327
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Vladni časnik „Wien. Zeit." je razglasil lastnoročno pismo cesarjevo od 7. dne t. in., po katerem je Njegovo Veličanstvo sprejelo ponovljeno odpo ved Dunaj skega ministerstva, in ministrom ukazuje, da tako dolgo še opravljajo službo, da bodo imenovani drugi ministri, — Presvitli cesar
kliče zdaj pred se može različnih strank, da sliši njihove misli o premembi ministerstva. Adrese deželnih zborov v Pragi, Brni in Ljubljani, katere Njegovemu Veličanstvu prošnje razodevajo, naj bi na vladno krmilo prišli drugi in taki možje, ki bi vresničili cesarjev že pred več leti izrečeni ukaz: „naredite mi mir med mojimi narodi", po takem tedaj niso — kakor je uni dan rekel Ljubljanski butelj „Tagblatt"-—, vržene v „Papierkorb", čeravno so jim Slovanom protivni poslanci zastavili pot do prestola cesarjevega.
— Kakor pa je presvitli cesar 7. dne t. m. sprejeti blagovolil odpoved Dunajskega ministersta, tako je sprejel 3. dne t. m. tudi odpoved Ogerskega z istim dostavkom, da ostanejo tako dolgo, da so izvoljeni novi ministri. — Tudi tli sklicuje zdaj Njegovo Veličanstvo može različnih strank, da sliši njihova mnenja o novih ministrih. — Povsod bo težko najti mož, ki bi moč čutili, zdaj vzeti v roke vladno krmilo ko je državni voz tako silno zavožen in je položaj v nanj i h razmer tako resnoben.
Iz Prage. — Načrt adrese, ki jo je dr. R i e g e r s svojimi družniki predložil zbornici, je deželni zbor enoglasno izročil posebnemu odseku v pretres in poročanje. Na prvi pogled že se je ta „enoglasni" sklep lahko smatral za prazno komedijo, kajti v zboru, kjer sedi najbolj zagrizeni sovražnik Slovanov dr. Herbst, pač ni misliti, da bi nemčurji roko podali k spravi med Nemci in Slovani, katere potrebo je dr. Rieger tako tehtno pa tudi pohlevno povdarjal v svojem govoru. 5. dne t. m. so Oeboslovani že doživeli britko osodo svoje adrese — protivna večina dotičnega odseka je sklenila zboru predlagati, naj se adresa zavrže.
Angleško. — Vojska z emirom Afghanistanskim, Sir Ahem, je neki gotova. Prav za prav je to le priprava vojske Angležev z Rusijo. Anglija in Rusija špekulirate na Afgbanistan, Anglija pa je Rusijo prehitela. Na planjavah te dežele se bode odločilo: ali bo Azija Ruska ali Angleška. Pred nekimi 40 leti so bili Angleži tukaj strašno tepeni.
Iz Budapesta. — Naj bralcem podamo mal obrazec tabora 29. dne u. m., ki ga je osnovala z vsemi mogočimi sredstvi najskrajnejša levica državnega zbora in v katerem se je zbralo do 15000 osob. — Na dvorišči mestnega strelišča je bil napravljen oder, na katerem se je prvi pokazal |Helfy s svojim štabom „najskrajnejše levice." Ker je nek ud predlagal, naj bode Helfy predsednik, sprejeli so predlog navzočniki z „eljenu-klici. Potem je razložil predsednik Helfv namen zborovanja, kateri ni bil nobeden drug, nego da izreče Ogerski narod glede okupacije svoj protest „Ogerska" — pravi govornik — „ni nikoli mogla ravnati kakor bi hotela, ne za Časa, ko so se vojevale vojske za osvoboditev Poljakov, niti pozneje ob vojski z Italijo, in ker imamo po konštituciji občno brambeno dolžnost, se ni oziralo na „eljen a Torok," kateri je lani odmeval po vseh Oger-skih okrajinah, in navzlic vsemu temu je Ogersko orožje danes krvavo Turške krvi." Govornik priznava, da so volitve pokazale veliko vladno večino, zatorej tudi pritrdilo vladne večine, al med avgustom in septembrom reži strašen propad, kajti vsak dan stane kri stotinam, ali celo tisočem, zatorej nimamo slušati niti onih, kateri hote slišati še le naš glas takrat, kedar postavno deželno zastopstvo zboruje. Turčija, da, vsa Evropa bi se s studom obrnila od nas in naše bojazljivosti. — Eotvos prosi potem dovoljenja, da se sme pred narodnim zborom odkriti. (Dovolijo mu in Čuj6 se „eljen*4tklici.) On se je bal, da bode Ogerski narod malomaren nasproti okupaciji. A na tem svetem kraji, pod pustim božjim nebom mu tpriča 20.000 državljanov ravno o nasprotji. Pet tisoč Ogerskib mrličev pokriva Bosenako deželo, (Klici;
