r , :'tiiinina plačana r jrotovini.
ŠTEV. 184.
V LJUBLJANI, petek, 11. septembra 1925.
Posamezna številka Din 1’— LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Heodvisen političen iist
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri postnem ček. uradu štev. 13.633.
Nova vlada ali ne. ; Vsebina sporazuma med HSS in radikali
Še nikdar ni imela Jugoslavija vlade, ki bi razpolagala v skupščini s tako močno večino, kakor sedaj. Še nikdar pa se tudi ni dogodilo, da bi se vlada tako znlo obotavljala pokazati svojo pravo barvo, ko dosedaj.
Ko je bila nova vlada instalirana, se je reklo, da prinese nov duh v javno upravo. In to trditev slišimo še danes. Kako pa naj tej trditvi verujemo, ko pa moramo vsepovsodi gledati stare obraze, pa ne razumemo.
Neštetokrat smo že poudarili, da odklanjamo vsako persekucijo uradništva. Toda poprava krivic ni nikdar perseku-cija, temveč samo zahteva pravice. Vendar ne gre, da mora odstavljeni ali premeščeni uradnik še nadalje trpeti krivico, ker bi se sicer moral umakniti s svojega mesta tisti, ki je zasedel po krivici njegovo mesto, če bi obveljal ta nazor, potem bi bila poprava krivic sploh nemogoča.
Nobena stvar pa našega naroda tako ne boli, kakor nepopravljene krivice in čisto vseeno, če zadevajo te vaške župane, nižje ali pa najvišje državne uradnike. Pravni čut je v narodu še vedno krepak in vlada, ki ne popravlja krivic, ne sme računati na nobene simpatije v narodu.
Vse kaže na to, da se nova vlada ali bolje rečeno, radikalna stranka, tega dej-rtva ne zaveda, temveč misli, da je tudi poprava krivic strankarska zadeva. Če j« tega mnenja, potem je v strahoviti zmoti, od katere ne bo trpela samo država, temveč tudi vlada sama. Narod ne *ore zaupati vladi, ki ne pokaže dobre volje, da hoče napovedani novi duh tudi uveljaviti. Z nobeno stvarjo pa se resnosti te napovedi ne da lepše dokazati, kakor s popravo krivic. Če ne pokaže vlada tu resne volje, pote* ji ljudje tudi ne morejo verjeti drugje, ker ni bolj evidentne in bolj nestrankarske zadeve, kakor je poprava krivic, ▼se* brez izjeme, če je klerikalec ali liberalec, treba krivico popraviti in vlada, ki bo dokazala to objektivnost, ta sate tudi apelirati na zaupanje naroda.
Kakor ne sme biti beda ljudi politi-•ur», tako tudi ne sme biti politieum poprava krivic, ker so to tako splošno •bvezne stvari, da veljajo za vse stranke. Če je že treba, da se odigra gotova predigra na dnevnem polju. Nikakor pa se dikali in radičevci, potem naj se ta odigra na drugem polju. Nikakor pa se zaradi tega ne sme preprečevati, da bi ljudje prišli do svoje pravice!
Lepo je, če je nova vlada prenehala popolnoma s persekucijo uradništva. Toda to je le polovičarsko delo, če se »e izvrši obenem tudi poprava storjenih krivic. Ali naj bo tako, da bodo tisti poštenjaki, ki so svoje prepričanje tudi i*vn° zagovarjali, brez službe in na sla-ih mestih, tisti pa, ki so se poklonili
* rti v*1-’ Pa v Hlu*bi in na dobrih B' L aj pa nai reče narod k taki ■orali? Kako naj se ogreje za vlado, ki lako gorostasnoet trpi?
Pa ne samo popravo krivic, tudi nov duh hoče videti narod! Novi ljudje mo. rajo jamčiti za nov duh, ker stari nimajo laga zaupanja, da bi bilo njih jamstvo zadovoljivo!
Hlapec Jernej je nekoč iskal zaman svojo pravico tudi na najvišjem mestu. ▼ svobodni Jugoslaviji «ora dobiti hlape* Jernej svojo pravico že na prvi instanci.
In edino po te* bo sodil narod novo vlado in če ostane vse pri stu*m, 3« estanejo krivice nepopravljene, pote*
Beograd, 11. septembra. Dopisnik >Politike< poroča iz Ženeve sledeče avtentičnih virov sem doznal za vsebino sporazuma med radikali in radičevci. Sporazum je bil podpisan 14. t. m. Pašič ga ni podpisal. Podpis Radiča se nahaja na oddvojenem aktu. Vsebina sporazuma je sledeča:
1. HSS soglaša popolno z radikalno stranko glede temeljev naše države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. Hrv. .seljačka strnka sprejema popolno izvajanje ustave v vseh njenih točkah. V tem pogledu ne more biti no-
benih koncesij, najmanj pa onih, kakršne so bile za časa vlade Ljube Davi-doviča, ko so bila zopet vzpostavljena pokrajinska namestništva.
3. Radikalna stranka sprejema v program bodoče vlade gospodarski program Hrv. seljačke stranke (izkoriščanje prirodnih bogastev v državi, izsuševanje močvirja, vodne zadruge, bro-darstvo, ribarstvo itd.).
4. Radikalna stranka sprejema v program bodoče vlade reduciranje uradništva in materijalno zasiguranje uradnikov, ki se obdrže v službi.<
Grupacija strank.
j POSVETOVANJE DR. LORKOVIČA Z JMO. — NERAZPOLOŽEN JE V JMO ZA I	FUZIJO	Z	DEMOKRATI.
Sarajeva, 11. septembra. Včeraj popoldne se je mudil v Sarajevu dr. Lorkovič, ki je obvestil g. Spaha, da se želi z njim sestati pred svojini odhodom^v Zagreb. Sestanek Lorkoviča s Spahom, j kateremu je prisostvovalo več poslancev : muslimanske organizacije, je trajal od 15. do 20. Zvedeli smo, da je prišel d/. Lorkovič v Sarajevo z namenom, da sondira teren za ustvaritev enotne fronte vseh strank, katerih programi bazirajo na avtonomni državni ureditvi. Dr. Lorkovič se je prepričal, da je muslimanska organizacija sporazumna za tako akcijo in bo o tem poročal na sestanku Hrvatske Zajednice v Splitu. Smatra se simpatičnim, da je prišel dr. Lorkovič v Sarajevo pred samim sestankom mu- i
slimanskega poslanskega kluba in centralnega odbora JMO ter da se ta seja vrši ravno dan pred konferenco Zajednice v Splitu.
Včeraj popoldne se je vršila seja poslanskega kluba JMO. Sejo je otvoril predsednik kluba g. Halidbeg Hrasnica. Prečitano je bilo poročilo o delu poslanskega kluba v prošlem zasedanju in bo to poročilo predano centralnemu odboru. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Nato so posamezni poslanci poročali o razpoloženju v njihovih krajih. Seja je trajala do 7. zvečer in se danes nadaljuje. Sedaj ni niti govora o fuziji muslimanov a demokratsko stranko, ker ni za to nobenega razpoloženja.
Z Zenovskega zborovanja
RESOLUCIJA GLEDE FINANČNE KONTROLE NAD AVSTRIJO. - FINANČNI
POLOŽAJ MADŽARSKE.
Ženeva, 11. sept«*bra. Včeraj se je vršila plenarna seja Sveta Zveze narodov, ki se je pričela ob 10.45 dop. Na njej je Chamberlain govoril o razlogih, ki so privedli Anglijo do tega, da je odbila ženevski protokol. Mi podpiramo duh tega protokola in hočemo vojno vsaj otežkočiti, ako je ni mogoče popolnoma odpraviti. Moralna sodba napadalca mora imeti za njega veliko težje posledice, kakor pa materijelna. Na seji je švedski zunanji minister Unden predlagal sledečo resolucijo: Ker je velike važnosti, da bi vse države sprejele načelo obveznega razsodišča za ureditev mednarodnih sporov, prosi zborovanje Svet Zveze narodov, da izroči odredbe protokola, ki je bil sprejet na prejšnjem zasedanju, strokovni komisiji v ponovni pretres, da
0 GARANCIJSKEM PAKTU.
Ženeva, 11. septembra. Kakor poroča švicarska brzojavna agencija, bo Briand skoraj odposlal nemški vladi noto o garancijskem paktu, v kateri hoče pokazati pripravljenost zaveznikov, da bi se na posebni konferenci pogajali o tem paktu. Ta konferenca bi se imela vršiti v prvi polovici oktobra v Švici.
2A NOV KOLODVOR NA 8U8AKU.
Beegrad, 11. septembra. Te dni prid#
bo narod tudi dejal, da ae je menjala vlada le po i*enu, ne pa tudi po duhu. Sodba naroda bo pa Šla še dalje in narod bo dejal, da je vseeno, č« Je nova ali stara vlada, ker hlapec Jernej vseeno ae pride do svoja pravice.
Pa bo i**l narod na pašno?
v Beograd načelnik mesta Sušaka Kučič, ki bo interveniral na merodajnem mestu radi zgradbe novega kolodvora, ker sedanji ne odgovarja prometu.
SPORAZUM S TIPOGRAFI.
Zagreb, 11. septembra. Včeraj je prišlo do sporazuma v vprašanju namešče-nja delovne sile pri pogajanjih za novo tiskarsko tarifo. Delavcem so se priznale tkv. namestitvene sekcije, oni pa se obvezujejo dajati v času potrebe primerno delovna *oČ. Izključujejo se tudi vse zlorabe. Dalje je bilo sprejeto načelo, da smejo organizirani delavei de»-lati samo v organiziranih tiskarnah. V ostalih vprašanjih o akordnem delu itd. so bile izmenjane misli, nakar bodo danes delavei dali svoj odgovor. Nova tarifna pogodba bo aajbrža do nedelje stilizirana.
Seja vlade.
