928. Ravnateljstvo oblastnega zdravilišča Rogaška Slatina. Vsak dan večji tovor in manj popravil Lastniki Cheuroleta uvidijo, da izvira povečanje obrata in večji dobiček iz Clievroleta. Prevozni podjetniki in lastniki avtoomnibusov, sirom sveta, kakor tudi tisoči trgovcev in podjetij pričajo o tem, kako dopušča Chevrolet hitro in zanesljivo obratovanje. Naglašajo, da zamorejo z njim prepotovati večji okoliš, razširiti obrat in da si pridobijo odjemalce preko mej dosedanjega delokroga. Močni Chevroletov motor z od zgoraj krmiljenimi ventili Vas pelje naglo po največjih strminah. Močna zadnja os in karoserija dopušča skrajno na lovor jen je, ne da bi zgubil voz na brzini. Chevrolet je izredno prožen in vozi tako mirno, da nudi potnikom največjo udobnost in da ni tovor izpostavljen najmanjši nevarnosti glede poškodbe. Prikupljiva Chevroletova zu-najnost pomeni tudi dobiček za Vaše poslovanje. Inženjerji hvalijo njegovo preizkušeno konstrukcijo in smotrena zboljšanja. Zastopnik Vam bo rade volje razkazal ta Chevrolet in pokazal karoserijo, ki bo najbolje odgovarjala Vašim potrebam in lokalnim razmeram. Chevroletova šasija je bila preizku-šana in povečana, da zamore nosili velike lovore varno in brzo na vsc i mogočih cestah. Zastopniki po vsej fugoslauiji. Chevrolet tovorni in poltovorni vozovi Tovorna šasija Din 52'9oo — poltovorna šasija Din 41.ooo' — Glavno zaslopslvo in zaloga rezervnih delov V. & M. lareiic Zagreb Marije Kraljice Tel. 27-44 LJubljana Dunajska cesla 12 — Tel. 2292 c >_-. -« ^S^pPMgjpgHjng s^Trv— * - , - - .. - , ^ potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseli vrst in tudi v vseh cena h Ivan Kravos, Maribor Specijaltii kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6. Zifesinla Ob bridki izgubi smrti in pogreba naše ljubljene, nepozabne edine hčerkice iHlLEME se nam je izkazalo od vseh strani toliko odkritosrčnega sočustvovanja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Najsrčnejša hvala vsem za tolažilne besede, vsem darovalcem cvetlic in vsem, ki so spremili našo ljubljeno Mileno na njeni zadnji poti. Ljutomer, dne 24. junija 1928. Žalujoči starši in bratje Štiblar. Dobro blago, prijazna postrežba! Nizke cene! MARIJA ROGEU dobro znana, žc 20 let obstoječa manulakturna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26 vljudno naznanja, da je prejela za pomladansko in poletno sezijo veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, eta-riiin, batist, cefir, oksfort. Nadalje priporočam veliko zalogo šitona, bele, modre in rujave konte-nine, platna za rjuhe, izgotovljenih oblek, predpasnikov, krasnih bluz, rokavic in nogavic, pavole in drugih v manulakturno stroko spadajočih stvari. Imam tudi lepo blago za narodne noše! Ker jc moja zaloga povečana in ker je moje načelo bilo že od nekdaj »cenjene odjemalce z dobrim blagom in pa z majhnim dobičkom postreči«, sem prepričana, da bo vsakdo pri meni kupil, kdor bo po- setil mojo trgovino. Kdor še ni moj odjemalec, naj sc o vsem prepriča! Zavod uršulink v Celovcu Žensko učiteljišče, ljudska, glavna in meščanska šola, obrtna in gospodinjska šola, otroški vrtec, kurzi za moderne tuje jezike, posebni kurzi za tujke, ki se hočejo učiti ali vaditi v nemščini, pouk v glasovirju, goslih, v sviranju na citrah! v orgljanju in igranju na harmoniju, pouk v slikanju in finih ročnih delih. Penzijonat ima zdravo prosto lego, velik krasen vrt, zračne solnčne prostore. Daljši izprehodi. telovadba in igre na prostem pospešujejo z dobro prehrano in" skrbnim negovanjem zdravje in telesni razvoj. Zmerne cene I Natančni podatki in prospekti pri Predstojnišivu uršulinskega samostana Celovec . 7>? Malinovec iz lekarne dr. G Piccoli v Ljubljani, Dunajska ( cesta je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan brez umetne barve in ne vse buje nikakih kemičnih pridatkov za kon-serviranje. Oddaja na drobno in ve iko. Cena nizka. Hh nas je zi MARTIN ŽRGAR Po volji Vsemogočnega nas jc za vedno zapustil naš liub-ljem sin in brat, gospod dipl. pravnik in rez. častnik ki je danes po mučnem trpljenju v cvetu let, previden s svetimi zakramenti, zatisnil svoje trudne oči. Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne j"''Ia °° Pol 5 popoldne iz Sp. Gameljnov na župno pokopališče v Šmartno pod Šmarno goro. Prosimo tihega sožalja. S p. Gamefjne, dne 30. junija 1928. Martin in Ivana, starši. Marija, Franc, Matevž, Francka, Lojze, 12 : -Mm m, Stev. If7. »SLOVENKO«, dne l. julija 1928. Stran 10 prlporocomo Vam edino le najboljše Koli Orllzner samo pri los.Petelincu. Uubiiana (Blizu PreSernovega spomenika ob vodi.) | Ntzhe cene. Tudi na obroCno platna, "i Naznanjam vljudno, da sem prevzela danes II v hiši g. Fursagerja ter se priporočam p n. gostom in izletnikom za cenjeni obiik. - Poslužila bom s prvovrstnimi ofcrepčili in pijačami. ANA POČIVALNIK, najemnica kavarne. Do seda] najcenejša tvrdka v državi! SkladlSče: M E 1 N E t A HEROIT. O Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R. LOROEB, M A H 1 B O R St. 107- A. Violin« od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85'—. tamburiee od Din 98"—, gramofoni od Din 345"—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam po8tJemo brezplačno. Gistllna v Ljubljani, dobro idoča in splošno znana, se odda zaradi družinskih razmer takoj v najem proti primerni najemnini. Oziralo se bo le na ponudbe dobro vpeljanih, priljubljenih in kavcije zmožnih gostilničarjev. — Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna gostilna«. „Spectrum" d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZA0REB Zrcalno steklo, portalno steklo, maSinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. Otvoritev trgovine! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 30. junija 1.1. trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se najvljudneje priporočam Anton Legat Ljubljana, Miklošičeva c. 28 m^mmtmrmaamvm AKO RABITE TISKOVINE Sanatoiium Dr. Hansa Graz, Korblergasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Radi preselitve prodajam ure, zlatnino, srebr-nino, briljante, stensko ure. budilke i. t. d. s 25% popustom. Ivan Pakiž, Ljubljana Stari trg št. ZO. rrgovlnn se preseli 1. avgustu pred Škofijo is. Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg Stev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Ivan Hastnah CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah. I.........z.........s.........t--------r.........i z........i i zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. so (v lastnem poslopju) Ubrestovanja vlog, nakup in prodaja irsaho vrstnih vrednostnih papirjev. deviz in valut borzno naročila, oreduiemi in krediti vsaki vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sate-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit ljubljena Tel. ZMO. ZVS7 Z548: interurban Z7DB. Z80G Dr. M. Slavid: Na Sinaj Točno po voznem redu — vlaki vozijo v Egiptu !n Palestini točno, da si človek v Evropi lahko napravi natančen program za potovanje — smo prišli ob i/ol3. uri v Suez. Stopil sem s svojo prtljago na peron. Vsulo se je name polno postrežljivih fantov-nosačev. Vsiljivi so res taki Arabci, če hočejo kaj zaslužiti, a žepi so pred njimi varni. Nagovoril sem enega in mu kot točko, kamor hočem iti, imenoval »Terra santa« (sv. dežela). P. Staneka sem namreč vprašal, kako v Suezu najdem frančiškanski samostan^ v kateri ulici je itd, Pa mi je rekel, da vsak nosač ve za samostan pod imenom »Terra santa«. Suez še torej tudi spada v območje frančiškanov, ki so varihi sv. dežele (Terra santa). Res sva prišla v par minutah v samostan, kjer so me trije patri in en frater — vsi Italijani — prav prijazno sprejeli. Kon-verzacija je bila tu samo italijanska. Tako sem moral izpod praga svojega spomina zbrskati zopet ves svoj italijanski besedni zaklad. Suez je mnogojezično mesto. Šteje kakih 20.000 prebivalcev, ena sedmina izmed teh je Evropejcev ali Sircev ali Maltezov in Grkov, ki imajo svojo pravoslavno cerkev s samostanom. Iz mesta ven je po plitvinah, po katerih se preliva plima in oseka Rdečega morja, narejen 3 km dolg molo, po katerem vodi navadna in železniška cesta v pristanišče. Ob pristanisou je lično majhno moderno mestece uradnikov in pomorščakov sueškega kanala, kjer imajo tudi francoski jezuiti svoj samostan in cerkev. Ti so mi rekli, da imajo med svojimi verniki tudi več Jugoslovanov. Tn res sem na ulici dobil kmalu s?. Tzoti™ iz Makareke, in ne dolgo potem dijaka Beniča, čigar stric je pomožni skof v Dubrovniku, že Dod Avstriio so dobili ti Dalmatine! dobre službe pri Su^k to-nalski družbi in so jih obdržali tudi kot JugoTlovaS. Čutil