NOVI TEDNIK Št. 12 - leto XLVI - Celje, 26. III. '92 Cena 60 tolarjev Direktor m glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Po sili župan? Jože Čakš: »Če ne bo šlo, se bom pač poslovil.« Stran 9. IZ VSEBINE: Stran 3 Bodo mirovniki pili naše mleko? stran 13 Udar na Skalni kleti stran 17 Makedonija ne bo spreminjala imena stran 2 Nov celjski ulični imenik stran 25 AvtokoUček: seat, golf, safrane stran 4 Odstavljeni direktor Proga izgubljena, ne vrne se nohena Denarja za obnovo proge Stranje-Imeno ni, zato kar ukinitev? Stran 7. Rumena luč za brezposelnost Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk obeta izboljšanje razmer. Stran 16. Ze v torek pri naročnikih doma in v vseh kioskih Pomlail se razcveta So bile nežne pomladanske cvetliee za mamico? So ji vsaj za hip odgnale skrbi, vzbudile upanje in vero? Pomlad je tu in z njo čas mladih sanj. Morda, morda bo seme obrodilo bogate plodove. To jesen, prihodnjo... A ne zazibajmo se v sanjarje- nje. Praznika žensk in mater sta za nami. V nedeljo se prične poletni čas, za uro zgodnejše vstajanje. Do torka je treba nepreklicno oddati davčne napovedi... Ne pozabite na danes. 2 z UREDNIKOVE MIZE lil color Ko skušamo teden za tednom na tem prostoiu zapi- sati, ka] menimo, razmišljamo ali sodimo o najpo- membnejših in najbolj zanimivih dogodkih, smo kar. pogosto pred dilemo, kateremu bobu reči bob in kate- remu fižolčku — balonček. Ta teden bi, recimo, lahko razglabljali o vse močnejših in vse ekstremnejših poja- vih skrajnega nacionalizma v naših logih, lahko hi razmišljali o nestrpnosti, ki jc je med nami vse več, lahko bi razglabljali o neučinkovitosti oblasti, kije vsa ohromljena od strankarskih razprtij in bližnjega lova na glasove volilcev. Pa to pot ne bomo posebej umni. Prostor SI tokrat jemljemo zase. zato, da vam povemo, da že v torek prihaja naš nov časopis, naša Petica, ki smo jo zasnovali na geslu »vse za dom, družino in prosti čas.« Tudi zase si je kdaj potrebno vzeti čas in prostor. In mi vam želimo povedati, da smo v času, ko gredo k hudiču ali pa morda kam \nšje številni slovenski časopisi, tudi t.akšni s tradicijo, odlo- čeni, da vam ponudimo novega. Petica bo mesečnik za domače razvedrilno m koristno branje. Domišljamo si, da vam bomo v njej znali povedati mnogo uporabneg'a in koristnega - o vaših ljubljencih, malih živalih, lončnicah, o zdravju, avtomobilu, predvsem pa o tem. kje boste kupovali ugodneje. V pni petici vam bomo v branje ponudili cenovni meter za pomladna opra\ila - pisali bomo o cenah barv za pimiladansko beljenje, o cenah in ponudbi čistil, pa o cenah vsega, kar boste potrebo- vali za opravila na vrtu. V intervjuju vam bomo pred- stavili Mita Trefaha, v športnem kotičku Rajmonda Debevca, v rubrikah akcij mariborski terarij, gostmv Zottl in oceno njegove ponudbe, ponudili vam bomo namig za izlet, poskrbeli za razvedrilo skozi šale in karikature, ponudili v branje profil meseca, pa avto- test novega be-em-veja in še kaj. Petica bo za naročnike tednika zastonj —darilo za zvestobo in znak pozornosti. Za vse, ki vas bodo ponu- jene teme zamikale, pa bo petica na voljo tudi v vseh kioskih. Preberite jo in nam pišite, kaj menite o novem založ- niškem poskusu naše hiše. ki prihaja med vas v torek in to - kot bi dejali Američani - in color. BRANKO STAMEJČIČ Nezadovoljni pranovitelli Približno desetina od skup- no nekaj več kot tisoč članov celjskega občinskega odbora socialdemokratske prenove je minulo sredo ocenila svoje de- lo v preteklem letu, ob tem pa je predsednik celjskih preno- viteljev Željko Cigler kritično ocenil še delo celjske vlade in občinske skupščine. Zbora se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Ciril Ribičič. Rezultati lanskega poslova- nja v celjski občini kažejo, da gospodarstvo vse bolj nazadu- je, poglabljajo pa se socialne težave občanov. Ob dejstvu, da tričlanska družina z dvema povprečnima osebnima do- hodkoma ne zmore več kriti niti minimalnih mesečnih stroškov, je še toliko bolj bole- če, da Celje nima nikakršnih razvojnih programov. SDP se v Celju zavzema za razvoj po- djetništva, ohranitev in razvoj Mednarodnega obrtnega sej- ma, ki naj bi čimprej, še letos, dobil možnosti za prostorsko širitev na območje sosednje vojašnice, oživljanje trgovine, turizma in storitvenih dejav- nosti ter čimprejšnjo izgradnjo celjske bolnišnice in sloven- skega avtocestnega križa s Sloveniko. Doslej so prenovitelji po be- sedah Željka Ciglerja občinski vladi ponudili nekaj konkret- nih projektov, ki pa so obležali v predalih. Njihove pobude najpogosteje preslišijo tudi na skupščinskih zasedanjih, v Ce- lju pa se razmere ne bodo iz- boljšale vse dotlej, dokler se bo oblast ukvarjala z obrobni- mi problemi, ključnih pa se ne bo lotil nihče. Kljub samouki- nitvi Demosa v Celju še vedno utečeno deluje glasovalni stroj vladajoče koalicije, opozicij- ske stranke pa se ne morejo dogovoriti za boljše sodelova- nje. Cigler je zaradi tega napo- vedal skorajšnjo okroglo mizo vseh parlamentarnih strank v občini, na kateri bi se morali dogovoriti za nadaljnje delo, sicer poslanci SDP ne bodo več sodelovali v skupščinskem delu. Sicer pa so celjski prenovi- telji s svojim položajem pred volitvami kar zadovoljni. Po javnomnenjski raziskavi so jim namreč občani namenili več kot 10 odstotkov in skoraj »Ko govorim o stvareh, ki jim na zahodu pravijo koru- pcija, mislim v celjski občini na zlorabljanje javnih funkcij v zasebne interese. Podjetje predsednika občinske vlade Mirka Krajnca Itag je še pred kakršnimkoli začetkom grad- nje garažne hiše v Celju v ča- sopisu Delo objavilo razpis za oddajo garažnih prostorov in prav tako z razpisom je tudi ponujalo svoje storitve oziro- ma inštrukcije za pripravo do- kumentacije za dodelitev po- sojil za razvoj drobnega go- spodarstva iz občinskega pro- računa«, je med drugim dejal Željko Cigler. dvakrat več glasov kot drugi naslednji stranki v občini. Za- skrbljujoče pa je to, da je (gle- de na vzorec v raziskavi) pri- bližno polovica volilcev še ne- opredeljenih. ....... ............................. ..IS. REKLI SO Dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP, o splošni opozorilni stavki slovenskih delavcev in političnem razmerju moči v Sloveniji: »SDP je podprla splošno opozorilno stavko zaradi de- lavske solidarnosti, zaradi te- ga, ker je šlo za odnos delavcev do vlade, ki se noče pogajati in se ne trudi za socialni pakt. Stavka je bila spolitizirana, pa ne zaradi podpore SDP, am- pak zaradi nekompetentnosti vlade. Čeprav imajo slovenske stranke zelo podobne progra- me, je že v njihovem odnosu do stavke bilo razvidno, katere so napredne in katere konzerva- tivne. Stavko so podprle na- predne stranke. Razmerje političnih moči v Sloveniji že nekaj časa kaže, da je vladajoča koalicija na re- publiški ravni zdaj v manišini. Da vlada, ki je ne podpira ve- čina, še vedno ostaja na obla- sti, pa je kriva nesposobnost povezovanja političnih strank. V Sloveniji bi se morala obli- kovati močna sredinska ali le- vo-sredinska koalicija. Doslej je pobudo za vključevanje SDP, kot individualno ene najmočnejših strankv Sloveni- ji, v to koalicijo dal le predsed- nik Zelenih dr. Dušan Plut. V očeh večine ostalih strank pa smo še vedno nosilci prete- klosti, čeprav je več kot očitno, da je ta preteklost že davno presežena.« Brez računalnika ne ho šlo V celjskem proračunu ostajata računalnik In CTV, za ztJravstvo nI iJenarJa v celjski občini letos še ni potrebno kupiti računalnika, škoda je denarja za premošča- nje težav v izgradnji kabelsko razdelilnega sistema, zdrav- stvu bi morali za sanacijo ob- stoječih razmer nameniti ne- kaj denarja tudi iz občinskih virov - takšne so bile najpogo- stejše pripombe poslancev celjske občinske skupščine ob sprejemanju osnutka letošnje- ga proračuna. Koordinacijska komisija, ki je proučila pripombe poslan- cev in pripravila predlog ob- činskega proračuna, je za po- nedeljkovo skupščinsko zase- danje pripravila svoje odgovo- re, potrdili pa so jih tudi v iz- vršnem svetu. Tako bodo po- slanci razpravljali o nespre- menjenem predlogu občinske- ga proračuna, le 15 milijonov tolarjev za sofinanciranje iz- gradnje kabelsko razdelilnega sistema v občini bodo spreje- mali pogojno. Občinska vlada in zatem še poslanci naj bi na- mreč obravnavali celovito analizo izgradnje CTV v kra- jevnih skupnostih Lava, Deč- kovo naselje in Nova vas in se šele na osnovi te analize odlo- čali o namenski porabi prora- čunskega denarja. Če bodo sprejeli negativno odločitev, bodo v izvršnem svetu pripra- vili rebalans proračuna in 15 milijonov tolarjev namenili za reševanje drugih, najbolj pere- čih težav v občini. Nakup računalnika za po- trebe občinskih upravnih or- ganov pa je po mnenju občin- ske vlade nujen, saj bo v Celju v dveh letih prenehal delovati Družbeni računalniški center. Že zdaj za vzdrževanje obsto- ječega računalnika IBM 4381 namenjajo petkrat več denarja kot bo zahtevalo vzdrževanje novega, in če v občini upošte- vajo le te stroške se bo investi- cija pokrila v treh letih. Pri računalniku gre za najsodob- nejšo tehnologijo, zato v izvrš- nem svetu vztrajajo na prorg. čunski postavki 28 milijono« tolarjev za nakup računalnik) »Če bi izvršni svet pristal, c ne kupimo računalnika, bi < s tem odrekel odgovornosti j poslovanje občinskih upra\ nih organov«, je predseduje Jure Sadar podkrepil nujno nakupa. Glede vlaganja občinskega denarja v zdravstvo pa so člani celjske občinske vlade menili da bo potrebno tej dejavnosti kar najbolj pomagati s soli- darnostnim denarjem, ki ga Celje dobiva za sanacijo po poplavi. Občinskega denarja pa zdravstvu neposredno ni mogoče odmeriti, saj je s spre- jemom nove zakonodaje do- končno uveljavljeno centrali- zirano zbiranje denarja za zdravstveno varstvo. Če je re- publika prevzela zbiranje de- narja, je zdaj dolžna zagotav- ljati potreben denar zdrav- stvu. IS Nov ulični imenik Zaenkrat naj bi v Celju preimenovali 20 ulic člani celjske občinske vlade so soglašali z osnutkom odloka o preimovanju nekaterih celj- skih ulic, ki ga je pripravila posebna delovna skupina. O predlaganih preimenovanjih bodo razpravljali še poslanci, v izvršnem svetu pa bodo ime- novali novo komisijo za ime- novanje ulic in naselij v občini Celje. Prejšnja je namreč v ce- loti odstopila takoj zatem, ko poslanci niso podprli njenih predlogov za novo poimenova- nje celjskih ulic. V prvi fazi naj bi preimeno- vali približno 20 ulic iz krajev- nih skupnosti Center, Dolgo polje. Gaber je in Medlog, v de- lovni skupini, ki so jo sestav- ljali Gojmir Mlakar, Silvester Drevenšek in Aleš Vrečko, pa so upoštevali priporočila ob- činske skupščine, da se najprej vrnejo stara imena mestnim ulicam. Če bodo odlok o pre- imenovanju podprli tudi po- slanci občinske skupščine, bo- do v Geodeski upravi občine Celje preoštevilčbe in preoz- načbe ulic izvedli v šestih me- secih. Po predlogu naj bi Tomšičev trg preimenovali v Glavni trg. Trg V. kongresa v Minoritski trg. Trg svobode v Grajski trg, Titov trg v Mestni trg, Šlan- drov trg v Trg svobode, Trg oktobrske revolucije se preo- številči v podaljšek Kocbekove ulice, Čuprijsko ulico v Razla- govo. Ulico Ivanke Uranjeko- V gradivu so člani delovne skupine predlagali tudi pre- imenovanje Kidričeve ulice v prav tako Kidričevo ulico, le da hišne številke poslej ne bi bile označene po sinu Borisu (narodni heroj), ampak po oče- tu Francetu (literarni zgodovi- nar). V tej ulici, so pojasnjeva- li, tudi ne bo potrebno izvesti preoštevilčb in zamenjati osebnih dokumentov, le obra- zložitev uličnega poimenova- nja se bo spremenila. ve v Grofijsko, Savinovo v Rimsko, Zidanškovo v Go- sposko, Stanetovo v Hermano- vo in Ulico XIV. divizije v Ko- lodvorsko. Pri preimenovanju ulic v krajevni skupnosti Cen- ter so člani občinske vlade in predstavniki političnih strank predlagali poenostavitev dveh preimenovanj, s katerima so se v delovni skupini strinjali. Ulica Proti grofiji (zdajšnja Ulica Ivanke Urahjekove) naj bi bila preprosteje Grofijska, težko izgovorljiv predlog za Ulico Hermana II. (zdajšnja Stanetova) pa so poenostavili v Hermanovo. V prvi fazi naj bi se v Celju preimovale še: Ulica 29. no- vembra v Kosovelovo, Vrunče- va v Zupančičevo, Ulica Moše Pijade v Stritarjevo, Ulica VIII. črnogorske brigade v Staro Dečkovo cesto, v kra- jevni skupnosti Medlog pa se imeni Zupančičeva in Stritar- jeva ukineta, s tem, da v prvi ni hišnih številk, v drugi pa se hišne številke preoštevilčijo v Nazorjevo. IVANA STAMEJČIČ KOMENTIRAMO BI, ampak... v celjski skupščini ni nič no- vega. Demosov glasovalni stroj še vedno deluje, opozicij- ske stranke pa se, prav tako še vedno, ne zmorejo ničesar do- govoriti. Večina pobud, ki jih v Celju sproži opozicija, ne obrodi sadov, poslanci pa tudi ne zahtevajo - jasno in odloč- no - niti odgovorov na to, za- kaj so bili preslišani. Stavkali bomo - so sklenili v svobodnih sindikatih - sin- dikalni zaupnik v enem od celjskih podjetij pa seje v času opozorilne stavke preprosto - skril. Čeprav gre za dve različni zadevi, je med njima le skupni imenovalec. Strah. Poslanci opozicije, smo izvedeli od predsednika poslanskega klu- ba celjskih prenoviteljev, se bojijo. Bojijo za svoje službe, za položaj, ki so ga na delov- nih mestih dosegli s svojim znanjem in strokovnostjo. Že brez predolgega jezika so vse prepogosto v zobeh novih oblastnikov, za presoje v zdajšnjih kadrovskih kuhi- njah pa je dovolj že peča t »ne- prave« stranke... Čeprav jc večina vodilnih delavcev mi- nulo splošno opozorilno stav- ko podpirala, vsepovsod le n bilo tako. In tam, je menil nai\ sindikalni zaupnik, se je bik najbolj varno skriti. Plača si- cer ostaja mizerna, pravni zaščite delavec tudi nima - ti] stim skoraj 100 tisočem brei dela se pa le ni pridružil... Pa jo imamo - demokracija^ po opičjem vzoru davno umi lega kitajskega filozofa. »M slišati, nič videti, nič govi riti!