Beograd, 11. septembra. Včeraj dopoldne so se vršile seje ministrskega sveta. Razpravljali so o svečanostih v Črni gori in o potovanju Nj. Vel. kralja po Dalmaciji. Nj. Vel. kralj odpotuje v soboto ob 19. uri iz Beograda v Metohijo in nato v Črno goro. V Peči bodo kralja pričakovali ministri Maksimovič, Stojadinovič in general Trifunovič. Na Cetinju bodo kralja sprejeli Marko Gju-ričič, Miša Trifunovič in Velja Vukiče-vič. Svečanosti v Cetinju in na Lovčeuu se bodo vršile 20. in 21. t. m.
Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o vprašanju vojnega plena, ki je ostal v južni Srbiji po porazu centralnih sil. Končnih sklepov o tem vprašanju še ni. Vlada je sklenila le, da se prične z zbiranjem tega plena in da vojni minister prevzame vse, kar je za vojsko porabno, ostalo pa naj se proda. Dalje so bila na včerajšnji seji rešena tudi važna vprašanja, ki se tičejo zagrebške mestne občine, t. j., da se mestna občina oprosti carine pri nabavi tramvajskih tračnic in kabljev za električno centralo.
AVDIENCA AVASHINGTONSKE DELEGACIJE.
Beograd, 11. septembra. Sinoči od 18. do 19. je kralj sprejel v oprostilni formalni konferenci člane naše wasliingtonske interparlamentarne delegacije gg.: Veli-zarja Jankoviča, Marinkoviča in Lj. Ne-šiča. Jankovič potuje v Ženevo, kjer se bo posvetoval z dr. Ninčičem. Ostali delegati potujejo 12. t. m. in se sestanejo v Parizu, kjer bodo imeli konferenco z našim tamošnjim poslanikom. Dne 20. t. ». prispejo v Newyork; tam se bo vršila konferenca, pri kateri bosta zastopala vsako državo po dva delegata. 30. t. m. potujejo v Washington, kjer osta-ntjo do 9. ali 10. oktobra. Nato odidejo v Otavo, kjer bo kongres končan 14. oktobra.
se olajša ustvaritev obvezne arbitraže.
Ženeva, 11. septembra. Včeraj se je vršila pod predsedstvom Chamberlaina seja avstrijskega komiteta. Predsednik finančne komisije je poročal o vprašanjih, predloženih od komiteja. Sprejeta je bila resolucija, po kateri ostane svetnik avstrijske narodne banke še 3 leta v službi. Poleg tega ima Svet Zveze narodov pravico uvesti skozi 10 let ponovno kontrolo v slučaju, ako bi bilo ravnotežje avstrijskega proračuna v nevarnosti.
Ženeva, 11. septembra. V drugi komisiji je generalni komisar Zveze narodov Schmid poročal o finančnem položaju Madžarske. V tranzitno komisijo je bil izvoljen član naše delegacije g. Avra-■ovič.
PRIBIČEVIČEV PRISTAS POVZROČITELJ POBOJA V GRAČACU.
Beograd, 11. septembra. Notranji minister je izjavil po sinočnji seji vlade, da je dobil včeraj popoldne iz Gračaca poročila o spopadu. Iz teh vesti rezulti-ra, da je napad povzročil po zborovanju Pribičeviča neki človek, ki je bil takoj aretiran. Na vprašanje, ali je napadalec, ki je izzval napad, Pribičevičevee, je g. minister odgovoril pozitivno.
PREMESTITVE URADNIŠTVA.
Beograd, 11. septembra. Sestanek Pa-šiča z Radičem je še vedno predmet živahnih političnih razgovorov. V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o premestitvah uradništva. Kakor čujemo, se pripravlja v notranjem ministrstvu ukaz o premestitvi 20 do 25 okrajnih glavarjev na Hrvatskem. Računa se, da je s tem v zvezi tudi prihod dr. Mačka v Beograd, ki je včeraj dopoldne imel daljše konference s poedinimi ministri HSS.
Pravtako se je vrnil v Beograd tudi državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Jos. Pasarič. Radičevci zelo for-sirajo vprašanje premestitve uradnikov, medtem ko radikali želijo, da se vprašanje odgodi do povratka g. Pašiča. S tem se spravlja v zvezo tudi včerajšnja avdijenca Marka Gjuričiča. Avdijenca prometnega ministra Radojeviča je imela samo resorni značaj.
MAROŠKA VOJNA.
Pariz, 11. septembra. Iz Feza poročajo o pripravah francoskih čet na celi fronti. Generalni štab je izpolnil vse potrebno. Petain in Moulin izdelujeta zadnja podrobnosti operacijskega nači ta.
S''**
; *<»*MNMr«MBaaBRRaBW»
A vstrija in Nemčija.
it.
Na Dunaju, 4. septembra 1925.
V petem letu strašnega klanja je prišel zaslužen polom osrednjih velesil, ki je iz Nemčije spodil vse tiste tucate poteniatov; vsa oblast je prešla na — narod. »Die Ton-angebende so bili in ostali socialisti. —
Enako je bilo v Avstriji. Še je bil tu cesar Karol s svojo vlado (Lammaschovo), ko so 28. oktobra zastopniki vseh nemških političnih strank parlamenta proglasili z balkona deželne palače v Herrengasse — republiko Nemško Avstrijo. O pravem času sem se še priril skozi goste množice do Živnostenske banke ter si priboril prostorček ravno pod tistim zgodovinskim balkonom: »Wir brau-clien keinen Kaiser, wir vvollen keinen Ko-nig, weg mit allen Potentaten, die das deu-tsche Volk in's Elend und Unglilck stiVrzteiv! Hočemo biti svoboden narod, prost vseh vezi itd. — Vse stranke so govorile po svojih prvakih, ki so bili po dolgem času istih misli o preteklosti in prihodnjosti. Cesar je bil takrat že — ujetnik; vlada brez sleherne moče. Gorje častniku, ki se je pokazal na ulici, morda celo s kokardo na čepici. Razdivjane množice so vsakogar nateple in strgale mu kokardo. Ako je sedel kak častnik v tramvajskem vozu, so množice vlak ustavile in častniku se ni dobro godilo.
— Sicer pa je ta prvi dan revolucije potekel brez večjih nesreč. — Dne 12. novembra pa se je sestala že nova ustavotvorna skupščina, ki je na svečan način proglasila zvezno republiko — Nemško Avstrijo. Socialni demokrati so dobili v vladi najvažnejše portfelje: dr. Renner državni kancelar, dr. Bauer zunanji minister.
O priklopitvi k Nemčiji niso delali nikakih sklepov — iz previdnosti. Vedeli so, da po tako strašni izgubljeni vojni bodo zmagovalci diktirali mirovne pogoje in niso hoteli pokvariti dobrega razpoloženja velevlasti do nesrečnega ostanka bivše mogočne monarhije. Hladen razum je prevladal njihova srca, ki so hrepenela tje — v zlitje z materjo Ger-manijo v eno samo, mogočnejšo državo nego je kdajkoli bila.
Simpatije vsega sveta za to Nemško Avstrijo so se takoj dejanski pokazale v obliki vseh možnih pomožnih akcij: Prišle so ame-rikanske, angleške, švicarske, nizozemske, danske, švedske družbe in ustanovile na Dunaju skladišča živil in sploh vseh potrebščin za otroke, invalide, javne uslužbence, brezposelne itd. Čez 200.000 otrok so jim redili in oblačili, vozili so jih v Švico, na Holandsko, Dansko in Švedsko itd. Še danes ni popolnoma prenehala ta dobrodelnost.
— Celo naši jugoslovenski dijaki so dobivali od njih skoro vso hrano za znano svojo kuhinjo. (Takrat, ko so v Špiljah našim dijakom pobirali celo nahrbtnike z darovi od doma, ko ni bilo mogoče doseči izvoza ali oprostitev carine itd.j so tuje misije priskočile na pomoč s hrano, namenjeno Dunajčanom!)
Negotovost o končnem izidu mirovnih konferenc in težka gospodarska kriza vseh slojev je začasno potlačila želje po združitvi vseh Nemcev, kajti: najprej treba — živeti, potem šele filozofirati. Še največ so socialni deniokratje vzdrževali stremljenje po ! združitvi, ker v njej so videvali dovje važnih interesov: okrepitev strankarske moči s pomočjo vladajoče socialistične stranke, v Nemčiji, — in s tem gotovost, da se Habs-burgovci nikdar več ne povrnejo.
Mirovna konferenca je ustvarila neodvisno Avstrijo (pridevek Nemška je odpadel!) in ' s tem je prevzela tudi moralno odgovornost, da bo ta državica mogla živeti. Glavni motiv je bil pač ta, da bi Nemčija res ne izšla « svetovne vojne celo ojačana. Zato vsa tista nežna briga za vse sloje prebivalstva, zato koroški plebiscit, zato vse mogoče gospodarske koncesije, zato končno mednarodno posojilo z jamstvom Zveze narodov v ogromnem znesku 520 milijonov zlatih kron po nizki obrestni meri.
Zveza narodov je poslala na Dunaj svojega generalnega nadzornika, strokovnjaka dr. Zimmermanna, ki naj nadzoruje, da ne rečem vodi celo asanacijo Avstrije. Mož se je kmalu uživel v avstrijske razmere; videl je kmalu, kaj je potrebno — in z jekleno doslednostjo je vršil tu svojo veliko nalogo. Uradniški kor, ki se je udinjal tukaj iz vse stare monarhije, je reduciral na potrebni minimum, uvedel je varčenje v vsej državni upravi. Po padcu prve vlade je prišla na krmilo koalicija meščanskih strank; med njim tudi nacionalci in vsenemci, ki imajo
ves čas v vladi vicekancelarja. V svesti si odgovornosti napram Zvezi narodov so vladni krogi doslej pazljivo izbegavali vsako izjavo o združitvi.. »lina vremena! si mislijo po srbskem vzorcu, »najprej sanacija, gospodarska osvoboditev in okrepitev, potem — bomo videli: kakor bo kazalo!'
In sanacijo države divno vodijo. Vlada je predložila v torkovi seji parlamenta zadnji državni proračun pod kontrolo Zveze narodov v smislu znanega ženevskega pakta. Proračuu je aktiven. Dr. Zimmermann koncem leta zapusti Avstrijo. Njegov odhod pospeši sanacijo, kajti on sam prejema od Avstrije 10.000 dinarjev (1200 šilingov) dnevne plače. Koliko stane urad, ne vem. Že ta prihranek da na leto lepe milijončke!
