Amerik Anski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
25. številka	«foliet. Illinois, 27. maja 1910	Letnik XIX.
SEST ŠKOFOV OB ENEM POSVEČENIH.
Nadškof Ireland ob azistenci škofov Trobec-a in McGolrick-a izvršil obred v St. Paulu.
600 DUHOVNIKOV NAVZOČIH.
Sv. Oče poslal brzojavno čestitko k izredni slovesnosti:
Značilna za rast katoličanstva v novem svetu je bila sijajna slovesnost, s katero je nadškof Ireland v St. Paulu, Minn., dne 19. maja t. 1. izvršil posvečenje šesterih novih škofov ob istem času, prvikrat v Ameriki.
Posvečeni zajedno so bili naslednji prečastiti gospodje:
Rev. James O’Reilly iz Minneapolisa, škof za Fargo, N. D.;
Rev. James J. Lawler od katedrale v St. Paulu, pomožni škof za nadškofijo St. Paulsko;
Rev. Patrick R. Heffron, rektor duhovnega semenišča v St. Paulu, škof za Winono, Minn.;
Rev. Timothy Corbett iz Dulutha, škof za Crookston, Minn.
Rev. Vincent Wehrle od benediktinskega reda in opat samostana v Rich-ardsonu, N. D., škof za Bismarck, N. D., in
Rev. Joseph F. Busch, predstojnik misijonarjev v nadškofiji St. Paulski, škof za Lead, S. D.
Ti šesteri novi škofje St. Paulske province so prejeli svoje božje pooblastilo iz rok svojega častitljivega nadškofa, ob azistenci škofov James Trobec in McGolrick, v kapeli St. Paul-skega semenišča skoro na mestu, kjer se je Father Louis Hennepin, prvi krščanski misijonar v ozemlju bodoče province, izkrcal na bregu reke Mississippi, “tri angleške milje pod Slapovi sv. Antona”, pred 230. leti.
Nadškof, njegovi deveteri škofje in njegovih 600 duhovnikov od 900 sedaj y provinci so zastopali 600,000 duš katoliškega prebivalstva, dočim sta bila ob času, ko je bil prvi škof St. Paulski posvečen šestdeset let prej, samo dva duhovnika in morda 1,000 otrok sv. cerkve.
Posvetitelj sam in propovednik sve-čanostne pridige, škof Thomas O’Gorman iz Sioux Falls, sta bila prva se-meniščnika škofije St. Paulske, izbrana izmed dečkov prve župnijske šole po škofu Cretinu, prvem škofu St. Paulskem. Potemtakem se je predzadnji četrtek vršila svečanost prve velikosti in deželne važnosti v krasni kapeli St. Paulskega semenišča vpričo državnega guvernerja in njegovega spremstva, vpričo 600 duhovnikov, 50 škofov, 150 semeniščmkov in Diomeda Falconio, apostolskega delegata za Združene Države.
Nadškof Ireland je prejel brzojavko od papeža Pija X., v kateri čestita nadškofu na posvečenju šesterih novih škofov in želi tem brezmadežno karijero.
Žrtev strahu pred kometom.
Somerville, N. J., 23. maja.—Jemmy Kline, črnec, ki se je nahajal kot umo-bolen ujetnik v somersetski okrajni ječi, je začel besneti, kakor pravi policija, vsled vznemirjanja in večdnevnega čakanja na konec sveta po Hal-leyevem kometu. Policist Holmes je stal v jutranjem svitu na Main streetu, ko se je Kline, oblečen v belo opravo, nenadno pojavil iz megle in je kakor veter dirjal mimo njega, vzklikajoč, da mu je kometov rep za petami. Kline je tukaj dobroznan. Opazovati je začel komet pred nekaj časorh in je hodil pozneje po naselbini svojih rojakov crncev, opominjajoč jih, naj se pripravijo na konec sveta, ki bo dne 18. maja.
Mlad morilec.
Topeka, Kans., 23. maja. — 12 letni Peter Kopar, sin nečega tu blizu stanujočega farmarja, je bil prijet fn dejan v zapor zaradi umora 91etnega Arturja James. Dečka sta se bila sprla, nakar je šel Kopar domov po svojo puško in je Jamesa ustrelil.
Preiskave,
Rock Island, 111., 24. maja. — Državni pravdnik Magill, ki vodi preiskavo velike porote v zvezi z namišljenimi sleparstvi takozvanih zavarovalnih bratovščin, izjavlja, da se preiskava ne bo omejevala na “Fraternal Tribunes” in “American Home Circle”, kakor se je prvotno nameravalo, ampak tudi na “Knights of the Globe”, Life Endowment”, “Fraternal Crystal Lights” in “Independent Order of Mutual Aid”.
Magill misli, da utegnejo sleparstva znašati milijone dolarjev in da bo zaslišanih kacih 200 prič, mnoge s paci-fiške brežine. Preiskava odstrani velike porota bo trajala morda dlje nego
mesec dni.
Času primerna predloga.
Washington, D. C., 25. maja. — Odbor za sodstvo je v poslanski zbornici povoljno poročal o predlogi, ki podeljuje nepromožnemu državljanu, kateri toži ali se zagovarja na sodiščih pod takozvanim ubožnim zakonom, to pravico tudi glede zaveznih sodišč in sicer v tej meri, da se brezplačen priziv lahko poda do zaveznega najvišjega sodišča. Pred več leti je bila taka predloga v kongresu sprejeta, a zavez-ni nadsodnik Fuller jo je proglasil za protiustavno.
Predloga določa, da mora dotična oseba, ki hoče postati deležna pravice brezplačnega toženja, pod prisego izjaviti, da ni vstanu niti plačati sodnih stroškov niti dati poroštva.
Sneg v majniku.
Albuquerque, N. M., 22. maja. — V severovzhodni Novi Mehiki razsaja hud snežen vihar. Bati se je za živino po pašnikih.
Tu je bil nocoj Halleyev komet z repom vred videti s prostim očesom.
Denver, Colo., 21. maja. — Snežen vihar prav zelo razsaja od severnega Wyominga do južne Colorade. Tu sneži kot pozimi. Za živinorejce in “rancherje” je snežni vihar velika dobrota.
Trinidad, Col., 21. maja. — V Stone Wall gorovju leži sneg šest palcev visoko.
Yankton, S. D., 20. maja. — V tej državi je od polnoči do opoldne zapadlo šest palcev snega. To je tretji snežni vihar izza prvega majnika.
Na Ellis Islandu.
New York, 22. maja. — Na Ellis Islandu se je nahajalo koncem tedna še 110 “inkvizicijskih ujetnikov”, po-legtega še 900 priseljencev, ki jih je inkvizicija ali pridržala ali izključila.
Ta teden bo imela priselitvena oblast na Ellis Islandu spet vsepolno dela, kajti za ta teden je napovedanih 25 prekoatlantskih parnikov s približno
22,000	priseljenci. Med drugimi do-pluje parnik “Pannonia” iz Reke s 1666 priseljenci; največ jih pa donese parnik “President Lincoln” od Hapag-črte, namreč 1945 potnikov tretjega razreda in medkrovja.
Lorimer obkrivlja Deneena.
Washington, D. C., 25. maja. — Senator Lorimer baje namerava povedati senatu, da se ima zahvaliti za svojo izvolitev predvsem guvernerju De-neenu ter da je bil guvernerjev vpliv a ne raba tisočakov, ki mu je pripomogel do potrebnega števila glasov.
Strašna smrt.
Cincinnati, O., 23. maja. — Ko je Andrew Brown, 20 leten strojnik, pogledal iz okna poulične kare, ga je v nasprotni smeri prihajajoč voz zadel in kar obglavil v pravem smislu besede. Njegovo telo je bilo pri tem potegnjeno iz okna, vlečeno ob strani voza in je konečno padlo kot trup brez glave na zadnjo platformo. Strašni prizor je povzročil paniko med so-pasažirji in več žensk je omedlelo. Voz, v katerem se je ubožec nahajal, se je nepričakovano ustavil in Brown je hotel pogledati po vzroku.
Ladja se potopila.
Port Huron, 24. maja. — Dva velika parnika za prevažanje jekla sta na Huronskem jezeru severno od Point aux Bargues v gosti megli v ponedeljek zarana trčila skupaj, vsled česar je baje 17 mož utonilo a parnik “Frank
H.	Goodyear” iz Clevelanda se je pogreznil. Drugi parnik “James B. Wood” iz Clevelanda se je vlekel v luko Port Huron z veliko luknjo v pleču. Imel je pol tucata rešencev na krovu. “Goodyear” je imel 23 mož posadke in več potnikov. Kapitan se je rešil.
Nove vojne ladje Z. D.
Washington, D. C., 23. maja. — Pred loga o dovolitvah za mornarico, ki dovoljuje skupaj kacih $134,000,000, je bila sprejeta zajedno z določbo, da se imata zgraditi dve vojni ladji, “dread-nought”-tipa, ki bosta stali vsaka ne več nego $12,000,000. Zgraditi se ima nadalje pet podmorskih čolnov, za skupaj ne več nego $2,500,000, in šest torpedorušilcev v ceni ne več nego $750,000 vsak.
Za newyorške pijance.
New York, 23. maja. — Newyorški pijanci imajo sedaj upanje, da se kmalu sprejmo v dom za pijance, kjer se jim, v zvezi z dobro telesno postrežbo, izžene hudik alkohol. Župan Gaynor je namreč podpisal nedavno od posta-vodaje sprejeto predlogo, ki daje mestu New Yorku dovoljenje, zgraditi dom za pijance iz navade. Sedaj odredbo samo še podpiše guverner Hughes in postala bo zakon.
PREMOGARJI V DRŽAVI ILLINOIS.
Štrajk, ki je bil formalno proglašen zadnji petek, bo menda kmalu končan.
42 OPERATORJEV SE UDAL0.
75,000	premogarjev je na štrajku v tej državi izza 1. aprila.
Prerokovani štrajk rudarjev po okoliših mehkega premoga v državi Illinois se je koncem zadnjega tedna ures ničil. Konvencija rudniških posestnikov in 'premogarskih zastopnikov v Peoriji se je odgodila ali odložila v petek 20. maja popoludne, ko se je pokazalo, da ni prav nobenega upanja na sporazumljenje med strankama. Z odložitvijo konvencije je stopil štrajk samposebi v veljavo. Pravzaprav je že obstajal štrajk, odkar je bilo pred 57. dnevi delo ustavljeno, ker ni bila sprejeta nova plačilna lestvica. Štraj-karji, 75,000 po številu, imajo baje štrajkoven sklad v znesku kacih $750,-000, ali $10 na delavca, kar seveda ne zadostuje za daljši boj.
Najnovejša poročila glede položaja v premogarskem štrajku pravijo, da se bode v nekaterih okrajih kmalu spet začelo z delom. Nezaposleni premo-garji v Will countyju bodo kmalu spet zasposlovali za neodvisne operatorje, ki so privolili v zahteve, da naj raz-streljače (shot-firers) plačujejo operatorji in da naj se plača za tono izkopanega premoga zviša. Tozadevno zborovanje se vrši v Springfieldu, in zadnja brzojavka se glasi:
Springfield, 111., 24. maja. —- Rudniški posestniki bellevillskega okraja in iz druzih južnih delov države Illinois so tukaj, da podpišejo s premogarji dogovorjeno plačilno lestvico. Kolovodja med bellevillskimi rudniškimi posestniki je R. W. Ropiequet iz Bel-levilla, ki je na skupni konferenci premogarjev in jamskih posestnikov odločno zahteval, da se premogarji zavežejo, delati samo za take rudniške posestnike, ki so člani združbe “Illinois Coal Operators Association”. Ta korak rudniških posestnikov bellevillskega okraja in južnega dela države Illinois, da podpišejo plačilno lestvico, je vzbudil med člani organizacije rudniških posestnikov osupnenje in mnogi prorokujejo, da bo prihodnji teden polovica rudnikov v Illinois zaposlovala. Rudniški posestniki 3. distrikta, Sangamon county distrikta, so-tu zbrani, da naroče Thomas Holmesu iz Lincolna, ki je član državnega svetovalskega odbora kaki koraki se imajo storiti.
St. Louis, Mo., 25. maja. — Dvainštirideset rudniških posestnikov v bel-levillskem distriktu je na tukajšnjem zborovanju sklenilo, privoliti v zahteve štrajkujočih premogarjev v državi Illinois, ter izstopiti iz zveze illinoi-skih rudniških posestnikov.
Obe stranki podpišeta pogodbo naslednjega dne. Dotični rudniški posestniki hočejo imenovati svojo lastno zvezo za distrikta 5 in 6.
Spet na delo.
Belleville, 111., 24. maja. — Zastopniki združenih premogarjev in rudniških posestnikov so podpisali pogodbo, po kateri pojde spet na delo 2,000 premogarjev v St. Clair okraju, ki so skoro dva meseca praznovali. Premo-garjem se plača poviša za 3c pri toni, in družba bo plačevala raztreljevalce.
Gluhonemi igralci.
Delavan, Wis., 24. maja. — V wis-consinski državni šoli za gluhoneme tukaj je uvedena novotarija, ki bo glu-honemcem v omejeni meri omogoče-vala, uživati gledališke predstave, ako se vpelje tudi v druge deželne dele.
Pričelo se je namreč pod vodstvom superintendenta Walkerja, vaditi gledališke igre v jeziku z znamenji, in nedavno se je že prav uspešno predstavljala Shakespearova “Krotitev trmoglavke” po šolskih gojencih.
Bojevita petelina.
Pariz, 23. maja. — Grof Ismael de Lesseps in grof Just de Poligny sta sedaj izbojevala svoj tretji dvoboj, in topot sta oba dobila po eno kroglo v život, a ranjena nista nevarno. Po dvoboju sta se ločila, ne da bi se spravila. Sprla sta se bila v nekem cirkusu zaradi neke “umetnice na trapecu”.
Posredovanje Z. D.
Washington, D. C., 24. maja. — Vlada republike Peru je uradno in brez pridržka sprejela posredovanje Združenih Držav, Brazilije in Argentinije v mejnem razporu med ljudovladama Peru in Ekua.dor.
Boj s konstablerji.
Scranton, Pa., 24. maja. — Med štrajkujočimi premogarji rudnika št. 14 Pennsylvania Coal kompanije, nedaleč od Pittstona, je prišlo do kra-mole, ko je oddelek državnih policistov poskušal, razgnati gručo Italijanov, pretečih ljudem, ki so prišli v delavskem vlaku do premogovnika. Šerif Rodda iz Lacone okraja je bil ranjen na glavi z nekim vrženim orodjem. Lireli, sproženi proti njemu, ga niso zadeli. Inozemec Peter Syra je bil od policistov tako zdelan, da utegne umreti. Neki državni konstabler je padel pod svojega konja in bil hudo pretepen, preden so ga njegovi tovariši rešili. Nevarno ranjen je. Konečno so bili izgredi zatrti.
Tornado.
Cairo, 111., 22. maja. — "Tornadu po-dobeh vihar, ki je nocoj ob 6. uri 40 minut besnel čez Cairo, je razdejal štiri hiše, poškodoval tucat druzih, izkoreninjal drevesa in napravil drugo kvaro. Nihče ni bil usmrčen, a več oseb je bilo nevarno . ranjenih. Hišo, ki je stala ob 3. cesti in je v nji stanoval, Henry Smith s svojo družino, je vihar odnesel 50 čevljev daleč in naposled pustil sredi ceste, s streho na-vzdoli. Gospa Smith se je nahajala s svojimi trojimi otroki v hiši. Gospa je bila hudo odrgnjena, otroci pa so bili .. samo lahko ranjeni. Odnesel po 100 ozir. 200 čevljev daleč in preobrnil je vihar še dve drugi hiši.
Sestanki zrakoplovcev.
New York, 23. maja. — H. B. Lambert, predsednik “Aero-Club”-a v St. Louisu, ki se nahaja tu, da se udeleži zborovanja raznih zrakoplovnih klubov v zvezi z jednoto ameriških zrakoplovcev, je zagotovo izjavil, da se bodo jeseni vršili sestanki zrakoplovcev v najmanj treh zapadnih mestih. Ta mesta so St. Louis, Indianapolis in Kansas City. V vseh teh "mestih se že vrše priprave za zrakoplovne tekme, katerih se udeleže najznamenitejši zrakoplovci in aviatiki ameriški.
Diaz ni mrtev.
Mesto Mexico, 24. maja. — Uradno se najodločneje zanika resničnost v Združenih Državah razširjene vesti, da je mehikanski predsednik Diaz u-mrl. Minister vnanjih zadev Creel je izjavil, da predsednik ni mrtev, marveč popolnoma zdrav.
Homatije v Nikaragui.
Bluefields, 24. maja. — General Lara, poveljnik vladnih čet, izvaja sedaj hud napad na vojaški tabor začasne vlade v ozadju mesta Bluefields. Ma-drizov parnik “Venus” je izkrcal 500 mož pri Laguni, 26 milj severno od Bluefieldsa. Pridružiti se imajo četam generala Lare in napasti sovražnika.
Zarota v Trstu.
Dunaj, 24. maja. — Kakor poročajo iz Trsta, so neumorna prizadevanja državnih oblastev, zaslediti izvor" irre-dente, imela zopet uspeh. Odkrita je dalekosežna zarota irredentistov, in 18 jih je že dejanih v zapor. Ker je prišlo policiji v roke vsepolno velezaže-lenega materijala, je pričakovati nadaljnjih aretacij.
Palača za amer. poslanika.
JDunaj, 22. maja. — Ameriški poslanik tukaj, Richard C. Kerens, ima sedaj. boljše stanovanje nego katerikoli njegovih prednikov, kajti naje! je Ko-lowratovo palačo. To palačo je kupil baron Albert Rothschild za svojega sina Oskarja, ki je lani julija meseca zaradi nesrečne ljubezni v zvezi z neko mlado Chicažanko izvršil samoumor.
Zeppelin pojde na Dunaj.
Stuttgart, 20. maja. — Virtemberška avtomobilna in zrakoplovna korespondenca javlja, da še ni določen termin o Zeppelinovi vožnji z zrakoplovom na Dunaj. Tudi ni resnično,, da bo nemški cesar pokril stroške nameravane vožnje. Resnično je le, da se mudi grof Zeppelin, zadnje dni na Dunaju, da se tozadevno domeni s pristojnimi faktorji.
Strela iz jasnega neba.
Hamburg, 19. maja. — Tik po končani veliki konjski dirki je na dirkališču med občinstvo udarila strela iz jasnega neba. Šest oseb je nevarno ranjenih, med njimi dva Mažara. Med občinstvom je nastala strahovita zmešnjava, posebno ker so se splašili konji ter z vozmi v divjem begu dirjali proč. Mnogo vozov je razbitih.
EVROPSKE DRŽAVE SPET V PREPIRU.
Položaj na Kreti ni po volji niti četverim zaščitnim velevlastim niti Turčiji.
NEMČIJA HOČE V PERZIJO.
Na Španskem imajo spet opraviti z bombami in anarhisti.
Petrograd, 25. maja. — Minister vnanjih zadev Izvolskij se je posvetoval s poslaniki Francije, Velike Britanije in Italije glede položaja na Kreti. Nekatere zainteresovane velevlasti so predlagale, naj se spet odpošlje na Kreto mednarodna posadka, ker je to najboljši način, vzdržati na tem otoku mir, in o tem predlogu se je vršilo posvetovanje. Rusija nasprotuje temu načrtu in Izvolskij je to sporočil poslanikom. Turčija je s sedanjim položajem nezadovoljna in zahteva, da dobi Kreta posadko mednarodnih ali turških čet. (Kaj pa Avstrija in Nemčija? Op. st.)