« Morda pa bi malce več pt končnosti in manj sprenevedi vosti vseeno lahko kaj spremi nilo. Poslanci, ki s figo v žep potiskajo v ogenj svoje koleg naj ponudijo priložnost p gumnejšim in odločnejšit sindikalni zaupnik pa si lahl sive lase prihrani na prav tai šen način. IVANA STAMEJČl Volitve šmarskega podžupana Po izvolitvi bivšega šmarskega podžupana, Jožeta Čakša, a župana, bodo na ponedeljkovi seji šmarske občinske skupščin izvolili novega podžupana. V predpisanem roku je prišla n. naslov šmarske volilne komisije ena sama kandidatura, z Veljka Kolarja iz Kozjega, člana Socialistične stranke. Predla gali so ga kandidati različnih političnih barv in sicer Vlad Gobec, Ivan Drofenik, Vlado Kučan, Erih Krašovec, Igor Gobe( Marjan Aralica, Jože Čakš, Jože Erjavec in Branko Kidrič. B Celjsko zdravstvo se ločuje Poslanci celjske občinske skupščine bodo na eni prihod- njih sej govorili o izločitvi or- ganizacijske enote Zdravstve- ni dom iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi samostojnega zavoda Zdravstveni dom. Ze- leno luč za ustanovitev so že prižgali v celjski občinski vladi. S predlagano reorganizacijo Zdravstvenega centra Celje so se načelno strinjali tudi po- slanci celjske občinske skupš- čine, ki so osnutek odloka sprejeli na svoji decembrski seji. Takrat so kot zadržek najpogosteje omenjali priča- kovane izgube iz lanskega po- slovanja. Nova zdravstvena zakonodaja, ki velja od 1. mar- ca naprej, pa ureja tudi ta vprašanja. Zdravstveni dom Celje je lansko poslovanje zaključil s primanjkljajem 3 milijone tolarjev, kar predstavlja tretji- no enomesečnih osebnih do- hodkov in ne ogroža letošnjega poslovanja. Kritje izgub se bo sistemsko reševalo, v ta name pa ni predviden denar iz oh činskih proračunov. Odprt ostaja le še vprašanje skupni služb Javnega zavoda Zdrav stveni center Celje, v občini p sta zaenkrat predlagani dv rešitvi. Po prvi naj bi S ustrezno število delavcev prt razporedilo v samostojne strfl kovne službe Zdravstveneg doma, po drugi pa bi ohrani centralizirane strokovne sluJ be, ki bi še naprej opravljal delo za vse dosedanje uporat nike. Št. 12-26. marec 1992 Vladajoča koalicija Jih ne upošteva, s strankami opozicije v Celju nI pravega sotJelovanJa 31 Uolitve še po starem? ^itodrag Pukl Uvoml v pravočasen dogovor strank v soboto so se na zboru na Teharjah j^stali celjski socialdemokrati. Kot jlani SDSS so se ga udeležili tudi pod- predsednik vlade za gospodarstvo dr. ^drej Ocvirk, podpredsednik skupš- čine RS Vitodrag Pukl ter zgodovinar jj. Janko Prunk. V krajših nagovorih so strankarski ve- ljaki občinstvo, v katerem so kot gostje sedeli tudi predstavniki ostalih slo- venskih strank, seznSftiili s svojimi po- gledi na nekatere aktualne družbene teme. Tako je celjski župan Anton Ro- ječ ob predstavitvi osnutka lastnin- skega zakona poudaril, da bodo soci- aldemokrati razmislili tudi o možno- sti, ki je zakon ne predvideva, da bi namreč cenejše »delavske« delnice po- djetij lahko kupovali tudi bivši delavci teh podjetij. Vitodrag Pukl pa je o možnosti, da bodo nove parlamentarne volitve v Sloveniji še pred jesenjo dejal, da v to dvomi. Slovenske politične stran- ke namreč še vedno taktizirajo pri do- govarjanju o načinu volitev in njihovi operativni izvedbi, saj lahko sama oblika volitev bistveno vpliva na volil- ne izide. Ker je za nove volitve treba sprejeti šest volilnih zakonov, ustavna komisija skupščine Slovenije pa vztra- ja, da morajo biti povsem usklajeni z lani sprejeto ustavo, se lahko zgodi, da bomo morali na volitve še s starim, nekoliko prirejenim volilnim zako- nom. Ob lanskem sprejetju slovenske ustave je namreč skupščina sprejela tudi sklep, da morajo biti volitve izve- dene v roku enega leta. BP Nedokončane melioracije Lani se je 53 kmetov v laški občini lotilo melioracij na povr- šini 103 hektarov zemljišč. Del sredstev so dobili iz občinskega proračuna in sicer skoraj 19 tisoč tolarjev za male melioracije ter dobrih šest tisoč za hidromelioracije. Večina melioracij, s katerimi so začeli lani spomladi, je bilo končanih, zataknilo pa se je pri tistih, s katerimi so začeli jeseni. Kmetom, ki z meliora- cijami še niso končali, bodo letos zagotovili dodatna sredstva iz občinskega proračuna. I Tako naj bi pri malih melioracijah zagotovili za planiranje in obsetev 26 tisoč tolarjev, za agromelioracije z delnim odvodnja- vanjem 78 tisoč tolarjev, medtem ko bodo pri agromelioracijah z več drenažami, kjer predračunska vrednost za 50 odstotkov presega povprečno ceno za ureditev enega hektarja zemljišča prispevali 105 tisoč tolarjev. TV Grožnja s štrajkom Obrtna zbornica Laško je pripravila sestanek obrtnikov, ki imajo v najemu poslovne prostore, ki so sicer last občine Laško. Obrtniki so ogorčeni na 70 odstotno povišanje najem- nin za poslovne prostore in so zaradi tega zagrozili z bojko- tom plačila ali v skrajnem pri- meru celo s stavko. Od Izvršnega sveta zahteva- jo znižanje vrednosti točke in novo ovrednotenje lokalov, zlasti še zato, ker zaradi dena- cionalizacije ne bo 18 mesecev vlaganj v poslovne prostore, ob tem pa se kupna moč v laški občini slabša. Oddelek za gospodarstvo je ugotovil, da je sistem obraču- navanja najemnin jasen in do- rečen, je pa tudi res, da so v primerjavi z drugimi občina- mi najemnine neprimerno viš- je. Kot primer so navedli Celje, kjer ne bodo cene kljub pred- videnemu povišanju za 75 od- stotkov presegle 200 tolarjev na kvadratni meter, medtem ko je najemnina za kvadratni meter v Laškem okoli 400 to- larjev. Poseben problem pri tem predstavljajo obrti, kot so čev- ljarstvo, šiviljstvo, frizerstvo in druge, ki nimajo takšnega prometa, da bi krile najemni- no, kaj šele tudi vse ostalo. Ko je Izvršni svet občine Laško to obravnaval, pa je bil med dru- gim tudi za to, da naj lokale na najboljših lokacijah zavzema- jo tisti, ki bodo zmožni plače- vati, drugi pa se naj umaknejo. Vprašanje pa je, če je takšno razmišljanje tudi vedno na mestu. Poiskati bo treba druge korekcije, da bodo tako obrt- niki kot tisti, ki čakajo na nji- hov denar, zadovoljni in da ne bo prišlo do štrajka. T. VRABL Bodo mirovniki pili naše mleko? \poiljeUa na Celjskem ponujajo oskrbo mirovnim silam Po informacijah iz gospodar- ske zbornice se bodo tudi slo- venska podjetja vključila v preskrbo mirovnih sil Orga- nizacije združenih narodov, ki bodo v prihodnje na ozemlju bivše Jugoslavije. Ponudbo so že poslala tudi nekatera po- djetja s celjskega območja. Predstavniki mirovnih sil ('želijo s slovenskim gospodar- Kvvom sodelovati preko repu- ^ Uiške in območnih gospodar- skih zbornic. Pri odločanju o dobaviteljih bodo poskušali voditi politiko uravnoteženih dobav iz vseh delov nekdanje Jugoslavije in se na ta način izogniti političnim proble- mom. Mirovne sile zanima predvsem dobava hrane in pi- jače, sodelovanje na področju gradbeništva in opreme, turi- stičnih ter transportnih stori- tev ter vzdrževanja in popra- vila vozil. Interesenti morajo svoje ponudbe predstaviti v angleškem jeziku, pri izbiri pa bodo upoštevali kvaliteto, rednost in hitrost dobav. S celjskega območja so svoje ponudbe za oskrbo mirovnih sil minuli teden že poslali v Zdravilišču Rogaška Slatina, Polnilnici mineralne vode Ro- gaška Slatina, zdraviliščih Atomske toplice in Topolšici, Slovinu Coca cola Žalec ter Mlekarni v Ar j i vasi. IRENA BAŠA Ne plačujejo vode Komunala Laško ima velike probleme z nekaterimi delovnimi organizacijami in zasebniki, ki že dalj časa niso poravnali porabljene vode. Kljub vsem opozorilom dolžniki vode enostavno ne plačajo. Zato se je Komunalno podjetje v zadnjem naporu po rešitvi zateklo do Izvršnega sveta, ki naj bi jim dovolil odklop vode vsem, ki so dolžniki. To pa so Dekorativna Laško, TIM, Elektro- kovinar, Bor in Ingrad Laško ter dva zasebnika Dani Hohkraut v Rimskih toplicah in Andrej Sadar v Laškem. Za ilustracijo: TIM Laško je dolžan za vodo 665 tisoč tolarjev, Dekorativna 243 tisoč, ostali pa nekaj manj. To pa so že zneski, ki bi Komunal- nemu podjetju prišli kako prav. TV Cas razuma, ne čustev Prvak socialistične stranke Viktor Žakeli v Celju »Ne sodim med črno bele kritike vlade, %ndar imam kot ekonomist na njeno de- ^ kar nekaj pripomb.« S temi besedami e predsednik slovenske socialistične stranke Viktor Žakelj minuli teden začel Pogovor v dvorani Narodnega doma f Celju. Maloštevilni udeleženci so lahko slišali Žakljevo oceno, da smo se Slovenci mo- teli odločiti za lastno pot in takrat ni bilo ^iselno razmišljati o stroških lastne dr- žave. Toda zdaj, je menil Žakelj, bi mo- teli razmišljati hoV\ racionalno in ne več ^ocinalno. Osnovni Žakljevi prigovori vladi so naslednji: slovenski politični vrh ler vlada ne obvladujeta političnih stra- sti in zagledanosti v zgodovino, ob strani pa puščata pereče ekonomske probleme. Nadalje očita vladi, da ni uspela obdržati obstoječih jugoslovanskih tržišč, niti ji ni uspelo pridobiti novih na zahodu. Posle- dice so očitne: podjetja ne morejo proda- jati svojih izdelkov, zaradi tega se je za petino zmanjšala slovenska proizodnja in za petino porasla brezposelnost. Sprejetim zakonom, to sta zakon o de- nacionalizaciji ter zadrugah, očita po- manjkanje ekonomskega duha. Tega po Žakljevih besedah manjka tudi lastnin- ski zakonodaji, ki se počasi rojeva. V zvezi s tekočo ekonomsko politiko pa je predsednik menil, da greši pri previso- kih cenah kmetijskih proizvodov, preveč restriktivni monetarni politiki, kar pov- zroča likvidnostne probleme, neustrezna je po njegovem tečajna politika, na vseh področjih pa vlada investicijsko mrtvilo. Viktor Žakelj o volitvah: »Od samega začetka mi je bilo jasno, da tako imeno- vani Dolski sklepi pomenijo iluzijo. Ne- katere stranke so namreč menile, da je potrebno zakonodajo mogoče v kratkem sprejeti in volitve izpeljati do pomladi. Morda je šlo tudi za vešč politični mane- ver, stvar ljudi je, da sami presodijo. Me- nim, da bodo volitve v najboljšem prime- ru jeseni. Če sem zelo oseben, pa menim takole: ne bo me presenetilo, če se volitve zamaknejo v naslednjo pomlad. Volitve se praviloma odvijajo v pomladanskih mesecih, razviti svet že ve, zakaj. Neka- teri se šalijo, da v času, ko ljudje kupuje- jo ozimnico, nobena pametna stranka ne gre na volitve.« Prednosti, ki bi jih po Zaklju v Slove- niji morali izkoristiti, so relativno ugod- na gospodarska struktura, visoka izvoz- Na posvetu v Celju, ki ga je organizira- la celjska socialistična stranka, je Viktor Žakelj opozoril na dogajanja v naših po- djetjih. Pri kadrovanju spet prevladuje pripadnost stranki, ne pa strokovno zna- nje. Konkretni primeri so po njegovem Elan, Metalna in Litostroj. na naravnanost, dober management in nenazadnje dobra geografska lega. IRENA BAŠA SVET MED TEDNti^M ZDA so rekle »ves« Piše: Robert Gorjanc V ponedeljek so na Gre- gorčičevi 25 nestrpno ča- kali na »vesti iz Skandina- vije«; slovenski zunanji mi- nister dr. Dimitrij Rupel je iz Helsinkov hotel slišati samo eno besedo: »yes«. Da je Slovenija sprejeta kot polnopravna članica Kon- ference o Evropski varnosti in sodelovanju. Nestrpnost je bila toliko večja, ker je gospod Dimsi še pred kakš- nim tednom dni bil zelo slabe volje, saj je dobil in- formacije, da »yes« s strani Združenih držav ne bo ne- kaj normalnega in da bi to lahko opogumilo jugoslo- vansko diplomacijo, ki pa sploh nima več države, da bi še naprej ovirala spre- jem Slovenije in Hrvaške v, poleg OZN, najpomemb- nejšo mednarodno organi- zacijo. Vsi minus ena: Milivoj Maksič bi za nagajanje lah- ko bil še toliko bolj opo- gumljen, ker v KEVSU še ne deluje nov mehanizem, ki za polnomočne odločitve predvideva konsenz vseh članic, razen prizadete, ne pa več absolutnega kon- senza, kar bi KEVSU lahko jemalo funkcionalno spo- sobnost. Nameni Srbije, ki samo še izrablja status SFRJ v mednarodnih organizaci- jah, to je odkrito priznal tudi Borisav Jovič, so po- vsem prozorni: trgovati s pristankom za vključitev Slovenije in Hrvaške v KEVS za pravico »Nove Jugoslavije« (Srbija plus Črna gora) do edinega na- sledstva Jugoslavije, njeno kontinuiteto in prevzem mesta v OZN, KEVSU in drugih mednarodnih in fi- nančnih organizacijah. Vendar je očitno, da se Evropa res drži mnenja Ba- dinterjeve komisije, ki je ugotovila, da je »Jugoslavi- ja v razpadanju« in da ima- jo zato vsi njeni nekdanji deli pravico do nasledstva. Zato se je tudi ta poskus Srbije izjalovil. Čeprav bi srbski diplo- matski neuspeh lahko ra- zložili tudi tako, da so se v New Yorku in Washing- tonu premalo prizadevali za lobiranje, pa je najbrž še bolj res, da je bil odločilen obisk nemškega kanclerja Helmuta Kohla v ZDA. To je bil prvi obisk »pruskega medveda na dieti« pri Ge- orgu Bushu, potem ko se je Nemčija odločila, da bo so- listično reševala vprašanje priznanja republik nekda- nje Jugoslavije. Nemci so enkrat že popustili, potem ko so se .odrekli priznanju pred Božičem, zato je bilo pričakovati, da bo Kohl že- lel prepričati Busha, da Nemčija na nekaj podob- nega ne more več pristati. Še več, Hans Dietrich Genscher je celo napove- dal, da bo Nemčija v pri- meru, če bo Jugoslavija de- lala težave, sprožil vpraša- nje legitimnosti članstva Jugoslavije v Kevsu. Ameriško priznanje: sprejem Slovenije in Hrva- ške za polnopravnega čla- na Konference o evropski varnosti in sodelovanju ne pomeni nič drugega kot priznanje ZDA. Čeprav bo do formalnega priznanja treba še nekaj časa počaka- ti, pa je dejstvo, da se je začel uresničevati nedavni sporazum med Evropsko skupnostjo in ZDA, ki naj bi znova uskladil stališča v zunanji politiki, potem ko je prišlo do resnih raz- hajanj zaradi priznanja Slovenije in Hrvšake. Ven- darle pa so tudi Američani dobili koncesije, saj v KEVS še niso sprejeli Makedonije in Bosne in Hercegovine, ker naj bi to bili še »problematični dr- žavi«, zlasti kar zadeva status nacionalnih skupno- sti in nacionalnih manjšin. To je še en dokaz očitne arbitrarnosti v razlaganju pogojev, ki jih je glede priznanja novih držav sprejela Evropska skup- nost in prevlade interesov posameznih držav. ZDA na vsak način želijo pri priz- navanju nekdanjih jugo- slovanskih republik upora- biti isto formulo kot pri priznavanju republik nek- danje Sovjetske zveze: vse oziroma večji del želijo priznati hkrati, in to ne bo takrat, ko bi vse te republi- ke v celoti izpolnjevale vse pogoje, ampak takrat, ko bo rešeno vprašanje statu- sa Srbije in Črne gore, kto je moralo biti rešeno vpra- šanje statusa Rusije. Kmalu tudi v OZN: Ko je slišal »yes« iz helsinkov je slovenski zunanji minister takoj začel pakirati svoj »Samsonite« kovček, da bi se lahko udeležil slovesne razglasitve v glavnem me- stu Skandinavije, kjer so pred 16 leti sprejeli zname- niti Helsinški dokument in z ustanovitvijo neke vrste evropske OZN začeli novo poglavje v zgodovini stare celine: helsinški dokument ' iz leta 1976 naj bi Evropi, kjer sta se začeli obe sve- tovni vojni, zagotovil večjo stabilnost, demokratični razvoj in blagostanje. Pari- ška listina iz novembra 1990 je ta načela samo še okrepila in začrtala pot »Novi Evropi« brez ideolo- ških meja in sovražnosti od Urala do Atlantika. Ne biti del tega procesa, ne biti član te organizacije, za vsako evropsko državo pomeni ne samo »moralno diskvalifikacijo«, marveč preprosto tudi životarjenje • daleč od razvitih ekonom- skih standardov. Brez članstva v Kevsu ni mogoče računati na vključevanje v druge mednarodne in fi- nančne organizacije, ena- kopravno sklepati poslov in nasploh sodelovati med državami, ki so s članstvom v Kevsu institucionalizira- le »norme evropskega živ- ljenja«: tržno ekonomijo, spoštovanje človekovih pravic in parlamentarno demokracijo. Z ameriškim pristankom za članstvo v Kevsu pa tudi ni več da- leč sedež v palači na East Riverju. Slovenija je že dlje kot v hodniku. Št. 12-26. marec 1992 KOMEN"!"IRAMO Novi časi, stari napalie Niso še tako daleč čas:, ko smo razmišljali in načrto- vali, kako bi bilo lepo in prav imeti lastni slovenskil denar, ki bi bil po takratnem splošnem prepričanjM trden, konvertibilen in tehnično kvaliteten - skratk^ ponos našega gospodarstva in potrdila slovenskegM standarda. Pr\'i del želja se je uresničil, porodne težave nedonom šenčka pa niso bilo zanemarljive. Besedo nedonošenček^: uporabljam zato, ker razmero ob uvedbi naše valute nisoš ravno dozorele in napovedovale svetle prihodnosti,, temeč je potezo narekovala nuja, zato tudi krstno ime ni; ravno najbolj skrbno izbrano. Vesoljna Slovenija je' kljub navdušenju po malera vihala aos - kajpak denarni: tisti pravi, ampak nekakšen začasni nadomestek, kot' lahko na primer soja nadomesti meso. Finančno ministr** stvo je seveda pohitelo z obljubami o skorajšnji uvedbi pravega, kvalitetno izdelanega ter dobro zaščitenega denarja. Operacija naj bi se pričela kmalu po novem letu, toda razprave so tekle predvsem v smeri estetike, jedro problema pa ima rep ravno na drugi strani. Vlada napoveduje, da bo pravi tolar prispel v naše denarnice že do konca prvo polovice tega leta. V dobro te odločitve lahko šteje samo dejstvo, da bo naša država kmalu postala članica Mednarodnega denarnega sklada, vse drugo postavlja teorijo na glavo. Novi apoeni priha-- jajo v obtok običajno v času stabilnih gospodarskih razmer, kar pa naše prav gotovo niso (v realnost postavke govore statistični podatki za februar: življenj- ski stix)ški višji za osmino, cene na drobno za 11 odstot- kov, cene industrijskih izdelkov za 17...). Že sami stro- ški tiskanja in zamenjave so zadostni, da velja premisliti o primernem trenutku in o razmerju med novimi in starimi apoeni, sicer ne bomo dosegli nobenega učinka, saj bo realna vrednost bankovcev in kovancev presegla nominalno. S podobnimi zadevami ne gre zbijati šal, ker se bo Finančno ministrstvo in z njim vred cela državm zMČelo voziti v krogu, ko bo iskalo izhod iz labirinta, kdo pa bo plačal potne stroške, pa tako ni treba posebej omenjati. PRIMOŽ ŠKERL Že v torek pri naročnikih doma in v vseh kioskih PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 25. 3. 