Trebil še omeniti, da Avstrija ne plačuje nikakih reparacij. Vsi nasledki izgubljene vojne so ji odpuščeni.
Ali razumete sedaj, zakaj so Avstrijci toliko javkali in pretiravali svojo revščino? Posebno naši naivni slovenski iiiperjugoslo-veni so z otročjo škodoželjnostjo kazali na to avstrijsko siromaštvo in se bahali, kaj da v Jugoslaviji vsega imate v izobilju. Večkrat sem jim zapisal v svojih dopisih: Ne brigajte se vi za Avstrijo, ta že ve, kaj dela in opravi brez vas, le glejte, da bo pri vas doli bolje!	1
Avstrija je bila prva država v srednji Evropi, ki je stabilizirala svojo valuto. Že tri leta ni nikakih valutnih potresov, skoro do pičice vedno na isti višini. Na mesto kron je stopil ponosni šiling, ki skoro odgovarja predvojni zlati kroni. Saj je en šiling okroglo 8 fr. franke! In šiling je — ediniea. Avstrija ima že srebrne šilinge, v kratkem da v promet srebrne polšilinge; ima niklasti drobiž po 10 štiberjev (bivših 1000 K) in bakreni po 2 in 1 štiberjev. Bankovci po 5, 10, 20, 100 in 1000 šilingov. Tisočak je okroglo 8000 Din, torej prav častitljiv papir! Računanje v šilingih je že udomačeno.
Kdor hoče imeti sliko o avstrijski industriji in veletrgovini, naj si ogleda 9. vzorčni sejem, ki je tu od 6. do 13. t. m. — Vlada je znala s posebnimi pogodbami odpreti mar-sikake prej zaprte meje raznih držav ob moralni podpori, če ne celo pritisku Društva narodov.
Najboljši dokaz o zdravljenju po vojni je Dunaj sam, to svetovno velemesto v središču majhne države. Neki brumen slovenski pesnik je klobasaril, kako da po dunajskih ulicah travca, oj travca zeleni. Mnogi so pričakovali, da pride na Dunaj prav kmalu splošna deruta. — A kaj se je izkazalo? — : Dunaj je v vsej Evropi edino mesto, ki vrši velikanske investicije, a ima po vrhu še polne blagajne. Že tretje leto izkazuje GOO milijard K ali 60 milijonov šilingov (500 mil. Din) preostanka. Vse ulice so pretla-kovane, tramvajske mreže izpopolnjene in izboljšane, bivše mestne železnice so elektri-
zovane (vozovi novi, elegantni), sezidali so veliko število stanovanjskih hiš v ogromnem štilu, ob periferijah rastejo »naselbine« (Siedlungen), pri mnogih delniških družbah mesto kupuje delnice, izpopolnili so vodovode,* postavili so ob Donavi velikansko elektriško centralo itd. Z vsega sveta hodijo komisije študirat dunajske zdravstvene, socialne, humanistične naprave. Kljub temu veliki letni preostanki!! Mnogi davkoplačevalci javkajo, ali končno plačujejo in mestna uprava florira!
Zveza narodov je poslala semkaj spomladi dva eksperta. Prav te dni čitate, kakšno poročilo sta predložila v Ženevi. Povsem po željah Zveze narodov trdita: Avstrija je sposobna življenja. Samo na sosednje države bo še treba malce pritisniti, da ne bodo pretrde proti avstrijski industriji!
Zveza narodov je čutila moralno dolžnost, da Avstrijo usposobi za samostalno življenje. Kakor vidimo, je svoj cilj dosegla. Ni pa bila ljubezen pravi motiv. — marveč strah pred Anschlussom. Avstrija mora biti sposobna za samostalno politično življenje, le tako moremo preprečiti združitev!
Ali dosežejo ta svoj namen? Dvomim! Vsa znamenja kažejo, da se bliža čas, ko porečejo Zvezi narodov: Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen! — Ideja združitve je v Avstriji zorela vzporedno z njeno sanacijo. Kakor so bili Avstrijci vseh barv še pred par leti zelo ponižni nasproti Zvezi narodov in so kazali čudovit rešpekt pred Senžermensko mirovno pogodbo, — tako vidimo, kako jim od tedna
do tedna raste pogum, da mečejo krinko od sebe in brez skrbi pojejo pesmice o Au-schlussu in če treba tudi »Die Wacht am Rhein! Vladni možje ostajajo sicer še doma, ali večina njih je s srcem in dušo zra-\en, kjer pojejo himne Veliki Nemčiji. — To pa je kapitel zase in o tem prihodnjič!
A. <i.
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
(Nadaljevanje.)
Glede sadja, grozdja za uživanje (15 zl. K za 100 kg), čebule in česna (3 zl. K za UK) kilogramov), suhih gob (10 zl. K za 100 kgj in hmelja (20 zl. K za 100 kg) in glede moke smo dosegli vezanje carinskih postavk, priznanih drugim, dosegli pa smo tudi izvest-ne ugodnosti, predvsem za izvoz jabolk in hrušk a la rinlusa. Posrečilo se nam je zmanjšati carino na suhe slive (na 6 in 8 zl. K), na suha jabolka in hruške (na 6 zl. K), na paradižnike (na 4 zl. K), zeleni grah in fižol (na 5 zl. K, vse za 100 kg).
Glede klavne živine se nam je posrečilo samo vezati carino (5 zl. K za 100 kg), pri čemer se bo najbolj izplačal izvoz boljše živine, ker je v tem slučaju carina v razmerju napram vrednosti živine manjša, istotako je vezana carina za lažje prašiče od 40 do 100 kilogramov teže za 9 zl. K od komada. Doseženo je zmanjšanje carine za debele prašiče nad 100 kg (na 3 zl. K od komada).
Za delovne konje se je posrečilo doseči nizko carino od 60 in 30 zl. K, konji za klanje so carine prosti.
Za zaklano perutnino se plača 15 zl. K za 100 kg, za živo (izvzemši divjačino) pa 8 zl. K od 100 kg.
Zmanjšana je carina na sladkovodne sveže ribe na 5 zl. K za 100 kg in rake (na 80 zl. K od 100 kg), kakor tudi na morske jastoge na 250 zl. K za 100 kg.
Carino na mast, salo in slanino smo vezali (3.80 zl. K za 100 kg), istotako za bučno olje od 25 kg naprej (na 5 zl. K za 100 kg).
Glede vina smo dosegli kontigent 40.000 lil belega in 40.000 hi črnega vina v sodili, pod 13 odstotkov alkohola po zmanjšani carinski postavki (od 30 zl. K za 100 kg), do-' seženo pa je zvišanje carine na isto postavko za vsa vina v sodih nad 13 odstotkov alkohola v neomejeni količini. Nadalje je doseženo tudi znižanje carin na vsa vina v steklenicah na 80 zl. K za 100 kg, ako imajo nad 13 odstotkov alkohola. Za slučaj, da je kontingent enega vina izčrpan, se more na njegovo mesto uvesti samo polovica količine drugega kontingenta.
Carino na namizno in mineralno vodo se je posrečilo znižati (na 1.40 zl. K za 100 kg).
* Dosegli smo znižanje za zaklane debele svinje v celih komadih in polovicah, težkih nad 45 kg (na 6 zl. K od 100 kg). Smatra se, da je S tem dosežena pariteta za meso
rtvlnj, uvklunih v nasiti tn avatrljsklli Klav-
lliČal). Istotako je doseženo znižanje carine za notranjost svinj (izvzemši jezike) (na 7 zl. K za 100 kg) ter znižanje carine tudi na ostalo svinjsko meso (12 zl. K za 100 kg), vezali pa smo carino na goveje in ovčje meso (12 zl. K za 100 kg). Doseženo je znižanje carine na navadne klobase (20 zl. K za 100 kilogramov in na salamo, prirejeno na madžarski način (na 80 zl. K za 100. kg).
Za naše izvozne sirovine je doseženo znižanje carine.
Znatno znižanje carine je bilo doseženo za marmelado iz sliv (od 2Q. na 5 zl. K za 100 kilogramov). Zmanjšana je nadalje carina za sadne konzerve. Dosegli smo prost uvoz hrastovega in kostanjevega ekstrakta.
Doseženo je nadalje znižanje carine za sita in ostalo domačo industrijo naših krošnjarjev v Ribnici in okolici, ter v Kropi.
Dosegli smo ukinitev carine na parjeno bukovino, znižanje carine za parkete (na 5 zl. K od 10« kg), a vezali smo vzajemno carino na deščice križema zlepljenih furnirjev (10 zl. K za 100 kg).
Glede cementa smo dosegli edinole vezanje carine (z 0.8« zl. K za 10« kg).
V hmeljski industriji smo dosegli deloma znižanje, deloma vezanje carine. Na tem po-j lju je najvažnejši uspeh svobodno vezanje | carine za kalijev ciannamid. j Pogodba je parafirana 4. septembra 1925 v nemškem in srbohrvatskem jeziku.
Glasom sporazuma stopi tarifni del v veljavo v drugi polovici septembra.
Politične vesti.
Ženevska konferenca. Iz poročila, ki ga je poslal urednik »Jutarnjega listar, dr. Cih-lar, iz Ženeve posnemamo sledeče: V ospredju diskusije stoji Mosul in Dunaj. Politični tenor ekspertov za Avstrijo gre za obdrža-njem avstrijske samostojnosti. Razlogi avstrijske krize tiče v splošni desorganizaciji trgovine in prometa po vojni. Anglež Layto« je posebej naglasil, da se bo mogla Avstrija gospodarsko dvigniti, ako se odstranijo tarifne barijere v centralni Evropi. — Mosul povzroča Angležem velike skrbi. Mosulska ekspedicija je stala dosedaj Angleže nad 2tm milijonov funtov, a še vedno ni rešitve tega vprašanja.