Berolin, 24. maja. — Važen diploma-tičen prepir se zdaj vrši med nemško vlado od ene strani ter Veliko Britanijo in Rusijo od druge strani glede uporabe politike odprtih vrat na Perzijo. Nemčija odločno protestira proti temu, da sta ostali dve velevlasti posvarili Perzijo pred tem, da bi dala Nemčiji dovoljenje za gradnjo železnic v Perziji. To svarilo je bilo izdano pred nekaj tedni in navstal je iz njega prepir, ki je zelo podoben onemu, ki ga je povzročilo nasprotje nemških in francoskih interesov v Maroku (Afrika).
Madrid, 24. maja. — Bomba, ki je bila tu snoči vržena, je bila baje namenjena za kralja Alfonza, po dosedanji policijski preiskavi. Anarhisti so ga baje nameravali umoriti pri njegovem dohodu na kolodvor po njegovem povratku iz Londona. Bombo je vrgel baje neki anarhist iz Južne Amerike, ki je potem izvršil samoumor.
Lizbona, 24. maja. — Anarhist Ra-miere je v policijski ječi izpovedal, da je umor portugalskega kralja Carlosa in prestolonaslednika Louisa leta 1908. povzročila zarota, kateri je pripadalo 1,148 oseb. Navedel je vsa njihova imena.
Zveza med Rusijo in Japonijo?
Petrograd, 22. maja. —■ Pogajanja med Rusijo in Japonijo glede do'govo-ra o daljnovzhodnem vprašanju so sedaj, vkljub zanikanju na obeh straneh, dosegla določeno obliko. Sicer je nemogoče, doznati o podrobnostih kaj gotovega, vendar je dovolj vzroka sklepati, da doslej želi Ja'ponija skleniti pogodbo na širji podlagi nego Rusija. Če se bodo dale v tem oziru težkoče spraviti s pota, je v enem mesecu pričakovati vidnih zaključkov.
Kralja Edwarda pogreb.
London, 20. maja. — Truplo kralja Edwarda VII. je bilo ob prisotnosti nad milijon njegovih podanikov in ob spremstvu deveterih evropskih kraljev, več prestolonaslednikov, članov vseh vladarskih rodovin na svetu in enega bivšega predsednika Združenih Držav prepeljano iz Westminster Halla ozir. Londona v bližnji Windsor, kjer je bilo v Albertovi spominski kapeli najslovesneje pokopano. Špalir po londonskih ulicah je tvorilo 35,000 vojakov.
60,000	romarjev.
Czenstochowa, Rusko-Poljsko, 22. maja. — Kacih 60,000 romarjev iz Rusije, Avstrije in Nemčije je prisostvovalo tukaj slovesnosti blagoslovljena bogatoopremljene krone, ki jo je papež daroval očetom pavlistom v nadomestilo one, ki je bila dne 22. septembra 1909 iz kapele pavlistovske-ga samostana ukradena. Posebni vlaki so donesli na tisoče romarjev iz Varšave in drugih mest, a večina jih je prišla peš. Dan je bil obhajan po celem Poljskem kot splošen praznik.
Na Kitajskem vre dalje.
Šanghai, 24. maja. — Izgredi domačinov so se pripetili zadnjo soboto v Čuan-Čiji, 30 milj severozapadno od Čang-Še. Velik del mesta je bil razdejan z ognjem. Tudi luteranska cerkev je zgorela. Splošni nemir in sovražno gibanje proti inozemcem se razširja.
Priporočila.
Rojakom v Wenona, 111. priporočamo našega poverjenika g. Jos. Rudolf.
Rojakom v Chicagi pa g. Jos. Zupančič.	Upravništvo “A. S.”
Drobne vesti.
•— Halleyev komet se je razcepil v dva kometa, tako trdi sedaj po svojem opazovanju dr. A. E. Douglas, profesor na vseučilišču arizonskem. Učeni zvezdoznanci v raznih krajih in deželah so si glede svojih opazovanj tako navskriž, da je zmešnjava sedaj popolna. Ampak Halley in njegov komet sta nedolžna. Vidna bo repatica
baje še nekaj- dni.
/
—	Radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti vseh posameznikov obojega spola in vseh starosti, ki so-prišli ob pamet ali izvršili samoumor v zvezi s Halleyevim kometom.
—	Tornado je razdejal mesteci Maysville in McCarthy, Okla., dne 21. maja. Več oseb je bilo usmrčenih.
—	Poštne hranilnice so baje zagotovljene za ljudstvo Združenih Držav* kakor poroča najnovejša brzojavka iz Washingtona, D. C.
—	Clevelandske policije načelnik Frederick Kohler, znan kot “Golden Rule Chief”, je suspendiran in v preiskavi pod obtožbo zlorabe uradne oblasti.in nenravnosti.
Cesar v Bosni.
Dunaj, 22. maja. — Nedavno razglašena uradna vest o cesarjevem potovanju v Sarajevo in Mostar je vzbudila v vseh krogih katerisikoli narodnosti in verstva veliko zadovoljstvo. Od strani Hrvatov se opozarja na veliki politični vpliv, ki ga bo imelo cesarjevo potovanje na Balkan in na ves jugoslovanski svet. Mohamedanski stranki, kakor tudi srbska, pozdravljajo cesarjev prihod v Bosno. Srbska stranka izjavlja, da ob tej priliki pokaže srbsko prebivalstvo svojo zvestobo do prestola. — Cesar ne bo stopil prvikrat na bosenska tla. Ob priliki velikih vojaških vaj na Hrvaškem leta 1880 je bil cesar Franc Jožef nekoliko trenutkov na bosenskih tleh, in sicer v Bosenskem Brodu, ki je zvezan z mostom s hrvaškim posavskim obrežjem. V spomin na ta dogodek je on-dotna mestna uprava postavila spominski kamen.
Cesar se odpelje iz Budimpešte 29. t. m. v Sarajevo, kamor pride 30. majnika. V Sarajevu ostane cesar tri dni. V Sarajevu bo cesar stanoval v starem konaku, kjer bo sprejemal civilne in vojaške oblasti, zastopnike veroizpo-vedanj in razne sarajevske in druge deputacije. Napovedane so tudi splošne avdijence. V Sarajevu je napovedana tudi velika vojaška parada sarajevske in okoličanske garnizije. Iz Sarajeva potuje cesar en dan v Mostar,, od tam pa naravnost na Dunaj. Na bosenskih ozkotirnih progah se bo vozil cesar v novem dvornem vlaku, ki ga je napravilo ravnateljstvo bosenskih državnih železnic. Vlak ima poseben cesarjev salonski voz.
“Pester Lloyd” piše z ozirom na cesarjev obisk Bosne in Hercegovine: Odločitev osemdesetletnega vladarja, da obišče iz ogrskega glavnega mesta glavni mesti priklopljenih dežela, dokazuje iznova, da v svoji vestnosti vladar ne odreče nobene želje, ki se pojavi v avstro-ogrski monarhiji. Cesarjevo spremstvo ob tem potovanju je tako sestavljeno, da kaže še ne odločene pripadlosti obeh dežela. Spretnije-vanje vladarjevo po vseh skupnih ministrih dokazuje, da tvorita Bosna in Hercegovina še vedno skupno last Av-stro-Ogrske.
Zaroka v cesarski hiši.
Dunaj, 20. maja. — Nadvojvoda Karol Franc Jožef, bodoči prestolonaslednik po nadvojvodu Francu Ferdinandu, bo junija meseca obiskal ru-munskega kralja Karola in se tem povodom zaročil z njegovo prebratičino, princezinjo Elizabeto.
(Nadvojvoda Karol Franc Jožef, sin dne 1. novembra 1906 umrlega nadvojvode Otona, je rojen dne 17. avgusta 1887. Princezinja Elizabeta, hči princa Ferdinanda, bratranca kralja Karola in prestolonaslednika rumunskega, je rojena dne 29. septembra 1894.)
22 ossb utonilo.
Cowes, otok Wight, Anglija, 24. maja. — Angleški parnik “Skerryvore” in nemška ladja “J. C. Vinnen” sta trčila skupaj v angleškem kanalu. Parnik se je potopil in 22 oseb je utonilo.
Družba sv. Mohorja v Ameriki?
Ljubljanski “Slovenec” je prinesel naslednjo brzojavko:	“Celovec, 10.
maja. Mohorjeva družba je kupila Sakserjevo podjetje. Cena nad pol milijona K.”—Drugi dan pa je objavil naslednji svoj popravek: “Mohorjeva družba ni kupila velikega Sakserjevega podjetja, kakor se nam je včeraj iz Celovca poročalo, marveč se, kakor se nam zdaj javlja, s podjetjem šele pogaja. V to svrho odpotujeta dva odbornika v Ameriko.”
Joliet, 111., 25. maja. — Snoči je bil videti Halleyev komet visoko na zapadnem obnebju. Okoli devete ure, ko je bila njegova) sijajnost največja je stal kacih štirideset stopinj visoko, ravno na zapadu. Njegov rep, podoben slabemu odsvitu, je pa bil najbolje viden koj po osmi uri. Raztezal se je v južni smeri in potapljal v obzorju. Dolg je bil kacih deset stopinj zvezdo-slovne mere. Uro pozneje pa že ni bilo več meglenega repa, a tem močneje je zasijala kometova glava. Razločiti je bila lahko od zvezd, ker je imela mehak lesk. Nikakor ni bilo treba plezati na visoka poslopja, da se je 'videl neznansko oddaljeni nočni potnik. Vsepovsod, kjer se je nudil prost razgled proti zapadu, so ga opazovali tisočeri ljudje. Nekoliko razočaran je pač bil vsakdo, kije po zvez-darskem prerokovanju pričakoval velikanske repatice, a naposled videl samo pritlikav kometič in njegov skoro nevidni repic, vendar so bili ljudje zadovoljni, da so ga le videli. Drugič jih ne bo več strašil. Nihče nas pa doslej še ne more za trdno zagotoviti, ali je šla naša zemljica skozi kometov repic ali ne, in še najbolj verjetno se nam zdi poročilo iz Greemvicha pri Londonu na Angleškem, ki je že začet kom maja svetu naznanilo, da po naj novejših natančnih računih zemlja ne bode šla skozi rep Halleyevega ko meta.
-— G. Frank Simonich, ki se je pred-kratkim spet nastanil v naši sredi in je sotrudnik dobroznane slovenske veletrgovine The Eagle, je hudo zadet po nepričakovani izgubi svoje mlade soproge, ki je včeraj (v torek) nenadno umrla v Chicagi. O pogrebu sporočimo prihodnjič. Užaloščenemu g. Franku in njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje!
—	G. Josip Stukel ml., ki bo letos pel svojo novo mašo po dokončanih ukih v slavnem duhovnem semenišču v Inomostu na Tirolskem, se po triletni odsotnosti povrne v Joliet dne 25. avgusta t. 1.
—	Tony Ajdnik, star 30 let, doma od Bele cerkve menda šmihelske fare na Dolenjskem, kjer ima ženo in tri otroke, se nahaja od ponedeljka v tukajšnji okrajni ječi pod poroštvom $1,500 in pride pred veliko poroto, ki mu gotovo prisodi občutno kazen zaradi dvo-ženstva (bigamije) in krive prisege. Lani avgusta meseca je tukajšnji sodnik Howk poročil nekega Tony “ilo-leka” z neko Rosie "Sin'’, staro 24 let. Tistega "Moleka” pravo ime pa je bilo Anton Ajdnik in tiste Rosie "Sin" pravo ime je bilo Rozalija Molek. Vse pride na dan prejalislej. O porotni obravnavi sporočimo svojčas.
—	Dr. Ivec si je kupil imeniten avtomobil.
—	Slovenska godba je bila z joliet-skimi Slovaki v nedeljo v Chicagi, kjer je bila velikanska parada slovaških društev od blizu in daleč povodom o-tvoritve glavnega zborovanja prve katoliške slovaške jednote v Ameriki. Naša godba je baje žela mnogo pohvale.
—	V tukajšnji državni kaznilnici se je kaznjenec James Ryan (ali Kelly) zadnji petek obesil. Kaznjenec James Murphy je pa utekel z dela v kamenolomu in izginil brez sledu.
časa v bolnišnico, toda kmalo je uvidela, da je vse zaman. Udala se je v božjo voljo ter prišla zopet na dom, kjer se je "kmalu morala vleči za vedno. Da je mnogo trpela, to si lahko predstavite, če pomislite, kaj se pravi mladi, komaj dvajset let stari materi, zapuščati še ne leto staro dete in mla dega soproga in to v počasni, vtrud-ljivi in obupni bolezni. Toda pri vsem tem je bila umrla vedno udana in niti jedenkrat ni tožila o hudem udarcu, za kar je gotovo tudi našla milost pri usmiljenem nebeškem Očetu.
Pogreb se je vršil v sredo 7. majnika ob popolni udeležbi vseh sofaranov in mnogih sorodnikov iz druzih krajev Zadušnico je daroval naš č. g. župnik Rev. John Trobec; na pokopališče pa jo je spremilo žensko društvo Matere Božje, čegar članica je umrla bila.
Tukaj zapušča žalujoče: soproga in hčerko; stariše Tomaža in Marijo Oman; brate Antona, Petra, Jožefa in Tomaža Oman; sestre Jero, Ivano in Meto Oman, in omožene Mrs. M Kozel, Mrs. J. Justin in Mrs. J. Bajuk povrhu še mnogo število sorodnikov Vsem tem, posebno pa soprogu in sta rišem izrekamo naše najsočutnejše sožalje.
R. I. P.
Posebno omeniti vredno je tudi to da je sestra umrle, Jera Oman, pustila izvrstno službo v St. Paulu ter prišla sem, da streže svoji bolni sestri in jo tolaži v uri njene največje bridkosti neglede na težavno opravilo in tudi ne na osebno nevarnost radi nalezljive bolezni. Tukaj se je pokazala ženska srčnost in prava sesterska ljubezen.
Sorodnik.
listov se moreš izobraziti in povzpeti do omike.
Pozdrav vsem zavednim rojakom in rojakinjam v Stric Samovi deželi.
Chisholmčan.
Pittsburg, Pa., 22. maja. — Rojake v Pittsburgu in okolici opozarjamo na oklic pripravljalnega odbora za zgradbo "Slovenskega Doma” v Pittsburgu. Naših rojakov je v Pittsburgu precej tisočev in če si postavimo svoj skupen dom, bi storili s tem važen korak k skupnosti in organizaciji, ki nam je pri tukajšnjih razmerah tako zelo potrebna. Do sedaj smo po večini raztreseni po različnih tovarnah, premo-gokopih in rudnikih kot težaki, le malo nas je, ki imamo boljše službe. Svoje obrtnije ali kupčije, ki so glaven vir blagostanja, pa skoraj nimamo nobene, čeprav je ravno Pittsburg eno najbogatejših ameriških mest. Z zgradbo "Slovenskega Doma” bo v tem oziru mnogo pomagano. Šele potem, ko dobimo Slovenci svoje družabno središče, kjer se bomo med seboj- spoznali, mogoče nam bo izvajati načela "svoji k svojim”. Le tem potom se omogoči rojakom začetek v obrtniji in trgovini: vsak začetek je težak in če rojak takrat ne more računati na rojaka, mu vpade pogum.
Pozdravljamo zaradi tega ta korak pittsburških rojakov k združenju, ki ni pomenljiv samo za Slovence v Pittsburgu, ampak za vse Slovence v novi domovini sploh. Želimo, da se naznanjeni shod prav izborno obnese, naj ga poseti vsakdo, kdor le more, da bo dobro započeta stvar kmalu rodila sadove.
Slovenci imajo farme eno miljo proč od nove železnice. Omenjena železnica bo glavna proga iz Chicago v Duluth, Minn. N. E. Foster je tudi pričel graditi železnico dalje do Mississippi reke, to je od nas 40 milj. — G. Gregor Seliškar iz Waukegana, 111., brat č. gospoda v St. Paulu, je zopet prišel k nam. On je bil si ogledat zemljišč v Michigan, Missouri in po več druzih krajih, ali le tu je našel, da je najbolja zemlja za kmetijo. In tako je kupil “North ]/i of S. E. ^ Section 7 Township 26 Ranch 2 West”. Prišli so z omenjenim rojakom tudi slovenski pijonirji iz Waukegana, 111.: Matija Gustavar, Mihael Lešnjak in Jakob Tomac, da mu pomagajo zgraditi potrebno poslopje. John Ovsenik je prišel iz Waukegana gradit hišo Maj-, ku Artač. — Slovenski farmarji imajo ( dosti dela, ker sedaj se gradi nova ce-, sta iz Willard k Trunklovim in dalje skozi slovensko naselbino do glavnih cest. Do prihodnje jeseni bodo uže avtomobili dirjali skozi našo naselbino. Prihodnje leto bomo slovenski volilci bili najmočnejši v “Town 26 Ranch 3 West”. Parna žaga na Willard je pričela z delom danes. Po-
zdrav. Z Bogom!
Ignac Česnik,
— Pisma- na jolietski pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bruci Stepan, Desnica Gjuraj, Forca Franc, Jurovič Anton, Padavic Juraj, Pekar John, Smutnak Jožef, Takač Frank, Ugarko-vič Mile.
Brockway, Minn., 17. jun. — Vele cenjeno uredništvo! Zopet vam imam sporočiti žalostno novico. Po dolgo mučni bolezni je poljubil angel miru v soboto ponoči gospo Katarino Blen kuš. Pogreb se je vršil danes ob de veti uri s peto sv. mašo. Pogreba se je udeležilo žensko društvo Rožniven ske Matere Božje, da sprejme svojo članico h grobu, mnogo sorodnikov in znancev. Blaga umrla zapušča tukaj moža in malo črez leto staro hčerko Bila je šele v enoindvajsetem letu svoje starosti, omožena kaki dve leti. Razveli moža zapušča še stariše Tomaž Oman in šestero sestra, štiri brate. Ostalim sorodnikom izrekamo svoje sožalje.
Globoko pod zemljo,
Tu v ozki, hladni hiši,
Kjer šum sveta se več ne sliši,
Ti trudno truplo spalo bo.
Pokoj sladak te čaka v jami, Neskončna sreča nad zvezdami, Mi spremljamo v miru te kraj,
^ Krilatci pa v nebeški raj.
Oj srečna, srečna duša ti In s tabo vsak, ki v Bogu spi!
Počivaj v miru!
Sedaj smo imeli zelo suho ali Bog nam je dal dežja; včeraj je šel precej, tako tudi danes malo. Sedaj bo lahko rastlo vse. Bili smo ga res potrebni.
Tukaj na svojo kmetijo je prišla iz Hibbing-a družina gospoda Franc Go-lob-a. Kličemo jim dobrodošli!
Naj zadostuje za danes, še vdrugič kaj. Pozdrav čitateljem.
.	Janez Poglajen.
Brockway, Minn., 22. majnika. —
Že dvakrat zaporedoma pisal sem vam od tukaj le žalostne novice; namreč o smrti dveh vrlih naših rojakov, M. Blenkusch in J. Kapus. Bila sta oba ravno v najlepši možki dobi, ko sta morala se udati neizprosljivemu klicu smrtnega angelja ter zapustiti za seboj svoje drage neutolažljive radi njih velike izgube.
Zopet vam moram poročati jednako novico le s tem razločkom, da je slučaj, žalibog, bolj žalosten in v srce Segajoč, ker je žrtev topot mlada soproga in mati, Katarina Blenkusch.