1992 Ustanovljena Hmezail banica Za varčevalce HKS nI sprememb Do ustanovnega zbora Hme- zad banke, ki je bil v Žalcu minuli petek, je prispelo 190 pristopnih izjav, ustanovitveni sklad te delniške družbe pa znaša 337 milijonov tolarjev. Delničarji, tako pravne kot fizične osebe, so do 20. marca vpisali 32.998 delnic, kar zna- ša 3.299.800 ECU ali v tolarski protivrednosti 337 milijonov tolarjev po tečaju na dan usta- novitve banke. Zakon določa najmanj 260 milijonov tolarjev za ustanovitveni sklad, tako da je Hmezad banka d.d. že na začetku zbrala več denarja. Največ delnic imajo Hmezad Kmetijska zadruga Savinjska dolina. Poslovni sistem Hme- zad, Kovinotehna Celje ter Agrina Žalec. Njihovi deleži znašajo med 5 in 8 odstotki. Na ustanovnem zboru v Žal- cu so poleg sklepa o ustanovi- tvi sprejeli statut banke in iz- volili direktorja. Krmilo nove banke prejema v svoje roke dosedanji direktor Interne banke Mihael Goličnik. V svo- jem govoru je dejal, da je v tem času težko določati poslovno politiko banke, kljub temu pa upajo, da bodo pri svojem po- slovanju ustvarjali dobiček. Globalni cilji bodo varnost po- slovanja, likvidnost in renta- bilnost. Banka namerava po- slovati tudi s tujino, delovati pa bo začela po vpisu v sodni register, to bo čez približno dva meseca. Ustanovitev Hmezad banke d.d. pomeni v bistvu združitev Interne banke Hmezad ter Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec. Ali to pomeni kakšno spre- membo za številne varčevalce Hranilno kreditne službe, po- jasnjuje pomočnik direktorja Hmezad banke d.d. za' posle z občani Andrej Šporin: Usta- novitev nove banke res pomeni združitev Interne banke ter Hranilno kreditne službe, to- rej dveh finančnih organizacij. Za ta korak smo se odločili, ker po zakonodaji Interna banka po 30. juniju ne more opravljati svojega dela v dose- danji obliki. Hranilno kredit- na služba bi še lahko obstojala v sedanji obliki, vendar smo se odločili za ustanovitev nove banke. To pomeni razširitev poslov, za varčevalce pa je to korak naprej. Lahko jim bomo ponudili nove storitve, novo- ustanovljena banka pa ima tu- di veliko večji jamstveni kapi- tal kot ga je imela Hranilno kreditna služba. Obrestne me- re bodo v novi banki vsaj takš- Na ustanovnem zboru Hme- zad banke d.d. so potrdili de- vet članski upravni odbor. Se- stavljajo ga: Stanislav Pšenič- nik, Emilija Potočnik, Janez Marolt, Liljana Ježovnik, Slavko Vošnjak, Zdenka Bati- stič, Henrik Krušnik, Alenka Novak ter Jožica Pintar. ne kot doslej, ko smo bili znani kot ena najboljših tovrstnih institucij. Za varčevalce usta- novitev banke ne pomeni no- bene spremembe. Nove hranil- ne knjižice bodo na voljo ver- jetno junija, vendar ni treba menjavati sedanjih hranilnih knjižic. Ko bo knjižica polna, bodo namesto knjižice HKS dobili knjigo nove banke. Isto velja za kartice HKS, ki jih ima okoli tisoč uporabnikov. Tudi kartice bomo menjali, ko jim bo Dotekel rok.« IRENA BAŠA Rojstvo Kluba podjetnikov Že pred nekaj leti so v Celju poskušali ustanoviti Klub podjetnikov, svoj cilj pa so uresničili minuli petek na Teharjah. Ustanovnega plenuma se je udeležilo preko 50 podjet- nikov s celotnega celjskega območja. Po besedah idejne- ga očeta kluba, magistra Vlada Bukviča, je sedanji čas zelo primeren za njegovo ustanovitev. Začenja se na- mreč razmah podjetništva, prihaja do notranjega pre- strukturiranja velikih siste- mov in nastajajo številna mala podjetja. Klub podjet- nikov, ki bo v kratkem dobil svoje ime, bo pomagal pri razvoju podjetništva, po- slovno podjetniške kulture, izobraževanju bodočih djetnikov in nenazadnje vijal družabnost med red] mi, zaslužnimi ali častnj člani. Klub naj bi dobil svi mesto tudi izven celjsk? območja in bo povezoval ^ podjetne ljudi, kot je ustanovnem plenumu de Bukvič. Na Teharjah so v petek volili tudi vodstvo klul Mesto predsednika so nan nili dr. Andreju Ocvirku, podpredsednika pa so izbr direktorja Alposa Mirja Bevca. Razen tega so imer vali člane tako imenovan^ foruma in predstavili stat za sedež kluba pa doloi grad Mlinarjev Janez na ] harjah. Odstavileni direictor Andrej Korošec ni več di- rektor žalskega Ferralita. Pred dnevi ga je namreč ra- zrešil delavski svet, pobudo za to pa so dali delegati iz livarne. Korošec naj bi bil namreč po mnenju delavskega sveta soodgovoren zaradi domnev- nih nepravilnosti pri finanč- nem poslovanju, ki ga je opravljala direktorice fi- nančne in računovodske službe, Nataša Hrastnik. Hkrati s tem je delavski svet odvzel vsa pooblastila fi- nančni direktorici in zahte- val uvedbo postopka za ugo- tavljanje disciplinske in ka- zenske odgovornosti. S tem primerom se sedaj ukvarjajo disciplinska komisija, delav- ska kontrola, delavski svet in drugi organi, ki so za to pristojni. Delavski svet pa je za vršilca dolžnosti direktor- ja imenoval diplomiranega inženirja Tomaža Uranjeka. Uranjek je povedal, da za- enkrat še ne more dati točnih informacij o nepravilnostih, za katere je utemeljeno osumljena finančna direkto- rica. To bo mogoče šele, ko bodo svoje povedali orga ki se ukvarjajo s tem prin rom in ko bodo razjasnjt vse podrobnosti. Sicer pravi, da poslovanje v Fen litu normalno poteka, stvenih težav pa tudi ni s nancami. Denar za plače zagotovljen, izgube pa v F ralitu tudi ni. Ferralit izv okrog sedemdeset odstotl proizvodnje v Italijo, Nem jo in Avstrijo. V glavnem važajo odlitke iz sive liti kontinuirano vlečeno sivo tino in obdelane odlitke. J radi izgube trga v repul kah nekdanje Jugoslavije moralo na čakanje štirid^ delavcev, upajo pa, da b( z novimi programi usj v čim večji meri rešiti tucd problem. JANEZ VEDEM Prvi narok ni uspel v petek je bil na celjskei sodišču prvi narok Zarj Lesne industrije Petrovči usoda podjetja pa zdi ostaja v rokah največji upnikov ter stečajneg vodstva. Do 20. marca so upnil prijavili za okoli 50 milijc nov tolarjev terjatev. P besedah stečajnega uprav: telja Lojzeta Posedela v pi vi fazi ni priznano okoli 2 milijonov terjatev. Gi predvsem za terjatve Sk venijalesa, kar bodo verje' no reševali s tožbo, nereš* ne pa ostajajo tudi terjat\ Zarje Konfekcije, Žar; Kovinoopreme ter Zar; Inženiringa. Njihove terjJ tve so bile dane na osno' preteklih vlaganj v Zar; Lesno industrijo. Trije največji upnii Zarje Lesne industrije £ tako Ljubljanska hanli Splošna banka Celje, nj hove terjatve znašajo oko 7 milijonov tolarjev, Intei na banka Hmezad s 3,6 m lijoni tolarjev ter Zavarc valnica Triglav z 1,6 mil jona tolarjev. Vsi ostali uf niki so prijavili manjJ zneske, o nadaljnji uso< podjetja pa se naj bi v pr hodnjem tednu dogovori največji upniki skup' s stečajnim vodstvom. Lo ze Posedel je povedal, bodo poskušali oživiti pr' izvodnjo, trenutno pa ] obrat Lesne še vedno zapf delavci pa brez dela. I GOSPODARSKI BAROMETER Blokaile se nailaljujejo Najprimernejši podatek za merjenje likvidnostne situaci- je v gospodarstvu je število blokad žiro računov, ki trajajo več kot pet dni. V celjski obči- ni je imelo januarja blokirane žiro račune 50 pravnih oseb, skupni znesek blokiranih sredstev pa je znašal blizu 860 milijonov tolarjev. Februarja se je število blokiranih prav- nih oseb zmanjšalo na 46, zne- sek blokad pa se je povečal na skoraj 920 milijonov tolarjev. Število pravnih oseb z bloki- ranimi računi se zmanjšuje tu- di v marcu. V začetku meseca je imelo račune blokirane 43 pravnih oseb, znesek blokad pa je narasel na milijardo in 200 milijonov tolarjev. Investicljslco mrtvilo Tako kot v večini drugih slo- venskih občin so tudi v celjski občini lani beležili padec inve- sticijske dejavnosti. V primer- javi z letom 1981 je celotna investicijska dejavnost znaša- la le še petino investicijske po- rabe izpred desetih let. Konec lanskega leta je bilo v gradnji 63 objektov v skupni vrednosti 380 milijonov tolarjev. Ni denarja za štipeniliranje Tudi podatki o razpisu ka- drovskih štipendij kažejo, da se razmere v gospodarstvu za- ostrujejo. Podjetja na Celj- skem so letos razpisala 310 šti- pendij, kar je desetkrat manj kot pred petimi leti. Med raz- pisi ni niti ene štipendije, ki bi jo razpisal obrtnik ali zasebno podjetje, prav tako ni razpisa- na niti ena štipendija za podi- plomski študij. V Nazarjah povečujejo izvoz Razpad jugoslovanskega tr- žišča je precej vplival na zmanjšano prodajo aparatov, ki jih izdelujejo v podjetju Ma- li gospodinjski aparati v Na- zarjah, v preteklosti so na jug prodajali 20 odstotkov proiz- vodnje, letos načrtujejo 18 od- stotni delež prodaje na teh tr- žiščih. Rešitev iščejo v izvozu na zahod, ki naj bi letos pora- sel za 3 odstotke. Večino pro- izvodov prodajo preko part- nerja Bosch-Siemens, s kate- rim načrtujejo tudi nadaljnji razvoj. Aprila še 500 DEM v Ljubljanski banki Splošni banki Celje se pripravljajo na nadaljnje reševanje problema deponiranih deviznih vlog varčevalcev. Na Celjskem bo- do občani lahko po 500 nem- ških mark dvigovali spet 6. aprila, sistem pa bo podoben kot pri prvem izplačilu. Danes posvet o gospodarstvu Izhodišča ekonomskega pro- grama Stranke demokratične prenove - bodo predstavili da- nes v stranski dvorani Narod- nega doma v Celju. Izhodišča ekonomskega programa stran- ke bodo predstavili Metka Te- kavčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, direktor Adrie Airways Janez Kocjančič, podpredsednik IMV Miran Verdel ter Franci Križanič z Bajtovega inštituta. Srečanje se začenja ob sedemnajstih. Št. 12 - 26. marec 1992 5 Cetis z Italijani in Rusi $e vedno dobri odnosi s Poštno hranilnico v Beogradu »Težko je ostati zdrav y bolnem okolju.« S temi be- jedami komentira trenutne jazmere v celjskem Cetisu jirektor Drago Vračun. jiljub nezdravemu sloven- skemu gospodarskemu oko- lju pa ta 600 članski kolektiv ostaja trdnega zdravja, pri čemer mu v veliki meri po- maga sodelovanje z italijan- skimi in ruskimi partnerji. Za razliko od mnogih drugih tudi ne tarnajo zaradi odno- sov z jugom. Pred osamosvojitvijo Slo- venije je Cetis 6 odstotkov proizvodnje izvažal na tuje, zdaj prodajo tujim kupcem okoli 12 odstotkov, ta delež nameravajo še povečevati. S kupci iz nekdanje Jugosla- vije ohranjajo stike, seveda s tistimi, ki to želijo. Še ved- 'no imajo zelo dobre stike z nekdanjimi partnerji, v ospredju je sodelovanje s Poštno hranilnico v Beo- ijgradu. Sklenili so sporazum, ki olajšuje medsebojno sode- Jlovanje. Poštna hranilnica Drago Vračun namreč pokriva upokojence bivše jugoslovanske armade, v Sloveniji jih je okoli 6 ti- soč. Celjani in Beograjčani se zato dogovarjajo, da jugo- slovanske dinarje pretaplja- jo v tolarje preko skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja. »Ta vari- nata je zelo dobra in če se bo tako nadaljevalo, kot se za- čenja, potem bomo dobro so- delovali tudi v prihodnje,« ocenjuje Drago Vračun. V Cetisu se ozirajo tudi na Zahod. Najpomembnejše je sodelovanje z italijanskim podjetjem Step. Gre za ti- skamo, ki opravlja večino svojega posla za italijansko vlado. »Sodelovanje s firmo Step,« pojasnjuje direktor, »je za nas izredno pomemb- no. Bolj kot samo delo in ti- sto, kar tiskamo za njih, je za nas pomembno to, da nam V celjskem Cetisu tiskajo tu- di čeke za rusko narodno ban- ko. Skupaj z Metalko iz Ljub- ljane načrtujejo kompletno novo tiskarno v Rusiji, prispe- vek Cetisa pa naj bi bil tehno- loški del izgradnje nove ti- skarne. dajejo na razpolago njihovo podjetje in njihove podatke. Pred dnevi so tiskarno obi- skali naši strokovnjaki. Na ta način lahko primerjamo normative, po tej poti lahko pridemo do stvarne kalkula- Zanimanje tujcev za sodelo- vanje s Cetisom je zelo veliko. »Dokler smo sposobni vlagati v posodabljanje letno 4 do 5 milijonov nemških mark, ta- ko dolgo ne bomo dovolili pri- hoda tujega kapitala, saj želi- mo ostati slovensko podjetje«, zatrjuje Drago Vračun. Letos načrtujejo obnovo strojnega parka in prilagajanje tehnolo- škim novostim v svetu. cije, ki velja na nekem za- hodnem trgu.« Poleg tega se s firmo Step pogovarjajo o razvoju novih izdelkov in dogovarjajo se o komercial- nih prijemih. »Ker smo mi zelo močni pri izdelavi spe- cialnih etiket,« dodaja di- rektor, »smo izdelali poseb- ne kataloge naših izdeljcov in jih predali 50 potnikom po- djetja Step, ki pokrivajo praktično celotno Italijo. To pomeni, da bodo tudi njihovi potniki prodajali naše izdel- ke, tako da je sodelovanje za nas izjemno koristno.« IRENA BAŠA Celjski sejmi za ekologijo Elio 92 letos prvič v Celju - Poudarek na vodah Celjski sejmi bodo letos prvič med 7. in 11. aprilom pripravili specializirani sejem ekologije in komunale Eko 92. Sejem je razdeljen v pet sklopov, po- udarek pa so organizatorji dali vodam. Maja bo namreč v organizaciji Ljub- ljanskih sejmov tradicionalna sejem- ska prireditev Tehnika in okolje, ki tpreko programa Ikros namenja največ #Y>zornosti ravnanju z odpadki, oba ^sejma pa naj bi se dopolnjevala. Ideja za Eko je zrasla med lanskim ijdelovnim srečanjem slovenskih komu- nalcev v Celju, sam sejem pa je zasno- van v povezavi komunalnega gospo- darstva z reševanjem ekoloških pro- blemov. Celje je že zaradi svoje ekolo- ške ogroženosti primerno mesto za or- ganizacijo sejemske prireditve. V petih sejemskih sklopih bo predstavljen ce- losten pristop urejanja voda (s po- udarkom na sanaciji Savinje in ostalih vodotokov po poplavi 90), področje Ijpitne vode, odvajanja odpadnih voda ter ekologija doma in poslovno-teh- nična informatika v komunalnem go- [spodarstvu. Celjski sejmi so v sodelo- vanju z republiškim ministrstvom za urejanje prostora in varstvo okolja pripravili program spremljajočih pri- reditev, v okviru katerega bodo celjski komunalci predstavili svojo najnovej- šo tehnologijo, v uvodu strokovnih po- svetovanj pa naj bi predstavili tudi nekaj največjih celjskih ekoloških težav. Odvisno od uspešnosti letošnjega sejma Eko 92 v Celjskih sejmih že raz- Ker gre za novost v organizaciji sejem- skih prireditev, so po besedah vodje se- jemskega sektorja v Celjskih sejmih To- nija Laznika, v pripravah na sejem raz- poslali 900 animacijskih vabil potencial- nim razstavljalcem. Do minulega petka se je odzvalo 39 razstavljalcev (3 nepo- sredno iz tujine), vsebinsko pa sejem za- radi tega ne bo osiromašen, saj bo v Celju na 650 m^ pokritih in tisoč 200 m^ zuna- njih razstavnih površin mogoče videti najsodobnejšo tehnologijo komunalnega gospodarstva. mišljajo tudi o prihodnosti sejma. »Ce bodo začetki uspešni, bomo v Celju pripravljali sejem ekologije in komu- nale vsako leto, dmgače pa bo treba razmišljati o bienalnosti prireditve z ljubljanskim sejmom Tehnika in okolje«, meni mag. Franc Pangerl. Med 7. in 11. aprilom želijo na sejem Eko na razstavišče celjskega Golovca privabiti med 13 in 15 tisoč obiskoval- cev. Tudi zaradi tega, ker gre v organiza- ciji sejma v dobršni meri za ekološko osveščanje občanov, so v Celjskih sejmih postavili simbolične cene vstopnic - za odrasle obiskovalce bo 100, za dijake in študente 50, za organizirane skupine pa 30 tolarjev, prepolovili pa so tudi ceno sejemskih razstavnih prostorov. »Sejem je novost, zato letos od njega še ne priča- kujemo dobička«, pojasnjuje odločitev direktor Celjskih sejmov mag. Franc Pangerl. Sam sejem naj bi v Celju odigral tudi precejšnjo vlogo v ekološkem osvešča- nju občanov, zato so organizatorji raz- poslali posebno animacijsko gradivo vsem osnovnim in srednjim šolam. IVANA STAMEJČIČ Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje v po- nedeljek, dne 30. marca 1992 ob 8. uri skupno sejo zborov občinske skupšči- ne v veliki dvorani Narod- nega doma v Celju. Obravnavali bodo predlog odloka o proračunu občine Celje za leto 1992, potrditev zaključnega računa Sklada stavbnih zemljišč občine Ce- lje za leto 1991, predloge Ko- misije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlog Izvršnega sveta za razrešitev namestnika sekretarja občin- skega sekretariata za ureja- nje prostora in varstvo okolja, osnutek odloka o preimeno- vanju ulic v občini Celje, predlog odloka o spremem- bah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje, predlog za ustanovitev stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije ter pred- log za članstvo občine Celje in sporazum o ustanovitvi združenja lokalnih skupnosti Slovenije, vprašanja in pobu- de poslancev. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Electronic d.o.o. Elektro- tehnično podjetje Radovljica nudi indikator vklopa elektro- magneta za pnevmatike in hi- dravlične razvodnike - venti- le. Informacije - CIS GZ. - Kostroj, tovarna strojev p.o. nudi projektiranje tehno- loških linij, namenskih strojev in naprav. Informacije - CIS GZ. - Podjetji Conteko in Ta- uros nudita semeringe različ- nih dimenzij. Informacije - CIS GZ. - Tekstilna industrija Oti- ški Vrh p.o. išče interesenta za skupna vlaganja v razširitev proizvodnje elektroizolacij- skih cevk v višini 200 tisoč DEM. Informacije - tel. (0602) 31-261, Adi Plaznik, Marija Klemene. - Elektrotehna-propagan- da nudi sejemske usluge v obliki priprav, pridobitve prostora, ureditve razstavnega prostora, izdelave elementov za razstavni prostor, oblikova- nja na tiskanje spremljajočega propagandnega materijala. In- formacije ~ tel. (061) 110-067 - Vitko Debeljak. - Angelsko podjetje Linguaphone institute LTD nudi jezikovne tečaje anglešči- ne, nemščine in francoščine za učenje na domu (kasete in knjige). Informacije - (071) 287-4050. - Novoles - kanu, plovila d.o.o. nudi kajake, kanuje in ribiške čolne iz armiranega poliestra. Informacije - tel. (0608) 75-751 - Vida Omerzel. - Sora commerce, podjetje za zastopstva in trgovino nudi usluge na področju raziskav tržišča, predstavitve novih ar- tiklov, prodaje blaga na tere- nu, dostave blaga kupcem in izterjave plačil. Informacije - tel. (064) 65-561. Povpraševanje: - Belin d.o.o. povprašuje po izdelovalcih T-shirt ajic za moške, ženske in otroke. In- formacije ~ tel. (061) 311-226, Martina Pavlin. - Hayachiya d.o.o. Ravne na Koroškem išče ponudnika za hrastov les debeline 30, 40, 50 in 60 mm, macesnove deske od 1. do 3. kvalitete dimenzij 24 mm x 105 mm x 4000 mm in 24 mm x 125 mm x 4000mm,iz- delovalce vseh vrst parketov ter smrekove in jevsove hlodo- vine. Informacije - tel. (0602) 23-114. - Nemško podjetje išče slo- venska podjetja s tradicijo za izdelavo kovinskih konstruk- cij, za predelavo pločevin, elektromontažo, cevovodne inštalacije. Informacije - CIS GZ. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije, telefon (061) 150122, 215631, interno 290, 292, 293 (Tanja Lončar). NA SONČNI STRANI ALP PUČNIK NAMESTO PE- TERLETA? - V četrtek bo, kot kaže, konec cincanja, saj naj bi se »nova sredinska ko- alicija« naposled le uskladila in določila novega kandidata za mandatarja namesto Loj- zeta Peterleta. Čeprav naj bi bil to »usodni četrtek«, pa se kaj lahko zgodi, da se bodo »sredinci« spet razšli brez re- zultata. V igri so še zmeraj štirje kandidati: dr. Peter Tancig, na katerega prisegajo Pluto- vi zeleni, Igor Bavčar, favorit demokratov, dr. Janez Dr- novšek, novi vodja liberalnih demokratov, in »as v rokavu« - dr. Jože Pučnik, šef social- nih demokratov in vodja nekdanjega Demosa. Še najmanj lahko računa- mo na dr. Janeza Drnovška, saj se tisti, ki ga piči kača, potem boji vrvi. Liberalni demokrati so pred mesecema poskušali spodnesti Peterle- ta in ga zamenjati z Drnov- škom, vendar je nespretna Školčeva poteza, ki je dobro zamisel prezgodaj oznanil slovenski javnosti, razklala tabor Drnovškovih možnih glasovalcev. Pa tudi dr. Ja- nez Drnovšek meni, da je vprašljivo, če je »ta koalicija sploh za skupaj«. Položaj so zapletli v ponedeljek še Ijud- skostniki Ivana Omana in njegovega zeta Marjana Po- dobnika, saj hočejo v sredin- sko koalicijo pritegmti še krščanske demokrate. Ti pa seveda ne bodo za to, da bo kdo spodnesel njihovega šefa Peterleta, pa čeprav bi to bil dr. Jože Pučnik. Vseeno pa bi verjetno edino dr. Pučnik do- bil dovolj glasov v parlamen- tu, če bi vsi tisti, ki se zave- dajo nujnosti sprememb v vrhu vlade, odločili, da s Peterletom ne morejo več živeti do težko pričakovanih novih volitev. »ZLATI« JOŽEF ŠKOLČ - Jožef Školč, nekdanji pred- sednik socialistične mladine, bo odslej le vodja poslanske- ga kluba liberalnih demo- kratov. - Svoje mesto - za to je dobil izkaznico iz zlata - je odstopil dr. Janezu Drnov- šku (na kongresu je 42-letni ekonomist, nekdanji diplo- mat v Egiptu in zadnji legi- timni predsednik bivše Jugo- slavije dobil kar 226 od 227 glasov), s tem"pa se je konča- lo »mladinsko« obdobje libe- ralnih demokratov in so se začenjali spreminjati v pravo sredinsko stranko. Zavedajo se tudi, da imajo ljudje rajši kruh in zaposlitev namesto političnih govorov, zato bo prva skrb novega vodstva pripraviti dober gospodarski program za izhod iz sedanje krize. Liberalni demokrati so med drugim tudi ustanovili »liberalno akademijo«, ki je namenjena negovanju libe- ralne politične kulture. Ško- da, ker na to akademijo ne bodo mogli hoditi prav vsi politiki, od skrajnih desnih do skrajnih levih... DR. JANEZA DRNOV- ŠKA VARUJE POLICIJA - Igor Bavčar kot policijski minister ima pod seboj tudi posebno zaščitno policijsko enoto (ZPE). V njej je še 86 policajev (včasih jih je bilo 110), ki varujejo pomembne osebnosti in objekte. Od osebnosti varujejo samo še dr. Janeza Drnovška (po pra- vilniku o zaščiti zveznih funkcionarjev), od stavb pa predsedstvo, skupščino in vlado. Okrepljkene straže so pred vilo Podrožnik v Ljub- ljani, na gradu Strmol in na Brdu pri Kranju, kadar dobi Slovenija meddržavni obisk. Policaji iz ZPE imajo napo- ren delovni čas, saj morajo biti pozorni 4 ure, potem osem ur počivajo, pa spet 4 ure služijo. Zaščitna poli- cijska enota za zdaj še nima neprebojnega vozila, kakrš- nega imajo mnogi protokoli, tako da so ji morali priskoči- ti na pomoč Italijani. Ko je prišel v Slovenijo italijanski predsednik Francesco Cossi- ga, je bil varen - v sposoje- nem neprebojnem vozilu... ŽIGA-ŽAGA, RUPEL SE NE DA - »Želimo pomagati predsedniku vlade, ne pa od- staviti zunanjega ministra,« so razlagali delegati republi- ške skupščine, 35 se jih je podpisalo, ki so vložili inter- pelacijo (vprašanje med raz- pravo oziroma javno vpraša- nje v parlamentu) o odgovor- nosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Predvsem so mu očitali, da je »v podre- jenem položaju« v pogajanjih s Hrvaško in da »vodi neus- klajeno politiko s predsedni- kom vlade«. Dr. Rupel je z dokazili zavrnil vse očitke, tudi tistega, da več hodi sku- paj s Kučanom, kot s Peterle- tom. Je res Rupel kriv, reci- mo, če Lojze Peterle ni hotel s Kučanom na pogovore v Skopje? ŠTUDENTI SO LAČNI - V Sloveniji je 34.000 štu- dentov, kar tri četrtine med njimi pa nima redne prehra- ne. Veliko je takih, ki si ne morejo privoščiti niti enega toplega obroka na dan. Ne- katera podjetja in študent- ska organizacija so se sicer dogovarjali, da bi študenti dobili bone za topli obrok, s popustom, toda ŠO je zmožna prispevati po 60 to- larjev za dnevni obrok, tega pa ni pod 150 tolarjev. Zato študentje predlagajo, da bi iz proračima dobili 260 milijonov tolarjev, vzeli pa naj bi jih Bavčarjevim notra- njemu ministrstvu (del de- narja za nakup avtomobilov) in Tomšičevemu ministrstvu za energetiko (denar za za- prtje JE Krško in za varstvo JE Krško v vojni). Dokler pa odprta denarna vprašanja ne bodo rešena na državni rami, ostane lačnim študentom le to, da računajo na denar iz družinskega proračuna, če ima katera od slovenskih družin morebiti še rezervni sklad... NAVIDEZNO IZBOLJŠA- NJE - Število zaposlenih v Sloveniji se je povečalo od 675.854 decembra lani »a 676.911 januarja 1992. Šte- vilki bi lahko marsikoga za- peljali. Resnica je namreč ta, da gre povečanje na račim statistike, saj so z januarjem med zaposlene vključili tudi delavce v zasebnih podjetjih. Število iskalcev zaposlitve se je ob prelomu leta poveča- lo z 91.161 na 94.065, kar je 155,3 odstotka, če primerja- mo januar 1991 z januarjem 1992. Najbolj so število zaposle- nih povečali v trgovini (sko- raj za 1000), v financah in drugih poslovnih storitvah (za več kot 4.000), v gostin- stvu in turizmu in v družbe- nih organizacijah in skupno- stih pa za nekaj sto. Slaba polovica zaposlenih (300.530) je še zmeraj delav- cev v industriji in rudarstvu. In plače? Povprečna neto plača januarja je bila 18.169 tolarjev (17.211 v gospodar- stvu in 22.293 v negospodar- stvu). Ali se z njo da preži- veti? Št. 12-26. marec 1992 komen "!"iramo Odgovornost starševstva Leta 1910 razglašen 8. ma- rec za praznik žensk, njiho- vega boja za uveljavitev vo- lilne pravice, možnosti vključevanja v politično in družbeno življenje, je že dve leti kasneje dobil svojo pro- tiutež - materinski dan. Le- tos obeležujemo 80-letnico praznovanja in poveličeva- nja dne, ki je bil uveljavljen kot antipod boju za enako- pravnost ter zagotavljanje možnosti, da tudi ženske v življenju usmerjajo svoje sposobnosti še kam drugam kot v materinstvo in gospo- dinjstvo. Večina žensk si tudi danes želi postati mati - a na mate- rinstvo iz prejšnjega stoletja ne prisegajo več. Vse več je tudi moških, ki želijo biti očetje, ne družinski pogla- varji. Po vzorcu moško-sre- diščne kulture, ki je glede na raziskave zadnji dve deset- letji še vedno močno uveljav- ljena, je moški nosilec razu- ma, ženska pa čustvenosti. Razmere v svetu so seveda močno različne. Razvita Evropa, v katero želimo čim- prej priti, prednjači v zago- tavljanju možnosti za enako- pravnost obeh spolov na vseh področjih, v Sloveniji pa... Udeleženci javne tribune Ženska in politika so se stri- njali, da v Sloveniji še nikoli ni bilo vključenih v politiko tako malo žensk kot danes, pol stoletja zatem, ko so žen- ske v medvojnem času dobile volilno pravico. A, če bomo hoteli v državi krojiti otro- kom in staršem prijazno po- litiko, politiko, ki ne bo sa- mo vzvišeno prisegala na vzgojo otrok v zdrave ljudi, bomo morali ob tem zago- tavljati vsaj najosnovnejše pogoje in možnosti. Kako vzgojiti zdrave ljudi, če zmanjkuje denarja za zdravo prehrano otrok, če živijo Celjska Mlada iniciativa pri SDZ-Narodno demokratski stranki je v ponedeljek pripravila javno tirbuno Ženska in politika s kulturno prireditvijo ob materinskem dnevu. V kulturnem programu so ob mešanem pevskem zboru celjske Kovinotehne nastopili recitatorji tmoveljske Zarje ter Boštjan Vidmar in Aleš Hribernik. Javne tribune, ki jo je vodil predsed- nik MLIN-a Peter Volasko, so se udeležili profesorica na Fakul- teti družbenih ved dr. Maca Jogan, predsednica sveta SDZ-NDS in županja ljubljanske občine Center mag. Alenka Žagar-Slana ter domžalski župan in poslanec slovenskih krščanskih demo- kratov v republiški skupščini Ervtn Anton Schwarzbartl. Trije uvodničarji so položaj ženske v politiki in nasploh v družbenem življenju orisali glede na svoje družbeno in poli- tično prepričanje, precej odziva pa je bilo tudi med obiskovalci v dvorani. \ v umazanem in nezdravem okolju in če je zimski bazen v prenekateri občini po- membnejši od izgradnje otroškega vrtca? Morda tako, da se v politi- ko vendarle številčnejše vključujejo tudi ženske? Morda pa tako, da matere naredijo prvi korak k svoji emancipaciji in boljši pri- hodnosti svojih otrok s tem, da se odpovedo prazniku. Materinski dan naj v Slove- niji zamenja dan staršev - kajti odgovorno staršev- stvo je tisto, ki je za razvoj otroka pomembnejše od od- govornega materinstva. IVANA STAMEJČIČ Poslanci ne vedo za očitke Poročali smo že o zdrahah med strankami v mozirski občini, ko so predsedniku izvršnega sveta Alfredu Bo- žiču očitali, češ da samovoljno ravna s proračunskim denarjem. Nekateri so pričakovali, da bodo o tem govorili tudi na ponedeljkovem zasedanju mozirske občinske skupščine, pa niso, ker menda poslanci o spo- ru v občinskem vi'hu niso seznanjeni. Tudi zato so ustanovili posebno skupščinsko komisijo, ki bo pripra- vila analizo o tem, kaj se pravzaprav dogaja, opredeli- la pa bo tako delo župana Andreja Presečnika kot predsednika občinske vlade, Alfreda Božiča, ki je žu- pana na skupščini obsodil češ da ne ve, kaj se dogaja v njegovi hiši. Kot vse kaže bodo poslanci mozirske občinske skupščine vprašanja morebitne nezaupnice obravnavali na nasledil jem zasedanju. J. V. Protestna zapora deponije na Ložnic Krajani Ložnice bodo v sredo, 1. aprila zaprli ob- činsko komunalno deponijo na Ložnici. Zapora bo velja- la za nedoločen čas. Za takšen ukrep so se kra- jani odločili, ker so po njiho- vi oceni izkoristili vse druge možnosti, s katerimi so opo- zarjali na ta velik nerešen problem v svojem okolju. Deponija je po njihovih po- datkih polna že dve leti, ven- dar inšpektorji doslej šej ukrepali. Deponijo na ^ niči bodo odprli potem, bodo dobili jasna zagoto' o dokončni sanaciji in n zaprtja sedanje deponije Istočasno terjajo tudi govore na vprašanja, kji kdaj se bo gradila nova ponija, kako bo s financ njem in kam se bodo odla odpadki po zaprtju obsto deponije. Avtocesta in fige v žepu Izjave, ki jo je prejšnji teden dal za Novi tednik minister za ceste Marjan Krajnc, češ da bi z gradnjo avtoceste lahko začeli po planu, če ne bi težav povzročali varstveniki okolja, je še en dokaz, da lahko prenekateri naši mini- stri brez sleherne odgovornosti govori- jo, kar se jim pač zljubi. KOMENTAR Že nekaj časa je jasno, da denarja za pričetek del ni in da ga še lep čas ne bo, če nam na pomoč ne bo priskočil tuji kapital To pa se doslej še ni zgodi- lo. Če pa bomo čakali na svoj denar, potem avtoceste vsaj še deset let ne bo. Nikakor se ob tem ne moremo znebiti občutka, da jim nekateri zapleti, ki se pojavljajo na našem območju, v Ljub'- Ijani celo čisto ustrezajo. Imajo vsaj izgovor, zakaj z gradnjo avtoceste za- enkrat še ne bo nič. Ob tem pa je treba jasno povedati, da si je gospod Krajnc to, da pričetek gradnje ovirajo var- stveniki okolja, gladko izmislil. Var- stveniki okolja v Savinjski dolini pro- blematike avtoceste sploh nimajo v nobenem svojem programu, poudar- jajo pa kvečjemu to, da avtocesto po- trebujemo, če ne želimo ostati osam- ljeni otok v Evropi, odrezan od vseh pomembnih prometnih poti. Za to je pač treba žrtvovati nekaj hektarov zemlje. Je pa res, da so svoje pomisleke izrekli arheologi. Trasa ceste je na- mreč speljana čez rimsko trdnjavo pri Ločici ob Savinji. Arheologi zagovar- jajo svoje mnenje in se seveda ne stri- njajo, da bi ostanke rimske trdnji prekrila cesta, pri tem pa poudarj, da bi znanstveno neoporečna izko\ vanja tako velike površine in zapk\ ne problematike zahtevala desethi terenskega dela z odlično usposob no ekipo, zato pa bi potrebov ogromno denarja. Čudno ob vsem i pa je, da na občino v Žalec doslej i prejeli nobenega uradnega do} s stališči Zavoda za varstvo naravn kulturne dediščine, saj je predvid trasa avtoceste že dolgo znana, a: ologi pa za to najdbišče že dolgo v(\ saj so prva izkopavanja opravili žt koncu prejšnjega stoletja. Vsekakoi se bo treba enkrat dokončno odlo kaj je pomembnejše: rimsko najdbi ali sodobna cesta. Povsem jasno pi da tudi napredka ni brez žrtev. JANEZ VEDEL Slovenska nacionalna stranka tudi na Štajerskem Danes ob 17. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju ustanovni zbor Slovenske nacionalne stranke za štajersko regijo. Ob tem bodo pripravili še širšo predstavitev stranke, gost večera pa bo predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Menedžerski forum Rogaška 92 Konec minulega tedna se je v Rogaški Slatini zbralo okrog šestdeset slovenskih menedžerjev. Tokrat so prireditelji name- nili srečanje prestrukturiranju slovenskih podjetij. Prvi dan foruma, ki se je pričel s kar petumo zamudo, so govorili o preo- bratu v poslovanju slovenskih podjetij kot prvemu koraku na poti k svetovno uspešnim podjetjem in ugotovili, da bo proces prestrukturiranja pri nas trajal več let, če ne že celo desetletje. Udeleženci srečanja so se seznanili še s praktičnimi primeri preslruktiriranja in racionalizacije v nekaterih uspešnih slo- venskih podjetjih, v soboto pa so, žal V redkim med njimi, naše izobraževalne ustanove predstavile svoje programe in načine izobraževanja menedžerjev. JŽ Regija demokratov Pred tednom dni so se v Šentjurju pri Celju sestali predstavniki občinskih od- borov Demokratske stran- ke iz Celja, Laškega, Mo- zirja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarij in Žalca. Ustanovili so Štajersko ko- ordinacijo demokratov. Gre pravzaprav za po- skus regijske povezave čla- nov Demokratske stranke Slovenije, da bi še pred vo- litvami uskladili svoje de- lovanje na celjskem ob- močju, obenem pa tudi za eno prvih pobud, iz katere naj bi v skladu s 143. čle- nom ustave RS zrasla na Celjskem nova, širša samo- upravna lokalna skupnost. BP Lakota na vratll v poslanskem klubu celji ga občinskega odbora sloi skih krščanskih demokn so na zadnjem skupščinsl zasedanju vložili poslajj pobudo za čimprejšnje odj javne kuhinje v Celju. Po besedah vodje poslani ga kluba SKD Majde Slokar zaradi gospodarske krize dneva v dan več ljudi v \ stiski. Povsem brez lai krivde so se znašli na i preživetja in v Celju raste vilo ljudi, ki ostajajo lačni nimajo denarja niti za na hrane. Krščanski demok zato zahtevajo, da prisi občinski upravni organi ; učijo možnosti za čimprej odprtje javne kuhinje, kje ljudem v stiski nudili vsaj memo toplo hrano. Dostopnost konjiških upravnih organ Konjiški izvršni svet j« svojem zadnjem zasedi sprejel odredbo o razporec delovnega časa v upravnih ganih občine. S 1. aprilom čenjajo z delom vsak dan c uri in delajo do 15. ure, ri ob sredah, ko bodo delal 16. ure ter ob petkih - dc ure. Uradne ure bodo enake lovnemu času, razen v vsel špekcijskih službah, kjei srede namenjene delu na renu. II PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE IVliloševič: Seslja najbolj cenim... Med vsemi opozicijskimi li- derji najbolj cenim Seslja, ker sodim, da sta on in njegova Srbska radikalna stranka fi- nančno neodvisna od tujine. Šešelj poleg tega ne spreminja svojih političnih stališč tako kot nekateri njegovi kolegi iz drugih opozicijskih strank. Ta izjava Slobodana Miloševiča iz sicer obširnega intervjuja Ilustrovani politiki bo prav gotovo dvignila največ prahu na srbskem političnem prizo- rišču. Razlog seveda ne bo lju- bosumnost, saj je Šešelj poleg Miloševiča že dalj časa najbolj pogosto citiran v režimskih medijih. Če že zanemarimo pomankanje vsakršne taktič- nosti zaradi takšnega predsed- nikovega opredeljevanja, pa vsekakor ne gre prezreti dej- stva, da je tokrat z najvišjega mesta ponovljena obtožba, da opozicijo financirajo CIA, Va- tikan in sploh vsi, ki jim ni pri srcu Srbija (čitaj: sedanji re- žim). Še manj drži trditev, da Šešelj ne spreminja svojih po- litičnih stališč, o tem kakšen spreobrnjenec je, pa priča dej- stvo, da je bil najprej najbližji Draškovičev sodelavec v SPO, da je zatem ustanovil Srbsko četniško gibanje in bil najbolj ogorčen Miloševičev nasprot- nik, da je to gibanje pozneje preimenoval v Srbsko radikal- no stranko in da mu sedaj v srbski skupščini ploskajo edino poslanci vladajoče stranke. Morda pa ga je Milo- ševič vzljubil zato, ker enako kot on ne skopari z obljubami, čeprav do sedaj ne eden ne drugi nista še nobene izpol- nila. Sicer pa je v Beogradu in sploh v Srbiji trenutno največ- ja uspešnica kaseta s posnet- kom intervjuja vladike banat- skega Atanasija Jevtiča Neod- visnemu TV studiu B. Čeprav sta od tega dogodka minila že dva tedna, ljudje še vedno ne morejo priti k sebi zaradi pre- tresljivo poštenih in iskrenih besed tega cerkvenega dosto- janstvenika, ki ga štejejo za enega najbolj izobraženih v cerkvenih krogih. Vladika je brez dlake na jeziku neusmlje- no kritiziral srbski režim, zla- sti pa Miloševiča, vendar na povsem drugačen način kot to sicer počenjajo opozicijski li- derji. Se več, nobeden med nji- mi si še ni upal izreči takšnih obtožb na Miloševičev račun, predvsem pa ne tako preprič- ljivo. Miloševič je zlovešč, oblastniški in nevaren človek. Čim prej bo odšel, bolje bo za to ljudstvo. To mu sporočam kot Srb, kot človek menih in nič mi ni mar kaj »oni« poreče- jo. Miloševič je izdajalec. Kaj so Miloševič, Adžič in drugi mislili, ko so začenjali to voj- no, ki ni bila le umazana, am- pak takšna, da smo ostali po- raženi in osramočeni. Šešlju svetujem, da pusti na miru to ljudstvo in mu neha soliti pa- met ... Tako je govoril vladika Jevtič, Miloševič pa kljub vse- mu najbolj ceni prav Seslja... ŠTEFAN NOVAK St. 12-26. marec 1992 7 Proga izgubljena, ne vrne se noliena Denarja za obnovo proge Stranje - Imeno ni, zato Itar ukinitev? »železničarji smo prav gotovo zadnji za ukinitev porge Stranje-Imeno, saj še danes čutimo kako nam manjka bivša proga Vele- nje-Dravograd«, pravi šef celjske železniške prometne sekcije, Franci Pešec. Razlogi za ukinitev proge s starim, dobrim »Kumrovča- nom« - po nekaterih virih že s 1. junijem - niso zaradi njene nepotrebnosti, pač pa so- dijo v poglavje svete preproščine. Z obnovo 14 kilometrov proge primanjkuje 114 milijonov tolarjev, zato naj bi jo preprosto ukinili. Kaj to pomeni in kakšne posledice lahko prinese? Prizadeti občani se upravičeno razburjajo. Gre za gospodarsko najmanj razviti, južni del šmarske občine, ki je tudi demografsko ogro- žen, gre, nadalje, za občutljivo obmejno ob- močje dveh držav. Gre za turizem v Atomskih toplicah, za eno redkih večjih gospodarskih dejavnosti tega območja. Gre za medržavno progo, ki so jo na Hi-vaškem, od Zagreba do Kumrovca, že temeljito obnovili. Gre pa tudi in predvsem za ljudi, za več sto dijakov in zaposlenih, ki se iz tega zakotnega konca vsak dan vozijo v šolo ter v službo. Mes Stranjem in Bistrico ob Sotli delovnih mest tako rekoč ni. Celjski železničarji so prav tako.ogorčeni. »Ukinitve ne moremo dopustiti, vlaki so vse- skozi dobro zasedeni. Ta proga je bila vselej tudi pomožna železniška povezava med Zida- nim mostom in Zagrebom. Ne znam si pred- stavljati, kako bi jo sploh lahko zaprli. Po eni strani želimo v Evropo, po drugi bi proge kar ukinjali«, pove Franc Pešec. Opozori tudi na že več let nepokrite izgube slovenskih želez- nic. Na progi, ki naj bi jo ukinili, vozi dnevno tudi dobro zaseden meddržavni vlak iz Vele- nja preko Celja in Kumrovca do Zagreba in nazaj. Proga je posebnega pomena tudi za Zdravi- lišče Atomske toplice, kjer imajo zato kar dve železniški postajališči. »S turističnega vidika je za nas lahko ukinite\*zelo neugodna«, pravi direktor Boris Završnik. »Zlasti v sezonskih mesecih je velika dnevnih turistov, še zlasti iz smeli Kumrovec-Zagreb. To je za nas močno zaledje, tam smo močno prisotni tudi s turi- stično propagando. Ko sem gledal železniški plan investicij je tam predvidena obno-^a pro- ge Stranje-Imeno, zato ne vem, kaj je res«. V Železarni, EMO, Topru, Metki, Železni- škem podjetju, Elegantu ter drugih celjskih in šentjurskih podjetjih, kjer je največ delavcev iz obsoteljskega konca, še ugotavljajo posledi- ce mogoče ukinitve proge. Presenečeni so tudi v Železarni Štore, kjer je direktorjev namest- nik, Gorazd Tratnik, že opozoril, da lahko pride do težav. V železarni je veliko delavcev iz Obsotelja. Tudi v celjskih šolah in šentjur- ski kmetijski šoli niso ravno navdušeni. Prva pa se je na svoji zadnji seji oglasila šmarska vlada, ki je opozorila na posledice mogoče enostranske ukinitve večdesetletnih tokov. Posledice, izražene v številkah, še seštevajo, od ministrstva za promet in zveze pa so zahte- vali pojasnila v najkrajšem roku. V začetku tega tedna smo povprašali še to ministrstvo. »Odločitev o tem nikakor ni spre- jeta«, je povedala Nevenka Gogala. »Ministr- stvo in z njim slovenske železnice so vsekakor Odpravili smo se na »dijaški« in nato še na »delavski« vlak med Celjem in Kumrovcem. Govorili smo tudi s krajani - potniki iz Bistri- ce ob Sotli, zadnjega večjega središča v juž- nem delu občine, od koder imajo do šole ali delovnega mesta v Celju kar 52 železniških kilometrov. Toda kakšnih! Iz tega kraja na sončni strani Alp se najprej odpeljejo ali od- pešačijo čez cestni mejni prehod v Kumrovec na Hrvaškem. Od tam potujejo do Inienega, kjer se čez železniški mejni prehod vrnejo v Slovenijo. Potem Podčetrtek, dve postajališ- či v Atomskih toplicah, Sodna vas, Pristava, Stranje, Šmarje.. Popoldan pa spet nazaj, dan za dnem. Tudi prav poceni niso takšna dolga popotovanja, avtobusne zveze pa so slabe. Ali tisti, ki se igrajo z usodo te prometne žile to sploh vedo? Morda ne, kajti Ljubljana je da- leč, veliko pa je tistih, ki mislijo da je središče sveta. zainteresirane za ohranitev proge«. Najprej bo imela besedo republiška inšpekcija, ki bo to progo pregledala, nato vlada, končno pa bo odločal parlament o amandmajih k proračunu in koliko denarja bo odmerjenega za vzdrže- vanje železnic, tolažijo. In če ne bo dovolj »zainteresiranih za ohranitev proge«? Iz dosedanjih izkušenj velja zares le ena sama: proga izgubljena, ne vrne se nobena. BRANE JERANKO Slovenija ima prednosti Tako je dejal župan celj- skega partnerskega mesta Grevenbroich Hans Gottfri- ed Bernrath, ki si je med sejo vzel kar uro časa za pome- nek o novih časih v Evropi in o sodelovanju med Celjem in Grevenbroichom. Gospod Bernrath jc na- mreč tudi predsednik za no- Piše 2 DRAGO MEDVED tranjo politiko v Bundesta- gu, predseduje pa tudi vr- hovnemu združenju nemških mest. V Celju je bil že več- krat, je član stranke SPD, nacisti pa so med prvimi Nemci internirali njegovega očeta v Dachau, kjer je umrl, mati pa je na srečo preživela v nekem drugem zloglasnem taborišču. »Slovenija uživa na Zaho- • du velike simpatije. Ljudi poznamo, saj jih mnogo živi tu pri nas. Vaša pokrajina jc lepa, zelo je raznolika, lahko razvijate turizem, saj imate še ohranjene nekatere prede- le, ki jih diiigje ni več.« Kako ste gledali na spre- membe pri nas, zlasti v mi- nulem letu? »Nekatere stvari smo poz- nali že od prej in smo razu- meli težnje Slovenije po osa- mosvojitvi. S priznanjem Slovenije in Hrvaške ni bilo dileme, saj smo bili mi tisti, ki smo hoteli čimprejšnje priznanje. Toda pred do- končno odločitvijo smo spo- štovali tudi poskuse tistih, ki so se zavzemali za ohranitev jugoslovanske skupnosti. Na začetku se je kaj takega tudi nam zdelo še normalno. Da pa se je vse razvijalo tako, kot se je, čutimo tudi mi ne- ke vrste soodgovornost.« Kako si predstavljate na- daljnji razplet dogodkov na prostoru nekdanje Jugosla- vije? »Ko bodo premagane naj- večje težave, ki so in še bodo nastale z dokončnim razpa- dom Jugoslavije, se bo na njenih nekdanjih tleh razvila neke vrste gospodarska zve- za ali skupnost. Ta skupnost bi lahko bila nekega dne del EGS. Grčija je že, kmalu bo tudi Turčija, Albanija se bo vključila v vašo skupnost in potem bo šel razvoj hitro na- prej. Ko je Portugalska pri- šla v EGS, je bila na enaki razvojni stopnji kot je danes Slovenija in vsi tukaj so se prijemali za glavo: za božjo voljo, zdaj pa še Portugal- ska! Ampak pridobili smo vsi. Portugalska pa je dvigo- vala svoj družbeni proizvod za 15'/!) letno. Na vaše vklju- čevanje v evropske gospo- darske tokove gledam z opti- mizmom, saj Slovenija ni primerljiva z drugimi vzhod- nimi državami, ker ima bolj- še izhodišče.« Kako komentirate očitke, da Nemčija prevzema vodil- no vlogo v Evropi in da svetu grozi Četrti rajh? »Vsak nemški demokrat se ob takih očitkih počuti ne- koliko prizadetega. Toda vsak politično misleči človek ve, da je bila združitev Nem- čij nekaj naravnega. Nena- doma je 80 milijonov Nem- cev spet skupaj, to pa Zahod nekoliko vznemirja. Toda to se je zgodilo tudi v času, ko praktično ni več meja. Vemo, da bo morala Nemčija še ka- ko prispevati k miru in že sedaj vse usklajujemo v ok- viru dvanajsterice in drugih institucializiranih oblik, ki jih pozna Evropa.« Ob katerih problemih se Nemčija najbolj ukvarja sa- ma s seboj? Na prvem mestu je razvoj vzhodnega dela države, dru- gi problem je velika imigra- cija, saj se v Nemčijo letno doseljuje 800 tisoč do milijon ljudi. Največ priseljencev je iz nekdanje Sovjetske zveze in Romunije, pa tudi iz Azije. Priseljenci iz nekdanje Sov- jetske zveze, ki so nemškega rodu, dobijo državljanstvo takoj. Za ubežnike s Hrvaške ni dileme, saj je tam vojna. Priseljenci se morajo izobra- živati. Večji problem so azi- lanti, teh je 500 tisoč in jih je treba temeljito preverjati. Le 7 do 87o jih dobi politični azil, saj mnogi pridejo zaradi drugačnih vzrokov in stisk. To so predvsem sovjetski Ži- djc in Etiopci. Samo Etiopija ima dva milijona beguncev, njihovo problematiko rešu- jemo v okviru Evropske skupnosti. Čc so begunci izo- braženi, jim je treba omogo- čiti ustrezno delo. To so pro- blemi, pravzaprav ne bi smel Hans Gottfried Bernrath tako reči - to so le naloge, ki jih je treba bpraviti.« Predsedujete vrhovnemu združenju nemških mest. Na katerih področjih nemška mesta sodelujejo med seboj? »Predvsem na področju zakonodaje in komunalne uprave, energetike, urejanja prostora, ekologije... Pri nas je recimo tako, da mora- jo podjetja, ki upravljajo z energijo (elektrika, plin, voda), mestom plačevati pri- stojbino, da so lahko na nji- hovem ozemlju. Večkrat pri- de tudi do sporov na davč- nem in finančnem področju med deželami in zvezo. Veli- ko sodelujemo tudi pri reše- vanju stanovanjske proble- matike za priseljence. Za zdaj ne širimo zazidalnih po- vršin, zapolnjujemo notranji mestni prostor. Prometno in- frastrukturo bomo prepustili privatnemu financiranju, zlasti v vzhodnem delu dr- žave.« Kako gledate na odnose med Grevenbroichom in Ce- ljem in ali imate kakšno spo- ročilo za Celjane? V zadnjem času smo imeli stike bolj na deklarativni ravni. Nekaj stikov so pov- zročili dogodki v zvezi z ele- mentarnimi nesrečami, ko smo nudili materialno,, mo- ralno in finančno pomoč ob lanski vojni. Vsega bi lahko bilo več, za to so potrebne pobude. Predlagam, da se naslednjič srečamo v Celju, da bi nadaljevali začeto delo. Tudi zaradi tega, ker jc ena od perspektiv Slovenije v obojestranskem sodelo- vanju.« Št. 12-26. marec 1992 Otroci na oblasti Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje je pred novo premiero. Jutri, v petek, bodo namreč uprizorili Vi- tracovo delo Viktor ali otroci na oblasti. Delo je na oder postavil Franci Križaj. Bulvarska tragedija francoskega nadrealista Rogersa Vitraca v enem ve- čeru meščanske heroje raz- gali v navadne smrtnike. Po svežem prevodu Brane- ta Mozetiča je galantno razkrivanje meščanskih perverzij vzel v roke doma- či režiser ob asistenci Blaža Lukana. Sceno je zasnoval Marjan Ki-avos, junake je oblekla (pa tudi slekla) ko- stumografinja Cveta Mir- nik, za gib je poskrbela Lojzka Žerdin, premierno glasbo je pripravil Gregor Strniša. Z govorom se je ukvarjal Marijan Pušavec. In kdo so junaki igre? Silno pametnega devetlet- nika igra Tomaž Gubenšek, z njim pa imajo križe in težave Bogomir Veras, Ani- ca Kumer, Milada Kalezič, Darja Reichman, Miro Po- djed, Stanislava Bonisegna k. g., Marjan Bačko in Bru- no Baranovič. Vlogo velike dame, (prdulje) so zaupali gostji Vesni Lubej. MP Polis norikon in Šentjur o nekdanjem noriškem me- stu Polis norikon, poznoantič- nih višinskih utrdbah iz sredi- ne 6. stoletja, razprostrtih od Celja do Brežic, med katerimi je pomembno tudi arheološko najdišče na Rifniku, je v četr- tek v šentjurski knjižnici pre- daval profesor Radko Vodeb. S pomočjo diapozitivov je prikazal to pomembno arhe- ološko dediščino in hkrati opozoril na knjigo dr. Slavka Ciglenečkega. Predavanje so pripravile šentjurske knjižničarke s po- močjo tovarne Elegant in je bi- lo dobro obiskano, kar doka- zuje, da je knjižnica ena red- kih ustanov v Šentjurju, ki kulturo sploh še ohranja pri življenju. LŠ. Vsebina iz giobin Spremembe v družbi terjajo prenekatere preobrazbe tudi pri organiziranosti in vsebini dela Zveze kulturnih organi- zacij Celje. Vzemimo za primer celjsko Zvezo kulturnih organizacij, ki povezuje več kot petdeset kulturno umetniških dnaštev. Resda nekatere zgolj na papir- ju, so pa med njimi seveda društva, ki si zaslužijo več kot samo pozornost. Spet na dmgi strani se pojavlja vprašanje, ali v to asociacijo sodijo neka- tera društva, kot esperanto na primer. Prav tako se postavlja vprašanje povezovanja šolskih društev in nekaterih društev iz podjetij. Če vsa ta društva ozi- roma članstvo seštejemo, do- bimo podatek, ki pa je zgolj navidezen, da deluje v okviru ZKO Celje več kot pet tisoč članov. Kakšna naj bi bila torej vse- bina dela ZKO? Predsednik celjske Zveze kulturnih orga- nizacij Milan Bred je za minu- lo sejo Izvršilnega odbora pri- pravil nekaj izhodišč za obstoj kulturne dejavnosti in o novi organiziranosti. Med drugim predlaga izo- braževanje strokovnih delav- cev in članov društev, da bi ti lahko v nadaljevanju bili v oporo in pomoč pri organizi- ranju raznih prireditev, gosto- vanj in izmenjav nastopov. Po- seben poudarek naj bi veljal tudi izmenjavi z društvi v za- mejstvu. Prodaja storitev čla- nov zveze doma in na tujem bo morala postati normalna za- deva, saj se bo potrebno času prilagoditi tudi na drugih po- dročjih. Milan Brecl predlaga založniško - galerijsko dejav- nost, boljšo koordiniranje po- rabe prostorov in konec kon- cev bi bila naloga Zveze kul- turnih organizacij, da prevza- me svetovanje na finančno ra- čunovodskem področju. Orga- niziranje ogledov zanimivih kulturnih dogodkov doma in na tujem pa bi moralo biti že kar samo po sebi umevno. Prav tako si mora Zveza, če hoče graditi na kakovosti, pri- zadevati za čim večje število zares dobrih sestavov in z nji- mi celjskemu občinstvu ponu- diti abonma. Zanimiva pa je tudi pobuda, da bi si Zveza kulturnih orga- nizacij morala s svojimi člani pridobiti nazaj v upravljanje Narodni dom, saj je bil ta zgrajen za razvijanje kulturne dejavnosti, ali pa Celjski dom. Večina dejavnosti