247
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Gozdarska in kmetijska razstava še vedno privablja mnogo obiskovalcev, ker dotični odbor neumorno skrbi, da je v razstavi videti vsak teden najmanj zopet nekaj novega. Politika pa je šla z Dunaja na počitnice, edinole minister unanjih zadev je prisiljen na straži biti, ker Balkanske dežele ne pridejo do miru, in vsakdan ga lahko iznenadi z kako nepričakovano novico.
Ta teden pa celo še odvaja pozornost od Dunaja svatovščina v kopeli Išelski, kjer se zbira Najvišja gospoda praznovat poroko najmlajše cesarjeve hčere. Da bode tje tudi Dunaj odposlal veliko število radovednežev, je več kot gotovo. Pri sprevodu k poroki navzoči bodo vsi člani cesarske rodbine s cesarjem in cesarico na čelu, se ve da bodo pripravljeni prostori tudi za obilno število vsakovrstnih dostojanstvenikov.
Na Nižeavstrijskem pripravljajo se za predstoječe deželuo-zborske volitve. Videti pa je, da namerava vlada protisemitom strogo na prste gledati. Vsaj je v Bruku ob Litovi, kamor je poslanec protisemit F i e g e 1 sklical volilni shod, vlada vmes segla s prepovedom sklicaje se na izjemno stanje, ki tusaj še velja.
Praga postala je vsled češko-nemških poravnav središče sedanjega političnega življenja v Avstriji, ker vsakdo čuti, da je za sedaj in za bližnjo prihodnjost vse odvisno od tega, ali se pričeta poravnava dožene ali ne. Mladočehi prizadevajo si na vse kriplje, dr. Riegerju in tovarišem spodoesti   noge,   da bi   se potem sami vsedli
na njihove mesta. Staročehi pošteno hočejo za češki narod in za državo potrebno pravično poravnavo. Nemci pa si prizadevajo za svoje stališče pri tej priliki kolikor moč ugodnega priboriti, ob enem pa podpihavajo razpor med češko stranko, da bi toliko laglje zapovedovali.
Vlada se javno noče vdeleževati sedanje pravde, to pa se kaže vedno in povsod, da vladi služeče čas-ništvo nima cikdar besede pripoznanja za Cehe, ko pa nasprotno   nemško   stranko   vedno povzdiguje v oblake.
Dr. Rieger skušal je češko stranko zjediniti v klicu, da mora vlada v čisto čeških okrajih pripoznati češčino kot notranji uradni jezik, Nemci pa vsled te zahteve kriče na žive in mrtve, vlada pa tihoma odbija. Rieger žuga odložiti mandat, 8 čemur se poravnava gotovo razbije. S tem je sedaj obestranska modrost pri kraju in vspeha mora prinesti samo dobro premišljen korak vladin v zadnjem trenutku.
Nemška. — Cesar bil je več dni na potovanju v severnih deželah in se ravnokar vrača na Nemško, potem pa gre po kratkem obiskat svojo taščo kraljico Angleško, dalje pojde v posest vzet na novo pridobljen otok Helgo-land   in  petem gre še obiskat ruskega cara.
To obiska nje se poleg zasebnih izjav Bismarkovih, smatra za obračanje nemške politike v namen močnej-šeg a prebližavanja k ruski politiki.
Pri nas seveda to ravnanje zbuja zasluženo pozornost. Vsak trezen politik se namreč vpraša, kaj nam koristi zveza z Nemško, ako postane Nemška zaveznica našega  tekmovalca na Balkanu?
Da nas nemška gospodarska politika silovita oško-dava. čuti vsakdo, tudi to je jasno, da k carinski borbi na izhodu hujska v prvi vrsti Nemška, in da oca porablja potem take borbe (z RomunsKO in Srbsko) v to, da si pota zagotovi tje za svoje izdelke. Kaj toraj nam koristi zveza, pri kateri samo naš nemški zaveznik pograbila dobiček na našo škodo.
Liberalni nemški listi, seveda proslavljajo to zvezo, toda ne z avstrijskega, temveč z nemškega stališča.
Bolgarska. — Knez Ferdinand bival je zadnjih 14 dri v čeških kopeljah, kjer je imel priliko, slišati sveta druzih pelitikov o položaju njegovem.
Med tem pa so švigale vsakovrstne govorice o njegovih daljnih namenih.
Ene so trdile, da se ne vrne knez več v Bolgarsko, druge, da se vrne tje Batemberžan in proglasi neodvisnost Bolgarske, zadnji čas pa se čuje, da se te dni vrne knez preko Dunaja nazaj na Bolgarska tla. Stam-bulov, sedaj vsegamožni minister knezov, more se pa pri vsem tem ponašati z enim vspehom, da je namreč Sultan dovolil 3 škcfijstev za Macedonijo, ako ravno so v tem soglasna vsa poročila, da je Ruska nar enjala vse kriplje   zabraniti,   ta   za Bolgarsko velepomenljiv vspeh.
Amerika nima druge vladne oblike, kot republikanske, odkar so pred nekaj meseci uporniki braziljanski cesarja Dom Pedro vjetega odposlali nazaj na Portugalsko, ako prav gotovo nihče ni imel povoda pritožiti se zoper njega, da bi bil manj puščal izvoljenim zastopnikom dežele prosto voljo, kakor, kateri koli izvoljen predsednik republike.
Pred vsem je pomisliti, da izvolitev predsednika je redkokedaj izraz proste volitve, temveč vspeh poduupo-vanja in pa nasilstvo onega, ki ima moč v rokah. Vse novejše dogodbe pričajo, da so si mogotci v Ameriki pot k predsedništvu pripravljali z bolj ali manj silovitim odstranjenjem svojih prednikov. Večinoma čuje se> da je bil prejšnji predsednik ali zastrupen ali vstreljen, in sledil mu je general, ki je vojno ime na svoji strani. Tako se je godilo v Sansalvador-ju in vseh drugih republikah.
Ako pa v državah toliko zgine nravnost in poštenost, da sme morilec vživati največjo čast in v rokah imeti vrhovno oblast v dotični državi, potem ni čuda, da tudi vojaštvo le toliko časa hrani zvestobo, dokler se mu ljubi, Kakor hitro pa boljše kaže, prestopi k drugemu. Dogodbe zadnjih dni, ko je vladaa vojna republike Gvatemala prestopila k upornikom Sansalvadorskim, iu pa ko se je vojoa združenih republik argentiskih združila z uporniki in je mornarica celo streljala na vladuo vojno, združenih republik, priča, kakošna gnjiloba in nenravnost vlada sedaj v novem svetu. Ne dvomimo, da se bodo posledice tega z brezverstvom gojeaega nihilizma krvavo maščevale nad sedaj še lepo cvetočimi državami novega sveta. Ljudstvo katero se po brez-značajnosti in nezanesljivosti zametava samo, gotovo tudi propade.
Med angleško vojno pokazala se je nezdavnej enaka prikazen, koj je cel polk najboljše vojne odreklo pokorščino. Vlada odposlala ga je v daljno Kolonijo delat pokoro. Ali se pa kedaj vrne spokorjeoo, je drugo vprašanje.
-----    248    -----