Umrla je bila peta hčer veleznane in spoštovane družine Tomaža Oman. Rojena in vzgojena je bila tukaj, kjer je tudi pokopana. Pred dvema letoma poročila se je z A. Blenkusch-em ml., nakar sta mlada zakonska bivala na obširnem in dobro vrejenem posestvu, katero jima je zapustil A. Blenkusch st., ko se je bil preselil na drugo kmetijo. Živela sta zadovoljno v pravi zakonski zvezi in ljubezni, katero jima je Bog pomnožil še s tem, da je blagoslovil njun zakon in jima dal lepo hčerko, koje tanki glasek je poživljal in osrečeval njun nadepolni dom. Preskrbljena sta bila z vsem, kar bi si človek želel za prijetno in veselo življenje, in bi bila tudi gotovo srečna in vesela, da se ni vtihotapila, kakor črv v jabolko, bolezen, ki je počasi toda neprenehoma glodala pri srcu te sreče s tem, da je morila up zopetnega ozdravljenja.
Sprva borila se je umrla s kruto boleznijo. Obiskovala je najboljše zdravnike tukaj naokoli, šla tudi za nekaj
Chisholm, Minn., 17. maja. — Pogosto se berejo novice iz raznih slovenskih naselbin, a ravno od nas je ma-lokedaj kaj slišati, čeravno je dosti Slovencev v tukajšnji okolici. Zatorej se jaz oglasim, da ne bodo mislili cenjeni bralci in gospod urednik Ame-rikanskega Slovenca, da nas je pobrala zima, katera včasih res kruto gospodari tod okoli. A umakniti se je morala starka zima in na njeno mesto je prišla Jjuba spomlad. Čeravno pri 1 nas ne cveti sadno drevje in ne rastejo cvetlice, se vendar vsakdo veseli, da ga greje toplo tolnce. Pa to ni vse, s spomladjo se začne tudi vsakovrstno delo, da ni treba pridnim delav cem počivati. Omeniti moram, da je tukaj dosti odprtih jam (open pits), v katerih se ne dela pozimi, se še le odprejo sedaj. Tukajšnje mesto prav lepo napreduje in je že sedaj veliko večje in lepše, kakor je bilo pred požarom, kateri je upepelil vse mesto 7. sept. 1908. Začeli bodo graditi zopet veliko šolo, za katero je odločena svota $130,000.00. Napravili bodo tudi tlakovane hodnike po Lake streetu in skoz do Messaba železnične postaje. Novi mestni odbor je upeljal tudi bolj strogo postavo za tukajšnje gostilničarje, ker je zabranit vstop drugemu spolu v saloone. Seveda je to marsikatero natakarico britko zadelo, pa sčasoma se vse privadi. Ljudsko štetje se je že zaključilo, s katerim je imel posel tudi naš rojak g. Frank Gouže. Upam, da se je naštelo dosti Slovencev in da se je vsak Slovenec dal zapisati za Slovenca, a ne za Av-strijana, kakor se to večkrat dogaja, če katerega vprašaš, pa pravi, da je Avstrijec: za te se izdajajo tudi Črnogorci, pa se primeri, da od njih kateri napravi kakšen škandal, potem se pa zopet bere po angleških novinah od nemirnih “Austrians”. Seveda, potem smo krivi tudi Slovenci. Prav dobro bi bilo, če bi bil vsak rojak naročen na kakšen koristen slovenski časopis, kakor je naš ljubljeni list Amerikanski Slovenec, ker edino po čitanju dobrih
Tioga, Wis., 18. maja. — Ker odhajam dne 23. maja iz tukajšnjega lepega kraja in od gostoljubnih, tu naseljenih naših rojakov — kamor sem se oglasil, povsod so mi gostoljubno postregli — se tem potom lepo zahvaljujem za vse in jim kličem srčni “Z Bogom”, želeč jim tudi dober vspeh na polju kmetijstva. Torej srčni z Bogom !	Leopold Stupica.
Wilhoit, Oregon, 22. maja. — Prosim, gospod urednik, da natisnete, ako mogoče, ta dopis, da tako odgovorim mnogim, ki poprašujejo raznoterosti o tukajšni slovenski naselbini.
Kar se tiče zemlje, je, kakor sem že opomnil v mojem prvem dopisu, rodovitna in se pridela na nji vsakatero žito. Posebno dobro pa obrodi krompir in če ga pridela 250 do 300 bušlov na aker, to še ni največ, ampak precej navadno. Jabolka posebno dobro ob-rode na zemlji, ki je malo hribasta (rolling). Ves pridelek pa se vedno lahko in dobro proda, ker je veliko mesto Portland le 35 milj od tukaj, ki šteje že čez dvestotisoč prebivalcev.
Zemlja je glede lege nekaj ravna, nekaj hribata, toda rodovitna je vsa in se tudi vsa obdeluje. Zemlja se dobi iztrebljena, kar pa je ni, je poraščena s težkim drevjem, tako da imamo dosti drv doma. Tudi «ta tukaj dve žagi in si lahko pusti vsak dilje vžagati. Ako pa kupite dilje, dobite te za eno tretjino tega kar bi dali zanje, na primer, v srednjih in bolj jutranjih državah, kakor Illinois, Ohio itd. Dve coli dilje, ali plank, se dobi za $6 tisoč čev.; “flooring” (dilje za pod) najboljši za $16 tisoč. Tudi delo se dobi v “Lumber Camps”, ako ima kateri čas. Tudi delajo nova pota tu skozi, katera posipajo s šodro ali pa z zmletim kamenom.	'
Od železnice smo sedaj 10 milj, toda že kupuje neka Portlandska žel. tvrdka tukaj pri nas nahajajoči se “Wilhoit Soda Water Springs”, kamor pride vsako leto na tisoče ljudi iz naših mest. Sedanji posestnik zahteva $150, 000 za te studence in pohištvo. Kakor hitro kupi ta kompanija vse to, bode napravila železnico ravne skozi našo naselbino in zemlja bode potem stala še enkrat toliko.
Kar se tiče kupovanja, imamo prodajalno tukaj na Wilhoit. Najbližnje mesto pa je četiri milje oddaljeno od tukaj in drugo šest.
Tudi nekateri poprašujejo, če je treba tukaj zemljo namakati (irrigate), kakor morajo to storiti po nekaterih bolj južno od tukaj ležečih državah. Tem naznanjam, da nam ni potreba tega. To dela pri nas Oni, ki nam da tudi rast. Kar pa se tiče pitne vode, je ta najboljša kar bi si je človek mogel želeti in kar se je sploh kje dobi, ker je prava studenčnica. Ravno radi vode prihaja mnogo ljudi sem poleti.
O letošnjih pridelkih morem sedaj reči le toliko, da vse, kakor žito, jabolka, posebno pozna in tudi hruške kar najboljše kažejo. Oregonska jabolka hodijo po vseh večjih mestih cele naše dežele, kakor tudi onkraj morja. Ako greš v Pariz, London, Dunaj, si lahko kupiš tam oregonska jabolka.
Pristaviti pa moram še to, da kedor si misli kupiti zemljo tukaj, naj stori to kmalu, dokler se še dobi. Ako opazujete angleške časnike, bodete videli, da vsi pišejo o mnogoštevilnih kupcih zemlje, ki hodijo dan za dnem sem na Oregon. Toraj preskrbite se, dokler je še čas. Pozdravlja vas, vam dobro želeč rojak Andrew Zwan.
Willard, Wis., 22. maja. — Vreme je bilo dolgo časa lepo suho kot nalašč za nas farmarje. Sedaj uže je dvakrat v tednu deževalo, tako da vse lepo raste. — Botra štorkla je podrla peč pri Koklovih, ob enem je tudi prinesla punčko. Omenjena botra je prinesla fantička Plutovim. Nadalje je prinesla bebico tudi TamosOvim. — Severno od nas gradijo novo železnico.
Vabilo
, na prvo spomladansko veselico, katero priredi Slovenski Sokol v Waukeganu, 111., dne 30. maja v Frank Belec-ovi dvorani na 10. cesti. Začetek bode ob 2. uri pop. Ob 7. uri zv. se prično telovadne vaje, potem bode srečkanje na dobitke. Torej vljudno vabimo vsa društva kakor posamezne rojake, da
I 7
se vdeleže te veselice, ker čisti dobiček
je namenjen za telovadno orodje.
S pozdravom na vse rojake širom Amerike, kličem: Na svidenje in Na zdar!
Waukegan, 111., 21. maja 1910.
Josip Hribar, tajnik.
Oklic rojakom v Pittsburgu in okolici!
Da se določijo posameznosti glede zgradbe “Slovenskega Doma” v Pittsburgu, ki je velikanske važnosti za napredek slovenske naselbine, obrača se | pripravljalni odbor na vse rojake, da se čim najštevilnejše udeleže Ijudske-1 ga shoda dne 29. maja točno ob 2. uri j popoldne v cerkveni dvorani na 57. cesti nad Buttler St., Pittsburg, Pa.
Gradba tega doma je tolikega pomena za povzdigo pittsburške naselbine, da ' naj nihče, ki ni še pozabil, da ga je rodila slovenska mati, ne zamudi udeležiti se shoda.
Pripravljalni odbor za zgradbo “Slovenskega doma” v Pittsburgu.
Sar**
PAIN-EXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah,. Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du> luth-Superior, blizu novih tovarn, ali
AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali
AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
Podružnica: Evçleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite. se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Sloi zn.
Noži.
Najfinejši noži, ki ste jih še videli, najnižje cene in najboljše kakavosti.
Posebne cene 25c in 50c.
BARRETT HARDWARE
CO. t*
North Ottawa Street JOLIETi ILLINOIS
Severova Družinska Zdravila so postala potrebna vsakemu gospodarstvu. V ase polno zaupanje zaslužijo.
I ALI ŠTET ONEMOGLI'
Ako se čutite popolnoma utrujene ob zaključku dneva, če ste oslabeli vsled čezmernega dela, bolezni ali starosti, če vam je svetoče zdravje izginilo z lic, potem je čas uživati
SEVEROV
ŽIVLJENSKI
BALZAM
Prežene vam zapeko, pomore prebavi in zagotovi primerno hranitev vašemu ustroju. Pomnoži vam kri, povrne moč in voljo ter zboljša zdravje. Cena 75 centov.	i
Skoro vse lekarne imajo v zalogi Severova Zdravila. Pazite, da dobite pristnih. Glejte za ime “Severa” na vsakem zavitku.
Zdrava kri	Pokvarjeni život
naznanja krepko življenje in utrjuje	so vzrok onega vznemirljivega, raz-
vaše telo proti bolezni. Če hočete	dražljivega živčnega stanja, melanho-
zdravo, močno, čisto kri, potem uži-	lije ali otožnosti, živčne glavoboli in
vajte	splošne oslabelosti. Da zboljšate tako stanje, uživajte
Severov Kričistilec	Severov Nervoton
Napravlja čisto, krepko, rdečo kri, odstranjuje kožne opahke, lepša obličje,	je dobroznano in pripoznano zdravilo in tonika nenavadne izdatnosti. Vpliva
vas ozdravi in ohrani zdravega. Pomagal je drugim, zato pomore tudi vam. Cena $1.00.	blažilno na pretresene živce, ki jih o-krepi, da sledi zdravo in poživljajoče spanje. Cena $1.00.
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. niaja 53 Slovencev, 82 Hrvatov in 14 Idacedoncev; 3. maja 180 Slovencev, 25 Hrvatov in 40 Macedoncev; 5. maja 14 Slovencev in 10 Hrvatov.
—	Aretiran je bil dne 3. maja na Južnem kolodvoru v Ljubljani 20 letni Jos. Klopčar iz Male Pristave v postojnskem okraju. Izseliti se je hotel v Ameriko, a ker še ni zadostil vojaški dolžnosti, mu je nadstražnik Večerin preprečil pot in ga aretiral.
—	Slovenci v gosteh pri Hrvatih. Ljubljanska “Glasbena Matica” je dne 5. maja priredila na vabilo hrvatskih gospa v narodnem' gledališču v Zagrebu koncert na korist spomeniku, ki ga Hrvatje postavijo velikemu škofu, plamtečemu rodoljubu, plemenitemu narodnemu dobrotniku in navdušenemu Jugoslovanu Strosmajerju. Izleta v Zagreb se je udeležilo nad 400 Slovenk in Slovencev. Sprejem slovenskih gostov v Zagrebu je bil tako presrcen, kakor še nikdar doslej. Koncert je bil sijajen, navdušenje velikansko. S posetom “Glasbene Matice” se je še bolj utrdilo starodavno sloven-sko-hrvatsko bratstvo.
—	Odbor za pobiranje za nesrečno Šumadijo v Srbiji se je osnoval v Ljubljani na predlog župana Hribarja. Odbor je izdal na narod oklic, v katerem ga poziva, da podpre onesrečeni srbski narod, kateremu je strašna povodenj uničila prej cvetočo Šumadijo in na milijone premoženja.
—	Ruski izletniki na Slovenskem. V Petrogradu je lansko leto osnovala grofica Bobrinska družbo, ki si je nadela nalogo preskrbljeväti sredstva za potovanje ruskih učiteljev in učiteljic na zapad. Že lani je ta družba priredila izlete učiteljev in učiteljic v Orient in v Italijo. Ti so se potem vračali preko Avstro-Ogrske v svojo domovino. Letos se prirede taki iz-leti v večjem stilu in sicer po pretežni večini v slovanske kraje avstro-ogrske monarhije. Enega teh izletov se udeleži tudi grofica Bobrinska. Vseh izletnikov, ki bodo potovali v več skupinah, bo nad 1000. Več skupin pride tudi na Slovensko, kjer si ogledajo Ljubljano, Postojnsko jamo, Bled in Bohinj.
—	Šulferajn pred Ljubljano. Na Mostah pri Ljubljani se je obetalo sezidati krvavo potrebno osemrazredno ljudsko šolo, ker je šulferajn tudi hotel postaviti svojo nemško šolo, kar bode gotovo storil v doglednem času. Občina je mislila zgraditi z velikodušnimi podporami šolo, a sedaj o veliko-dušju znanih mož ni nič več slišati. Gotovo je, da bode radi slovenske za-nikarnosti in Giullinijeve brižnosti, ki ima tam kemično tovarno, prej stala šulferajnska šola, katera bode napravila pred Ljubljano nemško kolonijo. (Prežalostno, če je res.)
—	Praznovanje 1. maja. V Zagorju ob Savi so si med praznovanjem prvega maja steklarji in brusači skočili v lase ter si trgali znake in zastavice med seboj. Ko so pa zapazili tudi slovenske zastave so planili “združeni socijalisti” nad nje in kričali: “Pfui, pfui, nieder mit der Schweinerei!” To se je v Zagorju prvikrat slišalo in prvikrat so tamkajšnji socijalisti pokazali, kako razumejo mednarodnost.
—	Požar pri Žužemberku. Dne 3. maja ob 2. uri zjutraj je pričel goreti skedenj gostilničarja Hrovata p. d. Bobenčka na Dvoru pri Žužemberku. Sreča, da je bilo brez vetra in vse mokro od dolgotrajnega dežja, sicer bi bilo vkljub neumornemu trudu prestrašenih vaščanov nemogoče preprečiti, da se ne bi bil ogenj razširil tudi na sosedna poslopja, ki so ravno tu gosto skupaj, in nastal bi bil velikansk požar. Tako pa je pogorel samo skedenj, a ta pa popolnoma do zadnjega okleška. Zgorelo je tudi nekaj krme in veliko gospodarskega orodja. Škoda je velika, da je še od daleč ne bo pokrila zavarovalnina. Kako je ogenj nastal, m znano, najbrže je zažgala zlobna roka.
29. skem.
Halleyev komet so opazili dne apr. v mnogih krajih na Sloven-
577
Me-Ljub-v več
Tujski promet v Ljubljani ®,eca aprila leta 1910 je prišlo v jano 5431 tujcev — 911 več kakor lstem mesecu lanskega leta in nego meseca sušca letos.
' "Slovenska Straža”. Mariborska Straža” z dne 11. maja je objavila sle-eče telefonično poročilo: Ljubljana Je doživela danes dne 11. t. m. velik Praznik. Ustanovni občni zbor “Slo-venske Straže” je sijajna ■ manifesta-ClJa slovenske misli. Dr. Šušteršič je otvoril zborovanje. Ogromna Union-0va dvorana je nabito polna. Zastopana je vsa Slovenija od najskrajnejše severne postojanke do sinje Adrije. 1 a stotine odličnih županov in drugih 'elmož je prihitelo od vseh strani v e o Lljubljano. Za predsednika je 1 izvoljen Grafenauer, za podpredsednike pa župan Thaler, župnik Ra-
žun, dr. Brecelj in kaplan Čok iz Trsta. Izmed Štajercev so med gromovitim ploskanjem govorili župan Thaler, župnik Gomilšek in Vastle. Zlasti župan naše obmejne postojanke šentiljske g. Thaler je vzbujal viharje navdušenja. V odboru so izmed štajerskih Slovencev: dr. Hohnjec, Pušenjak, Thaler, Gomilšek, dr. Verstovšek, dr. Benkovič. Predsednik “Slovenske Straže” je deželni odbornik profesor Jarc.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Št. Jerneju na Dolenjskem znani posestnik in bivši gostilničar g. Jernej Tavčar.—
V	Gorjah je umrla Mar. Poklukar Ka-conka. — V Spodnji Šiški je umrl pekovski mojster in posestnik -Tomaž Tušar, star šele 38 let. — V Kranju je umrla ga. Jera Šinkovec, vrvarja soproga. — V Št. Jakobu ob Savi je umrl posestnik in mnogoletni ključar župne cerkve Lovrenc Cedilnik. -— V Ljubljani je umrl Julij Verovšek, vrtnar, 72 let star, oče zaslužnega člana slovenskega gledališča g. Antdna Ve-rovška in trgovca z železnino g. Jurija Verovška. — Umrla je istotam posestnica gdčna. Marija Janc. — V Dražgošah je umrl znani posestnik Gregor Jelenc, po domače Bester. — Umrl je v Kosezah pri Ljubljani znani gostilničar in kovaški mojster Iv. Kavčič, po domače “Svedrič” v 57. letu starosti.—
V	Ljubljani so umrli: Ivana Lovšin, šivilja, 77 let; Aleksander Klemenčič, bivši kamnosek, 28 let; Viljemina Va-šata, krojačeva žena, 64 let; Frančiška Grlj, posestnikova hči, 36 let; Josip Žnidaršič, strojarski pomočnik, 32 let; Marija Šušteršič, zasebnica, 78 let; Josip Štajer. bivši zidar, 63 let; Marija Praprotnik, zasebnica, 51 let; Ivana Streithof, vrtnarjeva žena, 25 let; Marija Puchinger, žena hranilničnega u-radnika, 46 let; Uršula Turšič, posestnica, 73 let; Marija Remžgar, delavka v tobačni tovarni, 31 let.
—	Slovenski velikan je umrl v osebi Janeza Petriča-Pungarta v Ratečah na Gorenjskem. Visok je bil nad eno klaftro, če je pa roke razkril ali pa noge razkoračil, je pa zopet meril klaftro. Sedaj je umrl in njegova ra-kev je bila od znotraj 2 m in 10 cm dolga.
—	V Vintgarju. Dne 30. apr. ob 7. uri zvečer sta šla zidarja Jožef Rogelj in Jos. Soklič, posestnik v Sp. Gorjah iz Blejske Dobrave z dela po svoji navadni poti čez Strmo Stran nad Vintgarjem. Bila sta nekoliko v rožicah in ko je pogledal Rogelj čez nekoliko časa nazaj, je videl Sokliča, kako se je valil po pečevju navzdol. Rogelj je takoj letel četrt ure daleč v Žumrovo krčmo, kjer je poklical več delavcev na pomoč, ki je pa prišla zastonj. Po nevarni strmini so se priplazili v globino, kjer so našli Roglja hudo pobitega m mrtvega. Le z veliko težavo so ga spravili na vrh.