bi se lahko v takem centru kot je Celje do- bro razmahnila, seveda, če bi ji bile naklonjene tako gmotne kot prostorske možnosti, ven- dar zgolj za kakovostno po- nudbo. Zato bi bilo v prihod- nje bolje govoriti o manjšem številu društev in manjšem številu ljubiteljskih delavcev, pa o boljši ponudbi, organizi- ranosti in obisku zares kako- vostnih prireditev. Vse pa je potrebno skrbno začrtati in razmisliti, kaj bo ljubiteljski kulturi navrglo kakšen tolar in kaj ne in kaj jo bo uveljavilo doma in na tujem, kaj pa mor- da pahnilo v propad. MATEJA PODJED Koncert Celjskega okteta Jutri zvečer se bo v dvorani Narodnega doma v Celju z letnim koncertom ponovno predstavil Celjski oktet, ki ga vodi Franjo Bobinac. Pevci skupaj poustvarjajo že trinajsto leto, jutri pa bodo zapeli v zasedbi Vencelj Ferant in Janko Rode (prvi tenor), Peter Hudohmet in Tomaž Pavlin (drugi tenor). Drago Zorko in Hugo Ograjenšek (bariton), Filip Simoniti in Franjo Bobinec (bas) ter kot gostja Andreja Zakonjšek. Koncert bodo začeli z odlomki iz maše skladatelja Menagerja, nadaljevali z Mozartovima skladbama Ave Verum in Wiegenlied. Glavnino koncerta bodo predstavljale skladbe slovenskih skladateljev in slovenske narodne, program pa bodo popestrile tudi črnske duhovne pesmi. Slfica za Tomaža Gubenšica če ga boste videli, visokega, potegnje- nega fanta, ki dobrodušno zre v svet, ki z žametnim glasom vljudno pozdravi in se naslednji hip fantalinsko zasmeje, s kratko pristriženimi lasmi, ali, na pra- gu pomladi, z rdečo kapo s ščitnikom na glavi, potem ste lahko prepričani, da je pred vami Tomaž Gubenšek. Še do nedavnega je bil študent AGRFTV, smer igra, cilj neznan. Lani je prejel študentsko Severjevo nagrado za vlogo Octava v Življenju playboyev ter za vlogo prefekta v predstavi Kaj je res- nica. Čeprav je igro diplomiral letos, je nastopil že v štirih predstavah ljubljan- ske Drame in drugih gledališč, povonjal je film in ugotovil, da ga tudi ta mika, konec marca, ko bo v Celju premiera predstave Viktor ali otroci na oblasti, v režiji Francija Križaja, pa bo na celj- skem odru nastopil v vlogi devetletnega fanta. Tomaž pravi, da igrati devetletni- ka ni tako težavno, težje je bilo na aka- demiji igrati petdesetletnika, ker sam še nima izkušenj, kako je, ko na plečih nosiš peti križ. Prihodnje mesece bo Tomaž nastopal v SLG Celje, potem pa... Čeprav Celjan, si je za stalno bivališče določil Ljubljano. Njegov nemirni duh še ne ve, kje se bo ustalil. Ve, da bo skušal vsako leto obi- skati Francijo, ki ga privlači in kjer se počuti že na nek način domačega. Morda ga bo ponovno zaneslo v igralsko poletno šolo, tako kot ga je enkrat v Parizu že. In tam je bilo noro. Veliko se je naučil, vse je bilo drugače, spoznal je veliko novih obrazov. Če bo sreča mila, in denarnica polna, se bo sedem mladih igralcev, ki so se spoznali v Parizu, kmalu srečalo v Kairu. Kdo bi si pred leti mislil, da bo pesmi in prozo pišoči gimnazijec zajadral v igralske vode? In po drugi strani, kdo ne bi takrat, pred osmimi leti, ko je 4. b gimnazije Celje uprizoril Orwellovo delo 1984, v katerem je Tomaž zaigral glavno vlogo, pomislil: »Tale fant bi pa lahko postal igralec!« Svoja občutja in misli Tomaž še danes prelije na papir. Beseda mu lepo teče, misli zavija v plašč nerazumljivosti tiste- mu, ki v poeziji vrednoti le rimo. Toda, da bi svoja dela kje objavil, o tem ne razmišlja. Prizna, da je verjetno za to prelen. Pozimi je napisal, kot sam pravi, neke vrste epsko pesnitev Potovanje na južni pol. V mislih se mu plete želja, da bi z besedo napravil nekaj takšnega, kot je Vivaldi z notami v Štirih letnih časih. Udejanjenje prepušča času, navdihu... Umetnost mu je bila zapisana v popot- no palico ob rojstvu, čeprav ne vem, ali verjame v usodo. Vedno se je spraševal le o smislu življenja... Kadar je bil otožen, se je oblekel v črno, drugič, ko je bil razposajen, sta to ponazarjala njegov smeh in njegova obleka. Še danes je tako, zagotavlja. Nič na Tomažu Gubenšku ni običajno, in posebej - nič navadnega ni v njem. Mimogrede, tudi glasbeno šolo je obisko- val, mislim, da je igral klarinet. Pa je za to že davno zmanjkalo časa. In časa bo vedno manj. Vožnja na rela- ciji Ljubljana-Celje, pa nastopi, vaje in ostalo bo v prihodnjih mesecih zapolnilo njegovo življenje. Ob nedeljah pa pranje, likanje, kuhanje, morda čas za jogging. Pa kakšna pesem. Klepet. Morda celo nastop. Toda če človek najde v življenju delo, ki postane užitek, je našel zaklad, ki ga marsikdo ne najde vse življenje. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Kovaču železo poje V foyerju celjskega gledališča so minuli petek odprli razstavo svečnikov, ki jih je avtor Aleksander Kovač zvaril iz železnih odkovkov in jim vdihnil obliko in življenje. Razstava je nastala skupaj z Galerijo Ilirije Vedrog iz Ljubljane. Aleksander Kovač se v Celju predstavlja z več kot dvajsetimi svečniki, ki so pred številnim občinstvom izzvali navdušenje iP laskava priznanja, Kovač pa se je na razstavi predstavil tudi kot pevec. Otvoritev je bila prijeten kulturni dogodek, ki ga je z odlomkom iz Levstikovega Martina Krpana obogatil dramski igralec Marjan Bačko, igral je Godalni trio Celjskega godalnega orkestra, s kitaro pa je nastopil Brane Bauter. Razstava svečnikov - skulptur, odprl jo je celjski župan Anton Roječ - bo na ogled do 1. aprila. M. PODJED, Foto: E. EINSPIELEP ZAPISOVANJA To Čudovito mesto »o, Goga, Goga, čudovito mesto!« Tako v famozni drami z naslovom Dogodek v mestu Gogi kliče njen avtor Slavko Grum; in potem še mnogi za njim - vse od Koruna preko Hočevarjeve do Freya. Goga kot simbol provincialne zato- hlosti, kot pimer »breztelesne telesnosti«, če uporabljamo postmodernistično govorico devetdesetih, kot zakoten ko- tiček alpskih sanjarjenj v »ča- su brez teže«, če si izposodimo Habermasa ali pa kot Sloveni- ja oziroma Ljubljana v obdob- ju po desetdnevni »vojni«. Ko je to Grumovo mojstrovino na oder ljubljanske Drame po- stavljala Meta Hočevar, še niti sanjali nismo, da nas bo kdaj doletela kakršnakoli agresija, si niti v mislih nismo pred- stavljali, da bo Ljubljana »ne- kega lepega dne« postala me- sto »izpraznjenih gradič«, kot je v zbirki Odjedanje božjega zapisal Milan Dekleva; ko je v prostorih Minoritske cerkve v Mariboru nastajala najno- vejša predstava Dogodek v mestu Gogi Damirja Zlatarja Freya, je bilo vsem že poma- lem jasno, da je s slovensko metropolo nekaj zelo hudo na- robe, da se mesto »razvija« v obratni smeri kot bi sicer pričakovali, da je mesto posta- lo le še semantični pojem, ki z aktualnimi dilemami vsak- danjega življenja nima več ni- kakršne zveze, da je Ljubljana samo v nekaj mesecih postala ena sama dolga in velika vas. Da je Ljubljana v resnici po- stala Goga. Ko se v Gogo vrne glavna junakinja Hana, jo vsi »domo- rodci« pričakajo z odprtimi usti in očmi domala na pecljih, vsak njen gib, vsako njeno po- tezo, vsako njeno besedo spremljajo frenetični zvoki raznoraznih ohojev in ahajev; če bi Goga premogla medije, se pravi časopise, revije, radio in televizijo, bi njeno vrnitev v rodno mesto spremljal obve- zen medijski pomp, kot se je zgodilo npr., ob vrnitvi Andre- ja Rota in drugih vrlih Argen- tincev. Tako kot je Goga, skratka, padala na vdore tuj- cev, tako kot se je Goga vedno Piše Tadej Čater znova vznemirjala ob vsaki še najmanjši spremembi, tako kot je npr. dolino Šentflorjan- sko zmotil popotnik Peter, ta- ko se pred koncem stoletja in tisočletja vedno bolj zapira vase tudi naše glavno mesto. Ljubljana se je iz prestolnice spremenila v vas, Strgar pa je samega sebe potisnil s pozicije župana glavnega mesta v va- škega veljaka, kakršnega je v Butalcih opisoval že Milčin- ski - ročce in vrtovi, rožce in vrtovi. Če so še pred letom ali dve- ma najstniki lahko uživali v nočnem življenju klubskega tipa, pa na ulicah in ob reki, ki deli »metropolo« na dva dela, potem z novimi županovimi ukrepi tega več ne morejo. Od- kar so ukinjeni nočni mestni avtobusi, odkar je treba pre- žurati celo noč, da bi se lahko v miru in spokojni odpravili na jutranje spanje, je nočno življenje v Ljubljani zamrlo. Ker pa »najjači ostaju«, kot poje Neca Falk, je Ljubljana ob zgodnjih jutranjih urah polna domala tako kot ob naj- hujših prometnih špicah. Kaj je dosegel župan?Preprosto to, da je mlade, v glavnem najst- nike prisilil žurati celo noč,l namesto, da bi obdržal avtoi buse, ki so jih razvažali še ne- kaj ur po polnoči. Namesto, da bi se spravil nad dealerje, ki jih po dvoriščih ljubljanskih gimnazij kar mrgoli, se je spravil nad njihove žrtve. Ali kot pravi staro slovensko re- klo: »Loti se najšibkejšega!« Kakorkoli že, če je Grum klical Gogi, potem lahko mi danes slovenski prestolnici: O, Ljubljana, Ljubljana, čudovi- to mesto!« Št. 12-26. marec 1992 Po sili župan? Jože čakš: »Če ne bo šlo, se bom pač poslovil. Pred dobrimi tremi tedni so šmarske po- litične stranke končno našle človeka, s či- gar pomočjo so rešile nekajmesečno parla- mentarno krizo, krmilo šmarske občine pa je po natanko desetih letih zopet prevzel Smarčan, Jože Čakš. S privolitvijo v prevzem županske funk- cije je Čakš sicer ustavil dolgotrajna prere- kanja v skupščinskih klopeh in med stran- kami, sebi pa je, če je verjeti njegovemu zatrjevanju, naredil bolj medvedjo uslugo. Po srcu in duši je kulturnik in to tudi name- rava ostati. Takoj po odhodu Franca Potočnika se je med imeni za njegovega naslednika pojavi- lo tudi vaše, vendar ste takšna namigovanja odločno zavračali. Kaj se je zgodilo v zad- njih treh mesecih, da ste spremenili svoje mnenje in pristali na kandidaturo? Saj mi kaj drugega niti ni preostalo. Res nisem imel nikoli političnih ambicij, še naj- manj sem si želel županske funkcije. Zato, ker sem vso zadevo ves čas jemal in jo jemljem še sedaj zelo resno in odgovorno. Potem pa je prišlo do tiste koordinacije vseh političnih strank v občini, na kateri so me prepričali. Če ne bi pristal na kandida- turo bi, tako se mi vsaj dozdeva, moral skupščino še lep čas voditi kot podpredsed- nik, pa še brez pomočnika bi bil. Tudi od- stopiti nisem mogel, saj poslanci mojega odstopa verjetno ne bi sprejeli. Konec kon- cev mi je veliko pomenila enoglasna podpo- ra strank, tudi zunajparlamentamih. Kaj, če so vas stranke podprle samo zato, ker so v vas videle edini izhod v sili? Če je to res, potem niti ni najbolje, da sem župan. Vendar mislim, da so stranke iskale in v meni tudi našle predvsem človeka, ki ni obremenjen s sedanjostjo in preteklostjo. Nisem skrajnež, ne zatiskam si ušes pred dobrimi predlogi, četudi prihajajo iz na- sprotne strani. Smarska skupščina trenut- no potrebuje zmernost, predvsem pa veliko mero strpnosti in pripravljenosti za do- govor. V skupščino ste bili izvoljeni kot neodvis- ni poslanec, kasneje pa so začeli govoriti in pisati o vas tudi kot o članu Krščansko demokratske stranke. Nikoli doslej se še niste javno opredelili. Kam torej sodite? Ko so se začele demokratične spremem- be, so me vabili v Socialistično stranko in med Liberalne demokrate, vendar se takrat nisem hotel opredeliti za nobeno stranko. Čer bi že šel, bi šel h krščanskim demokra- tom, kamor po svetovnonazorskem prepri- čanju in nekaterih etičnih pogledih tudi sodim. V zbor združenega dela sem kandi- diral povsem nestrankarsko, a sem se kas- neje, pravzaprav že kar na začetku, vključil v stranko. Zaradi obveznosti v družini, pa v strankarskem življenju nisem deloval ve- liko. Torej, sem član slovenskih krščanskih demokratov, menim pa, da bom kot župan izhajal predvsem iz pozicij poslanca zbora združenega dela. Tako so me občani tudi izvolili. Bi vas stranke podprle tudi kot neodvis- nega poslanca? Ne vem, verjetno bi me. Kriza v šmarski skupščini se je začela zaradi nesoglasja med vašim predhodni- kom Francem Potočnikom in predsedni- kom izvršnega sveta Marjanom Aralico. Skraja so odnosi med njima izgledali sko- rajda idealno. Kakšni pa so odnosi med vami in Aralico? Tudi vi ste namreč bili med tistimi, ki so zahtevali njegov odstop. »Kaže, da politika res postaja del življenja družine Čakš. Ne bi sicer želel omenjati preteklosti, vendar naju z bratom, ki je član šmarskega izvršnega sveta, pač niso mogli vključiti kamorkoli. Pa čeprav sva Šmarčana z dušo in srcem.« Seveda se tega, da sem podpisal zahtevo za njegov odstop ne da skriti. K takšnemu dejanju pa so me predvsem privedla ostala imena, med katerimi je bilo tudi nekaj čla- nov izvršnega sveta. Z Aralico sva se o tem pogovorila in dogovorila, odnosi med nama so sedaj korektni. Upam in srečno želim, da do konca mandata ne bi prišlo med nama do hujših nesoglasij. Poslanci so že naveli- čani razprtij med vodilnimi funkcionarji. Zadeve morajo »klapati«, ne pa, da se po- Jože Čakš je rojen 10. maja 1954. Po Pedago- ški gimnaziji, ki jo je obiskoval v Celju, se je vpisal na ljubljansko Pedagoško akademijo in se še pred zaključkom študija zaposlil pri ta- kratni kulturni skupnosti v Šmarju. Iz nič je postavil na noge občinsko knjižnico, ki jo vodi še danes. Nekaj časa je bil tudi predsednik Bibliotekarskega društva celjske regije, še vedno pa je predsednik šmarske ZKO in do- mačega kulturnega društva. Od maja 1991 je direktor Delavske univerze Rogaška Slatina, od 2. marca letos, sam pravi, da je bila ura natanko 15 in 45 minut, pa je župan šmarske občine. Jože Čakš je tudi oče štirih otrok, najmlajši ima le tri mesece. tem na sejah skupščine razčiščujejo stvari, ki vanjo sploh ne sodijo. Prepričan sem, da se bova z Aralico znala pogovoriti. Tako, po moško. Je Marjan Aralica, ki je tudi poslanec Liberalno demokratske stranke, podpisal vašo kandidaturo? Da. In svoj podpis na usklajevalnem se- stanku strank tudi utemeljil. Tudi zaradi tega sem pristal na kandidaturo. Šmarska občina je interesno precej raz- cepljena. Ste prepričani, da boste lahko vozili med vsem čermi? Šmarska občina je res nekaj posebnega. Že od nekdaj so tukaj prevladovali različni interesi med razvitim zgornjim in manj raz- vitim spodnjim delom občine. Treba bi bilo prenehati s sponašanjem, kdo je komu kaj odžrl. Menim, da je pobuda Rogaške Slati- ne, da bi bila še pred uveljavitvijo lokalne samouprave kar celotna občina eksperi- mentalna, zelo dobra. V prehodnem obdob- ju bi namreč lahko marsikaj razčistili, saj bi nas, če bi prišlo do nove organiziranosti naenkrat, preveč udarilo. Je s tem, ko ste prevzeli županski stolček, šmarska kultura izgubila svoje najmočnej- še gonilno kolo, ali pa je občina dobila župana na visoki kulturni ravni? Želim, da bi bila raven povsod visoka. Včasih je to sicer težko, vendar bom storil vse, kar je v moji moči. Še naprej pa bom z dušo in srcem kulturnik. Dokaz, da je temu res tako, je tudi najnovejša predstava domače gledališke skupine BO, ki sem jo postavil na šmarski oder prav v času vseh skupščinskih prerekanj in moje izvolitve. Vas igralci in občinstvo, odkar ste župan, sprejemajo drugače kot doslej? Ne, za vse sem še naprej stari Jože Čakš. Večina mi želi, da bi tudi to funkcijo opra- »Brez podpore in razumevanja družine vsega tega ne bi mogel poče- ti. Otroci me vidijo vse bolj poredko, starejšemu sinu pa sem si upal priz- nati, da sem prevzel funkcijo župana šele potem, ko sem bil že izvoljen.