= Turška nepopustljivost v tnosulskem
vprašanju. Po poročilih iz Ženeve je dobila turška delegacija iz Angore navodila, da mora biti v mosulskem vprašanju nepopustljiva. Če le možno, naj skuša doseči plebiscit. Švedski zunanji minister Unden je nadaljeval razpravo z angleško in turško delegacijo. Pogajanjk pa le počasi napredujejo in v di-plomatičnih krogih dvomijo, da bodo zaključena tekom sedanjega zasedanja Zveze narodov.
= Medzaiezniški dolgovi. Iz Washingto-na poročajo, da prideta po ureditvi češkoslovaškega dolga na vrsto Jugoslavija in Rumu-nija. Jugoslavija dolguje Zedinjenim državam 64 milijonov, Rumunija pa 44 milijonov dolarjev.
= Smrt dr. Petra Agostana. V Parizu je umrl dr. Peter Agostan, član madžarske socialdemokratske stranke. Pokojnik jfe bil bojevnik socializma. Kot profesor pravne akademije v Velikem Varadinu je. spisal važna dela o zadružništvu, o pravici stavke in o temeljnih vprašanjih privatnega prava. Napadal je tudi ogrsko fevdalno plemstvo, ki je krivo, da je moralo toliko delavnih moči iz dežele v Ameriko. Tega mu gospodje niso mogli odpustiti in v procesu radi sodelovanja pri diktaturi so mu skoraj bolj zamerili njegova znanstvena raziskavanja, kakor politično udejstvovanje. Za časa Karolyi-jeve vlade je zapustil predavalnico in sodeloval pri vladi v raznih svojstvih. V polietileni procesu je bil obsojen na smrt in rešen samo po boljševiški izmenjalni akciji. Odšel je v Moskvo, od tam v London in končno v Pariz, kjer je deloval znanstveno in tudi kot dopisnik strankinega glasila. Podlegel je bolezni, ki si jo je nakopal v zaporih.
— Novi poveljnik črne milice. Nasproti prvotnim vestem, da prevznhie sam Mussolini poveljstvo nad fašistovsko milico, je bil za poveljnika imenovan knez Gonzaga, ki se je večkrat odlikoval v vojni in uživa v armadi velike simpatije.
= Kongres Trade Union. V pondeljek je pričel 57 kongres angleških Trade Union. 724 delegatov zastopa 4,343.000 članov. Posebno zanimanje vzbuja debata o predlogu za ustanovitev lastnega tiska in posebnega aUtidKn unrodne oclnosaje. Posedaj s»o
Trade Unioni v tem oziru delovali z delavsko stranko.
— Anglija, in vstop Nemčije v Zvezo narodov. V sedanjem času, ko se pripravlja garancijski pakt, bo zanimalo poznati argumente, s katerimi skušajo v angleških političnih krogih v Ženevi olajšati Nemčiji vstop v Zvezo narodov. Ti argumenti so za presojo britanske politike velikega pomena. Anglija se trudi, da bi izravnala nasprotstva in pripravila pot sporazumu, obenem pa daje Nemcem razumeti, da riskira s tem nezadovoljstvo drugih. Povdarja se, da bodo z vstopom Nemčije v Zvezo narodov odstranjene težkoče, ki se jih Nemčija boji. Pravijo: »Vi se bojite rizika, ki v resnici sploh ne’bo več liziko. Te argumente navajajo tako vladni politiki, pakor tudi opozicionalci. Zastopniki levice trde, da bi Nemci škodovali samim sebi, ako bi po svojem vstopu v Zvezo narodov spravili na tapet vsa vprašanja, ki bi jih kot dedščino vojne radi likvidirali. Z varnostnim paktom ustvarjena atmosfera bi povzročila, da bi se stopnjema odstranile vse krivice mirovnih pogodb. Če bi pa Nemčija zahtevala revizijo mirovnih pogodb takoj po svojem vstopu, ki samo podkrepila francosko opozicijo in obrnila angleško razpoloženje proti sebi. S svojini vstopom mora Nemčija skleniti, da bo delovala v evropskem zmislu, ne samo zase, marveč za vso Evropo. Samo tako je možno »stopnjema doseči rekonstrukcijo Evrope, pri čemur bi imeli
I važno vlogo tudi gospodarski stiki s Frau-! cijo in gospodarski sporazumi z večjim kro-I goni narodov.
IX. umetnostna razstava »Kluba Mladih« v Akademskem domu. Kolekcija bratov Kralj.
Današnja razstava bratov Kralj je rezultat reševanja umetniških nalog, h katerim sta se oba brata šele v zadnji dobi odločno usmerila. Razstava 1. 1923 je bila nekaka razvodnica, kjer je poleg starih elementov, ki so dobili svoj najpregnantnejši izraz v dvoranski dekoraciji, že živel novi, v prihodnost kažoči. S tega vidika je pozdraviti srečno misel, da so se na tej razstavi poleg najnovejših uvrstila tudi nekatera starejša deni, ki nam na ta način omogočajo retrospektiven pogled na pričeto razvojno pot. Izmed teh starejših naj imenujem Francetove slike »Snemanjet, »Oznanjenje« in kip »Kristus Pridigar (vse iz 1. 1922/23), Tonetovo »Apostol Pavel« in plastično skupino »Pasijom. Pozabiti seveda ne smemo že zgoraj omenjene dekoracije.
Napram njunemu delu do 1. 1923 pomeni ta razstava izrazito spremenjen svef. Že zgolj številčno. Razstave po 1. 1922 so izbrane kolekcije, taka je tudi ta. Ustvarjanje obeh umetnikov se je umirilo, uneslo, skrčilo, danes producirata malo, a tisto je veljav-nejse.
Tudi tehnično je to nova doba. V bruhanju mladostnih let hi bilo časa misliti na tehnični problem, slike In kipi so česfo ostali nedovršeni, poleg tega, da so bila tudi dela,
ki so bila tehnično pomanjkljivo izdelana. Ob sliki apostola Pavla je danes toliko drugih, ki so trdneje kakor njegova zgrajene.
Seveda — bistvene razlike so notranjega značaja. Snovno je opažati povrat k domači predmetnosti, k zemlji in kmetskemu življenju. Nič več se ne pojavi simbolieno-alegorični predmet, celo religijozni izginja. Na njegovo mesto stopa neke vrste realistična snovnost (»Jajčarice«, »Poletje«, »Težaki-itd.) popolnoma v skladu s spremembami velikih narodov. Tudi krajina nastopa, le da v teh delih mnogo mani jako kot na primer na »Magdaleni« ali »Šentpeterskem predr mestju« (danes nerazstavljem). Spremenile so se tudi zgolj formalne vrednote. Linija, omejujoča obliko, postaja preciznejša, oblika točno dpločena, struktivna, poudarjajo se vsa mesta, kjer oblika vrši kako organsko funkcijo. V tem oziru je slika »Snemanje« naravnost programatičnega značaja. Na novejših slikah se oblike polnijo z organskim življenjem, postajajo okrogle, plastične (»Delavca pred tovarno«)- Zlasti pa opažamo to na otroku s slike »Studenec«, ki je po dolgem času zopet plastičen, živ akt. Človeško telo postaja tu zaradi samega sebe objekt upodab-1 jan ja, ne zaradi kakih simbolično alegoričnih. ppmenov. In sicer se upodablja organsko struktivuo. Prav tako se upodablja kompleks teles — skupina. Skupina kot um. — problem za Kralja doslej ni eksistirala, do
celote jo je vedno dvigala le ideja (»V potu svojega obraza«), torej neumetniško sredstvo. Na slikah »Slovenska vas«, »Poletje«, »Jajčarice« so upodobljene skupine, ki so take le na podlagi umetniških, formalnih sredstev: figure so postavljene v prostor, ki sicer še ni globok, agirajo, se.gibljejo, so v konfiguracijah, ki so realno možne (»Težaki«, »Jajčarice«). Te figure tudi tvorijo prostor, kar je na Kraljevih slikah popolnoma novo, bodisi z lastnimi pozicijami (»Slovenska vas«), bodisi v zvezi z drugimi, na pr. arhitekturnimi elementi (»Jajčarice« — vrata v ozadju v eni, figure v ospredju v drugi smeri). Na sliki »Sama« je že podan omejen prostor, internieur, ki ga pojasnjuje čisto nov, pomemben činitelj — svetlobni žarek. Enako prostorotvorno vlogo ima stena na »Slovenski vasi«, od roba odmaknjena v globino; različne dimenzije figur na pr. na sliki »Studenec« 'pojasnjujejo, da je prostorno ena skupina spredaj, druga zadaj.
Omenjeni svetlobni žarek ima poleg svoje prostorotvorne vrednosti še drugo — stvarno, namreč kot žarek, svetloba in nič več. S tem je načel problem svetlobe, ki oblikuj, modeliraj predmete, kar se deloma vidi že na sliki »Magdalena«, (1922), pojasnjuj prostor (»Slov. vas«, »Jajčarice«), kar se godi z internacijo svetlih in temnih- pajtij, ustvarjaj v plastične vrednote .(prim. »Krietus-prjdigar«, gladke ploskve v nasprotju s temnimi od-
prtinami oči, ust!) in končno celo ustvarjaj vsebihska razpoloženja (»Sama«).
S problemom svetlobe je zvezan problem barve, ki danes ne služi več simbolično izraznim svrham kot nekoč, temveč se pokorava formalnim vidikom in smotrom mode-lacije oblik, predstavljanja estetskih in ne literarnih vrednosti itd. Tako spoznanje o barvi spada tudi k objektivizaciji umetniškega hotenja in ustvarjanja, ki smo ga že mogli doznati glede upodabljanja oblik, teles, skupine in prostora.
Ko je hotenje obeh umetnikov posta-10 stvarno umetniško, je težko govoriti ° ve kih simbolnih pomenih teh slik, k»k°r je že zdaj zgodijo. Tudi o neki konkretni vsebini kot taki je težko ref pravo besedo. Ta dela so sama vsa vsebina, govoijenje o njih vsebini torej ni na mestu V nasprotju
s prejšnjimi vlada na J'V n	mu’ !n rec.’