-— Samoumor. Dne 2. maja sta dva dečka opazila pod nekim kozolcem poleg Turkove šupe na ljubljanskem polju v krvi ležati nekega bolje oblečenega človeka in to takoj povedala Ja-neschovemu hišniku na Martinovi cesti št. 79, ki je o tem obvestil policijo. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatovala, da je mrtvec samski brezposelni natakar Jožef Merzla-vič, roj 1875. leta v Obrečju pri Brežicah in tjakaj pristojen ter da si je vzel življenje sam iz neznanih vzrokov. Ustrelil se je bil v desno sence. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kakor se je pozneje dognalo, je Merzlovič služboval do 24. aprila v hotelu “Klotilde” v Cerknici, dne 24. aprila pa je prišel v Ljubljano in se nastanil v nekem hotelu, kjer pa zadnja dva dneva ni več stanoval.
—	Obesil se je blizu Kočevja mizarski pomočnik Jožef Kosmatin, doma iz Prevoj v kamniškem okraju. Bil je alkoholik.
—	Semanjska sleparja sta se zopet pojavila. Dne 4. maja je šel posestnik Ivan Weber iz Kočevske Reke iz Kočevja s semnja proti domu. Na poti se mu je pridružil nek neznanec in ga nekoliko časa spremljal. Nasproti jima je prišel drug neznanec in ju slovensko vprašal, če nista našla njegove denarnice. Ko sta mu odgovorila, da ne, jima je rekel, naj se mu pustita preiskati, v ka» sta tudi dovolila. Iz-gubitelj je najprvo preiskal Webrove-ga spremljevalca, potem pa njega. Webrovo listnico je dal v roko spremljevalcu in je le-ta stopil Webru za hrbet, ko je med tem še sam preiska-val Webra in konečno rekel, da nimata njegove denarnice. Nato je vzel Webrovo listnico onemu iz rok in jo dal Webru nazaj. Weber je šel, nič hudega sluteč, svojo pot; ptujca pa sta ostala zadaj. Ko je čez nekaj časa pogledal v listnico, je našel v nji nek papir mesto svojih 450 kron. Izmed sleparjev je eden velik, 30 do 40 let star, plavih brk, obrit in je nosil plišast klobuk, črno oblečen in je nosil v roki črn zavitek. Drugi je bil v svetlo sivi obleki, suknjič je imel pod vratom zapet, mehak črn klobuk v sredi vdrt in sivo pelerino s kapuco. Le-ta je bil manjši od prvega in star 30 do 40 let ter je imel črne brke in brado (Kaiserbart). Sumi se, da sta imela tudi tovariša, ki je bil viden v
obližju. Ta je bil srednje velikosti, rdečega obraza in sivo oblečen.
— Hofrichter II. na Kranjskem ali skrivnostni poizkušeni umor v Logatcu. Dne 10. maja je bil iz Trsta pripeljan v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča Franc Hladnik pod obtožbo, da je on pošiljatelj strupenih pilul Hammerlitzovej go-spej v Logatcu. Franc Hladnik je sin Hammerlitzove gospe iz prvega zakona. Neki Giovanni Piancentini v Trstu je čital po časopisih, da je Hladnik osumljen zavratnega umora na svoji materi. Piancentini je bil znan s Hladnikom. Ne zna niti besedice slovensko. Ko je torej čital o Hladniku, se je takoj spomnil, da je pisal na Hladnikovo prošnjo neko pismo, ne da zna, kaj da piše. Hladnik mu je rekel, da hoče poslati pismo “za špas” una don-na d' avventure (neki lahkoživki). Giovanni Piancentini ni mislil nič hudega in je pisal, kar mu je rekel Hladnik. Znal tudi ni, kaj da piše. Pri tržaški policiji je Piancentini spoznal svojo pisavo in spoznal celo neko razuro na po njem pisanem pismu. Piancentini je bil pri tržaški policiji konfrontirao s Hladnikom in mu je v obraz povedal, da je po njegovem naročilu pisal tisto pismo Hammerlitzovej gospej. Hladnik pride pred ljubljanske porotnike menda v jesenskem porotnem zasedanju.
župana v Jarenini Slovenec Ant. Lorber. — Umrl je v Laporju pos. Matevž Pivec, odločen narodnjak. — Umrl je v Rogozi pri Hočah na pljučnem vnetju gostilničar in posestnik Ivan Pečar. Pokojnik je bil hud nemškutar. — Ptujski sodnik dr. Teltschik je počenjal take komedije, da so ga motali spraviti v Gradec na opazovalnico za umobolne.

ŠTAJARSKO
■n
—	Grozna nesreča. Iz Brežic z dne
9.	maja se poroča: Danes so se peljali iz Bizeljskega na sejem v Brežice 26 letni posestnik Jurij Dernikovič, doma iz Bukovja s svojo 20 letno ženo Nežo in njenim bratom Jožefom Pustakom, posestnikom v Bračni vasi, župnija Bizeljsko. Jurij in Neža Dernikovič sta bila še le 14 dni poročena, vsi trije so se peljali največ zaradi tega
v	Brežice, ker je hotel Jože Pustak izplačati svoji sestri dedščino. A kruta usoda je dosegla mladi par v Za-kotu pri Brežicah in mu je na tragičen način pretrgala nit življenja. Ko so se pripeljali po cesti iz Bizeljskega proti Zakotu na mesto, kjer križa cesta progo, niso bile zavore zaprte vkljub temu, da je imel vsak čas priti dopoldanski vlak iz Zagreba. Ker napravi tam železnica ovinek in je bilo tudi precej motno vreme, ni hlapec opazil prihajajočega vlaka. Stroj je zgrabil zadnji del lahkega vozička, ga raztrgal in razmesaril vse tri zgoraj imenovane osebe. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti in tako je vlekel stroj svoje obžalovanja vredne žrtve še kakih 50 metrov pred seboj. Hlapca in konje je vrglo v globok jarek ob cesti in so ostali nepoškodovani. Najhujše je razmesaril stroj Nežo Dernikovič; telo je bilo raztrgano na 16 kosov. Njenemu bratu Jožefu Pustaku so tekla kolesa čez trebuh in popolnoma ločila noge od tru-! pla. Oba sta bila seveda pri priči mrtva. Dernikovič Jurij se je boril nekaj časa s smrtjo — a je tudi takoj umrl. Največ bode na nesreči kriva žena železničnega čuvaja, katera je bila mesto moža v službi in ni pravočasno zatvorila zavore.
—	Pogorela je — že tretjič! — Pir-chova tovarna za usnje pri Ptuju, in sicer dne 9. maja.
—	Zgorelo je v Sp. Radvanju pri Mariboru dne 6. maja dvoje hišnih poslopij posestnika Gačnika. Gospodarsko poslopje so rešili. Škoda je 4 — 5 tisoč kron.
t
—	Slovenci nakupujejo veleposestva. ! Bivše Michelitschevo veleposestvo “Rotenberg” pri Št. Lorencu v Pušča- j
vi	je kupil g. Fr. Leskovic iz Ljubija- ( ne za 481,888 K. Nemci se zopet boje ter pišejo, da ta velikanski znesek niti ne dosega sodne cenitve.
—	Avtomobilna zveza Celje-Vojnik-Dobrna-Vitanje. Z dnefn 15. majnika se je uvedla redna avtomobilna zveza iz Celja v Vojnik ter iz Vojnika na Dobrno in v Vitanje. Torej se je vendar enkrat ugodilo potrebi in stari zahtevi naštetih krajev po boljši in cenejši zvezi s Celjem.
—	Ciril in Metodovo jubilejno slavnost v velikem slogu s koncertom in z ljudsko veselico priredita združeni žalski podružnici dne 17. julija t. 1. v Žalcu.
—	Vas Drava pogorela. Iz Dunaja dne 14. maja je sporočila brzojavka: Na Koroškem ležečo vas “Drau”, ime-
' novano po reki, ki dere skozi deželo, I je obiskal usodepoln požar. Ob hu-I dem vetru so se plameni tako hitro I razširili, da so v najkrajšem času zgorele skoro vse hiše. Več oseb, ki se niso mogle rešiti dovolj hitro, je storilo smrt v ognju. Stiska je huda, ko je vaščanom zgorelo vse.
—	XX. letni občni zbor “Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem” se je vršil dne 28. aprila in je bil sijajno obiskan, kajti zbranih je bilo nad 300 zaupnikov iz cele slovenske Koroške. Za predsednika je bil soglasno zopet izvoljen z velikanskim navdušenjem dosedanji predsednik gosp. dr. Janko Brejc. V odbor so bili izvoHeni gg.: Posl. Fr. Grafenauer, prošt Gr. Einspieler, župana J. Kogelnik in P. Miklavič, msgr. V. Podgorc, kanonik Do? brovc, Albin Ehrlich, Janez Vošper-nik, Miha Turk; kot namestniki gg. Gr. Pak, Andr. Wutti in župan Vid-man, kot pregledovalca računov gg. Jos. Zeichen in J. Koželj.
PRIMORSKO.
J
rega od slabega, vsled česar je sedaj vse križem: ničvredna ropotija in reči zgodovinske vrednosti. Italijanski kulturi bi se prisojalo več okusa.
—	Izlet ljubljanske Nar. Del. Org. v Trst v nedeljo 8. t. m. se je sijajno obnesel. Ogromna množica se je izleta udeležila. Sprejem s strani tržaške N.
D.	O. je bil nad vse prisrčen in sijajen. Celi dan je bilo nepretrgano slavje pobratimstva med tržaškim in ljubljanskim narodnim delavstvom.
—	Pomnoženo vojaštvo ob italijanski meji. V nekem poročilu se opozarja v graški “Tagespošti” na izredno ojačenje italijanskega vojaštva, ob meji, zlasti pa konjeništva na Beneškem. Z ozirom na to piše omenjeni list, da je dandanes premoč italijanskega konjeništva tolika, da se je v resnem slučaju bati nenadnega vpada čez avstrijsko mejo. Z ozirom na to bi bilo od avstrijske strani potrebno osredotočenje 5. dragonskega polka na Goriškem, kakor tudi premestitev kakega četrtega konjeniškega polka v 3. vojni zbor (Maribor-Slov. Bistrica). V Mariboru naj bi se formirala nova konjeniška divizija kakor tudi topničarska in konjeniški oddelek s strojnimi puškami.
—	Demonstracije v Trstu. Dne 5. maja opoldne je došlo na poziv društva za ljudsko vseučilišče kacih 150 izletnikov iz Padove in to z ladijo iz Benetk. Na molu Sv. Pavla so jih slovesno sprejeli in na to vodili v mesto. V sprevodu so pa začeli Tržačani peti Garibaldijevo in Oberdankovo himno, vsled česar je policija sprevod razgnala in prepovedala tudi slovesno predstavo v gledališču.
—	Umrl je na Reki trgovec g. Ivan Mance.
—	Narodni muzej mislijo ustanoviti goriški Slovenci po uzoru ljubljanske- | ga deželnega muzeja. Vzpodbudila jih je pa ustanovitev mariborskega in na- j rodno-italijanskega v Gorici, za kate- ■ rega hočejo Italijani po goriških slovenskih vaseh vse starine poropati. Želeti bi pač bilo, da se reši vsak še tako mal spomin na dobo bivših po-kolenj.
—	Zveza narodnih društev za Goriško deluje z uspehom. Zadnji čas jej pristopa vedno več društev. Zveza bo imela dne 16. junija v Gorici občni zbor.
—	Goriško okrožje Orlov je v nedeljo 24. apr. imelo občni zbor v Št. Ferjanu. Udeležilo se ga je 150 Orlov v kroju.
—	Koperska razstava, ki je bila o-tvorjena dne 1. maja, še ni dovršena. Ostro je kritikoval to razstavo italjan-ski list “Indipendente”, češ, da vodstvo razstave ne zna razločevati dob-
HRVATSKO.
licije dr. Hinkovič 303 in kandidat Radičeve kmetske stranke 36 glasov; pri ožji volitvi, ki se je takoj na to vršila, so glasovali Radičevci za dr. Hinkoviča, ki je dobil 22 glasov večine. — Istega dne se je vršila dopolnilna volitev v Ludbergu. Prišlo je do ožje volitve med kandidatom kmečke stranke dr. A. Radičem in Frankovcem dr. Ružičem. Prodrl je s pomočjo koalicije dr. Radič s 33 glasovi večine. V celi pošteni hrvaški javnosti vlada nepopisno veselje osobito vsled zmage dr. Hinkoviča. Na frankovce so porazi strašno uplivali. Težke dni doživlja na smrtni .postelji nekoč tako mogočni stari dr. Frank.
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
VAŠ OBRAZ.
Črnilce, prišče i. t. d. povzroča nepravo prebavljanje. Holister Rocky Mountain čaj ali tableti uredi vašo barvo in ozaljša zdravo telo.
H.	A. STILLMAN,
300 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
—	Slovenski zdravniki v Zagrebu.
26.	in 27. maja bo v Zagrebu sestanek slovenskih in-hrvaških zdravnikov, da se še tesneje med seboj zvežejo.
—	Zadnji Ilirec. Dne 1. maja je slavil v Zagrebu svoj 92. rojstni dan veliki župan in polkovnik v pokoju Iv. j vitez Trnski, menda zadnji Ilirec, ki še živi. Trnski je bil intimen prijatelj dr. Gaja in Stanka Vraza in navdušen boritelj za ilirsko idejo. Pred vsem je propagiral ilirizem v svojih mičnih, v narodnem duhu zloženih pesmicah.
—	Volitve y hrvatski sabor. V soboto 7. maja se je vršila dopolnilna volitev v Brodu, kjer se je bil -ljut volilni boj med frankovci in koalicijo. Ta volilni okraj je bil doslej steber Frankove stranke, pri teh volitvah je pa Frankovec propadel. Izid je sledeči: Pri prvi volitvi je dobil Frankovec dr. Prebeg 313, kandidat hrv.-srbske koa-
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens' National Bait
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, III
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
|	Rojakom naznanje.	I
1	i
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po S	telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo	tg
^	dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti	T
i)	misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in	^
¿j večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
jjj	Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse
+'	pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti.	-¡,
Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa	£
pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.	^
^	Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh.	J*
Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo-	X
jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa	^
traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega nrada. To je	k
gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar	iS
konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto.	S
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!	|
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po	¥
Hran k Sakser Co.	I
t
82 CORTLANDT ST.
ali
NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE N. E., CLEVELAND, O,
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.
— Umrl je dne 7. maja 1910 gospod Gregor Dupelnik, župnik pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini v 67. letu svojega življenja. Rojen v Dobrini dne ... 6 marca 1843, v mašnika posvečen v ® Mariboru dne 23. julija 1869, je rajni služboval kot kaplan v Ribnici, na Zgornji Polskavi, v Negovi, pri Sv.
Marku, v Rečici (tudi kot provizor), kot provizor in kurat pri Sv. Lenartu nad Laškim, in od L julija 1894 kot župnik pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini.
—	“Zadružna elektrarna v Trbovljah" je bila ustanovljena dne 27. apr. Novo podjetje bo proizvajalo elektriko za občinsko in zasebno razsvetljavo ter kot gonilno silo. Cela naprava bo stala kacih 80,000 kron.
—	Slov. kmečka zveza je imela dne 5. maja v Mariboru odborovo sejo, na kateri je bil izvoljen za prvega pod-preds. dr. A. Korošec, za 2. dr. J. Jankovič in za 3. podpr. Al. Terglav. Blagajnik je posl. Pišek, tajnik pa Žebot.
—	Drobne novice. Izvoljen je za
Ljublanska kreditna banka y Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih

o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Amerikanski SlX3venec
Ustanovljen 1. J891.
Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdija ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. S09. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
the
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Glej, srečna mi duša: tvoj kralj pride — v nebesni milobi prihaja do tebe! Navdušeno mu hiti nasproti.
V takih čutilih se bližaj oltarju — ponižen, v Bogu zbran, skromen. Še enkrat izgovori besede: “Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo — in ozdravljena bo moja duša!"—Potem sprejmi poln zaupanja svojega Jezusa in pomni, da te ni obiskal svetni kralj, nego kralj kraljem, obiskal te je nebesom in zemlji Gospod.
* * *
Tretjič: Kako se Kristusu zahvali potem, ko si ga prejel v sv. obhajilu?
To-le govori: Sedaj si, Jezus, v meni; odslej te od sebe ne pustim. Molim te; zahvaljujem se ti; hvalim te in te častim. Milosti te prosim za-se, za svoje stariše, brate in sestre, za svoje dobrotnike, učitelje, prijatelje, da tudi za neprijatelje, za svoje rojake, za svoj rod, za vse ljudi po vsej zemlji — ker vsi smo si bratje in vsi se stre. — Jezus, sin Davidov, usmili se me; bodi v pomoč moji neizkušeni mladosti. Ti, ki se paseš med lilijami, ohrani mi čisto moje telo in čisto mo jo dušo — kakor so snežnobele lilije, tako naj bosta oba. Ohrabri me v boju zoper svet, zoper kri in meso, zoper vse sovražnike moje mladosti. — Jezus, bodi mi podpora mojim starim dnem. Daj, da zapuščajoč svet, pridem v tvoja svitla bivališča gori nad zvezdami. — Jezus, tebi živim; Jezus tebi umrjem; Jezus, tvoj hočem biti živ in mrtev.
Ko si se tako bil zahvalil po prejetem sv. obhajilu, podaj se domu. Trdno skleni, da lahkomiselno ne raztrgaš nikoli več s Kristusom te najsvetejše in najčastitljivejše zaveze, ki si jo bil to jutro sklenil z njim — z Bogčlove-kom. Na to misli, da si sedaj živa hiša božja — v sebi zaklepajoča božjega Sina — božjega Sina, ki ga obseči niso v stanu niti nebes nebesa. — Današnji dan Gospodovega sprejetja v sv. obhajilu ti je božji dan — in ta božji dan naj ti biva v nerazrušljivem spominju za vselej!
stva. Danes že več ne spi: prebujen je in ve, da je nepremagljiv ter vladar
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
29.	maja Nedelja	Teodozo, papež.
30.	“ Pondeljek Felix.	
31.	“ Torek	Angelja.
1.	jun. Sreda	Juvenci, muč.
2.	“ Četrtek	Erazem škof. m.
3.	“ Petek	Clotildijis.
4.	“ Sobota	Quirinus.
K
PRAZNIKU PRESVETEGA REŠNJEGA TELESA.
in krmar položaja. Nič več noče, da bi se z njim ravnalo kakor s farmarjem, ki se ga lahko slepi, lahko vlada in vodi za nos, ampak hoče, da se ravna z njim kakor z vsakim drugim njegovih amerikanskih sodržavljanov. Nič več ne berači, ampak ukazuje! Kot član najvažnejšega stanu v amerikan-skem državljanstvu pozna svoje pravice, in ker jih pozna, ima tudi pogum in moč, jih obdržati.”
Na istem zborovanju, kakor znano se je doseglo tesno pridruženje med iarmarsko zvezo in “American Federation of Labor”. Novi zaveznici sta vstanu poslati lepo številce bojevnikov na volišče, in napočiti utegne dan, ko bosta igrali v deželni politiki odločil no vlogo.
line. Da se naprosi zaščita Vsemogočnega za nevarno podjetje, je bila darovana pontifikalna velika maša, kateri so prisostvovali poleg duhovščine vsi odlični katoličani v mestu. Veliko mnoštvo ljudstva se je zbralo na kolodvoru, ko je šel škof s svojim spremstvom na vlak. Vlada je dala poseben voz na njegovo razpolago za celo potovanje.
KOMETI, POVODNJI IN VINO.
AMERIKANSKI FARMAR.