« vil dobro, v zadovoljstvo vseh. Seveda je nekaj tudi takšnih, ki z mojo izvolitvijo niso zadovoljni, a se s tem ne obremenju- jem. Skušal jim bom dokazati, da se motijo. Sicer pa bomo šele na koncu videli, kdo je imel prav. Po vsem, kar ste povedali, bi lahko sodili, da je prevzem županovanja začetek in hkrati tudi konec vaše politične kariere. Moram iskreno priznati, da o tem sploh še nisem razmišljal. V zbor združenega dela nisem kandidiral iz političnih teženj, tem- več predvsem zato, da v skupščini zasto- pam interese kulture. Potem so se dogodki začeli odvijati tako naglo, da niti nisem mogel dojeti, kako resni so. Verjetno se politiki ne bom mogel več povsem odpove- dati. Težko bi sicer že sedaj napovedal, kako se bom odločil na prihodnjih volitvah, bi pa želel sodelovati v bodoči skupščini, kakršna pač bo. Če pa bo stvar postala prenaporna in mi bo začelo zmanjkovati moči, bom pač rekel - »Nasvidenje politika, dober dan kultura«. JANJA ŽrVULJ Št. 12-26. marec 1992 1« Svet se bo vrtel okoli Lave Napočil je trenutek, ko bo tudi Celje, kot regijsko središ- če postalo osrednji nakupni center. Jutri, 27. marca ob 14. uri, tako z velikim zadovolj- stvom sporočajo iz Trgovskega podjetja Center, bodo namreč na stežaj odprli dveri Nakup- nega centra Lava v Celju, ki sta ga ustanovila Trgovsko po- djetje Center in kmečka go- spodarska zadruga Pliberk iz Avstrije. Veliko srečanje ob nakupu, kulturnem programu, slavnostnih govorih in ob de- gustacijah prvovrstnih izdel- kov številnih podjetij bo konč- na izpolnitev zadanih obljub in načrtov. Začelo se je pravzaprav dan pred slovensko vojno, ko je de- lavski svet Trgovskega podjet- ja Center Celje sprejel sklep, s katerim je vodstvo zadolžil, da se sme pričeti dogovarjati o ustanovitvi družbe z omeje- no odgovornostjo v mešani lastnini. Potem so se dogodki odvijali z naglico, do jutri, petka, ko kupcu po nekatere prehram- bene proizvode, ki jih na na- šem tržišču pač ni bilo, ne bo več treba na konec Mariborske ceste, ampak bo, preprosto, zavil v domače okolje, v naku- povalni center Lava, in po do- stopnih cenah izbiral vsebino košarice in si izpolnil še večje želje kar na enem mestu. Na prostoru nekdanje Ob- nove je v rekordnem času zra- sel objekt ustanoviteljev. Kmečke gospodarske zadruge Pliberk in Trgovskega podjet- ja Center, ki bo s to poslovno potezo stopilo še bolj v korak s kupcem in postalo resnično epicenter nakupov. Objekt bo jutri, v petek to- rej, odprl predsednik upravne- ga odbora Kmečke gospodar- ske zadruge Pliberk gospod Fridl Kapun, slavnostni go- vornik bo seveda tudi gospod Emil Kolenc, direktor Trgov- skega podjetja Centra Celje, ki je na dogodek povabil vse ce- njene kupce v prvi vrsti, pa občinske može in kulturnike, ki bodo dali avstrijsko-sloven- skemu partnerstvu svoj pečat. Iz Avstrije bo prišel mešani pevski zbor Podjuna, vesele pesmi bo prepeval ansambel Slovenija, plesali bodo celjski folkloristi, svoj program bodo izvedle brhke mažoretke Pivo- varne Laško ob spremljavi do- mačih godbenikov. Teklo bo laško pivo, številna podjetja pa bodo ponudila degustacije svojih izdelkov. Vse za spošto- vane kupce! Nakupni center Lava si je za svojo nalogo zadal ne samo uvoz izdelkov, ki jih pri nas ni, temveč tudi izvoz preko svojih družabnikov. Tako bodo Av- strijci okušali slastne suho- mesnate izdelke, jih zalivali z laškim pivom ali s slovenski- mi vini, radensko ali rogaško mineralno vodo. Možnosti je veliko, zadovoljni ugotavljajo v Trgovskem podjetju Center. Na tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin in na več kot za polovico toliko skla- diščnih bo za input in output skrbel računalniški informa- cijski sistem, za prijaznost pa šestindvajset zaposlenih. Pred Nakupovalnim cen- trom Lava je pokrit parkirni prostor za skoraj sto jeklenih konjičkov. In ta prostor bo ju- tri tudi osrednji slavnostni oder, središče, veseliščni pro- stor, ki bo odpiral vrata tudi v restavracijski del Nakupne- ga centra Lava. MATEJA PODJED Praznik v čitalnici v celjski krajevni skupnosti Center so letos praznovanje krajevnega praznika, 19. mar- ca, združili z obeležitvijo 130- letnice ustanovitve Narodne čitalnice v Celju. Osrednjo slo- vesnost so pripravili minuli četrtek v veliki dvorani celj- skega Narodnega doma, kjer so nastopili Komorni moški zbor, celjska folklorna skupi- na in Gledališče Pod ko- zolcem. Večer v čitalnici je zaokrožil vsebinsko bogato praznovanje v Centru, kjer so praznik po- častili še z nastopom godbe na pihala iz Ljubečne in mažo- retk na Tomšičevem trgu, v Osrednji knjižnici pa je na ogled razstava zbranega gra- diva o ustanovitvi Narodne či- talnice. Predstavniki krajevne skupnosti so v sodelovanju s III. osnovno šolo izdali pose- ben bilten, skupaj s krajevno organizacijo RK in društvom upokojencev pa so obiskali vse krajane, starejše od 80 let. V praznični okvir sodi še po- govor s predstavniki pobrate- nih krajevnih skupnosti Piran in Doboj. V pripravi prazničnih prire- ditev so krajevni skupnosti Center gmotno pomagala šte- vilna trgovska in gostinska podjetja, A-banka in Ljub- ljanska banka, obrtniki ter celjska občinska vlada. IS Foto: EDO EINSPIELER Začetek očiščevalne akcije v ponedeljek so v celjski občini začeli spomladansko očiščevalno akcijo, ki bo trajala vse do druge polovice aprila, izpeljali pa jo bodo v vseh krajevnih skupnostih. V tem času naj bi krajani pospravili stanovanja in kletne prostore ter še posebej očistili okolico, kjer živijo. V vsaki krajevni .skupnosti bo akcija trajala tri dni, po potrebi pa tudi dalj. Kontejnerji so postavljeni na posebnih mestih, ki jih je določila krajevna skupnost. Priporočljivo je vsaj delno sortirati odpadke in neuporabno blago, zato kaže k sodelovanju povabiti tudi Dinos in Surovino. V celjski občini so akcijo začeli v ponedeljek v KS Aljažev hrib in Pod gradom, od srede do petka pa poteka v KS Štore in Teharje. Od petka, 27. marca, do pone- deljka, 30. marca, bosta na vrsti KS Vojnik in Strmec. Podobno akcijo, ki jo v Celju izvaja PE Javne naprave, so v torek zastavili tudi v žalski občini, za uvod na Vran- skem in v Taboru, od 26. do 28. marca pa bo v Braslovčah in Letušu. Podrobni razporedi z navodili so objavljeni v vseh krajevnih skupnostih. T. VRABL Dobrodošla pomoč Na Šmarskem so nekaterim občanom pred dnevi razde- lili pošiljko človekoljubne pomoči iz Zinziga pri Bonnu v Nemčiji. Akcija se je porodila v sodelovanju m.ed Majdo Vešligaj, direktorico Vzgojno varstvenega zavoda Roga- ška Slatina, njenimi sorodniki v Nemčiji ter posebno pri- zadevno zdomsko družino Fric iz Grobelnega. Sredstva so se zbirala pri Fricevih, nabralo pa se je za poln tovornjaka hrane, različnih oblačil, obutve, posteljnine, odej, medi- cinskih pripomočkov ter igrač. Kot nam je sporočila Majda Vešligaj, so darovalci želeli, naj razdelijo pomoč neposredno. Večina pošiljke je pošla v eni sami uri, kar je ostalo, pa so predali občinskemu centru za socialno delo. Darovalci so obljubili, da bodo letos zbrali še za en tovor- njak pomoči, o akciji pa so že poročali v nemškem lokal- nem tisku. ^ BJ Presenetljiva odkritja Rogaške Afa/a iuai vrtine za ogrevanje s termaina votlo Pretekli teden je Center za razvoj in znanstveno razisko- vanje mineralnih vod Zdravi- lišča Rogaška Slatina predsta- vil javnosti številne ugotovitve svojih raziskovalcev, ki se ti- čejo zlasti vpliva magnezija na človeški organizem. Na pro- mociji so z orumenelo knjigo iz 17. stoletja opozorili, da se ra- ziskovalci že dolgo zanimajo za štajerske zdravilne vode. Zdravilišče je raziskovalno delo vzpodbujalo že vrsto let z namenom, da bi si pridobil še raziskovalni ugled, pri tem pa, so imeli doslej precej uspeha. Nekatere raziskave iz Rogaške so bile predstavljene in opaže- ne tudi po Evropi ter v Avstra- liji. Potrebe Zdravilišča po balneokemijskih ter biomedi- cinskih raziskavah so leta 1986 narekovale preselitev ra- ziskovalnega centra iz Mari- bora v Rogaško Slatino. Lani so ga organizacijsko razdelili na analitsko-kemijski ter kli- nični laboratorij, vrelčno služ- bo, ki opazuje vrtine ter opravlja hidrogeološke razi- skave, ter strokovno knjižnico. Izdajajo svoje glasilo Minerali, kjer so v zadnji, posebni šte- vilki, objavili povzetke števil- nih na promociji predstavlje- nih raziskav. Direktor Centra in razisko- valec Damijan Jurjec, dr. Jože Lavrič, prof. dr. Herbert Za- vršnik, dr. Jože Kokovnik, Vlado Čoh, dr. Bojan Tepeš, mag. Mladen Gorički, prof. dr- . Vojko Ozim, dr. Darko Jerko- vič, Peter Junež, dr. Ruža Sliv- nik ter Ksenija Čujež so govo- rili predvsem o svojih raziska vab o vplivu magnezija. Me drugim so predstavili njega vpliv na sladkorne bolnike, » delavce, ki delajo v hrupu bolnike z visokim krvnim pri tiskom ter v športni medicin Pozornost so pritegnile ugod ne ugotovitve o zdravljenj delavcev iz belokranjskeg Semiča, kjer je prišlo pred lel do zastrupljenja s PCB-jen pa tudi projekt o izkoriščanj geotermalne energije za ogre vanje zdraviliške sanitam vode ter rastlinjakov. Maj bodo že začeli vrtati. Rezultate raziskovalneg dela iz Rogaške je dobro od nila tudi predstavnica slovej skega ministrstva za znanq in tehnologijo Zvonka Pere. ^ BRANE JERANK! Vse za dom, družino in prosti čas Pomlad in turobni Celjani v soboto je bilo, po dolgem času, v središču Celja spet veselo. Zahvala za to gre Občinski zvezi prijateljev mladine in pa otrokom, ki so s pomočjo učiteljic pripravili krasno prireditev z naslovom Praznik pomladi - otroci za Ce- Ijanke in Celjane. Kljub temu, da je bila prire- ditev brezplačna, se je je udeležilo le kakšn' dvesto staršev z otroki. To pa dokazuje, da . vse prej kot s Celjem nekaj narobe s Celjani Tisti, ki so na prireditvi bili, so ob deklam^ cijah, petju in plesu otrok vsekakor uživali. Vi skupaj pa - organizatorji, otroci in stai^ - upajo, da bo prireditev v čast prihoda poml^ di v Celju postala tradicionalna. N.-M. S., Foto: E.|| Št. 12 - 26. marec 1992 11 proti Ifugi 20. stoletja Na Polzeli so mladi krš- čanski demokrati pred dnevi pripravili okroglo mizo o narkomaniji. Na njej so so- delovali dr. Vesna Novak, psihiater iz Zdravstvenega centra Celje, dr. Janez Cuk- jati s Polzele in zdravljeni narkoman Peter Pregrad iz Ljubljane. Janez Cukjati je med dru- gim opozoril na nezaintere- siranost družbe za ta pro- blem in premajhno angaži- ranost izvenzdravstvenih ustanov. Vesna Novakova je zelo izčrpno in sistematično opozorila na probleme zdravljenja narkomanov, ki je zelo drago, dolgotrajno in žal velikokrat neuspešno, zahteva pa sodelovanje vse družbe. Poudarila je, da smo več let zapirali oči pred tem problemom in drug drugemu očitali premajhno aktivnost. To velja tako za pedagoge kot za zdravstvene delavce. Še vedno je edini porok za zmanjšanje števila narkoma- nov zdrava družina, v kateri mladostnik z zaupanjem po- ve svoje težave. Okrogle mi- ze na Polzeli se je udeležilo približno 120 mladih, ki so se hoteli na lastne oči prepri- čati, kaj naredi droga iz člo- veka. Poslušali so žalostno zgodbo Petra Pregrada o tem, kako je droga uničila njegovo življenje, njegove ideale in kako v svoji notra- njosti občuti stalno bolečino ob spoznanju, da je zabloda brezizhodna. Mlade je naj- bolj zanimalo, zakaj je Peter začel uživati droge. Povedal je, da se je to začelo, ko je bil star 16 let. Hotel je biti enak sovrstnikom, ki so se moder- no oblačili in se zelo svobod- no obnašali. Užival je vse vr- ste drog. Sedaj je na terapiji z metadonom, ki nadomešča droge. Če kakšen dan prene- V Sloveniji je po uradnih podatkih okrog štiri sto ljudi, ki se drogirajo z injekcijami, ocenjujejo pa, da je številka veliko večja in presega 5 tisoč. ha s to terapijo, dobi hude motnje, kot so slabost, dri- ska, omotica in znojenje. Polzelski posvet o narko- maniji je bil prav gotovo po- memben prispevek k razmi- šljanju mladih ljudi o narko- maniji. Takšnih posvetov bi si želeli še več. , ^ ^ dr. J. C. Jubilej v Celju? V Celju so leta 1968 organizirali prve Mednarodne šolske športne igre, občinska vlada in poslanci pa so podprli predlog, da Celje kandidira tudi za organizaci- jo jubilejnih, 25. iger v letu 1995. Celjska delegacija se je minuli konec tedna udeležila zasedanja generalne skupščine Mednarodnih šolskih športnih iger v švicarskem Lausarmu, kjer so tudi uradno vložili kandidaturo. Letos bodo igre pripravili v Ženevi, udeležila pa se jih bo tudi ekipa iz Celja, v Celju želijo leta 95 pripraviti tekmovanja šolarjev v atletiki in nekaterih drugih športih, mednarodnih šolskih športnih iger pa se mora udeležiti vsaj 5 mest. IS Se večji obisk kot lani Jožefov solem si ie v Savinjski aolini izborii svoje mesto Letošnji Jožefov sejem je presegel vsa pričakovanja or- ganizatorjev. Temeljne za- družne organizacije Petrovče ter Kmetijsko svetovalne služ- be Žalec. Lani je sejem obiska- lo 3 tisoč ljudi, letos pa je v Pe- trovče prišlo med 5 in 6 tisoč obiskovalcev. Dogajanje na sejmišču je v četrtek potekalo po običaj- nem voznem redu. Uradni otvoritvi je sledila licitacija rabljenih kmetijskih strojev zadruge, na kateri so ponujali okoli 20 traktorjev in raznih priključkov, poleg tega pa so kmetovalci pripeljali za pro- dajo še okoh 200 manjših stro- jev, orodij in priključkov. Na sejmu so prodali okoli 15 od- stotkov ponujenega blaga, v naslednjih dneh pa so kme- tovalci v komisijski prodajalni pokupili več kot polovico stva- ri. Ves dan je potekala kupčija tudi na stojnicah, teh je bilo v Petrovčah 127. Med novostmi letošnjega sejma je največ pozornosti in navdušenja vzbudila razstava izdelkov in domačih dobrot, ki so jo v dvorani zadružnega do- ma pripravile članice vseh ak- tivov kmečkih žensk iz Savinj- ske doline. Številne kmečke dobrote so ponujale gospodi- nje tudi na stojnicah, poleg te- ga pa so v Petrovčah pripravili še ocenjevanje domačega kru- ha in salam. Kmetovalci so na ocenjevanje prinesli 36 salam. Prvo mesto so prisodili Jožetu Vedeniku iz Dolenje vasi, 2. mesto je osvojil Vinko Zago- ričnik iz Podvina pri Polzeli, 3. pa Antonija Zupane s Polzele. Po oceni posebne komisije je najboljši kruh spekla Anica Weissenbach iz Prelske pri Vinski gori, 2. mesto je osvoji- la Mira Rakun iz Tmave in 3. Terezija Jelen iz Kal. EB Foto: E. MASNEC Njenih sto let v krajevni skupnosti Med- log v Celju so se tudi letos spomnili na svojo najstarejšo sokrajanko, Marijo Lubeco, ki bo 1. aprila stara sto let in bo tako bržčas postala tudi ena izmed najstarejših Slovenk. Na darilo in rože, ki jih ima Marija še posebej rada, tudi letos niso pozabili. Ta čila Celjanka zdaj že ne- kaj časa živi pri svojem sorod- niku Avgustu Škofleku, ki za- njo skrbi in ker zna biti tudi sam šegav in dobre volje, po- gosto spravi v smeh in dobro voljo tudi njo. Pred tem pa je Marija Lubeco sama stanovala v majceni hiški na Babnem. Zgodaj je ovdovela, mož je še zelo mlad padel na fronti v pr- vi svetovni vojni. Ostala ji je hčerka, ki pa je umrla še kot otrok. Da je preživela, je Mari- ja dninila in hodila po hišah kot perica. Trdo in pogosto kruto življenje je ni strlo in za Marijo z gotovostjo lahko re- čemo, da sta jo pokonci držala dobra volja in skromno živ- ljenje. Vse najboljše, Marija, in ostanite čili in zdravi še pri- hodnja leta! MP, Foto: EM Droge med nami? Klub staršev celjske občin- ske zveze prijateljev mladine pripravlja v torek, 31. marca, ob 17. uri v veliki dvorani Na- rodnega doma pogovor o poja- vih zasvojenosti. Srečanja, ki so ga naslovili »Droge med na- mi?«, se bodo udeležili tudi priznani strokovnjaki. IS Pasja mala šola Kinološko društvo Celje pri- čenja malo šolo za pse. Svoje ljubljence lahko vpišete ne glede na to, kakšne pasme so; važno je samo, da so stari od štiri do osem mesecev. Mala šola se bo pričela v torek, 7. aprila, ob sedemnajstih na vadbišču v Lokrovcu. N. M. S. Krvollajalska akcija v Laškem V okviru rednih krvoda- jalskih akcij bo v sredo, 1. aprila, od 7. do 10. ure v je- dilnici Pivovarne Laško prva krvodajalska akcija v letošnjem letu v občini Laško. Potrebe po krvi v celjski bolnici narekujejo, da bi moralo kri darovati okrog 60 krvodajalcev. V Občin- ski organizaciji Rdečega križa v Laškem upajo, da bo udeležba zadovoljiva. M. M. Z žezlom v kraljestvo mode Mlada, ambiciozna Vladimi- ra Skale se je z nekaj sodelavci firme Moret iz Celja lotila zah- tevnega projekta na področju mode in v petek in soboto pri- pravila prireditev z naslovom Zezlo mode med slovenskimi kreatorji. V soju reflektorjev in pod stropom Narodnega do- TJia v Celju so se dva večera pred sicer maloštevilnim ob- činstvom, sprehajale brhke manekenke in manekeni. Bili so pravi nosilci pomladi in tu- di drugih letnih časov v priha- jajočih sezonah, kakor so si jih zamislili kreatorji znanih slo- venskih modnih podjetij. Modni defile je resnično obo- gatila izvrstna pevka Josipa Lisac, znana tudi po svojem imidžu v oblačenju. »S to modno prireditvijo že- lim obogatiti mesto Celje«, je dejala Vladimira Skale, ki si tudi želi, da bi prireditev po- stala tradicionalna. Posebna žirija je ocenjevala modele oziroma modne kreacije in ne- katere so bile res prava paša za oči. Med celjskimi proizva- jalci sta se predstavila Toper 2000 in blagovna znamka Tha- ler. V Celju so se predstavili še nekateri zasebniki, seveda j)a prireditev, kakršna je bila Ze- zlo mode, ni mogla mimo vo- dilnih blagovnih znamk Mure, Labod, Utok in drugih. Pre- vladovale so sveže, pomladne barve, od marelične do pista- cije, opečnate in pisanih obla- čil. Elegantno črna je bila le Josipa Lisac, ki je drugi večer tudi predala Žezlo mode, in si- cer Dunji Zupančič (Ars Vi- vendi). M. PODJED Foto: E.EINSPIELER Tisti na čakanju v hmelj Nekateri hmeljarji so že pričeli obrezovati hmelj in napelje- vati vodila. Večino del lahko opravijo strojno, vrste med drogovi Pa je potrebno okopati ročno. Ponavadi so za ta dela zaposlili sto sezonskih delavcev iz sosednje države, letos pa jih bo •^nogo manj. Kot nam je povedala delovodkinja Slavica Remih, ^0 začasno zaposlili precej tistih delavcev iz žalske občine, ki so čakanju, predvsem iz Keramične Liboje, Strojne Žalec in ^erralita. T. T. Obiskali najstarejšo krajanko v KS Galicija so ob materinskem dnevu pripravili za vse. krajanke proslavo s kulturnim programom. Številne krajanke so bile s prireditvijo zadovoljne, razveselile pa so se tudi dru- žabnega srečanja, ki so ga podprli številni sponzorji. Predstav- niki KS Dragica Tratnik, Katica Petrin, Vlado Jošt in Srečko Dolar pa so obiskali najstarejšo krajanko, 92-letno Marijo Jelen. Voščili so ji za materinski dan in bližnji rojstni dan. Marija je kljub letom še čila in dobrega zdravja. T. TAVČAR! Št. 12-26. marec 1992 1; Šifra: uspeh KategotizacUa športnikov kot ostanek realsocializma ne pnznava 4. tnesta Renate Strašek z miailinskega EP - Jeseni sprememije »Vrhunski športnik išče lastnega sponzorja za boljši trening do olimpiade in na- prej. Šifra: uspeh.