1 notranje in zunanje. Nobenega gibanja, niti 1 fizičnega niti psihičnega (prim. n. pr. gibanje v »Zadhji večerji«). Kakor ta barva, j® postalo trudno in monotonno tudi življenje, ki se nam na teh slikah javlja. Ko da so na-• enkrat ugasnila vsa solnca idealov, splahnele vse ideje — trudno od hrepenenja po njih se je človeštvo zopet približalo zemlji, prirodi, da tam. znova najde moči in sameu za lepšo življensko obliko.
R. L.
Štev. 18-4.
NARODNI DNEVNIK, 11. septembra 1925
Stau 8.
Dnevne vesti.
PO ZAKLJUČKU VELESEJMA.
Kljub gospodarski krizi in stagnaciji je V. Ljubljanski velesejem uspel zelo povoij-
iio.	Zaenkrat še niso zbrani vsi podatki o prometu in o številu posetnikov, vendar si je možno že na podlagi dosedanjih podatkov ustvariti približno sliko poteka petega velesejma. Le kdor ne pozna težkega gospodarskega položaja, ki ga danes preživlja ves svet, lahko skomigu z ramami, češ letos pa velesejem ni uspel. Poznavalec gospodarskega življenja, njegovih očitih in tajnih sil, pa 1 se mora čuditi, da je v danih razmerah us- : pela tako velikopotezna prireditev. To priča tudi razpoloženje med razstavljale! samimi. Ena tretjina vseh letošnjih razstavljalcev je bolj zadovoljna knkor lani, ena tretjina je izjavila, da je uspeh enak lanskemu, dočim je ena tretjina manj zadovoljna. O tem priča nadalje dejstvo, da se je za prihodnji velesejem prijavil velik odstotek razstav-Ijalcev. Obveznih prijavnic je prejela ve-lesejemska uprava že nad 50. Tudi [io razpoloženju v gospodarskih krogih v ; ostalih pokrajinah države lahko z mirno vestjo rečemo, da je velesejem za prihodnje teto zasiguran, in tako je prav ter osobito za Slovenijo dobro in zeiO koristno.	f
■ Ob tej priliki moramo pohvalno omeniti ' brezhibno velesejmsko upravo, s katero so bili vsi prizadeti izredno zadovoljni. Navzlic ' mnogobrojnim posetnikom je vladal ves čas najlepši red, organi so bili naprani vsako- | mur uslužni, kar je napravilo predvsem na inozemce najboljši vtis. Zasluga za to gre v prvi vrsti izbornemu vodstvu, ki je storilo vse za povzdigo pomena velesejma in po- I sredno za povzdigo ugleda Ljubljane in Slovencev. Bodi torej izrečeno javno priznanje delavnemu vodstvu gg. predsedniku Franu : Bonaču, spretnemu in agilnemu ravnatelju i Milanu Dularju, ki ga je z marljivim delom jn bogatim znanjem podpiral tajnik Egon ■ Zois ter ostalo osobje. Spričo tega vodstva lahko mirne vesti pričakujemo nadaljne Ljubljanske velesejme, ki naj bodo stalna revija našega napredka in manifestacija slovenske produkcije in dela.
— »Uradni list* prinaša v št. 84 z dne 7. septembra t. 1. med drugim sledeče: ^akon o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju; zakon o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino; zakon o tisku; naredbo min. za poljedelstvo in vode, s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali; naredbo o zdravstvenem nadzorstvu živali v zavodih za izdelovanje seruma in p'odobnih proizvodov za živalske kužne bolezni; konkurz za sprejem dojencev v strojno podčastniško šolo vojne” mornarice za vojaško zrakoplovstvo ter razglas o natečaju za upravnika državnega kemijskega laboratorija v Beogradu.
— Poljska odlikovanja. Odpravnik poljskega paslaništva v Beogradu je predložil ie dni pomočniku našega notranjega ministrstva velik seznam visokih vojaških oseb, ki so odlikovane s poljskimi redovi. Na prvem mestu se nahajajo naš vojni minister Dušan Trifunovič, šef generalnega štaba Pešic in. veliko število generalov.
—■ Uradniški izpiti. V ministrstvu poljo-privrede in voda je vzpostavljena strokovna komisija za državne izpite uradnikov, ki so podrejeni temu ministrstvu.
— Kongres vodnih zadrug, po iniciativi ministrstva poljoprivrede in voda je sklican za 28. september v Beograd kongres delegatov vodnih zadrug iz vse države. Delegatom je dovoljena po železnicam polovična vožnja.
— Mednarodni letalski kongres se vrši od "• do 10. oktobra v Bruslju. Na kongresu bo zastopana tudi naša država.
— Kongres za mednarodno pravno ureditev letalstva. Od 28. septembra do 2. oktobra 1925 se vrši v Lyonu 7. kongres za Mednarodno letalsko pravo. Predsedoval bo kongresu profesor pariške juridične fakultete Pradelle.
— Nove luksuzne cigarete. Uprava državnih monopolov izda v kratkem novo vrsto luksuznih cigaret. Imenovale se bodo »Ka-radjordje«, 'izdelane bodo iz najfinejšega tobaka in papirja. Prodajale se bodo po 1-50 Din komad, in sicer v škatlah z 20 in 10 komadi skupaj.
— Izpreniemba imena železniške postaje.
'“Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se ime postaje Gjurgjevac (na progi Vel. Bečkerek—Vršac) izpreineni ter se imenuje postaja odslej Velika Greda.
— Dri. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Prijave za vstop v I. in 11. letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra. Šolsko leto 1925-26 se prične v pondeljek 14. septembra z otvoritveno službo božjo ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Nato se zbero vsi učenci in učenke v svojih razredih, kjer wilmilPre5ita disciplinarni red in urnik. V no.fiT septembra se prične ob 8. uri redni
pouk. — Ravnateljstvo.
— \esto etnica rusko Akademije znanosti.
Proslava dvestoetmee ruske Akademije znanosti se je azvila v veliko politii,no demon_ stracijo. Sovjetski tisk posveča tej proslavi slavnoste številke ter priobčuje pozdrave vseh vodilnih političnih osebnosti in delavskih organizacij. Mesto Leningrad je slavnostno okrašeno. Na slavnostnem banketu je bilo zbranih 80 učenjakov iz inozemstva, med njimi 28 nemških. V sprejemni dvorani je stal kip Petra Velikega. Proslava je prva prireditev te vrste pod sovjetskim režimom. Vrsto govorov je otvoril predsednik akademije Karpinski. Za njim je govoril predsednik unije Kalinin, ki je pozval inozemske delegate, da naj ne proučavajo samo sovjetskih znanstvenih institueij, temveč tudi sovjetsko realnosti Naslednji govornik je bil nemški poslanik, od čigar pompoznega govora omenjamo samo besede: Nemškega in ruskega naroda ne veže sovraštvo ali pa ljubezen, temveč um in duh, jasno spoznanje
skupnih duševnih in materieliiih interesov. Pravijo, da je sledilo njegovemu govoru bur-, no odobravanje. Nato je govoril Lunačarski v podobnem smislu kakor Kalinin. Sledili so tuji poslaniki in zastopniki inozemske vede. Posebno mnogo so govorili Nemci:
— Raziskava notranjosti Grenlandije. Iz Kodanja poročajo: Rektor vseučilišča v Mihi-ganu, prof- \Villiam Hobbs, pripravlja lu program za ekspedicijo, ki odpotuje prihodnje leto pod vodstvom raziskovalca Lauge Kocha v notranjost Grenlandije. Profesor Hobbs meni, da dokazujejo vse ekspedicije v notranjost Grenlandije — prva je bila tam pred 150 leti —, da se zbirajo vsi viharji, ki pridejo iz severne in zahodne Evrope kot cikloni v notranjosti Grenlandije. Domneva se, da bi mogla meteorologičua postaja v notranjosti Grenlandije, opremljena z brezžičnim brzojavom, javiti v naprej vsak bližajo-oi, se vihar. Profesor Hobbs upa, da se bo ekspediciji posrečilo najti v notranjosti otoka prezimovalno postajo ter da bo stvar' finansirala Amerika.
— Italijanska zračna ilotilja na Dunaju. Iz Turina poročajo: Flotilja, obstoječa iz treh letal in enega razervnega letala, se je dvignila dne 8. t. ni, ob 7.20 z aerodroma »Mira-fiori« ter podvzela pOlei: Udine, Dunaj, Budimpešta. Lvov, Jassy, Bukarešta, Stambul, Sofija, Beograd, Budimpešta, Udine, Rim, Turin. —• Iz Dunaja poročajo pod istim datumom, da italijanska flotilja na Dunaj še ni prispela. Vsekako pa je prišlo obvestilo, da flotilja pride. Najbrže je poletela flotilja zaenkrat samo do Udine, od koder bo polet nadaljevala do Dunaja. Italijanskim oficirjem se priredi na Dunaju slavnosten sprejem.
— Kriza poljskih šol. Poljska javnost govori te dni mnogo o žalostnem položaju, v katerem se nahajajo dandanes poljske državne šole. Državnih srednjih šol je v Varšavi samo 8, vse druge so privatne. Roditelji so srečni, kakor da so zadeli dobitek v loteriji, ako je njihov otrok sprejet v državno šolo. To pa zato, ker je šolnina na privatnih šolah devetkrat višja kakor na državnih. O znižanju vsaj za letos ni niti govora.
— Izpremembe v državni službi. Premeščena sta vladni kanclist Fran Jeram od okr. glavarstva Brežice v Črnomelj, okrajni tajnik Rudolf Smerdu pa iz Črnomlja v Radovljico. — Imenovan je vpokojeni računski svetnik Josip Skalar za računskega svetnika pri inšpektoratu ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani.
Kov češkoslovaški konzul v Jugoslaviji. Češkoslovaškemu honorarnemu konzulu v Splitu VI. Smolčiču je bil podeljen od naše vlade eksekvatur.
— Katastrofalno neurje. Nad VVashingto-nom in okolico se je utrgal v soboto oblak, ki je povzročil velike poplave. 17 oseb je utonilo, materijelna škoda znaša pol milijona dolarjev.