Neki angleški časnik priobčuje za nimiv izkaz o dejstvih, ko so se ob pojavih kometov zgodile na zemlji ve like zgodovinske povodnji. Spomniti se je treba samo zadnje katastrofalne povodnji v Parizu in pojava Halley-evega kometa. Ko se je Halleyev ko met prikazal leta 1531., so bile na Holandskem velike povodnji, ob katerih je izgubilo na deset tisoč ljudi življenje. Ko se je leta 1607 zopet prikazal je preplavila na Angleškem reka Sev ern bregove in valovi so narastli do streh obrežnih hiš. Leta 1771 se je pojavil Bilajev komet in takrat je bila tudi povodenj Ripona (Yorkshire) Kmalu po pojavu istega kometa v le tih 1839 in 1845 sta zadeli Francosko obakrat veliki katastrofalni povodnji Z zadnjim pojavom Bilajevega kometa leta 1852. pa je istočasno preplavila pokrajini Huddersfield bregove reka Holmfirth. Takrat se je razdelil komet v dve polovici in od onega časa ga niso več videli.
* * *
Kako ljuba slovesnost pojedinja v domači hiši! God praznujejo tu gospodarja in očeta in hočejo veseli biti, preden se zopet — morda za dolgo dobo —•' ločijo drug od druzega.
Kakimi slovesnimi čutili so se zbrali vabljenci krog svatovske mize. Saj se je iz domačega si kroga izseliti namenila hišna hči-nevesta. Kdo bi jej ne izrekel najboljih voščil, ko usodno pot namerava od doma in se za vselej loči odtod.
Kako gorkim načinom so se po-, slavljali po svetopisemskem poročilu od Levija-Mateja domačini in prijatelji, ko jim je odhodnino napravil v svoji hiši, preden se je kakor apostol ločil od njih za stalno. Sam Gospod, kojemu bo od tega trenutka apostol-učenec, je prisostvoval temu slovesu.
Čudno se nam zato zdelo ne bo, da so najvzvišenejimi čutili sedeli krog Gospodove mize dvanajsteri, poslavljajoč se od Gospođa tisto presveto noč, v kateri je bil izdan — tisto slovesno trenotje, ko je vzel kruh in se je zahvalil, razlomil ga in govoril: “Vzemite in jejte, to je moje telo, katero bo dano za vas — to storite v moj spominj.”
Poučimo se zato, dragi, ob prazniku Sv. Rešnjega Telesa: kakošna naj bodo vsem nam naša čutila in naše molitve ob prejetvi tega presvetega zakramenta; ki naj bo za vse čase, za vse kraje na Gospodovo ločitev z zemlje — najslovesnejši spomin.
* * *
Prvič: Kaj naj čutiš in govoriš, preden Jezusa prejmeš v zakramentu?
Govori: Kdo sem jaz, najrevnejša stvar — da bi vredno bivališče za te mogel pripraviti v svojem srcu; in kdo si ti, moj Gospod, ki se ne braniš stopiti to trenotje pod revnostno streho mojega telesa? — Oj, Gospod, ničesa nimam za-te, nego svojo dobro voljo. Rad ti jo dam to voljo; a ob enem glasno spoznavam: kako sem nevreden, da bi te sprejel. Zato se v srčni ponižnosti bližam tvoji sv. mizi. Ti, Jezus, pa vžgi in neti v meni ogenj svoje ljubezni do sebe.
Tako, dragi, čuti in govori, preden si namenjen Gospoda prejeti v presvetem zakramentu.
* * *
Drugič: Kaj naj rečeš, ko mašnik pokaže presveto Rešnje Telo in takrat, ko je prejmeš v svoje srce?
Tako-le ali podobno govori: Ali je resnično to in je mogoče? Bog sam hoče stanovati z ljudmi; sam Bog me hoče obiskati. Veseli se mi, duša; ker ne človeku — Bogu ti je pripraviti stanovanja. — Oj, ljubi Izveličar, sam ti mi pomagaj, da te vredno prejmem.
V St. Louisu se je vršilo predzadnji teden zborovanje deželne farmarske zveze. Charles S. Pratt, iz Union City, Georgia, je imel znamenit otvoritven nagovor, v katerem je kazal posebno na razlike med amerikanskim farmarjem prejšnjih dob in onim sedanjega časa. Rekel je:
“V prvi vrsti smo Amerikanci, v drugi farmarji. Kot taki smo tu zbrani, da preudarimo vsa tista vprašanja, ki nas posebno zadevajo kot oskrbovalce hrane in obleke ljudske, ter nočemo o histeriji ali strasti strankarske politike ničesar znati. Strankarski in osebni živelj v politiki je začasen ali mimogredoč in izginjajoč. Kar vedno ostane, je princip ali načelo. In taka trajna načela imamo preudariti, nenad-legovani od vseh kratkoživih političnih platform.
Amerikanski farmar preteklosti je bil farmar bolj ali manj dovtipnih karikatur, dobrodošel plen “green goods” moža, “gold brick”-umeteljnika. In dovolj dolgo je trajalo, dokler se je ta farmar prebudil. Na tem ga je ovirala predvsem njegova okolica. Nobenih naprav ni bilo v olajšavo prometa, nobenega sredstva v razširjanje časopisov v oddaljene farmarske okraje: k temu je prihajala njegova naravna nezaupnost, ki mu je velela hraniti svoje groše in gospodariti na svoji zemlji kot samovladar. Sedaj je doba spanja minula! Napočil je čas vstajenja k dolžnosti do sebe in k samopo moči, k dolžnosti do dežele. Sicer farmar kot cel sloj še ni tako daleč vendar je kvas že tu, ki polagoma pre-kvaša maso amerikanskih farmarjev. Dan za dnem stojimo trdneje za svo bodomiselno tolmačenje uka o “square deal”-u. Mi hočemo, da vlada ljudstvo in ne politik. In za to vstajenje je odgovorna farmarska zveza.
Naša načela in naši načini morajo biti celoma zdravi; kajti od števila
50,000	članov -pred šestimi leti smo na rasli danes na lepo številce treh milijonov članov. V južnih državah imamo dobro organizacijo; na osrednjem zapadu smo formalno organizirani in naraščamo skrajno hitro. Tekom tega leta smo osnovali organizacije v za padnih in pacifiških državah, in kmalu prodremo v Novo Anglijo. Na jugu se nam je posrečilo, doseči primerne cene za glavni pridelek tamošnjega farmarja, bombaž. Na osrednjem zapadu se nam hitro posreči storiti jednako za pšenico in koruzo. Na daljnem zapadu smo uspešni glede sad jarstva in splošnega poljedelstva. Sicer je finančni uspeh našega programa tehten, ampak še mnogo važnejši je naš moralni in umstveni napredek. Če je ta zdrav, potem razrešimo vprašanja glede poljedelstva, ki se danes bavijo z njimi najboljši in najtemeljitejši misleci v deželi. Prav poseben del po Ijedelskega vprašanja je stvarjenje boljšega in spravnejšega duha med meščanom in poljedelcem. V pravi luči ogledana, imata oba skoro vse skupno. Obema je ležeče na brzdanju in čiščenju, ne pa razdejanju nagibov omike in prosvete, na sestavi krepkej šega amerikanskega državljanstva, ki ni omadeževano po tujem (?) slabem vplivu. Dokler ne pripoznava medsebojnih ozkih stikov, tako dolgo morava trpeti oba, poljedelec kakor meščan.
Farmar je bil doslej deležen dobrot amerikanskega napredka le v pičli meri, in sicer, ker se je varal ali pustil varati misleč, da nima moči nadzor-
Vraže pripisujejo razne nesreče in nezgode nebesnim pojavom, kometom ali zvezdam repaticam. Veruje se, da komet prinaša zemeljskim prebival cem konec sveta, vojsko, kugo, lakoto in drugih nesreč v izobilju. No, pa kometom se pripisuje tudi neka dobra lastnost. Posebno v vinogradskih krajih obstoji mnenje, da je kometno leto izvrstno vinsko leto. In v resnici, ako primerjamo zapiske o pojavih kometa in o dobrih vinskih letinah bodisi starih in novejših kronikah, tedaj se nam pokaže, da so bila v resnici ona leta, v katerih so se prikazovali kometi res dobra vinska leta. Leta 1337. se je pojavil prvi komet, o katerem so se evropska opazovanja zlagala s kitaj skimi. To kometovo leto je prineslo izredno bogato vinsko trgatev, in saksonskih kronikah je zabilježeno, da so to leto vinogradi nečuveno obrodili Takozvani Melahtonski komet leta 1556. je prinesel istotako mnogo do brega, a tudi sadje je to leto izredno obrodilo, da so se ga še pozneje spominjali z imenom “kometovo sadje Enako se je zgodilo leta 1618.; bilo je mnogo kometov in vinska letina izborna. Sijajen komet leta 1680. so o-pazovali, ko je grozdje izvrstno zorelo, in kronika je zabilježila za to leto kratko m jasno: “Mnogo in dobrega vina”. Leta 1844. je prineslo s pojavom kometa tudi mnogo izvrstnega vina. Povratek Halleyevega kometa leta 1759. odlikoval se je tudi z dobrim vinom. Leta 1826. so odkrili Bilaov komet in vinogradski zapisniki izkazujejo za to leto: “Mnogo vina, dobra jesen”. Samo, da je bila to leto kakovost nekoliko slabša. Mnogo in dobrega vina je prineslo-kometovo leto 1807., kakor tudi leta 1858., ko se je pojavil eden najkrasnejših kometov. Kronika je bilježila mnogo dobrega vina, dobro jesen. O kometovem letu 1811. bi se moglo pisati cele knjige o rodovitnosti vinogradov in vinu. Saj

Italijanski kralj je za žrtve povodnji na Srbskem daroval 10,000 lir.
Črnogorski knez Nikita se namerava ob svojem 50 letnem vladarskem jubileju proglasiti za kralja. Rusija se baje s to namero strinja.
Španski prestolonaslednik je baje gluhonem. Star je že tri leta, pa še ni dal glasu od sebe. Zdravniki izjavljajo, da ne morejo pomagati.
Italijanska pesnica Aganoor je umrla v Rimu povodom težke operacije. Njenega soproga grofa Pompiglia je to tako užalostilo, da se je ustrelil.
NOYO!
Pred kratkem smo na tem mestu omenili, da se snuje nekaj novega v Jolietu, za to se tem potom naznanja, da se je osnovala družba, ki bo trgovala z likerji na debelo (wholesale liquor dealers) imenuje se
Slovenian Liquor Company
glavnica $50,000.00, z 500 delnicami po $100.00.
Angleška kraljica-vdova se bode po nekih govoricah v intimnih krogih na angleškem dvoru umaknila na Dansko, kjer misli v bližini Kodanja preživeti v nekem gradu mirno stare dni poleg svoje sestre, ruske carice Vdove.
Stoletnica prve hranilnice na Angleškem. Meseca junija bodo slavili, v Edinburgu na Angleškem stoletnico ustanovitve prve hranilnice na Angleškem. Danes imajo angleške hranilnice 1,750,000 vlagateljev in 60,000,000 šterlingov hranilnih vlog.
Sestra ruske carice-matere v samostanu. Velika kneginja Elizabeta, žena umorjenega velikega kneza Sergija in sestra carice-matere je te dni položila v Moskvi redovne obljube. Sama je sezidala “Dom dijakonis”, v katerem bo z drugimi redovnicami vred izvrševala dela usmiljenja.
Sneg v maju. Dne 4. maja je hudo snežilo po vsem Češkem, po Nemčiji, Franciji in Italiji. Vsled snežnih viharjev je škoda velikanska, posebno na sadju .Tudi na Siciliji, Sardiniji in na Korziki so bili velikanski viharji. V Palermu je divjal strašen orkan, ki je v okolici razrušil lope in aparate, pripravljene za letalno tekmo.
Vere na Ruskem. Verska svoboda na Ruskem, ki je še le malo časa proglašena, je povzročila, da so številne razmere postale precej drugačne. Značilno je, da je pravoslavje izgubilo 801,450 vernikov, katerih je 233.000 pri stopilo h katoliški veri, največ Poljaki in Litvini. Kakih 50,000 Tatarov je sedaj mohamedanskih in 14,500 novih luterancev. V Sibiriji jih je 3400 prešlo k budizmu, 400 k Židom in 150 jih je na novo postalo malikovalcev.
To so kavlji! Nečuven slučaj se je dogodil v neki slovaški občini pri Tren činu. Ko je prišel kandidat narodne delavne stranke, baron Levay, k ljud stvu, mu je začel razvijati svoj program v madjarskem jeziku. Komaj je pa izgovoril par besedi, stopi k nje mu kmet, ki ga opomni, da njegovi rojaki ne razumejo madjarski in da naj raje govori angleški. Levay je na to res govoril pol ure angleški, a na kon cu govora je pristopil drugi kmet, ki se mu je tudi v angleškem jeziku zahvalil in izrazil zadovoljstvo s programom. V občini je nekako 3000 ljudij a 80 odstotkov je takih, ki so se kot izseljenci v Ameriki naučili angleški.
ODDAMO ZASTONJ.
European Tobacco Co. bo oddala 1000 zlatih ur brezplačno, eno vsacemu odjemalcu, ki bo hotel razglašati nje tobak, lepa zlata ura, jamčena za 20 let, za katero se računa po prodajalnah $15.00.
Prodajamo avstrijski, bosniški, hercegovski, To je najboljše darilo še do sedaj ponujano, ogrski, turški in ruski duhan za svalčke in pipe. Tak duhan ste kadili v starem kraju. Vi veste, da je najbolji — ne kot nekatere vrste ameriškega duhana.
Mi hočemo naznaniti vsem Slovencem in Hrvatom, da smo otvorili v New Yorku naše nove glavne urade, da nam bo mogoče razpošiljati duhan po Ameriki. Stalo nas bo več tisoč dolarjev, da to razglasimo širom Amerike.
Prvih 1000 oseb, ki bodo naročile $6.00 vrednega duhana, bodo dobile od nas krasno zlato žepno uro — brezplačno.
Lepo okrašen zaklep z dvojnim pokrovom, krasno urejen nikel-movement — najboljše vrste. Polno kamcnov, fino bilancirana in perfektno urejeno, oveza proti prahu, pat. regulator, zunanji ključ za navijanje in urejevanje kazalcev. To je ravno tako ozaljšana kot 14 k. zlate ure jamčene za 20 let, kot so ure v prodajalnah, ki se cene na $15.00.
Ta ura vas ne bo stala niti eden cent, mesto plačila pa boste priporočali naš duhan svojim znancem. Tudi boste dali svojim prijateljem naš naslov, da bodo vedeli kje se dobi naš duhan.
Pišite nam, pošljite svoje ime in naslov, da vam pošljemo $6.00 vrednega duhana in uro. Poslali vam bodo duhana vsake vrste, vsega za $6.00; v istem zavoju bomo poslali našo krasno zlato uro. Pošljite $1.00 vnaprej, a ostalih $5.00 plačate na ekspresnem uradu ko pregledate duhan in uro. Ako nam pa pošljete vso svoto $6.00 vnaprej, vam pa pošljemo še lepo zlato verižico —- zastonj. Mi imamo mnogo odjemalcev, ki so naročili naš duhan že neštetokrat, kar je dokaz, da je naša tvrdka zanesljiva in da storimo kot obljubimo.
Povrnemo denar onemu odjemalcu, ki bi slučajno ne bil zadovoljen — na naznanilo tekom sedmih dni. Ne odlašajte, naročiti duhan še danes, da ne bo prekasno.
EUROPEAN TOBACCO CO.,
33 Leonard Street,	Dept. 102.	New York City.
Vselovanski kongresi v Sofiji. Na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija bo začel zboro-so pesniki kakor je bil Goethe pevali | vati vseslovanski časnikarski kongres, pesmi o vinu tega leta. Dobro bi bilo,; kot nekak predhodnik splošnega vse če bi tudi tekoče leto bilo rodovitno slovanskega kongresa. Od 7. do 9
za vinograde.
Papež Pij star 75 let.
Petinsedemdeseta obletnica rojstva papeža Pija X. bode obhajana po vsem katoliškem svetu dne 2. junija.
Izhajajoč iz nizke kmečke rodbine, Giuseppe Sarto po imenu, je bil polagoma poviševan v cerkveni službi ter je naposled dosegel ’dostojanstvo najvišjega poglavarja. Dozorel učenjak je in neumoren delavec. Osmero njegovih bratov in sester je doživelo srečo, da je njihov brat zasedel papeški prestol.
Pred svojo izvolitvijo za papeža po kardinalskem zboru dne 4. avgusta 1903 je bil patriarh beneški.
Po rodu je bil nasprotek svojega prednika, Leona XIII., kateri je bil plemenite rodovine in povišan v visoko cerkveno službo zgodaj v življenju.
Katoliški gluhonemci.
Prebivalstvo katoliških gluhonem-cev v Združenih Državah cenijo na 15,275, kar je brez dvoma daleč pod resničnim številom, kakor pravi Rev. Father Moeller, S. J., kaplan Ephphe-ra-šole v Chicagi.
Največja škofija.
Največja škofija na svetu je nadškofija mohilevska, ki obsega vso Rusijo razun Poljske in ogromno ozemlje sibirsko. Nadškof stanuje v Petrogradu. Do nedavno ni Sibirija nikdar imela sreče višjepastirskega obiska. Zato je bil važen prigodek, ko se je pomožni škof mohilevski napotil na obifck katoličanov v Sibiriji. To pomenja potovanje preko azijske ce-
julija bo zboroval vseslovanski zdravniški kongres. Kakor se je predsednik pripravljavnega odbora v Sofiji 26. anr. izrazil v nekem predavanju, se ti kongresi ne bodo bavili s politiko ter ne bodo “panslavistični” s politično tendenco, nego bodo samo kulturn sestanek vseh slovanskih narodov. Potem podobnih kongresov se hočejo spoznati Slovani, ki se malo poznamo med seboj. Poleg tega ima kongres tudi praktične strani, kakor osnovanje “Slovanske banke” in centralizacijo mnogih drugih kulturnih vprašanj
Strah pred repatico na Kitajskem Iz Londona z dne 1. maja pišejo: Kini preti nova nevarnost, ki bi mogla po uzročiti težje zapletljaje, kakor so bil oni pri gibanju proti tujcem v Čiang šaju. Zadnje vesti pravijo, da so nemiri ponehali in da je gibanje potih nilo. Ali neka druga Reuterjeva br zojavka pravi, da je Halleyeva repati ca zelo prestrašila kitajsko ljudstvo in da je pričakovati v zapadnih delih ce sarstva velikih neredov. Kinezi nam reč mislijo, da znači pojav repatice veliko narodno nesrečo. Evropejci, ki prebivajo na Kitajskem, smatrajo po ložaj tako resnim in nevarnim, da je društvo krščanske književnosti obelo danilo velik broj proglasov, v katerih je naslikana Halleyeva repatica po te leskopskih načrtih angleških astrono mov iz leta 1835. Razven tega je raz pečano po vsem cesarstvu sila brošur, v katerih je repatica natanko popisana, Te knjižice so delili po vseh šolah javnih uradih, uredništvih, parobrod nih društvih, trgovinah itd. Na ta na čin hočejo preprečiti velike nemire.
Delničarji te družbe so večinoma slovanski salunarji. Ustanovitelji družbe so pa skoro izključno Slovenci, ki so kot sledi: Anton Nemanich, St. Olha, Mat. Grahek, Mih. Kochevar, Jos. Bahorič, Anton Terdich, John Petrič.
Licenca je izdana dne 7. maja 1910 po državnem tajniku Jas. A. Rose, in sedaj je vsa stvar gotova.
To je prvo slovensko podjetje te vrste v Ameriki.