sem se veliko bližje doma, ko sem govoril z rojaki v domačem jeziku in ogledoval to zanimivo pristaniško mesto. Tu sem našel skromen spomenik poročnika Waghorna, ki se je v angleški službi zaman trudil, da bi pridobil Anglijo za predor Sueške ožine. Ubog in nepriznan je umrl v Londonu. Francozu Lessepsu se je končno posrečilo ta načrt izvršiti, ki ga je imel že Napoleonov inženjer Lepiere, pa ga je kompromitiral s svojim napačnim računom, da je Rdeče morje za 10 m višje ko Sredozemsko morje. Egiptski podkralj Said je podpiral izvršitev. Zato se po pravici imenuje mesto pri kanalu ob Sredozemskem morju Port Said, kjer ima tudi Lesseps zaslužen spomenik. Podkralj Isinail je vladal ob otvoritvi kanala 1. 1869.; po njem se imenuje mesto Ismailije ob sredini kanala. Ta Ismail pa je živel in vladal tako potratno, da je spravil Egipt v finančne težave, vsled katerih je egiptska država prodala več ko polovico akcij tega prvotno egiptsko-francoskega podjetja angleški vladi 1. 1875. Anglija se je v začetku protivila izkopavanju kanala. Ko pa je podjetje začelo pro-spevati, je postala gospodarica te važne svetovne postojanke. Port Saidu nasproti, na azijski strani kanala, se zdaj gradi novo mesto, ki se bo imenovalo po sedanjem kralju Fuadu Port Fuad. Odtod se bo izpeljala zeleznica k progi, ki gre iz Kantare proti Sredozemskemu morju v Palestino; s tem bo tistim, ki se hočejo izkrcali v Port Saidu. železniška vožnja v Palestino za ovinek Port Said—Kantara skrajšana. /a kupcijsko zvezo z Indijo je bil zlasti Sueški predor napravljen. V svetovni vojni pa je Anglija po tej K ! indijske vojake. Zato imajo v tem 1 ort Tovflku ob Rdečem morju lep vojni spomenik indijski vojaki padli v Egiptu in Palestini 1914—1918. kakor pravi napis. 4. Prehod preko Rdečega morja. Bil sem torej pri Rdečem morju, ki sem ga poznal iz zgodb sv. pisma že od otroških let Z vodo- ! ravne strehe svojega stanovanja sem ga gledal takoj I po prihodu v Suez. Morje samo sem videl dalje v ozadju. Pred seboj v bližini pa sem imel tla, pokrita z nekako slano skorjo z majhnimi mlakami v nekakih tolmunčkih. Bila je vprav oseka. Drugo jutro je bila plima, in prostor je zalivala kake četrt ure' daleč 1 do VA m visoka morska voda. Spoznal sem še bolj na licu mesta, kako je nemogoče razlagati prehod Izraelcev preko Rdečega morja s »plimo in oseko«. Ob petih popoldne pa sem šel s frančiškanskim gvar-dijanom po lepi cesti k Rdečemu morju in h gorovju »Ataka«, da vidim od blizu morje in pa položaj med njim in tem gorovjem. Ali bi tu mogli hoditi Izraelci in priti od tam preko morja na sinajsko stran, kjer se je videl odtod palmov gozdiček izraelske postaje na potu Ujun Musa = Mojzesovi studenci? Navadno se misli tako. Verjetnejše se mi zdi omenjena teorija z Grenkimi jezeri, z gotovostjo pa se bo to težko določilo, ker so v sv. pismu o tem prepičli podatki. Zato je še več takih »prehodnih« teorij. Zadovoljiti se moramo z dejstvom prehoda, kakor nam poroča o njem sv. pismo. Zakaj se imenuje to morje Rdeče morje? Eni pravijo, da je to ime po starodavnem rodu Ho-meritov t. j. Rdečih, drugi mislijo od rdečkastega granita na Sinajskem polotoku, in rdečkastega peska v puščavi na obrežju, tretji zopet drugače. Voda je modrozelena, morje pa je 2395 m globoko, v bližini Sueza samo do 22 m. O vsem tem sva se pogovarjala s p. gvardijanom, ki me je med sprehodom predstavil parkrat kaki skupini šetalcev — svojih vernikov. Dobro so preskrbljeni katoličani v Suezu, trije moški redovi in nekaj ženskih tam deluje, v cerkvi, šoli in bolnišnici. Zato duhovniki poznajo do zadnjega osebno vse svoje vernike. Ni čuda tedaj, da sva se tolikokrat ustavila pri šetalcih. V tem času je bila namreč ta cesta pri morju zelo živahna. Solnce se je že nagnilo proti zatonu, ni bilo tako pekoče, in komaj čutljiv vetrič je razgibaval ozračje. Do pete ure pa je bila cesta brez žive duše, ker je vročina v tem času še neznosna. 0 tem sem so takoj prvi popoldan v Suezu prepričal. iSEIIIE s S- ffiS S p X g c 2. K O S rff »-8 g p Z tj»s? * S K M 9 Š. £ ~ H— 0 O ™ 5" N 5" B' S" f h ■ » "o £ 1 2 2 ^ SS * ! I ■ » Po JE. — 5 < - m — S ~ w nT 9' % 5' 10 C§ S. r: ■ » 0» ^ I B« » 5l 7 Q Gfi < (t B — C N M. 5 ST ^ • ' 3 CD g S o o C ~ ® 2- 5' B' 5' | O <8- I S S 5 £ . S S '* S *BS K _ 5 c § _ S g B' g 5' S" | < rti