— Legar v Klestijj. iz Breslave poročajo: V Lnngenbichau-u je izbruhnila velika epidemija legarja. V zadnjih dneh je obolelo
nad 100 oseb, od katerih jih je že deset umrlo.
— Nesrečni romarji. »Edinost« poroča: Na Malo Gospojnico se stekajo iz cele goriške dežele mnogoštevilni romarji, ki hite se poklonit Mariji in jo prosit za milost na bližnjo Sv. Goro, kamor gre tega dne največje število romarjev v celem letu. Dvovprežai vozovi z velikim »škalirjk prevažajo romarske trume do kolon v Solkanu, odkoder gredo potem peš na Marijin hrib. V pondeljek zjutraj so se vozili na dvovprežnem vozu romarji iz Furlanije skozi Gorico v Solkan. Ko so dospeli na Korenj, so se splašili konji ter prevrnili voz, na katerem je sedelo večje število romarjev. Nekateri izmed njih, katerim se ni nič zgodilo, so hitro pobrali svoje kosti, troje pa je moral prepeljati »Zeleni križ- v goriško bolnico, ker so zadobili pri padcu razne poškodbe, ki pa na srečo niso nevarne. Ravno pred letom dni se je pripetila furlanskim romarjem podobna nesreča. Ko so se vračali na vozu s Sv. Gore, so se pri južni postaji splašili konji ter prevrnili romarje v obcestni jarek.
— Mistcriozen umor. V gozdu pri Berlinu so našli te dni umorjeno okrog 20 let staro izredno lepo deklico. Komisija je ugotovila, da ne gre niti za roparski umor, niti za„umor ,7‘ pohote. Ker so našli pri njej beležnico, v kateri so zapisani naslovi najznamenitejših slikarjev in kiparjev, se domneva, da je bila deklica model.
— Roparski napad v Gorjah pri Bledu. Te dni je bil izvršen v Gorjah pri Bledu drzen roparski napad. Sredi noči je potrkal na okno v prostorih kmetijskega društva stanujoče poslovodkinje Marije Cundrič neznan moški ter zahteval, da mu Cundričeva odpre, češ, da rabi dve sveči za kaplana, ki bo šel obhajat. Ko se je Cundričeva pozivu odzvala, je navalil nanjo maskiran lopov, ki jo je vrgel na tla ter jo toliko časa davil, da se je onesvestila. Ko se je zopet zavedla, razbojnika ni bilo več. Kmalu se je prepričala, da je izginil ž njim vred iz blagajne ves denar v znesku 53.323 dinarjev. Pričela je klicati na pomoč, prihiteli so ljudje, avi-zirano je bilo orožništvo, toda zasledovanje je ostalo brez uspeha, napadalec je izginil kakor kafra. Cundričeva je bila precej poškodovana, ropar ji je izbil tri zobe ter jo opraskal po vratu.
— Umor v gozdu pri Berlinu. Kakor smo poročali, je bilo najdeno v soboto v nekem gozdu pri Berlinu truplo umorjene ženske. Sprva niso mogli ugotoviti identitete, domnevali so samo to, da je bila umorjenka model. Sedaj je identiteta ugotovljena in tudi storilec eruiran. Umorjeno dekel je 16-letna Erna llose iz Neuktillna, ki je bila v umetuiški akademiji model. Morilec je 21-letni mlinar Oto Klebs, Izkazalo se je, da ie bil zločin pripravljen že pred daljšim časom. V preteklem tednu je ukradel Klebs svojemu, bratu revolver, si oblekel njegovo najlepšo obleko ter izginil. Zadnjikrat so ga videli v družbi
0
tiA
'"ON
OBI5KUJETA REDflO
Lf
c
IrCmO MATICA:
umorjene deklice. Klebs je z deklico v zadnjem času mnogo občeval. Predstavila ga je tudi svojim starišem. Ker pa je postala model, je postal fant ljubosumen in rabijaten. Grozil ji je, da jo ustreli, če si ne izbere dru-
* gega poklica. Deklica besed ni srhatrala res-; no in ni ji prišlo niti na misel, da bi bila iz-. polnila željo svojega ljubimca. V pondeljek t je prišel Klebs nenadoma v akademijo umetnosti ter se informiral glede umorjene pri njeni sestrični. Ta mu je povedala v obraz, da je on morilec ter ga je hotela dati aretirati. Klebs je skočil skozi okno ter pobegnil. Opoldne se je pojavil ob mrtvaškem odru svoje ljubice ter se ustrelil z istim revolverjem, s katerim je izvršil umor. Prišel je k : mrtvi ljubici pod pretvezo, da si mora ogledati mrtvo truplo po nalogu javne oblasti. Predno so mu mogli to zabraniti, se je ustre-
lil.	Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl.
— Razbojništva poglavarja roparjev Majo
Vujoviča. Kakor znano, je padel nedavno v bližini Bileče v boju z orožniki glasoviti poglavar roparjev Majo Vujovič. Sedaj prinašajo listi podrobnosti iz njegovega življenja. Vujovič je izvrševal svoj krvavi poklic v Hercegovini polna štiri leta. Bil je strah in trepet prebivalstva. Naj omenimo samo par njegovih grozodejstev. Uglednemu Črnogorcu Kraljeviču je umoril zahrbtno tri sinove. Meseca septembra lanskega leta je umoril v bližini orožniške postaje Plane štiri mohamedance. Eden od njih je bil oče 9 otrok. Par dni pozneje je ustrelil v dotičnem kraju še dva muslimana. Kmalu nato ga je zasačila policija pri poizkušenem ropu. Med njim in policijo se je razvil boj, pri katerem je bil ubit eden od stražnikov, dočim je odnesel ropar zdravo kožo. Letos je izvršil še večje grozovitosti. Med drugim je umoril nekega sodnega slugo pred očmi njegove žene in otrok. V neki vasi je umoril v družbi svojih tovarišev kar pet kmetov in šest volov naenkrat, nakar jim je zažgal hiše. Medtem, ko so žrtve umirale, je Vujovič s svojimi tovariši pred njihovimi očmi plesal in pel. Na vesti ima nebroj umorov in ropov, tako, da so si ljudje kar oddahnili, ko so izvedeli, da je mrtev.
— Douglas Fairbanks je rabil v Holywoodu za film 50 lepili mladih deklic z dolgimi lasmi. Trajalo je precej časa, predno jih je nabral. Lepih je bilo dosti, težkoče so povzročali samo dolgi lasje. Končno jih je vendarle spravil skupaj. Deklice niso vedele — kakor igralci sploh ne — zakaj gre pravzaprav. Zato so se angažmaja silno veselile. Nekatere od njih so si dale od samega veselja — zato, da bi izgledale pri slikanju čim najlepše, hitro lase odstriči. Silno so bile iznenadene, ko so morale drugo jutro odjadrati, ne da bi bile prišle na film. — Holywood je dežela norih mod. Nekatere filmske dive so si dale poslikati nage noge z arabeskami ter so našle glede teh trpežnih nogavic mnogo posne-malk. Nato so najbrže intrigirali pletilci nogavic, da so prišli, zopet do zaslužka. Gospodične so si dale namreč nakral, mesto nog, poslikati deccollete spredaj in zadaj. To je zaenkrat zadnja moda v Holywood-u.
— Hud zakonski mož. Kavarnar Stanoje Brankovič v Novem Pazaru je pil te dni s svojim bratom in zetom ter svojo ženo pozno v noč. Na poti proti domu je izzval z ženo prepir. Nenadoma je udaril ženo s steklenico tako močno po glavi, da se je žena onesvestila. To surovi trojici še ni zadostovalo. Vsi trije so navalili na nezavestno ženo ter jo bili ,s trdimi predmeti. Tej situaciji je napravil konec neki pasant, ki je poklical policijo. Tepena žena je v zdravniški oskrbi, njen mož in ostala dva pa v zaporu.
77 Spopad med udeleženci procesije in policijo. Kakor poroča »Petit Parisien«, je prišlo v Autunu med udeleženci neke procesije in policijo do hudega spopada. Procesija je hotela namreč nositi po ulicah relikvije sv. Lazarja kljub prepovedi mestne oblasti. Policija, peš in na konjih je zastavila udeležencem pot in razvil se je pretep. Več oseb je bilo ranjenih. Eden od udeležencev procesije je dobil precej hud udarec s sabljo.
— Kokainist — morilec. Dne 23. junija je zvabil neki Gregori v Genovi poročeno žensko v svoje stanovanje ter jo umoril. Truplo je skril v velikem kovčeku. Po izvršenem dejanju se je skrival morilec v Milanu, dokler ga ni končno te dni policija izsledila^ in aretirala. Izprva je tajil ter trdil, da je žensko umoril neki profesor, kateremu je odstopil za tisti večer sobo. Končno pa je priznal. Izpovedal je, da je povabil gospo v svojo sobo. Bila sta strastna kokainista. Tudi usodepolnega večera ju je spravil ko-kaiu v blaženo« razpoloženje. Ne ve, kako je prišlo, spominja se samo, da je pograbil nenadoma britev ter prerezal svoji prijateljici vrat. Po izvršenem dejanju se je polagoma zavedel in skušal je izbrisati vsako sled. Kmalu pa se ga je polastil silen strah. Zbežal je iz hiše ter prebil noč v slaboglasnih lokalih. Ko je izvedel naslednjega dne, da je umor odkrit, je pobegnil.
— Aretacija napačnega grofa. Dunajska I policija se trudi te dni, da bi ugotovila iden-i I titeto mladega pustolovca, ,ki trdi, da je grof I Pongracz iz Sent Miklosa. V naslednjem ne-; kaj podrobnosti: 19 letna deklica se je sezna-i nila potom inserata z mladini možem, ki se j ji je predstavil kot 27 letni pisatelj Rudolf \ Perl z Dunaja. Meseca junija se je preselil ! dozdevni pisatelj k njenim starišem v Leo-! bersdorf. Med svojim bivanjem v Leobers-j dorfu je pisal neki roman ter se bavil ne*
■ preslano * fotografičnimi deli. Pripovedovat ? je tudi, da se bavi z neko iznajdbo, ki mu ; bo nekaj nesla, najmanj 100 milijonov Ka.