Naš narod mnogo izda za pijače, posebno salunarji znajo to najbolje. Mesto pa, da se od naših žuljev bogate judovske tvrdke, smo si omislili to trgovino, da bomo lahko slovenske salunarje širom Amerike založevali s finimi domačimi in importiranimi vini, žganjem i. t. d.
Še imamo nekaj delnic na prodaj. Slovenski salunarji imajo prednost pri kupovanju. Ako kateri hoče kupiti kaj delnic naj piše na
ANTON NEMANICH,
1000 N. Chicago St.,	Jol'et, 111.
slovenska tvrdka
I Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Obttedeljtb N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje ii prepričani boste, da trdimo zgolj ivsnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri* poroči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Joliet* ill.
FIJ&O PIVO V STEKLENICAE
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones ^
		******
K. S, K. 1		1 JEDN0TÀ
******		******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:........Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:..............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .....................Josip Dunda, 211 Buhl Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box S27, N. Chicago, 111.
URADNO GLA SILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16331 Peter Škufca, roj 1879, spr.
24.	maja 1910.	Dr. št. 161 članov.
K društvu sv. Roka IS, Allegheny, Pa., 16332 Štefan Špehar, roj 1868, spr. 15.
maja 1910.	Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16333 Josip Benko, roj 1887, spr.
1.	maja 1910.	Dr. št. 221 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16334 Josip Jesenovec, roj 1888, spr.
15.	maja 1910.	Dr. št. 196 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16335 Martin A. Krašovic, roj 1890, 16336 Franc A. Krašovic, roj 1891, spr. 24. maja 1910. Dr. št. 88 članov. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16337 Pavel Repar, roj 1881, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 16338 Tomaž Švedi, roj 1883, spr. 22. maja 1910.	Dr.	št.	69	članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 16339 Josip Korevec, roj 1878, spr. 9.
maja 1910.	Dr.št. 78 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 16340 Josip Tomše, roj 1887, spr. 15.
maja	1910.	Dr.	št.	81	članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 16341 Andrej Tronkar, roj 1876, spr.
22.	maja 1910.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16342 Josip Sedej, roj 1883, 16343 Pavel Bogotaj, roj 1884, 16344 Ivan Sedej, roj 1877, spr. 8. maja 1910.	Dr.	št.	51	članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona,
111.,	9078 Mihael Černič, 15. maja 1910.	L dr. št. 117 članov.
II.	dr. št: 48 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 3520 Jurij Kožar, 14. maja 1910.	I. dr. št. 179 članov.
II. dr. št. 16 članov.
Od društva sv. Pavla 130, De Kalb, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan,
111.,	7744 Franc Urh, 22. maja 1910.	I. dr. št. 15 članov.
II. dr. št. 196 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jakoba 124, Garry, Ind., 12703 Frank Ribljan, 23. maja 1910.	I. dr. št. 178 članov.
II. dr. št. 17 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9544 Jakob Virant, 18. maja 1910.	Dr. št. 243 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 15156 Mihael Verbič, 23. maja 1910.
Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 6695 Lovrenc Zajc, 5516 Franc Kovačič, 23. maja 1910.	Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15481 Josip Tavžel, 10636 Benedik Ladislav, 12. maja 1910.	Dr. št. 238 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 16052 Anton Jurčič, 6327 Franc Dremel, 16. maja 1910.	Dr. št. 16 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13492 Ivan Oven, 13037 Ivan Grubar, 16. maja 1910.	Dr. št. 308 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9395 Jožef Seiko, 17. maja 1910.	Dr. št. 177 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15850 Zimic Lovrenc, 15499 Ivan Gazboda, 21. maja 1910.	Dr. št. 181 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13523 Franc Šuštaršič, 22. maja 1910.	Dr. št. 195 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 11602 Ivan Gliha, 18. maja 1910.
Dr. št. 141 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12988 Josip Horvat, 16.
maja 1910.	Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15605 Egidi Ograjenšek, 13824 Juri Rozan, 13718 Matevž Meze, 11918 Josip Korošec, 17. maja 1910.
Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7630 Blaž Leskovšek, 19. maja *910.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 13569 Franc Jankovič, 17.
maia *910.	Dr. št. 82 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15229 Stanislav Grubovski, 12. maja 1910.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 10032 Franc Matoz, 23. maja *910.	Dr. št. 35 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 15523 Jakob Praznik, 18. maja 1910.
Dr. št. 9 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 15673 Franc Glavan, 23. maja 1910.
Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 885 Ignac Krištof, 12. maja 1910.
Dr. št. 237 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13736 Jernej Pečnik, 21. maja
191°-	x	Dr. št. 180 članov.
IZLOČENA ČLANA.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15500 Josip Križnič, 21. maja 1910.	Dr. št. 179 članov.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, Nev/ York, N. Y., 13854 Ivan Svetlin, 19. maja 1910.	__	Dr. št. 43 članov.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9544 Jakob Virant, 18. maja 1910. zvišal zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 4537 Amalija Guzdanovič roj 1885 spr. 17. maja 1910.	Dr. št. 20 članic!
K društvu Manje Pomagaj 78, Chicago, 111., 4538 Ana Zavrl, roj 1891 spr
15.	maja 1910.	Dr. št 119 č’Ianic.
K društvu Marije Cist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4539 Jožefa Jurkaš roj 1884, spr. 15. maja 1910.	Dr. št. 87 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4540 Johana Kompare, roj 1892 4541 Marija Habjan, roj 1887, 4542 Marija Mišvelj, roj 1885, spr. 8. maja
r- , *9*9'	Dr. št. 53 članic.
K društvu Manja Pomagaj 121, Little Falls, N. Y„ 4543 Ana Kolar, roj 1888 spr. 12. maja 1910.	Dr. št 48 č!anic;
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4544 Marija Hoge, roj 1880, spr 15. maja 1910.	Dr. št 43 člJc
PRESTOPILE CLANICE.
Od društva Vit. sv^ Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4004 Klara Kozar, 14. maja 1910.	I. dr. št. 44 članic.
°d pUŠt;rr An^ 120, FOre,St City’ Pa” k društvu sv- Jozlfai, Foieicity! Pa., 605 Ana Gercman, 17. maja 1910	I. dr. št. 30 članic
II. dr. št. 108 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Allegheny, Pa., 3883 Marija Mravič, 22. maja 1910.
I.	dr. št. 38 članic. II. dr. št. 86 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 310 Ana Tekavc, 16. maja 1910.	Dr. št. 26 članic.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 240 Katarina Malenšek,
17.	maja 1910.	Dr. št. 13 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2721 Neža Tušek, 16. maja 1910.
Dr. št. 118 članic.
Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, lih, 3920 Jožefa Kotar,
16.	maja 1910.	Dr. št. 86 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2413 Marija Verletič, 23. maja 1910.	Dr. št. 85 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Indianapolis, Ind., 18. maja. — Lepo spomladansko solnce oživlja vso naravo. Travniki zelene, drevesa se oblačijo v praznično, novo, spomladansko obleko. Cvetlice po vrtih se razcvita-jo in razširjajo svoj vonj daleč naokrog. Vse je živo, vse se-veseli, celo vetrič pihlja tako nekako rahlo in prijetno, da zbudi vsakemu nekak čut, čut prijetne in vesele spomladanske dobe.
Naša naselbina čuti tudi v druzih ozirih spomlad, spomlad narodnega napredka! Naše najstarejše in najmočnejše društvo sv. Alojzija št. 52 K. S.
K.	Jednote je praznovalo lOletnico, dne 8. maja, pri katerej smo res pokazali moč in edinost slovenskega naroda. Ob poldesetih zjutraj smo se zbrali v Gačnikovej dvorani, vsa tukajšnja še precej močna društva. Potem smo korakali proti našej slovenski cerkvi: prvo naše društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. na čelu s slovensko godbo; potem Samostojno Mladeniško Društvo Sv. Cirila in Metoda; sledilo mu je društvo sv. Jožefa J. S. K. J., nadalje društvo France Prešeren S. N. P. Jednote. Vsem lepa hvala! Tukaj se je videlo, kedo je za narod in napredek v našej naselbini, kedo ljubi mir in spoštovanje do bratov Slovencev. Le tako naprej s trdno in odločno voljo in videli boste, da v “slogi je moč!” Po večernicah popoludne smo se zopet zbrali v Gačnikovi dvorani pri banketu, katerega je priredilo dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote. Banket se je otvoril z godbo, potem so sledili govori, nato petje naših pogumnih slovenskih pevcev, nakar smo se okrep čali z ječmenovcem ter dobrim prigrizkom. Po sedmi uri je bila dramatična igra “Krčmar pri zvitem rogu”, kar je zbudilo obilo zanimanja in smeha. Koncem igre smo dobili brzojavko od glavnega odbora K. S. K. J. iz Jolieta, lih, katera se je glasila: “Deseto leto bratstvo venec vije, naj tudi v bodoče sreče solnce sije!” Brzojavka je napravila lep utis, kajti ko je govornik končal, so vsi enoglasno zaklicali: “Živeli bratje, živela naša slavna K. S. K. Jed-nota!” Lepo in veselo je bilo, marsi-kedo se bode spominjal na 10 letnico društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J.
Zahvaljujem se vsem onim, ki so se potrudili za nabavo in napravo slavnosti, za kar sem jim zelo hvaležen.
John Matelič, tajnik.
Steelton, Pa., 21. maja. — Tem potom naznanjam vsem članom dr. sv. Alojzija v Steeltonu in izvan Steeltona, da sem bil dne 19. maja na redni mesečni seji zopet za I. tajnika izvoljen. Zato prosim vse cenjene člane, naj blagovolijo vsa pisma in denarne pošilja-tve naslavljati na spodaj označeni naslov.
Nadalje prosim, da kdor še ni opravil velikonočne spovedi, naj jo opravi, ker je zadnji čas. In spovedni listki naj se mi pošljejo najkasneje do 15. junija.
Nadalje še opozarjam vse cenjene člane, naj svoje mesečne doneske pravočasno plačujejo, da ne bodo imeli v času bolezni kakšne sitnosti, češ, v društvu sem, pa mi ne dajo podpore. Zatorej naj vsak plača o pravem času
in bo tudi podporo dobil, ako jo ima dobiti.
Z bratskim pozdravom
Anton Hren, I. tajnik, 229 S. Front St.
Zahvala.
Dolžnost me veže, da se tem potom v svojem in svojih hčera imenu kar najprisrčneje zahvalim glavnemu uradu K. S. K. Jednote, ker je tako hitro in točno : izplačal posmrtnino po mojem, soprogu Ivanu Svete, v znesku $1000.00. S tem pa tudi toplo priporočam K. S. K. Jednoto vsem rojakom in rojakinjam kot najbolj vestno in točno.
V Forest City, Pa. dne 12. maja TO.
Marjeta vdova Svete.
Anekdote o kralju Edwardu.
Ko je bil še princ, je bil kralj Edward pogosto v denarnih zadregah. V Parizu mu je enkrat n. pr. popolnoma zmanjkalo denarja; ni si vedel drugače pomagati kakor da je poslal svojega blagajnika sira Probnyja k “stricu” s svojo zlato uro. — Kralj Edward je vedno nosil s seboj notes, v katerem je bilo na vsaki strani zapisano samo po eno ime onih, ki so došli k njemu v avdijenco ali pa so ga česa prosili. Kralj si je zapisoval vse, kar mu je prošnjik za avdijenco povedal in tudi vse podatke glede njegovega življenja in rodbine. Tako je bil kralj za drugo avdijenco natančno informiran in gostje so se včasi čudili, kako dobro je poznal vse njih zadeve. — Že kot prestolonaslednik je vedel Edward ljudi obdržati v gotovi distanci od sebe, zlasti ako so si proti njemu kot uljud-nemu in galantnemu gospodu nekoliko preveč dovoljevali. Na nekem dobrodelnem bazarju je naročil čašo čaja. Neka gledališka igralka jo je prinesla in zahtevala za njo zlat. Ko je pa čaj servirala, je princa spoznala majčkeno pokušala čaj in dejala, da je sedaj v ceni vzrastel; zahtevala je ; 5 zlatov. Princ jih je plačal, na to pa je rekel: “Sedaj pa odnesite ta čaj in mi prinesite snažno čašo.”
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
Črni polki v Franciji. V Franciji je zopet postalo aktualno vprašanje za vpeljavo črnih polkov. Namerava se namreč v Alžiru uvesti splošno obvezno vojaško službo, kar bi dalo stalno 100,000 črnih vojakov. Ti bi služili le v domovini, le v slučaju vojske bi se jih pozvalo tudi v Francijo.
Kje je najbolj varno naložen i'denar?
Hranilnih ulog je:
37 milijonov kron,
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljansk
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega že mesto Ljubljana s vsem ■tvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdeč varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND O


Ljubeče matere
skrbno pazijo na svoje dece zdravje in za otroško kopel rabijo samo Se-verovo Zdravilno milo, ker prepreča I kožne bolezni, navadne v otf-očji dobi. | Tudi odrastli ljubijo to milo zaradi j njegovih antiseptičnih in zdravilnih j svojstev. Lepša obličje in napravlja i kožo tako mehko kakor žamet. Skoro ' pri vseh lekarnikih na prodaj. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Zastonj I
Prvo slovensko zdravišče
Dr. J. E.
342 W, 2 7th Street,
Zastonj !
v New Y o r k u, N. Y. Thompson,
New York City, N. Y.
Slovensko Podporno Društvo “SLOVENSKI SOKOL’’ Waukegan, Illinois. Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St.
. Frank Belec, balgajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop.
Zastonj J Kakor spomladi narava vzbuja vse rastlinstvo, trtje, drevje itd; istotako je potreba vzbuditi človeško kri, da se lažje pretaka in deluje v človeškem telesu. Temu ustreči vsem slovenskim rojakom dam zdravila zastonj. Ne odlašajte pišite takoj ter priložite par znamk za poštarino, s
ZAHVALA.
Za vse neštevilne dokaze globokega sočutja, od strani mnogih prijateljev, ob prerani smrti iskreno ljubljene soproge in matere
Frančiške Muren
kije v Gospodju zaspala dne 16. t. m. v 33 letu svoje starosti, se tem potom izreka najsrčnejša zahvala. Blago pokojnico priporočamo v molitev.
JOSIP MUREN, soprog. JOSIP, FRANČIŠKA in MARIJA otroci.
Joliet, 111., dne 24. maja 1910.
“Cork Tip”
CIGARETI
Pomislite! Deset takih cigaretov iz finega dišečega tobak! za 5 centev. Največ j a vrednost do sedaj dejana v cigarete. To je izdelek, nuše dolgoletne skuši.ja in nrejevauja. Prodajajo še vsepovsod.
JThe American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
Otroške bolezni
(Mark Twain.)
To povest je pravil gospod McWilliams, prijazen gospod iz New Yorka, pisatelju, ki je naletel na potovanju slučajno nanj.
“Ne morete si predstavljati, gospod Mark Twain, kako strašno je divjala v našem mestu neozdravljiva bolezen, imenovana davica. Hujše kot bolezen pa je bilo dejstvo, da so izgubile vse matere od strahu skoraj razum. Poslušajte, kaj sem doživel takrat s svojo ženo. Nekega opoldne pridem domov in jo opozorim na malo Penelopo, rekoč:
“Srce moje, jaz na tvojem mestu ne bi dovolil otroku, da gloje trsko.”
“Za božjo voljo, kaj mu pa to škodi?” mi ona odvrne, pa se vendar pripravlja, da vzame otroku trsko, kajti brez obširnega razkladanja ne more ubogati ženska najmanjšega sveta, tudi če leži njegova modrost na dlani. Seveda mislim s tem omoženo žensko.
Odgovorim ji: “Srce moje, saj je vendar znano, da nima noben les tako malo redilne vrednosti za otroke kot ravno smrekov les.”
Moja žena položi roko, s katero je hotela vzeti trsko, v krilo. “Ti se motiš,” je rekla razburjena, “vsi zdravniki zagotavljajo, da je terpetin v lesu jako koristen za slabotno hrbtenico in bolne ledvice.”
“Ah, tako — oprosti, prosim. Nisem vedel, da ima naš otrok bolne ledvice in slabotno hrbtenico, in da je predpisal naš zdravnik —”
“Otroku se še ne sanja o takih bo leznih — kako prideš vendar do te misli?”
“Toda ljuba žena — ti si vendar o-menila —■”
“Bog varuj — še na misli mi ni bi lo —”
“Saj nista pretekli dve minuti, kar si rekla —”
“Neumnost! Je vseeno, kaj sem rekla. Gotovo ni nobena nesreča, če veseli otroka, da gloje kos lesa. To bi lahko uvidel. Jaz ji ne branim, in to zadostuje.”
“Ne razburjaj se, moj otrok. Že vidim, da imaš prav. Takoj grem in naročim par klafter najboljšega smrekovega lesa. Dokler živim jaz, ne bo trpel moj otrok —”
“Prosim te, pojdi po svojem opravku in pusti me saj trenutek v miru. Saj ne morem izreči besedice, da bi se ti ne pravdal, pravdal, pravdal — tako dolgo, da sploh ne veš več, o čem govoriš — kakor vedno.”
“Dobro, naj bo po tvojem. Toda v tvoji zadnji opazki je bil pomanjkljaj
logike, kateri  ----- —”
Pa predno sem dogovoril, je odjadrala z otrokom skozi vrata. Ko pridem zvečer tistega dne k večerji, mi stopi žena, bleda kot kreda, nasproti.
“O Mortimer, nov slučaj! Soseda Gordona mali George je bolan.” “Davica?”
“Davica.”
“Ima zdravnik še kaj upanja?
“Niti najmanjšega! Oh, kaj bo iz nas?”
Kmalu nato prinese pestunja malo Penelopo, da nam želi lahko noč in izmoli, kot navadno, večerno molitvico v materinem naročju. Pa v sredi: “Zdaj se vležem k sladkemu počitku" — zakašlja otrok. Moja žena se je sesedla, kot bi jo bil zadel mrtvoud. Pa hip nato je bila že na nogah, strah jo je podil k mnogovrstni delavnosti.
Zapovedala je, da se prenese otrokova postelja iz otroške sobe v našo spalnico, in šla sama, da nadzoruje izpolnitev tega ukaza. Seveda sem moral biti zraven tudi jaz in mi smo spravili stvar hitro v red. Za pestunjo so postljali v toaletni sobi moje žene. Zdaj se je pa domislila, da sva predaleč od drugega otroka in če bi se po kazali ponoči znaki... Moja uboga ženica je zopet prebledela.
Nato smo spravili otročjo posteljo in pestunjino zopet v otroško sobo in si postlali v sobi zraven. Naenkrat prime mojo ženo strah, da bi okužila Penelopa malega bratca. Ta misel jo je napolnila s takim strahom, da ji ni moglo vse njeno rešilno moštvo spra viti posteljice dovolj hitro iz sobe. Moja žena je pomagala lastnoročno in v svoji obupni naglosti strgala posteljico skoraj v kosce.
Preselili smo se v spodnje nadstropje. Pa tam ni bilo dovolj prostora za pestunjo. Moja žena pa je mislila, da bi bila izkušenost stare ženske neprecenljive vrednosti v slučaju nevarnosti. Zato smo prenesli zopet vse na zaj v najino spalnico in čutila sva se tako srečna, kot dva od nevihte pro gnana ptiča, ko se vrneta v lastno gnezdo.
Zdaj teče moja žena v otroško sobo da vidi, kako stoje stvari tam. Pa v hipu se vrne. Lotil se je je nov strah.
“Kako je neki, da spi fantek tako trdno?”
“Ali srce moje,” sem rekel, “fantek spava vedno tako trdno, da ne veš ali je kip ali živ otrok.”
“Vem — vem. Pa danes ima njegovo spanje nekaj nenaravnega. On, on — diše tako pravilno.”
“Ali drago dete, on diše vedno pravilno.”