328
ni res!)   100.000 Ogrov prehr    8vojo ^     g ven(Jar %Q
ne borf niti »:"»*•• 8V0Jega kralja. Ali so nas morebiti napadli Mo^edalli?J K(Klids JNel) Tudi ni-mamo od Evrope w* a brezpogojDega mandata. An-drassy je »javil,   ^         e h[ti ^^ B       -^ a si je
že vendar da* napraviti žandarsko obleko. Tudi Tisza se je lzreK*^ ja njjj^Q ne mj8ij na okupacijo. (Klici: °rv *°dras8yem in Tiszo!) V Moskvi, Beiemgradu in na ^tinji se hvalisajo , da sedanja politika je politika jKtdne večine. Ne, mi, ki nismo Avstrijanci, ne želimo Bosne niti Hercegovine. Andrassyu so Rusi prijatelji, nam sovražniki; on naj oskrbi Bosni in Hercegovini podoben položaj, kakor so to storili Rusi Bolgariji; on naj ji osvobodi, da bodete naši zaveznici, a ne Ruski ter v varstvu nase monarhije. Aodrassy naj nam zagotovi ugodnih železničnih zvez in narodno-gospodarstve-nih koristi zarad naših razmer do teh dežel in naj tako ukrene, da bodeta protitežji Srbiji in Crnigori. Da se to doseže, naj bi se sklenila s Turčijo konvencija. Za tem govorom se probudi več minut dolgo divje kričanje in silno oporekanje zbornice. Eotvos zq\1 govoriti, a ne more dobiti besede. Z največjo težavo se posreči Hel-fyju, ,da za trenotek ustanovi mir in Helfy potem prebere pritrdilne brzojave Szegedinskih pristašev najskrajnejše levice in szenteske mladine. Naposled se posreči Simonyiju, da more govoriti. On utemeljuje drugi del resolucije, katera zahteva, da se ministerstvo zatoži, in razpravlja na dolgo in široko Pariško pogodbo. Njegov načrt, bolje rečeno skazinačrt dogodkov, kateri so se od takrat vršili, omenja tudi agitacijskih sredstev pred-prežnih dogodkov in z jako dražljivimi in znižajočimi izjavami proti vladi jej daje najmočnejšo zaušnico, trdeč, da, kar nista mogla ne Metternich ne Bacb, namreč deželo osiromašiti in pokatoličiti, bode storil protestantski Tisza. Tudi poročevalca vnaojih zadev v delegacijah, dr. Falka, natolcuje Simonyi in nujno zahteva obtožbe ministrov.
Zopet se je vzdignil surov krik, namešan z „eljena-klici, kateri se ni hotel poleči, ampak se je še hujše razvnemal, ko je stopil poslednji govornik Csillag na oder. Ko je zopet Helfy, prebravši brzojav o pritrdilu mnogih Veszprimskih mestjanov, nekoliko pomiril množico, se je dala socijalnemu demokratu Csillagu beseda. Ta je prav divjal proti vladi in množica je kričala »proč s Tiszo, proč z Andrassyjem.                    — n.
Iz Bosne in Hercegovine. Naš p res viti i cesar pač še ni imel tako veselih vezil za rojstoi dan in imendan svoj , kakor mu je letos podal Filipovič iz Bosne. Za rojstni dan (18. avgusta) mu je dan pozneje naznanil, da so njegove hrabre vojne čete vzele glavno mesto Bosne — Sarajevo, za god, 4. dne t. m., pa ga je že razveselil s poročilom, da je vsa Bosna in Hercegovina že vzeta in v Avstrijskih rokah. Ta dan namreč so zasedli naši zadnjo in skoro najvažnejšo trdnjavo Bosne — Višegrad, brez boja, ker so ustajniki zbežali, popustivši vse obilno vojno orodje in svoje šotore; isto tako so vzeli Goraždo in Cajnico. S tem je mohamedanska ustaja zadušena po vsi Bosni, po vseh mestih se je obhajala že god našega cesarja ne le po katoliških in pravoslavnih cerkvah, tudi mohamedanci 00 prišli k Filipoviču in drugim Avstrijskim poveljnikom prosit, naj bi sporočili našemu cesarju, da za-nj molijo. Cesar je na sporočilo Filipovičevo dal odgovoriti z zahvalo vsem poveljnikom za umno vodstvo, vojakom pa za hrabrost, ki so jo v težavnem boji vseskozi kazali; ob enem je na blagohotno znanje vzel izraze vdanosti krščanskih in mobamedanskih prebivalcev
ter izrazil nado: da se z dnčm njegovega godu (4. oktobra) prične nova doba miru in blagostanja po pose-deni deželi.