) Dne 5. avgusta je odšel v spremstvu svoje j »neveste« iz Leobersdorfa, Ješ, da se pelja ! k svoji teti v Linz. Od onega časa ni bilo o ; »pisatelju« in deklici ne duha ne sluha ve£. j Pismo, poslano na adreso »pisateljeve« tete, j je prišlo nazaj z opombo: »Adresat neznan . j Tedaj so začeli sumiti stariši deklice, da ! je padla v roke trgovcu z dekleti in ovadili j stvar policiji. Pri hišni preiskavi v njego-I vem stanovanju je našla policija vsakovrstna • predmete, ki opravičujejo sum, da je mo*
, ponarejevalec novčanic. Ugotovljeno je dalje, da je ime, pod katerim je pustolove« nastopal, napačno, zakaj dokumenti so pravemu lastniku ukradeni. Te dni je bil mož na Dunaju aretiran. Pri zaslišanju je trdil, da je njegovo pravo ime »grof Pongracz*:, bivši oficir avstroogrske armade, ki je služil po, prevratu v rdeči armadi. Natvezi] je policiji dolg roman. Izročili so ga sodišču in sedel bo najbrže dolge mesece v preiskovalnem zaporu, predno bo njegova identiteta ugotovljena in bodo prišli vsi njegovi grehi na dan.
— Moskovska »Pythia in čudodelka« pod ključem. V Moskvi so aretirali te dni slavno prerokinjo in čudodelko baronico pl. Wichniann. Plemenita čudodelka trdi, da je hodila v šolo k fakirjem v Bombayu in Kal-kutti. Sedaj je živela dolgo časa v Mosvi od čudežev v blagostanju in uživala velik ugled. Bila je splošno znana kot »moskovska Py-thija in čudodelka«. V velikih množicah so prihajali v njeno orientalsko-mistično urejeno stanovanje lahkoverni ljudje, ki so dobili za denar vse, kar so hoteli: Zdravila je kožne bolezni, delila vsakovrstne talismane ter prerokovala bodočnost. Od talismanov naj omenimo samo »talismane za srečo v denarnih zadevah«, »talismane za pridobitev simpatije, oziroma ljubezni kakega človeka« in »talismane, ki naj vzbude sovraštvo«. Kljub temu, da je bila plemenita čudodelka silno draga; je bila njena klien-tela ogromna. Po cele dneve so morali čakati ljudje predno so prišli na vrsto. Med njenimi stalnimi obiskovalci so se nahajali visoki sovjetski uradniki, igralke, sovjetski komisarji, da celo poveljujoči generali rdeče armije. Njena slava se je širila bolj in bolj po prostrani Rusiji in baronica pl. Wichmann bi bila postala mogoče najbogatejša gospa na Ruskem, da se ni zganila končno sovjetska državna policija ter jo vtaknila pod ključ. Tako pa bo končala svojo karijero pred revolucijskim tribunalom.
— Maturantom gimnazije in realke if leta 1900. Na mnogobrojna pismena vprašanja in stavljene predloge ponovno obveščam vse tovariše, da se slavlje 25-letniee naSe mature vrši nepreklicno dne 6. oktobra 1925. Odhod iz Ljubljane na Bled ta dan ob 6. uri 40 min. zjutraj. Da se more naročiti skupno kosilo, naj se blagovoli vsak priglasiti z dopisnico na naslov: Ljudevit Klobčič, okrajni glavar, Ljubljana.
i — Dve nesreči t Ljubljani. Včeraj zjutraj sta se pripetili v Ljubljani dve nesreči. Zidar Anton Lampič, ki je delal na neki stavbi na Mirju, je padel pri delu z odra ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo najbrže dalje časa rabil, da ozdravi, ker je dobil pri padcu težke notranje poškodbe. — Delavec Fran Kavsec, zaposlen v pivovarni >Union«, pa je padel med delom tako nesrečno, da si je zlomil par reber. Tudi njega so prepeljali v bolnico.
Gos
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 10. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 305, bi. 305; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bL 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hr-vatska štedionica, Zagreb den. 912; Kreditni zavod za trg. in ind.. Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 80; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 355; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Les: Madrieri, 75/230 mm, 3—7 m dolž., fco meja bi. 580; Bastings, 63/150 mm, 63/163 mm, 63/178 mm, fco meja bi. 600; bukev neparjena la, 27 mm, 40 mm, obrobljena, fco meja bi. 900; deske, podme-ro, 30 in 40 mm, fco meja 3 vag., den. 480, bi. 480; deske, podmero, 13 mm, fco meja 1 vag., den. 490, bi. 490. — Žito in poljski pridelki: Pšeniea bačka, fco bč. postaja bi. 250;pšenica domača, fco Ljubljana den. 250; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 215; koruza slavonska, par. slav. postaja 2 vag., den. 216, bi. 216; koruza slavonska, fco Postojna 2 vag., den. 224, bi. 224; oves slavonski, par. Ljubljana 1 vag., den. 170, bi. 170; laneno seme, fco Ljubljana, den. 540.
borze
Zagreb, dne 11. septembra. Newyork ček 273.36, Pariz 262.7-266.7, Praga 165.38— 167.38, Bruselj (zaključek 256), Amsterdam 22752285, Dunaj 785.5—795.5, Berlin 1329.7 —1339.7, Budimpešta (zaključek 0.079), Italija izplačilo 235.7 -238.1, Curih 1081— 1089.	»
('lirik, dne 11. septembra. Beograd 9.225, Newyork 518, London 25.1125, Paria 24.40. Miteij 21.70, Dunaj 73.05, Praga 15.3o, Bukarešta 8.70, VarSava 92.50, Budimpešta
• oor2«o.
Do h »re. Direkcija drž. železnia » Ljubljani sprejema do dne 18. septembra t. 1. ponudbe glede vezave knjig in ponudbe gleda dobave map. Predmetni pogoji »o na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkeij« 4>i. železnie v Ljubljani. — Intendant»ko »lagališta mornarice v Tivtu sprejema do 16. septembra t. 1. ponudbe glede dobave čevljarskih potrebščin. Direkeija drž. rudnika ' Ljubija sprejema do 20. septembra t. 1. j ponudbe glede dobave samokolnic. — Direk- j cija drž. rudnika Breaa sprejema do 1. okto- j bra t. 1. ponudbe glede dobave turboeesalk. * — Vršile se bodo naslednje ofertalne ličita- j »ije: Dne 18. septembra t. 1. pri Komandi j Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede j dobave 920.000 kg moke. — Dne 21. septem- j bra t. 1. pri Intendantskem slagalištu Dravske j divini jake oblasti v Ljubljani glede dobave j živil namiznega olja, svinjske masti, maka- j ron, riža, pšeničnega zdroba, sladkorja, žit- • oe kave in Frankove cikorije. — Dne 26. septembra t. 1. pri direkciji državnih želez-aic v Subotici glede dobave telegrafskega j orodja. — Dne 20. septembra t. 1. pri direk- j «iii drž. železnic v Sarajevu glede dobave 2500 kg mehkega svinca. — Dne 30. septem-
bra t. 1. pri Direkciji drž. železa«; v Zagrebu glede dobave gumijevih cevi. — Dne 1. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 3. oktobra pa pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave sena in slame. — Predmetni oglasi 't natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
To in ono.
VSEMIRJA NE BO KONEC.
Problem o koncu sveta je nedvomno eno od najbolj spornih in zanimivih znanstvenih vprašanj. Da je vsemirju usojena še neizmerno dolga doba življenja, da pa je ta doba kljub vsemu omejena, o tem so bili do zadnjega časa enotnega mnenja vsi znanstveniki. Seveda so divergirala mnenja glede načina, kako bo končalo vsemirje. Starejša veda je računala neomajno z možnostjo kozmične katastrofe. Novejša astronomija sicer možnosti trčenja dveh nebeških teles ne izključuje, dasi je ta možnost spričo neizmerne obsežnosti vsem ir ja in razmeroma malenkostnega števila nebeških teles v tem prostoru pač silno majhna. Toda katastrofa posameznih planetov nima s problemom omejene ali neomejene življenske dobe vsemirja ničesar opraviti.
Pač pa je bila moderna veda že pred desetimi leti mnenja, da se bo »elokupna energija vsemirja nekoč izčrpala ter bo vsako gibanje prenehalo, vsemirje odrevenelo, razlike energij in sil bodo prišle na vseh točkah vsemirja v ravnotežje. To ravnotežje bi pomenilo konec vsemirja, ker bi prenehalo ž njim pretvarjanje toplote v gibanje in gibanja v toploto. Brez toplote pa vsemirje ne more eksistirati. Zato bi vse odrevenelo in zmrznilo. Za to smrt vsemirja so našli naravoslovci tudi že lepo donečo grško označbo »evtropijac. Dokazali so matematičnim potom, da bo trajalo pač še neštete milijone let, predno pride do »evtropije«, enkrat pa pride sigurno do lega.
Cela vrsta novih razkritij pa dokazuje, kakor se zdi, ravno nasprotno. Naravoslovci svetovnega slovesa, med njimi Mac Millan, Oliver Lodge in Nerust so mnenja, da je življenska doba vsemirja neomejena, da je bajka o univerzalni smrti zgolj znanstvena zmota. To najnovejše naziranje glede nesmrtnosti vsemirja (ne zemlje!) temelji na opazovanju, da ima materija lastnost, da se izpreminja v silo.