“O saj vem. Toda nocoj se mi zdi to dihanje strašno. Njegova pestunja je premlada, premalo izvedena. Mary
naj ostane pri njej, da bo pri roki, če se zgodi kaj po noči.”
“To je dobra misel. Pa kdo ostane pri tebi? Kdo ti pomaga?”
“Ti si mi lahko v pomoč pri vsem, kar potrebujem. V tej strašni dobi se itak ne bom zanašala na nobenega človeka, ampak storila vse sama.” Odvrnil sem ji, da bi zaničeval sam sebe, če bi hotel iti v posteljo in spati, tačas, ko bo čula ona dolgo, tožno noč pri naši bolnici. Pa pustil sem se pre govoriti. Toda tedaj se je vrnila Mary na svoje mesto v otročjo sobo.
Enkrat ali dvakrat je kašljala Penelopa v spanju. “Zakaj ne pride ta zdravnik? — Mortimer, gotovo je pre toplo v sobi. Zapri zapah — hitro!’ Zapahnil sem zapah, pogledal na to plomer in se vprašal, če je štirinajst gradov res preveč za bolnega otroka.
Zdaj pride kočijaž iz mesta in pove, da leži naš zdravnik bolan. Moja žena reče z umirajočim glasom:
“Volja previdnosti. Tako je bilo namenjeno. Še nikoli ni bil'bolan, nikoli! Nisva živela, kakor bi morala, Mortimer. Vedno in vedno sem ti to pravila. Sedaj vidiš, kam to pelje. Zahvali Boga, če si moreš kaj odpustiti, jaz si ne morem.”
Gotovo nisem imel namena razžaliti jo, ko sem rekel, ne da bi tehtal besed, da se ne zavedam, da bi bilo najino življenje tako brezbožno.
"Mortimer, ali hočeš priklicati sodbo božjo tudi nad fantka?”
Razjokala se je, pa nakrat vzklikne: "Pa zdravnik je vendar moral poslati zdravila?”
“Gotovo, tukaj so. Čakal sem le na pripravni hip, da ti povem.”
“Tak daj jih vendar sem! Kaj ne veš, da je zdaj vsak trenutek drag! Toda ah! Zakaj pošilja sploh zdravila, ko vendar ve, da je vse zaman!”
Jaz ji rečem, da kjer je življenje, je še upanje.
“Upanje! Mortimer, ti veš ravno toliko, kaj govoriš, kot novorojeno dete. Če bi ti le — kaka nespamet! Navodilo pravi: Vsako uro žličico! Enkrat v uri — kot da bi imela celo leto pred seboj, da rešiva najino dete! Mortimer, hitro, daj ubogemu pojemajočemu črvičku eno žlico — polno žlico, samo zdaj se požuri!”
“Ali srce moje, polna žlica bi mogoče —”
“Ne spravljaj me ob pamet!... Tu moj angelček, moj sladki, vzemi nemarno grenko pijačo, to je dobro za Nelly, za maminega sladkega ljubčka in jo pozdravi. Sem, sem, sem položi glavico na materine prsi, zaspanč-kaj, daj hitro — o 'saj vem — ona ne doživi jutra! — Mortimer, vsake pol ure žlico! In otrok bi moral vživati tudi belladonno in aconit. Pojdi po stekleničice, Mortimer. Prosim, naredi, kar ti rečem, saj ti ne razumeš pri tem ničesar.”
Zdaj sva postavila posteljico k vzglavju ženinemu in sva se vlegla. Le tanje me je utrudilo grozno — v dveh minutah sem zadremal.
Moja žena me zbudi.
“Je ventilacija odprta?”
“Ne verjamem.”
“Mislila sem si. Prosim, odpri zapah, soba je mrzla.”
Odprl sem zapah in zaspal, kar me zbudi žena zopet.
“Dragi mož, bodi tako dober in po stavi posteljico na tvojo stran, je bližje toploti.”
Postavil sem po^ieljico na trubio stran. Toda pri tem sem se zaplel v preprogo pred posteljo in prebudil o-troka. Zopet sem zaspal, med tem ko je mirila žena malo bolnico. Pa ne dolgoHn prišle so kot iz daljne daljave skozi meglo moje zaspanosti do mene besede:
“Mortimer, ko bi imela malo gosje masti; prosim, pozvoni.”
V polsnu sem se skobacal in stopil na mačko,- ki je odgovorila z glasnim protestom; hotel sem ji dati zato brco. pa mesto nje jo je dobil stol.
“Mortimer, kaj delaš? Zakaj odpiraš luč? Hočeš zbuditi drugič otroka?’ “Videti hočem, če sem se poškodoval, Evangelina.”
"Potem le poglej tudi stol, prepri čana sem, da je v koscih. Uboga mačka — če bi zdaj —”
“Mačka mi ni prav nič mar. Vse to se ne bi zgodilo, če bi bila obdržala tukaj Mary, da bi prevzela dolžnosti, ki so njene, ne moje.”
“Sram te bodi, Mortimer, takih o-pazk. Res, če nočeš preskrbeti malenkosti, katere te prosim, ko vendar najino dete —”
“Že dobro, saj naredim vse. Ali noben človek ne sliši mojeg« zvonjenja. Gotovo so šli vsi spat — kje je gosja mast?”
“Na kaminu v otroški sobi. Ko bi šel tja in govoril z Mary.”
Šel sem po gosjo mast in zaspal zopet. Zopet sem bil poklican:
“Mortimer, strašno mi je, da te motim, ali soba je še vedno premrzla, če hočem drgniti otroka. Ne bi mogel zakuriti? Vse je pripravljeno, treba ti je podžgati samo žveplenko.”
Zlezel sem iz postelje, zakuril in se vsedel, podoba nesreče, k peči.
“Mortimer, ti se prehladiš do smrti, če sediš tam. Pridi v posteljo.”
Ko lezem v posteljo, me ustavi:
“Še hip! Prosim, daj otroku še malo zdravila.”
Storil sem to in moja žena je porabila priliko, ker je bil otrok enkrat zbujen, da ga je slekla in namazala čez in čez z gosjo mastjo. Skoro sem spal zopet, a ne dolgo.
“Mortimer, nekje vleče, čutim prav dobro. Pri taki bolezni pa m usodnejšega od prepiha. Prosim, postavi posteljico bližje k ognju.”
To sem storil in se zapletel pri tem zopet v preprogo pred posteljo. Vrgel sem jo v ogenj. Moja žena je skočila iz postelje in jo rešila, pri čemur sva si prišla nekoliko preblizu. Sledila je mala pavza. Spal sem, dokler mi je ukazala žena, da naredim obkladek iz lanenega semena. Ta obkladek je dobil otrok na prsa, da izkaže tam svojo zdravilno moč.
Les zgori hitro. Vsakih dvajset minut sem vstal, dokladal potenca, prižigal. tako se je prikrajšal tudi rok vživanja zdravil za deset minut, kar je zelo olajšalo srce moje žene. Med tem sem obnavljal obkladke in stavil goršično testo ali kak drug obliž na vse dele telesa otrokovega, kjer je- bil še kak prostor. Nazadnje, proti jutru, je zmanjkalo drv. Moja žena je menila, da naj grem v klet po nje.
“To je težavno delo. dragi otrok,” sem opomnil. “Mali je gotovo dovolj gorko v njenih mnogih ovitkih. Saj ji naloživa lahko še eno lego —”
Nisem dokončal, ker sem bil prekinjen. Nekaj časa sem vlekel drva gori. potem sem legel nazaj v posteljo. Skoro sem smrčal, kakor more smrčati le človek, ki je dušno in telesno popolnoma utrujen. Ob dnevnem svitu začutim, da me trese nekdo za ramo, kar me je spravilo zelo hitro k zavesti. Moja žena stoji s topim pogledom pred menoj in lovi sapo. Ko je zamogla izpregovoriti, je rekla:
Vse je končano — vse končano! — Otrok se poti. Kaj počneva?”
Moj Bog, kako si me ustrašila! Ne vem, kaj naj ti svetujem. Morebiti ko bi — oddrgnili od Penelope vse tisto in jo postavili zopet v prepih —” 'Kaka neumnost! Zdaj ne smemo izgubiti trenutka. Pojdi po doktorja, hitro! Ti moraš iti sam! Spravi ga sem, živega ali mrtvega.”
Izvlekel sem ubogega bolnega moža iz postelje in ga spravil k nam. Pogledal je otroka in rekel, da ne umira. Meni je bilo to v nepopisno veselje, moja žena pa je postala jezna, ko bi jo bil osebno razžalil. Potem je menil zdravnik, da draži kaka malenkost v grlu otroka h kašlju. Ko je to rekel, sem se bal, da mu pokaže žena vrata. Zdravnik pa je hotel, da odstrani mala z močnejšim kašljem isto malenkost v grlu. Dal ji je nekaj zavžiti, ona je kašljala močno in ven je prišel košček lesa.”
‘Otrok nima davice,” je rekel zdravnik. “Glodal je smrekovo trsko in dobil par malih zaskalic v grlo. To mu ne bo škodilo.”
“Ne,” sem rekel, “to verujem tudi jaz. Terpentin v lesu je zelo dober za nekatere otroške bolezni. Moja žena vam to lahko pove.”
Pa ona ni storila tega. Užaljena se je obrnila od naju in šla iz sobe. Od tedaj je v najinem zakonskem življe-, nju epizoda, katere ne omeniva nikoli. Sicer pa teče reka naših dni v neskaljeni radosti.
Zelo malo zakonskih mož ima podobne izkušnje, kot jih ima gospod McWilliam; zato je mislil pisatelj te knjige, da bo obudila ta stvar morda radi svoje novosti zanimanje čitatelja.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev it odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOLIET. ILLINOIS.
5.DLER J. C. & CO., 112 Exchang. St., priporoča rojakom svojo mes
meo.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu * Jolietu. Velika zaloga. Nizke cr ne. 104 Jefferson St., blizu mosti
EAGLE THE, 406-410 N. Cbicag. St Prodajalna pohištva in moškil oblek.
FINK MATH, 500 Francis St benik (contractor).
Sta>
I *	/4*1	Ustanovljena 1I71.
\ mana proonj Misai!? mim
Of Joliet Illinoia.
Kapital m preostanek $300,000.0«.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pi 40c gal., reesling 45c gal. Staro beh vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod, dam zastonj.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian-St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N’ Chici go St Trgovca z grocerijo, pr. mogom in pošiljanje denarja
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
t i
Hill Girt Vineyard'
BOX 77.
Stefan Jakše. prop. Crockett. Cal
rejema raznovrstne denarne ulogs ter pošilja denar na vse dele svet«.
J
A HENRY, predsednik.
H.	TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IH
Katarina Maš at
IZKUŠENA 309 Granite St.
BABICA Joliet Illa.
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER V izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod--m v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
^1. 13. Schuster
Young Building.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, IB
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNI!
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26:
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Urica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
Z A STOPIŠ IK
vseh parobrodnih družb,
Pošiljam denar v staro domovino po najnizjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežb« točna.
POHIŠTVO PRODAM POCENI prostora za 12 oseb, zaradi odhoda v- stari kraj. Lepa prilika za board ing. Hiša je zidana. Kdor bi rat kupil naj se oglasi na: John Pavle-šič, 47-22 Hatfield St., Pittsburg, Pa.	3t21
NAPRODAJ 5 LEPIH LOT NA N. Elizabeth St. blizu Hutchinson St. poceni. Herman Selinger, 500 N. Broadway, Joliet, 111.	4-23
NA PRODAJ LOTA--IN HIŠA. S 6 sobami. Več pove: Lov. Roštan, 1224 N. Broadway, Joliet, 111.
ORGANIST IZVEŽBAN IŠČE PRI-merne službe pri slovenski ali hrva ški cerkveni občini. Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri Am. Slovencu Joliet, 111.	5t24.
KJE JE JOS. HORWAT. PRED par meseci se je nahajal v Jolietu in pred par leti na Calumetu. Kdor ve zanj ga naj naznani, ali se pa naj sam javi radi raznih zadev na Am Slovenec, Joliet, 111.	ufn.
IŠČE SE DOBRO IZVEŽBAN SLO Venski organist za župnijo v Ely, Minn. Službo lahko nastopi i preteku enega meseca. Pismene po nudbe se naj blagovolijo pošiljati na naslov. Josip J. Peshel, preds. cerk. odb., Ely, Minn., Box 165.
IŠČEM SVOJEGA BRATA IVANA Osterman, doma iz Deskovas št. 14. pri Poljanah. Poprej je bival na Ely, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za omenjenega naj mi bla govoli naznaniti ali pa naj mi se sam oglasi. Katarina Majerle, 322 Ann Ave., Kansas City, Kans.
ffa îâ* (jh ffa fífa fí* fíh	ffa
%
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBIKEB'S

SSOISTERSI»
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
*
*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
*
«
*
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredča živce,
oisti kri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
*
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednoc" .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Piiite nam v maternem jeziku.
«
t
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
%
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importi rane Slivo vic« in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
Mp	Mp %p <*» <*» 4P *¡P MP MP VP

John Stefanic
oa voglu Scott in Ohio cest, Joliet, II
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestem Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, llls.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, ti bomo v», lej postregli * najnižjimi tržnimi c* gami.. .Mi imamo v zalogi vsakovrsi aeg» lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i: in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «M« blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi . pri nas in oglej si našo zalogoI Mi t bomo zadovoljili in ti prihrinili deaa<
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Vari ua vogl DES PLAINES IN CLINTON ST*
L
STARA SUKNJA.
(Po francoskem.)
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
le A. W. toef Dri Co,
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Ste
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brt wery Rojakom sc toplo priporoča»
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali
fornijsko vino, dobro žganje in tržiš-•ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo? TELEFON 7612.
l«i N. Broadway......JOLIET, IL»
KAM PA GREŠ, JOŽE?
drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žga-nJe, smodke in izvrstno domače vino, k* je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte Se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, llls.
JOHN LORKOVICH,
'324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski SlovensTri Pogrebni ški Zavod
Se Priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Za časa, ko sem še odpošiljal pisma iz pisarn vojnega ministrstva, je bil z menoj v isti sobi neki Janez Videl, nekdanji podčastnik, ki je bil sicer v laški vojski izgubil svojo levo roko, vendar pa znal kaj lepo pisati s svojo desnico, tako da so drugi občudovali njegovo pisavo.
Vse časti vreden je bil ta Videl!
Vzor starega, poštenega in hrabrega vojaka. Dasi tudi, je bil'komaj štirideset let star ter imel kaj malo sivih la£ na glavi, imenovali smo ga vsi oče Videl, to pa bolj iz spoštovanja kakor iz zaupanja. Poznali smo namreč njegovo brezmadežno življenje, Stanoval je v cenenem stanovanju na koncu Grenella s svojo sestro vdovo in njenimi otroci, katerih ni bilo malo.
Za vse je skrbel, vse vzdržaval iz svojih pičlih dohodkov, to je iz svoje pokojnine, zneska za zaslužni križec in plačila za vsakdanji trud v pisarni. Tri tisoč frankov in pet ljudi!
Obleka očeta Videla je bila pa vzlic temu vselej čedno osnažena, posebno suknja, katero je zapenjal pri tretjem gumbu in na kateri je visel na traku zaslužni križec.
Ker sem takrat stanoval tudi v južnem delu Pariza, hodil -sem pogosto-ma domov z očeto.m Videlom in zabavalo me je, ko mi je pripovedoval o vojaških odpravah. Posebno takrat mu je tekla gladko beseda, ko sva srečavala vojake od cesarske garde,'zeleno telesno stražo, bele ulance in lepe topničarske častnike v temnih oblekah.
Včasih sem ponudil svojemu tovarišu absint-pijačo, koje si ni privoščil zavoljo štedljivosti — in sva se ustavila pred častniško kavarno v drevoredu Mothe-Piquet. Takrat so se v duši bivšega podčastnika vzbujali spomini, takrat so se napele njegove hrabre prsi in slišal sem večkrat kak znameniti dogodek iz njegovega vojaškega življenja.
*	*	*	f
Neki večer, — mislim, da je oče Vi-dek izpil dva kozarčka absinta — ko sva stopala ob grenellskem nasipu, ustavi Se naglo pred prodajalnico, polno stare vojaške obleke; takih je bilo v onem delu več. Bila je umazana, grda prodajalnica. V razkladnici je bilo nekaj starih, rujavih samokresov, zabojčki z gumbi, našitki iz rudečka-stega zlata. Pri vratih je viselo nekaj starih častniških sukenj.
Videl se obrne proti meni, prime me z desnico in kaže na eno suknjo. Bila je suknja afriškega častnika s tremi zlatimi trakovi na rokavu.
—	Poglejte!, reče mi, to je obleka mojega nekdanjega oddelka — stotnikova suknja!
Stopi bližje, da bi jo bolj natanko pogledal, pogleda številko polka na rumenih gumbih in zakliče navdušen:
—- To je uniforma mojega polka — prvega polka Zuavov!
Toda naenkrat spusti mojo roko, o-braz postane resen, ustnice se gibljejo pobesi oči ter z nekakim začudenjem vzklikne:
—	Sveti Bog!... Da bi bila ta suknja prav njegova!
Hitro jo obrne in v sredi na hrbtu se je videla majhna luknjica, od krog-lje okoli umazana, nemara še stara kri — in le-ta nesrečna luknjica je v njem budila grozo, sočutje in strah.
—	'Glejmo, glejmo!, pravim Videlu, ki je bil med tem suknjo iz roke spustil in naprej šel, kaj pomeni ta luknja?
Sluteč pa kak dogodek, začnem:
—	Navadno niso ranjeni stotniki od Zuavov od zadej!
Ali zdelo se mi je, da ne sliši, še. je namreč govoril:
—	... kako je mogla sem priti? Z melegnanskega bojišča je daleč na grenellski nasip. Da, že vem krokarji, ki se vlečejo za vojaki, ki ropajo mrliče, Toda, zakaj ravno tam, dva koraka od vojaške šole, kjer je njegov polk nastanjen? In on je moral tod mimo hoditi, on jo je moral spoznati! O, ti hudobnež! —
—	Slišite, oče Videl, jenjajte za-se -govoriti in povejte mi lepo, česa ste se spomnili pri pogledu te suknje?, pravim, ker je v meni radovednost vedno bolj rastla.
Pri teh besedah me. Videl pogleda, kakor bi mi ne zaupal, kakor bi se bal, a naenkrat mi reče z resnim glasom:
—	Dobro, povem vam to! Vi ste olikan mož, pošten, in ko bodem končal, mi bodete odkritosrčno povedali, če se more ravnanje opravičiti. Kako naj pa začnem?
Prvič, pravega imena vam ne morem povedati, ker še živi, imenujem ga boljše s priimkom, kakor ga je imel pri polku — Pijanec, da pijanec smo mu rekli, ker je ta priimek zaslužil. Bil je eden tistih, ki bi najrajše celi dah v gostilnicah-tičali.
Bil je seržan (feldvebelj) pri drugi stotniji prvega polka, kjer sem bil jaz računar, in bil je zraven mene v zadnji vrsti. Dober vojak, hraber vojak je bil, toda pijanec, pretepač, vsega vajen.
Enkrat se je oddaljil brez dovoljenja za tri dni in vozil.se je s štirimi ali petimi tovariši po mestu. V roki je držal trobojnico z napisom: Saj ne bomo vedno na svetu! Prinesli so ga v vojašnico z razbito glavo: stepel se je bil namreč z vozači v gostilnici pri
Maurki, katero so tako ranili, da je kmalu umrla.