Res, veliko je storila naša armada v kratkem času. Pri vseh obilnih nepopisljivih težavah, v vednem boji z vremenom, pomanjkanjem in ljutim sovražnikom je v kratkem času zasedla skoro 1000 štirjaških milj neznane jej zemlje, po kateri si je morala pota še le delati. Iz začetka ni šlo vse po volji, preriio se je morda še preveč drage krvi; a ko je padla glava, Sarajevo, potem so zgubili mohamedanski ustajniki pogum in tako so brez posebnih težav, deloma celo brez boja, zasedli naše glavne trdnjave: Bjelino, Zvornik, Goraždo, Fojnico, Livno, Klobuk in Višegrad. Pri tem se ne sme pozabiti, da so krščanske čete pod poveljni-štvom župnika Mušica, Babica, i. dr. jim izdatno pomagale trebiti goščave in gorovje, tako da so ustajniki, kar jih ni poginilo ali ušlo, podali se. Zdaj , ko je, kakor se iz Sarajeva poroča, vjet tudi glasoviti glavar ustajnikov, strašni „hadži" Loja, se podaja vse, raz-oroževanje je vseskozi dovršeno in Turki in kristjani so sklenili mir med sabo. Po tem, kar se je po trdnjavah našlo orožja', streljiva in živeža, bi se bili Turki lahko še dolgo branili, če bi jim ne zmanjkalo poguma. Tako so našli naši samo v Zvorniku 48 topov. Ker zdaj naše čete povsod prijazno sprejemajo, je nadjati se, da za Bosno ne bo več tekla kri. — Turška trdnjava Kolašin se je tudi 4. t. m. podala Črnogorcem. — O kaki pogodbi med Avstrijo in Turčijo zarad Bosne, katere smo se bali, tudi zdaj ni nobenega govora več, kakor vladni Dunajski listi poročajo.
Turška vlada misli svojim zastopnikom pri Evropskih vladah razposlati pritožbo zoper Avstrijo, češ, da njeni vojaki preveč nečloveško ravnajo z mohamedanci in naj bi se Avstrijske čete vstavile, dokler bi ta reč ne bila razmotana.
Notranja organizacija zasedene dežele tudi lepo napreduje. Po uradih nastavljajo se večidel Slovani, kar je Čistonaravno in znamenje, da se Bosne ne misli niti ponemčitiniti pomagjariti. V Sarajevu izhajajoči uradni list pretresa že vprašanje, s katero deželo bi se združila Bosna, in je te misli , da bo najbolje, če se združi s Hrvaško. Telegrafoi in postni uradniki, ki so bili skonca vsi le Magjari, se zamenjujejo s Slovani in tudi Slovencev je že več dol odšlo, isto tako veliko žandar-jev iz Češkega. —¦ Ker je vojaško delo do malega že dokončano, se sliši, da se imajo reservni polki vrniti domu. Zavoljo hrabrosti je bilo veliko število vojakov odlikovanih z medalijami. — Baron Jovanovič je za svojo samostojno vojevanje v Hercegovini dobil posebno priznanje od cesarja in misli se, da je prihranjen za kako više mesto.
S temi piščalkami miru pa se slabo vjema telegram generala Zacha iz Zavalj, ki poroča, da se je general Rheinlander 6. t. m. pri PeCa h (blizo Bišča) moral boriti z močnimi četami ustajnikov; boj je bil srečen a zgube vendar precejšne, okoli 170 mož, med njimi celo 1 obristleitnaot in več drugih častnikov. Drugi dan se je bitva nadaljevala, izid pa še ni znan. To so gotovo razpodene čete, ki so se zopet v Krajini zbrale.