Telo, ki izžareva žarke in toploto, izgublja, kakor znano, na teži in masi. Astronomi so izračunali, da izgubi solnee vsled izžarevanja tonlote vsako sekundo 40 milijonov ton svoje mase. Kakor velika je sicer ta izguba po naših zneskih in merilih, je vendar baga-
tela y primeri s težo solaca. Zakaj ta tež« anaša približno dva oktilijooa ton. Treba bi bilo torej mnogo milijonov let, predno ■ bi oddalo solnee vso svojo toploto, j Mase velikih nebeških teles torej izhlape-: vajo v vsemirju ter se pretvarjajo v ener-! gijo. To bi pomenilo torej konec material-| nosti, torej konec vseh nebeških teles. Naj-1 novejša naravoilovska veda pa je prišla do sledeče tolažilne ugotovitve: Dokazano je, da se more energija žarkov, kvantiteta to plote, ki jo izžarevajo nebeška telesa, pretvoriti zopet v snov. Energija se more ir.pre-meniti zopet v atome ter reproducirati snov, iz katere je bila rojena. Velika fizika Mac Millan in Lodge sta o tem trdno prepričana.
Po neizrečeno dolgem ovinku je prišla torej moderna veda zopet do nazirnnja grških filozoiov: >panta rei«. Masa se torej izpreminja v energijo, energija pa zopet v maso. Seveda se ponavlja ta proces v razdobjih, ki trajajo milijarde in milijarde let.
Širite Jar. Dnevnik".
fidajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Za tiskarno »Merkur« Andrej Sever. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
(80)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.	j
Od tedaj se ni zanimal Adam ves ča^, ko so bili v Indiji za nič drugega, kakor za tobak iz rododendro- ! novih listov. Za vse drugo, kar je videl, se ni dosti pobrigal. V tem je bil pač zelo prozaičen človek.
Počasi vozeči avtomobil je prehitel indijski poštni tekač. Rujavočrni kuli je bil gol, le krog pasu je imel kos blaga in na glavi turban. Na pasu so mu visele | razne reči, preko rame pa je držal dolgo bambusovo j palico, na katere koncih je visela po ena vreča s pismi, j Lepo je bilo videti, kako je pri teku dolga bambusova j palica kolebala semintja, s čimer se je še povečala : prožnost elastičnega teka.
Vstavijo atletskega moža, ki je najbrže čakal na to. Georg je znal toliko hindostanščine, da se je ž njim pomenil, kuli pa je govoril tudi kitajsko.
Po tej cesti, med Kalkuto in Kitajsko, vozi ludi glavna pošta, to je voz z vpreženimi konji, ki prevaža zavoje in vrednostne pošiljatve; spremljajo ga francoski vojaki. Treba pa je raznašati pošto po vaseh, ki leže od glavne ceste v stran; tudi tam stanujejo Evropejci. Po komaj vidnih stezah, ki se vijejo preko pragozdov in džungel, pa ne zamore v07.iti voz, še konj ne pride dalje.
Obnesel se je tu edino domač poštni tekač. Tak kuli teče za zmerno plačo vsak dan dvajset ur, vedno
v trabu, brede preko močvirij, preplava reke in je v vedni nevarnosti, da ga napadejo d v o- in četveronogi roparji. Denarja in drugih vrednot ne nosi; to morajo storiti prejemniki sami, ko dobe pismeno obvestilo. A prav zato napadejo roparji tekača, da izvedo iz pisem, kdo bo nesel prihodnjič denar iz pošte.
Vseeno pa je poštni tekač popolnoma brez orožja. Verno zaupa v svojega boga in ne v svojo moč. Najkoristnejši so mu seveda prirojeni in po izkustvih poostreni instikt in hitrost njegovih nog. Dvonogih roparjev se mu tudi res ni bati, pač pa štirinogih, zlasti pantrov.
»To so pravi vragi,< reče Adam, ko pripoveduje Geoig o tem.
Med krajema Tzendat in Pugan je nekoč izostala pošta tri tedne. Ko so iskali vzrok so našli ostanke pet poštnih tekač«v, ki jih je vse na istem prostoru napadel vedno isti panter.
Pred temi roparji se zavaruje kuli najraje s talismani; večinoma sto to budistični izreki, ki so jih napisali sv. možje na košček papirja. Te nosi potem v svojem turbanu. Uspešnejši pa je njegov instinkt in oster čut; tak slučaj, kakor smo ga zgoraj navedli, je pa le izjema. Poštni tekač opravlja svojo službo več let in se zna obvarovati vseh nevarnosti. Konča pa navadno vseeno med pantrovimi ali tigrovimi zobmi ali v kro-kodilovem Žrelu.
Vse, kar mu potniki ponujajo zavrne. Prosi le za požirek vode in nastavi čuden rog, ki ga je imel
pritrjenega na jermenu preko ramen. Na noben načiti ga ne da iz rok, napolnijo ga iz steklenice.
Leonor hoče vreči v vodo še limonad in prašek; kakor znano vzkipi voda, kakor hitro se razstopi prašek. Z naglico jo zadrži Georg.
Za božjo voljo, v kakšen sum nas spravite pri tem možu!«
Takoj pojasni zadevo. Mož je imel rinocerov rog, o katerem pravijo, da vzkipi v njem vsaka tekočina, ki je zastrupljena. Taka vera je' razširjena še sedaj po vsem Orijentu. Vsak, ki si ga zamore nabaviti, nosi rinocerov rog s seboj in če se dva potnika srečata in eden ponudi drugemu pijačo, jo ta zlije najprej v svoj rog. — »Morda me pa hočeš zastrupiti?«
Ta vera je bila nekoč tudi pri nas razširjena, v onih časih, ko so tudi pri nas izdelovali strupe, zlasti na vojvodskih dvorih. Velikaši so si dajali v dar rino-cerove rogove in so pili iz njih. Čudno je, kako se taka vera razširi in kako trdno verujejo vanjo.
Izvolite tobaka?« ponudi Adam Indijancu svojo
dozo.
l)a, kuli dobro pozna tobak. Veselo si natlači nosnici.
»Slišite, dragi moj z bambusovo palico na rami — ali imate morda nekoliko rododendrovega tobaka?«
Georg dopove možu, česa želi Adam od njega. A kuli ne ve, kaj je rododendron, še ni nikdar Blišal o
le in donmf«m tobaku.
E, potem pa to ni pravi Indijanec, gotovo se je le pobarval ali pa se že prav dolgo ni umiL«
€€
„GHOM
OABBVSJCO POSBRBNltal IH 9fKDICI}SKI BUKi.AU
(A, KOLODVORSKA ULICA 41.
■Javkami	Talafan	1	ni	er	urban
ItoT. 4M.
PODRUŽNICE:
Maribor, )«*enlce, Rakek.
i v t* (brako »pa^aJoC« fMle n^lttilreje ta pml kulanlnlml pogoji.
—rtbpMflfl druftbe spalnih voz S. O. E. za ekspresna pošiljke.
mi
▼ tseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombai, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za aobe, obleko in čevlje itd. v največji libiri po najnižji ceni pri
}osip Peteline
LJUBLJANA
Hm i?firuf(e stcirirfcs eb »od Na veliko.	Na	malo.
IIMHH
MALI OGLASI
•on« oglMora do M btMd Din 5"—, y*aka nadaljna beseda
50 par.
Kot koncipiient
icli »stopiti t odvetniško pi»arno abf. jur. Cenj. ponudbe prooi pod >Vesten< na upravo li»ta.
2 stanovanji
v novih vilah ob Dunajski ce*ti oddaja Pokojninski *avod v Ljubljani, Aleksandrova ee»ta.
Gospodična
srednjih let, spretna v gospodinjstvu, perfektna v kuhanju, ieli mesta h gospodu, sameu ali vdovcu * t—8 otroki. Verzirana je tudi ▼ vseh delih šivanja. Gre tudi kot vagojiteljiea. — Cenjene ponudbe ■a »pravo pod »Dobra in varžna gospodinja«.
Inštrukciie
sprejme osmoSolee. — Ponudb« ** upravo lista pod >o«noSole«<.
Liftboy
4eiek 15—17 Ut, leda« snnanjosti, topega vedenja, mn nje slovenskega ia deloma nemškega jesika, ae sprej-va streibo drigala. — Osebne po-audbe s spriievali im upravo ho tol« »UstOB« ▼ kj«Mjaai.
Samostojna
knjigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbo z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«.
Stanovanje
ostojeee iz 1, odnosno 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je poslati pod »Takoj« na upravo lista.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar doSii!
Oblike damske od Din 70’ — do Din ISO*—-, otroške od Din 50*— do Din 70-- nakileni od Din 100--naprel — dokler traja zaloga. Oglejte sl cene v Izložbi
MINKA HORVAT, Ijubliana,
Sta tg štev. 21
m m
Inteligenten mladenič
sprejme kakrSnokoli službo. Cenj. ponudb« pod »Marljiv« na upravo lista.
Uradnica
t večletno prakso veSča vseh pisarniških del iščo slufbe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na »pravo lista pod »Zanesljiva«.
Strojeoisec
zmožen vseh pisarniških poelov * zelo dobro kvalifikacijo iHe primemo službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbo naj sa pošljejo na tpravo lista pod anaiko »Pridnost«.
„Opeka“
prvovrutoe zidake priporoča opekama
^ENOttr D. D.
▼ Ljnfc!j«xi — Tovarna na Vlfts (Kr4e) — Pi*ar*a v Praiaiori mUci S. prlii«*.
Proda se
dobro ohranjen« šele*«« poč (jps-šperček) po ari« niaki toni. lafetam aa proda oatara za obleko in 2 krasni mnetaMa altki. Rote« delo.
Našla v pove »prava lisi«.
H
m
m
H
m
«
e
H
m
m
m
■
m
m
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
zidarskih in težaških del
v mestni klavnici in sicer:
Preuredbo prašičje in velike klavnice
z vsemi prizidki, napravo
konjske klavnice, nove kutelije, prid-hladilnice, hladilnice, strojarne, kotlarne itd.
Vse potrebne podatke je dobiti proti povrnitvi nabavnih stroškov od dne 9. septembra 1925. dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. št. l./III. levo.
Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. septembra t. 1. do 12. ure v mestnem gradbenem uradu.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1925. Mestni magistrat ljubljanski.
H
H
■
■
8
m
m
m
m
popravila
vseh pisarniških strojev.
Mehanik IVAN LEGAT, Maribor
VetvInjaRa Ml. 30- — Tel. 43-*.