Pijanec se je pozdravil; kaznovan je bil s petnajstdnevnim zaporom in odparali so mu zvezde. Ta kazen ga je zadela že v drugo. Ako bi se ne bil tako slabo vedel, bil bi postal že davno častnik, bil je iz dobre, premožne, meščanske družine. Od tega pretepa je minulo 18 mesecev in Pijanec je imel zopet zvezde. Naš stotnik, star Afrikanec, ga je videl, kako hrabro se je bil pri Kobiliji.
Kmalu po tem so starčka povzdignili za majorja in nam poslali 281etne-ga Korzikanca, po imenu Gentille, hladnega človeka, čajtiželjnega, junaškega, pa tudi zelo strogega, proti moštvu trdega. Dal nam je 8 dni zapora za rujavo piko na puški ali . za kak gumb, ki ga je vojak izgubil na suknji ali dokolenicah. Dosedaj ni še služil N Alžiru in za to je bil tako oster.
Takoj v začetku je Gentille črtil Pijanca in Pijanec Gentilla. Prvič, ko se ni seržan oglasil pri večernem klicanju, dobil je 8 dni; ko se je opijanil, IS dni. Ko mu je rekel stotnik: Vem, kdo ste in pokazal vam bodem, kako je treba z vami ravnati, je Pijanec molčal ter mirno stopal v ječo; a v stotniku bi se bila njegova jeza ohladila, ko bi bil videl blisek v njegovih očeh, togotni blisek, ki ni razodeval nič dobrega.
* * *
Nastala je vojska med nami in Av-strijanci. Šli smo na Laško. Kako se nam je godilo, tega ne bodem pravil, preidem na reč samo.
Zvečer pred bitvijo pri Melegnanu, kjer sem izgubil roko, kakor veste, ležal je naš bataljon v vasi, in predno smo se razšli, govoril nam je stotnik, da smo sicer v tuji deželi, ki je pa z nami v zvezi, da se torej spodobno vedimo in nobenemu prebivalcu nič hudega ne storimo; drugače bode vsak strogo kaznovan.
Med govorom je Pijanec zmajeval z ramo, česar pa stotnik videl ni.
Po noči me zbudi šum iz spanja. Skočim po koncu in vidim, kako moji tovariši in nekaj kmetov hočejo rešiti neko dekle iz rok Pijančevih. Bil je pijan.
Hitim, da pomagam, a stotink me prehiti. Pogleda seržana, in ta se u-straši. Dekle potem potolaži in hudobnežu reče:
—	Zaslužili bi, da bi vas dal ustreliti. Kakor hitro bodem videl polkovnika, vas zatožim. Jutri bode bitva, dajte se ubiti od sovražnika.
Ulegli smo se; ali stotnik je prav povedal. Zjutraj nas je zbudilo gro-menje topov. Zagrabimo puške, uvrstimo se, in Pijanec — nikoli ni tako hudobno gledal —stopi poleg mene.
Bataljon stopa. Šlo je za to, da bi zapodili belosuknjarje, ki so se utrdili v Melegnanu.
Naprej! Stopaj!
Nismo hodili dva kilometra, kar pri-frčijo avstrijske bombe in vržejo na tla 15 mož iz naše stotnije. Zdaj ukažejo častniki, da se vležemo v turšico in streljamo; sami so stali in naš stotnik je bil med temi, ki so stali prav po koncu. Mi streljamo kleče vedno na sovražnikovo baterijo.
Naglo me sune nekdo; obrnem se in vidim Pijanca, ki je zlobno stotnika gledal.
—	Ali vidiš stotnika?, vpraša me.
—	Da; kaj pa je?, odgovorim mu, pogledavši častnika, ki je stal 20 korakov od nas.
—	Ne bil bi smel z menoj govoriti tako, kakor je govoril po noči.
Puško nastavi k licu, pomeri, sproži in stotnik, zadet v hrbet, pade vznak.
—	Morilec!, zavpijem in primem ga za roko.
Vrže me tri korake od sebe in me še sune s puško.
—	Tepec, spričaj, da sem ga jaz zadel!
Vstanem razdražen; a vsi strelci tudi vstajajo. Naš polkovnik, razoglav, na penastem konju, nam kaže s sabljo avstrijsko baterijo in veli:
—	Naprej, Zuavi! Z bodali!
Kaj sem hotel storiti? Vojskovati se, kakor drugi. Imeniten je bil ta napad Zuavov pri Melegnanu. Ali ste videli morje med viharjem? Ravno tako je bilo. Vsaka stotnija je drla naprej, kakor morski val. Trikrat smo jih napadli, trikrat bili pri topovih, a vselej so nas odbili.
Toda četrta stotnija je morala izvršiti svojo nalogo. Dvajsetkrat sem skočil in bil sem na nasipu; ob puško se oprem in skočim doli.
Tu pa vidim cev puške,, svitle brke, in že čutim kroglo v levi rami. Mislim že, da mi je roka odletela, izpustim svojo puško in padem brez zavesti na kolo.
* * *
Ko se zopet zavem, slišim od daleč streljanje. Zuavi so stali v polukro-gu, mahali s svojimi puškami in klicali:
—	Živio cesar!
Star general prihaja s svojim štabom. Ustavi konja, odkrije se in veselo zakliče:
—	Prav. izvrstno, Zuavi! — Vi ste prvi vojaki sveta!
Vsedem se na kolo, primem se za levo roko in premišljujem zločin Pijancev. Le-ta stopi iz vrste, pristopi k generalu. V bitvi je bil izgubil kapo in videla se je na glavi krvaveča
11 rana. Z eno roko se opira ob svojo ■ puško, z drugo pa podaje avstrijsko raztrgano zastavo, — zastavo, kojo je bil uplenil.
Zdelo se je, da ga gleda general ves začuden, da je iznenađen.
—	Zricourt, pravi, obrnivši se proti najbližnjemu častniku, poglejte, to so ljudje!
Nato odgovori Pijanec veselo:
—	Res, general! Vsaj veste, prvi polk Zuavov. Ti so samo jedenkrat—
-— Objel bi te za te besede!, zakliče general. Dobil bodeš zaslužni križ.
V tem trenotku se mi je roka grozno razzbolela; zopet sem omedlel.
Drugo veste. Večkrat sem vam namreč pripovedoval, kako so mi roko odrezali, in kako sem se vlačil po bolnišnicah z mrzlico. Kadar nisem mogel spati, vpraševal sem se, kaj naj s Pijancem storim? Ali naj ga ovadim? Da, to je bila moja dolžnost, toda dokazov nisem imel, dokazov. Potem sem se tolažil: Malovrednež je; a srčen vojak; ubil je stotnika, a vzel sovražniku zastavo! Nisem torej vedel, kaj bi storil.
Slednjič, ko sem se pozdravil, sem zvedel, da je prejel res Pijanec križ in da so ga prestavili k gardi. Od konca mi ni bil všeč moj križ, katerega mi je moj polkovnik na plašč pripel, mislil sem si namreč, da bi bil moral Pijancev križ služiti za tarčo četi vojakov, ki naj bi ga bili ustrelili!
To se je že zdavnaj zgodilo. Seržana nisem videl, in danes, ko sem zagledal suknjo v prodajalnici dva koraka od vojašnice, v kateri živi morilec, zdelo se mi je, kakor da bi klical rajnki stotnik za maščevanje. Kako je suknja sem prišla?
* * *
Tolažil sem očeta Videla, zagotav-; Ijal ga, da je prav storil, toda pregovoriti in potolažiti ga nisem mogel, tako je bil razjarjen.
Premine od tega pogovora nekaj dni, kar mi prinese Videl časopis, kaže na eno raznih novic in mrmra:
—	Kaj sem rekel?
Vzamem časopis in berem:
“Zopet ena žrtev nezmernosti. Včeraj popoldne je znorel na grenellskem nasipu seržan pri cesarski gardi Zuavov, neki Mallet, katerega so klicali s priimkom Pijanec, ki je še z dvema tovarišema v bližnjih gostilnicah popival, in potem gledal stare vojaške obleke v prodajalnici blizu vojašnice. Besno je napadal mimogredoče.
Oba vojaka, ki sta ga spremljala, sta prijela z največjo silo nesrečneža. ki je vedno klical:
— Jaz sem morilec! — Jaz sem uplenil pri Melegnanu avstrijsko zastavo!
Rečeno nam je bilo, da je bil fes za ta čin Mallet odlikovan s križem in da ni postal častnik zaradi ved-nega pijančevanja.
Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico; odkoder ga bodo v kratkem prepeljali v Charenton, ker zdravniki dvomijo, da bi ozdravel.”
Ko Videlu podam časnik, me pomenljivo pogleda in reče:
—	Stotnik Gentille je bil Korzika-nec! — Dovršeno je maščevanje!
POZOR!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico v Jolietu, kjer podkavam konje in kobile, i. t. d.; tudi izdelujem razno domače orodje, kakor: motike in drugo orodje. Onim rojakom, ki rabijo kose, lahko oskrbim klepalno o-rodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim. Cene primerne.
Fr. Reposh, kovač,
N. W. Tel. 433.
111 State Street,	Joliet, 111.
S. HONET
Šivam, popravljam in gladim obleke 918 JV. Chicago St , Joliet.
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavuoztieiiih Richl?tid Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter «Caue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
1105 North Chicago Street, joliet, Illinois
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.

i
Pooblaščeni Agent odvsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH le en blok od naše cerkve.
|
Blagajniške Delnice
■ Grand Arizona Copper kompanije se prodajajo sedaj po 70 centov na lahke obroke. Lahko bi jih bili kupili ceneje dokler se ni rudnik bolj uredil. Kasneje bodo še veliko dražje. Najlepša prilika za vlo-ženje denarja, za to ne opustite te prilike — kupite sedaj.
Najnovejše novice poročajo, da je No. 1 šaht že 260 čevljev globok v najlepši rudi. No. 2. šalit je pa 30 čevljev globok in se dela v finem kamenju, tudi ta šaht se mora poglobiti do 200 čevljev, potem bodo kontraktirali za rudo.
Delnice Grand Arizone so varno posestvo. Manj kot 50 delnic ne prodamo. Delnice se prodajo za gotovino ali na 5 enakih obrokov.
Telegram iz Douglas, Arizona, 9. maja 1910.
Šaht je 270 ft. globok in v dobri rudi, mehko v šahtu in čedalje bolje izgleda. Nov gonilni stroj je kupljen in postavljen; še pet dobrih posestev prikupljenih. Vse izgleda jako dobro. Cena delnicam se kmalu zviša.
0. E. Petterson & Co.
Bell telefon 4525 Melrose 213-14 First National Bank Bldg. DULUTH, MINN.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge .n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glesem računskega sklep
[roti, m sicer znašajo med drugimi zakV:di: ^ Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ......... 2,392.039
^ * ¿s. j *	I	Menice ........... 568.000
Vrednostni papirji.	23,660.702
' 'G '3 Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem
.	__ na Kranjskem. Kranjska hranilnica
darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.

!0.
• -rSRIKANSKI SLOVENEC, 27. MAJA 1910.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerni delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s«, lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjigi
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, lila
Bolte & Lavrič
slovenskihotel
208 Jackson St.	Joliet, 111.
N. W. telefon 30«
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
IDoTorodošli!
WJYWMWiVWAWJWWVW
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
5 JAVIM iNOTAR
13.
P
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VYVVV,^\VVAV.WAWAVA
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chicago telet. 2794 JjL^tele. N. W. 927
Emil Bachman
iv 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih o#-znakov (badges), regalij, kap band« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
KOMETOVI UTRINKI.
Ulovil Lipe Kajtimar.
18.	maja 1910.
Hu! strah repat nocoj hodeva krog sveta; da tak učenega, iz zvezd rojenega še ne! En trk — in koj sveta bo konec, joj!.. .
Pa zdajci hahaha razlegne se glasno: zroč repatičico, brez repa ničico, ves svet se zahahlja — zvezdarjem, kajpada!
19.	maja 1910.
Halley, halo-hali!
Ste rep moj videli? Nekje je pač — a kje?
Bog ve!
Hali-halo, Halley! Zvezdar, le bolje glej: gotovo najdeš ga — haha!
Halley, hali-halo! Nazaj me več ne bo let sedemkrat deset in pet.
Hali! Kje boste vi takrat zemljani vsi? Pozdravljeni v slovo, halo!
nom danes ni mogoče govoriti. Ta se pa le zadržuje z raznimi vprašanji. Med drugim vpraša strežaja: "Ste li že več let v gradu v službi?”
“Da,” odgovori strežaj, “jaz sem že vašega očeta po stopnicah vrgel!”
Tudi nekaj.
“Gospod župnik, ali še niste nazaj dobili ukradene suknje?”
Župnik: “Ne še; ampak štiri knofe od nje sem že dobil v pušico!”
Smola.
“Pri ženitvi pa res nimam sreče” — je vzdihoval Jersetov Tonček. “Če iztaknem katero, ki je pri volji, da bi me vzela, — pa denarja nima!”
23.	maja 1910.
Nocoj prinesli so na trg spet slavni rep in lunin mrk: da reši ju blamaže, oblak se brž prikaže —
(Tu zmanjkalo je stavcu črk.)
24.	maja 1910.
Nazadnje videli smo rep, ziečer po osmih na zapadu; precej podoben bil je gadu, seveda—v praznem žepu. Sklep.
V samostanski knjižnici.
' Knjižničar (zase): “Vedno se trdi, da so bili naši predniki praktični lju dje, — pa vidim, da ni res! Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi bili svinjske kože v ješprenju snedli, namesto, da so vanje bukve vezali?!”
Pri vinotržcu.
Vajenec: “Čemu pa je na stekleni cah napisano “Pozor”?”
Vinski trgovec: “Zato, da kdo steklenice ne ubije, ali pa da ne izpije
Premisleka vredno.
Nevesta: “Dolfe, ali mi boš res vse moje želje v očeh bral?”
On: “Me skoraj malo skrbi, — imaš tako velike oči!”
Uboge stenice.
Krčmar neke zanikerne beznice vpra ša Mažara, ki je bil prenočil pri njem: “Kako ste kaj spali?”
Mažar: “Slabo sem spal; pa vendSr bolje kakor te uboge stenice, — ker te niso zatisnile očesa celo noč!”
V gostilni.
“Kako sta si oštirjeva fanta podobna!”
B.: “Res je, — človek bi mislil, da sta dvojčka, ali pa, — da je preveč pil!’
Oh, ta elektrika!
V gostilni nakrat električna luč ugasne. Ko čez nekaj časa zopet zasveti, pravi ena ženska svoji sosedi: “Mene je nekdo poljubil, ko je bila tema!”
“Meni je takrat pa pečenka izginila,” pravi druga.
Skrivni migljaj.
Janez pride z “urlauba” in se predstavi koprolu z besedami: “Mnogo pozdravov od očeta in matere.”
Koprol: “Je že prav. Pa jaz mislim, da vendar niste vseh med potjo snedli!”
hčeri pa hodite v pripravnico in ste jeli nanje drgniti. Tega pa jaz strpeti nisem mogel; prisiljen sem bil torej jih prodati.”
Prezgodaj. ______
Nočni čuvaj gospodarju:	“Želim
vam veselo novo leto!”
Gospodar: “Saj smo šele o kresu!” Čuvaj: “Že vem, — pa jaz stopim prihodnji mesec v pokoj!”
Vremenski prerok.
Gozdar: “Letos bomo imeli hudo zimo!”
Graščak: “Po čem to poznate?” Gozdar: “Ker je že polovica drv poki adenih!”
Dobro spričevalo.
Jetniški paznik napiše spričevalo kaznjencu: “S tem potrjujem, da se je Groga Muhar ves čas, kar je bil zaprt, tako lepo obnašal, da vsaki čas lahko nazaj pride.”
Dvojna mera.
Advokat Grabež je kaj natančen človek. Če dobi pravdo, piše svojemu varovancu: “Pravdo z vašim nasprotnikom sem jaz dobil.” Če jo pa zgubi, piše pa: “Pravdo z vašim nasprotnikom ste vi zgubili!”
Prisiljen.
Sodnik: “Tožnik pravi, da vam je dal shraniti svoje gosli, vi ste jih pa prodali! Je li res?”
Zatoženec: “Res, gospod sodnik! Bil sem prisiljen prodati jih. Tožnika ni bilo po nje že dva meseca. Moji
— Če se vam čreva ne izpraznijo vsak dan, če vas dostikrat glava boli in če vam je koža ožoltela, kupite si škatlico Severovih Jetrnih kroglic. Če se redno uživajo, ohranijo jetra in čreva delavna, izpodbude prebavo in odstranijo iz vašega ustroja take tvarine, ki bi pridržane povzročile bolezen. Ena škatlica za 25c traja tri tedne. Na prodaj v lekarnah. Kupite pristne, ki jih pripravlja \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Pl O J Ji. KOM
priporočam svojo
Gostilno, 'pKi
tjer »e toči vedno sveže pivo, žga*j> ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ji-icit. Sic-OiT
N. W. Phone 604».
1137 N. Hickory SL.	Joli»
vina iz nje
Navada.
“Veste že, da je bil vaš hlapec, pred-nu je k vam prišel, za pisarja v mestu?’ Gospodar: “Sem že opazil. Vselej, kadar z delom preneha, hoče vile za uho dejati, ker misli, da ima pero v roki!”
Narodni ponos.
Tujec govori v gostilni na Koroškem nekaj čez tamkajšnje ljudi. Gostilničar: “Kaj! Vi se upate govoriti o naših ljudeh, ki še krofa nimate!”
Navidezno nasprotje.
A.	: “Zakaj se doktorjev pisar zmiraj tako žalostno drži?”
B.	: “Le zaradi toliko “veselih družinskih dogodkov”!”
Pred sodnikom.
Sodnik: “Ali ste Mihu dali klofuto?”
Jože: “Dal, pa mi je zato dve vrni^”
Lahek migljaj.
Strežaj na vse mogoče načine dopoveduje upniku, da z gospodom baro-
Pozor, Slovenci!
Prišel je dati, da si lahko kupite zemljo za kmetijo v rodovittiej državi Wisconsin. In sicer na lahka izplačila
$5 v gotovini in $5 na mesec.
Gotovo vsak pozna g. C. E Antram v Jolietu, 111. On je lastnik zemlje poleg slovenskih naselbin v Willard in Gormans v državi Wisconsin. Pojdite k C E. Antram, soba 204-207 Barber Bldg, North Chicago St., v Joliet, kateri ste v okolici Jolieta. Iz drugih krajev pišite za pojasnila na:
C. E. ANTRAM
Wisconsin Farm Lands
Willard, Clark Co	WISCONSIN.
•fU
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, lil
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me to po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj 1* ooskusite naše maso.
Nizke cene m doora postrežba J» naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
POZOR, ROJAKU
urejeno
Moderno g-ostilu0
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por, terjevo pivo, izvrstno žganje, donui, vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, ffl,
Na voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSi KRAJE SVETA.
(CAPITAL $100,00 o.oa
f. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik, ROBT. T. KELLY, blagajnik.
JOLIET CITIZENS BEEWING CO.
-N. COLLINS ST., JOLIET, ILL..
3?iite “Elik: Brand” Toi'vo
Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Anton Nemanich & Son,
Ki $ § A 0,	1002 N. CHICAGO STREET
205-7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273.	N. W. 412.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA. iCratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 32,000 H. P.
LA LORRAINE 23,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo arezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop a^t ** zapad, 71 Dearborn St, Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, UL A. C. jankovick, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent. 110 South 17t* St, St Louis, Mo.,
	
1	2£_Jj	
Šil i ¡4 NAVODILO 1	
* g ZDRAVJU J	
	
03 <	
DfitCIOUINS. ^	
S j	
I	
IH -	
i			
_ oq°
-a


HO*

PRIZNANJA TISOČ,IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, inje ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED*NEGA POVQLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj. večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so; Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih
on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.