« To je vse- bina malega oglasa v sobot- nem Delu, ki bode v oči pred- vsem zaradi naziva vrhunski športnik in večnega vprašanja, kako izenačiti metre, sekunde, kilograme, koše, gole in druge (športne) merske enote. Načinov je seveda veliko, kriteriji pa naj bi bili poenote- ni s kategorizacijo športnikov, ki v zadnjih letih izgublja na pomenu in je v bistvu kot eden zadnjih in najbolj značilnih ostankov realsocialističnega obdobja povsem razvrednote- na. Zaslužni, mednarodni, na- cionalni, zelo perspektivni in perspektivni športniki so seve- da povsem izven časa in pro- stora, po drugi strani pa pri- haja do številnih nelogičnosti. Posamezne panožne zveze pripravijo svoje predloge o razvrstitvi športnikov in jih posredujejo strokovnemu sve- tu za vrhunski šport pri Šport- ni zvezi Slovenije. In tako na seznamu za leto 1992 ni celj- ske metalke kopja Renate Strašek (4. mesto na mladin- skem EP), ob daljši odstotnosti s tekmovališč zaradi poškodb (Natalija Mraz), zaradi služe- nja vojaškega roka (Gregor Jurak), ali zaradi objektivnih okoliščin (zaprtje zračnega prostora) pa se športnikom status avtomatično podaljša. V drugi polovici minulega leta je ministrstvo za vzgojo in šport postopoma ukinjalo in na koncu tudi ukinilo športni dodatek, tako da so najboljši ostali brez »otipljivih« sred- stev, še naprej pa imajo ureje- ne statusne reči (pokojninsko. Marika Kardinar je edina športnica z mednarodno ve- ljavo. invalidsko in nezgodno zava- rovanje, ugodnosti pri študiju in služenju vojaškega roka). »Športna zveza Slovenije je pripravila nov predlog razvrš- čanja športnikov, ki je nepri- merno bolj enostaven. Državni reprezentanti bi z nastopi na največjih članskih in tudi mla- dinskih prvenstvih imeli sta- tus \Thunskega športnika mednarodnega razreda, udele- ženci državnih prvenstev (tudi pionirji!) in ekipe najvišjih lig pa status nacionalnih športni- kov. Zveze pa bi potem same kategorizirale posameznike, občine pa bi se odločile, komu bodo podelile status in s tem tudi izpolnjevale obveznosti nacionalnega programa. S tm predlogom bomo tudi posegli na področje državnih lig in po- enotili različna poimenovanja; s sezono 1992/93 bomo imeli prve, druge in tretje lige,« pra- vi Tomo Levovnik. Kljub vsemu bo letos še ve-? Ijala kategorizacija, ki pa res- _ nično obstaja še samo na pa- pirju. Na našem območju je edina športnica mednarodne- ga razreda kegljavka Marika Kardinar (svetovna prvakinja IZ leta 1990), zastopani pa ni- sta občini Mozirje in Šmarje. Iz slednje sicer prihaja avto- mobilist Zvonimir Blažun iz Rogatca, ki sicer tekmuje za ljubljansko Olimpijo. Najbolj številčno je zastopa- no Celje, vendar na seznamu ni hokejistov, košarkarjev in judoistov. Za Velenje je zna- čilna izredna raznolika zasto- panost športnih panog, tudi takšnih, ki so povsem odrinje- ne (ples, ribolov), nasprotno pa ima Laško le strelce. Slo- venske Konjice so nekaterim nadarjenim posameznikom ponudile možnost napredka v drugih, že bolj uveljavljenih okoljih (atletinji Javomikova in Matulova, judoist Soršak, nogometaš Cugmas), Šentjur je omenjen le zaradi alpini- stov, Žalec pa s konjeniki. ŽELJKO ZULE Celje: Zaslužni: Kardinar (keglja- nje), mednarodni: Jurak (pla- vanje), nacionalni: Kocuvan (atletika), Petak, Gobec, Tkal- čič, Grobelnik, Šeško, Lesjak (kegljanje), Šmerc, Melanšek (kolesarstvo), Bauer (letal- stvo), Tešovič, Vračun (plava- nje), Strašek, Lapajne, Anžič, Jeršič, Šafarič, Franc, Tomšič, Šerbec, Pungartnik, Čater, Be- govič, Vešligaj (rokomet); zelo perspektivni: Lenko; perspek- tivni: Matul (atletika), Ledi- nek, Filipčič, Verdnik (keglja- nje), Sviben (kolesarstvo), Mirnik (letalstvjo), Valenčak, Obrez, Cugmas (nogomet), Bivšek (odbojka), Kranjc, Ko- šar, G. Jurak, Gorenak (plava- nje), Novak (rokomet), Matej Dobovičnik (streljanje), Do- beršek, Furlan (tenis). Laško: Zaslužni: Maček; nacional- ni: Kufner, perspektivni: Ma- tek (streljanje). Slovenske Konjice: Perspektivni: Lušenc, Špo- rar (košarka), Keber, Borovnik (streljanje). Šentjur: Mednarodni: Debelak, Že- rovnik (alpinizem). Velenje: | Nacionalni: Hrapič, Bah (atletika), Rebevšek (ribol( Tkalec, Štuhec, Detell (streljanje), Mejovšek (alpi zem); zelo perspektivni: s blovnik. Mraz (atletika), ternik (streljanje); perspeki ni: Dovečev (judo), Kon Bulajič (nogomet), Mato Rozman, Oder, Hudej, L;i (rokomet). Saje, Goljuf (si Ijanje), Uplaznik, Sn (športni ples). Žalec: Nacionalni: Laufer, Pei perspektivni: Novak (konj( štvo), Rovšnik (košarka). han^rama Košarka Slovenska liga Moški: 13. kolo - zelena skupina: Postojna - Rogaška 85:74 (35:31) strelci: Ritonja 37, Tabak 19, Sušin 8, Tišma 6, Petovar, Kalinger 2; vrstni red: S. Olimpija 26, Postojna 24, Helios 20, Triglav 18, M. Marcus, Medvode, Roga- ška, Unicom 17. Rdeča skupina: Maribor - Comet 75:83 (38:42), strelci: Šmid, Železnikar 22, Nerat 20, Kožar 12, Šrot 4, Perkič 3; Elektra - Podbočje 73:53 (31:29), strelci: Pipan 24, Ple- še j 17, Lipnik 10, Leskovšek 8, Pečovnik 6, Bogataj, Gole, Brešar, Kitak 2; Olimpija ml - Celje 96:76 (39:24), strelci: Kahvedžič 24, Pucko 18, Sta- rovasnik 17, Stropnik 6, Ni- dorfer 5, Hochkraut 4, Jerič 2. Vrstni red: Slovan 23, Jezica, Comet 22, Podbočje, Elektra 20, Olimpija ml. 18, Maribor 17 Celje 14. Ženske: zelena skupina - 23. kolo: K.Afrodita - Jezica 68:74 (39:29), strelke:. Kokolj 14, Čujež 13, Pešič 12, Jurše 10, C.Jezovšek 9, Virant 6, Škegro 4; vrstni red: Jezica 46, K.Afrodita 41, Odeja 40, Apis 38, Kranj 33, Ilirija 31. Rdeča skupina - 5. kolo: Jesenice - Comet 60:52 (29:17), strelke: Šporar 25, Kranjc 12, Baraga 6, Pantič 4, Groleger 3, Zdovc 2; vrstni red: Jezica ml. 10, In- duplati, Slovan 8, Jesenice 6, Cimos, Comet 5. 11. Slovenska liga Moški - 5. kolo končnice: Idrija - Polzela 82:87 (35:44), strelci: Cencelj 27. Vasiljevič 19, Turnšek 17, Urbanija 16, Cizej 9. Vrstni red: Kokra, Polzela 9, Idrija 7, Miklavž 6. Območna liga Moški - 9. kolo končnice: Jelša ~ Prebold 72:82, Kočevje - Janče 80:82, Starše - Črnuče 80:94. Vrstni red: Prebold 16, Črnuče, Janče 15, Kočevje (s tekmo manj) 12, Jelša 11, Star- še (s tekmo manj) 9. Nogomet Slovenska liga 25. kolo: Publikum - Dom- žale 1:1 (1:1), strelec: Džafič, Rudar (V)-Medvode 1:1 (1:1), strelec: Goršek, Steklar - Izola 0:0, Vrstni red: Maribor 37, Olimpija 35, Izola 33, Naklo 32, Gorica, Koper 29, Mura 28, Publikum 27, Steklar 26, Slo- van 24, Zagorje 23, Ljubljana, Rudar (V), Svoboda, Potrošnik 22, Primorje 19, Rudar (T) 18, Nafta 17, Medvode 14, Dom- žale 11, Jadran 9. II. slovenska liga 14. kolo: Dravdnja - Pohorje 4:0 (2:0), strelci: B.Hrovat, Čeklič, Zorc^ Bezenšek; P. Hmezad - Železničar 0:2 (0:1). Vrstni red: Železničar 22, Dravograd 20, Dravinja 18, Turnišče, P. Hmezad 16, Koro- tan 15, Impol 14, Veržej, Po- horje, Kovinar 13, Rače 12, Pe- kre 11, Partizan (SG) 9. Sre- dišče 4. Rokomet Super liga Moški - 16. kolo: Jadran - P. Laško 15:15 (8:10), strelci: Leve 6, Čater 4, Šerbec 2, Ocvirk, Pungartnik, Tomšič 1. Ženske - 18. kolo: Velenje - Primož 24:16 (13:8), strelke: Golič 8, Topič, Oder 4, Fale 3, Katic 2, Hudarin, Kranjc 1. Končni vrstni red: Olimpija 34, Velenje 29, Mlinotest 27, Krim, Kranj 21, Oprema 19, Primož 12, Burja 7, Branik 6, N. mesto 4. Slovenska liga Moški - 18. kolo: Eurodas - Dol 27:18 (13:8), strelci: No- vak 9, Leskovšek 6, Ocvirk 5, Tuvič 3, Dujič 2, Lubej, Bilbija 1. Vrstni red: Eurodas 31, Do- bova 27, Šešir 25, Krško, Gro- suplje 22, Krog, Črnomelj 18, Kamnik 17, Radeče, Ormož 16, V. Nedelja, Izola, Dol 10, Mo- kerc 5. Odbojka Super liga ženske - 15. kolo: YU STIP- Bled 0:3 (-8, -10, -13). Vrstni red: Paloma 26, Bled, YU STIP 16, Koper 4. Namizni tenis Super liga Moški - 13. kolo: Ingrad - Radgona 4:5 (Bezjak 2, Ma- ras, Horvat 1); 14. kolo: Stroj- na - Ingrad 8:1 (Bezjak 1, Ma- ras, Horvat, Štrljič 0). Vrstni red: Kovina 28, Strojna, Po- trošnik 22, Merkur 10, Radgo- na 8, Ingrad, Ilirija, Novoteh- na 6. Streljanje Prvenstvo Slovenije Puška - člani: 5. Ravnikar (Ce) 579; pištola - člani: 2. Mrož 1682 (Tkalec 565, Veter- nik 561, Trinkaus 556), 4. D.Poženel (Sajovic 554, La- vrinc 544, Kostrevc 534), 5. Si- al (Malec 548, Frece 546, Kolar 523), 6. Unior; posamično: 3. Tkalec 660,0 (565), 7. Vetemik 561, 9. Detelbah 558, 11. Trin- kaus (vsi M) 556, 12. Sajovic (DP) 554; članice: 1. D.Pože- nel 1062, 4. Mrož; posamično: 4. Maček 369, 6. Taškar 350, 7. Kufner (vse DP) 343; mladin- ci: 1. Mrož 1583, posamično: 1. Vetemik (M) 570 - drž. rek; mladinke: 2. D.Poženel 1059, 4. Mrož 972; posamično: 3. Maček 366, 5. Kufner (obe DP) 360, 6. Benko 348, 8. Saje (obe DP) 340, 10. Taškar 333, 12. Vodišek 291, 13. Lah (vse DP) 288 Judo Prvenstvo Slovenije Ml. mladinci (SI. Bistrica): do 46 kg: 5. Škrabl, do 49 kg: 2. Podvomik, do 52 kg: 1. Petrak, 5. Lakner-Bevc, do 59 kg: 3. Košir, do 64 kg: 5. Janjič, do 70 kg: 3. Kolenc, 5. Mlinarevič, nad 85 kg: 3. Petelinšek, ekip- no: 1. I. Reya. Umetnostno drsanje iVIP Triglav Jesenice - mladinke: 5. Eberlinc, pionirke A: 10. Hu- tinski, pionirji B: 1. Spoljar, pionirke B: 4. Kranjc, pionirke C: 5. Peunik, 8. Bratec. sp@rtni koledar Četrtek, 26. 3. Košarka Slovenske Konjice: Coi -S.Olimpija ml. (14. koloi ške SKL, 18. 30). Petek, 27, 3. Košarka Zreče: Rogla-Podčetr (zadnja tekma finala končr medobčinske lige, 19). Sobota, 28, 3. Košarka Celje: Celje - Elektra, R« ška Slatina: Rogaška - I com (14. kolo moške SKL, 19), Škofja Loka: 0( - K.Afrodita (18), Ljubljj Jezica ml - Comet (6. 1 končnice ženske SKL, Polzela: Polzela - Kokra kolo končnice II. moške S 19). Nogomet Krško: CR Krško - Papii čar, Hrastnik: Hrastnik-K( nar (11. kolo MNZ Celje, 1 Ljubljana: Olimpija - i klar. Odbojka Maribor: Paloma - YU £ (2. kolo končnice ženske si lige). Kedelja, 29, 3. Nogomet M. Sobota: Mura - B^ (V), prost Publikum (26. 1 SNL); Limbuš: Pekre - Dri nja, SI. Bistrica: W -P.Hmezad (15. kolo II. & vse 16.30); Šmartno: E.Šm no - Svoboda (11. kolo W Celje. 15). Rokomet Celje: P. Laško - Inles ] kolo moške super lige, 11)- lec: finale DP za st. pioni od 10. ure. Sreda, 1.4. Nogomet Rogaška Slatina: Stel - Domžale, Velenje: R" - Jadran, Ljubljana: Svob - Publikum (27. kolo SNL, 16.30). Št. 12-26. marec 1992 13 Spektakel v Golovcu v Celju so bile vstopnice za ogled športnega spektakla le redko razprodane že dan pred tekmo in če lahko sodi- mo po promocijski tekmi ro- kometne reprezentance Slo- venije z Italijo (19:13), se v mestu ob Savinji spet dvi- ga športna temperatura, če- prav je javnost vedno bolj kritična: drugorazredne predstave zavrača, spektakle sprejema z obema rokama. In veledogodek bo že jeseni: pokal evropskih prvakov v rokometu! Nabito polna dvorana Go- lovec je avgusta 1980 na fi- \ nalu mladinskega EP v ko- li arki zaman pričakovala Mi- \ /ana Kučana, tokrat je pred- sednika slovenskega pred- aj sedstva pričakala s skandi- ranjem, ki se je stopnjevalo ob Kučanovih pozdravnih besedah: »...prav v mestu "j ob Savinji se je po vojni za- čelo vse, kar je povezano s slovenskim rokometom.« In po lanski vojni se je prav v Celju spet začela nova pot ne samo slovenskega roko- meta, marveč je to bila po mednarodnem priznanju Slovenije celo prva tekma katerekoli državne repre- zentance na domačih tleh. Proti Italiji so bili pred 3500 gledalci strelci za Slo- venijo: Šerbec 6, Čop 4, Tomšič, Jeršič, Pungartnik, Voglar 2, Banfro 1. Na slikah: Šerbec (3) in re- prezentanca: Pušnik, Puc, Serbec, Čop, Čater, Banfro, Jeršič, Pungartnik, Leve, Selčan... Čuka ustavila pošicodba Na zadnjem skupnem tre- ningu pred odhodom v Var- šavo na turnir za svetovni pokal v judu si je Celjan Šte- fan Cuk znova poškodoval koleno, tako da je moral od- povedati nastop in bo poči- val najmanj dva tedna. Olimpijsko normo bo Cuk tako poskušal izpolniti sredi maja na evropskem prven- stvu. Zato pa je v Varšavi nastopil mladi Mile Sadžak, vendar je izpadel že pred zaključnimi boji. Poizelanl z novim imenom Košarkarjem Polzele so se želje o uvrstitvi v prvoliga- ško konkurenco uresničile že z razširitvijo lig, a kljub te- mu odlično igrajo v drugoli- gaški končnici. Uspehe so kronali tudi s poslovno pote- zo, saj so z zasebnim podjet- jem Eurocom iz Levca pod- pisali pogodbo o sodelovanju in bodo v prihodnje nastopa- li z imenom novega pokrovi- telja. Nemci z Dravinjo? Tik pred nadaljevanjem spomladanskega dela prven- stva v II. nogometni ligi je konjiška Dravinja izbrala novo vodstvo. V prihodnje bo predsednik Vili Bezenšek, ki je leta 1973 mladinsko enajsterico popeljal do na- slova slovenskih prvakov in do 5. mesta v Jugoslaviji. Konjičani so si za enega po- glavitnih ciljev zastavili na- grajevanje igralcev, kar naj bi bilo dosegljivo s pridobi- tvijo pokrovitelja, zanimanje pa kaže neko podjetje iz Nemčije. Uspel turnir veteranov 1. hokejski veteranski turnir v Celju pod pokroviteljstvom trgovine Avtoplus, na katerem so sodelovale štiri ekipe, je minil v znamenju veteranov Jesenic, ki so na čelu z najboljšim 5|ovenskim igralcem vseh časov Albinom Felcem, pa Silvom Poljanškom, Ivom Janom in Jožom •^azingerjem, prikazali privlačno igro in v finalu gladko nadigrali mlajše nasprotnike zbrane J'Selekciji Mariborske hokejske lige. V boju za 3. mesto so drugi po kakovosti hokejisti Citroena |'fobca Olimpije premagali domači Avtoplus. Najbolj kvaliteten dvoboj je bil otvoritveni med Mubljančani in Gorenjci, večnimi tekmeci, ki so postali že pojem športnega rivalstva v sloven- skem prostoru. V drugi polfinalni tekmi pa Celjanom ni veliko manjkalo, da bi se prebili v finale, ^-den najuspešnejših celjskih hokejistov Nace Filipovič, ki je ob ograji z občudovanjem spremljal poteze 51-letnega Bineta Felca, je menil, da bi se veterani Jesenic uspešno kosali s celjsko "inkarno brez okrepitev iz SND. Rezultati: polfinale - Jesenice : Olimpija 5:2, Avtoplus : Maribor 5:8, za 3. mesto Avtoplus ■ Olimpija 2:13, finale: Jesenice : Maribor 11:6. D.Š. KOMENTIRAMO Udar na Skalni kleti v začetku januarja seje novi trener nogometašev (tedaj še) Kladivarja Stanko Božičevič že na prvem treningu znašel v precepu med upravo in igral- ci. Nesoglasja so se vseskozi stopnjevala in po odkritem ne- zadovoljstvu je bil prvi spor na pripravah v Novigradu zgla- jen, toda novemu se ni bilo več mogoče izogniti. Bojkot igral- cev na treningu, katastrofa z Olimpijo, težave s kapetano- ma Goranom Stankovičem in Gregorjem Blatnikom; vse to je bilo preveč, a tudi deset dni po polomu za Bežigradom še ni odločilnih potez. Božičevič je bil sprejet s pre- cejšnjo mero dvomljivih ocen in močno opozicijo. Bolj kot ne je bil njegov prihod na Skalno klet vsiljen (?!), pri čemer pa sam niti ni nič kriv. Uprava kljuba je z nespretnimi pote- zami (imenovanje Benčine za vodjo strokovnega štaba), medlimi stališči in popušča- njem (»bolezen« Džafiča) na- daljevala serijo spodrsljajev iz jesenske polsezone. V takšnih okoliščinah je bilo normalno delo povsem oteženo in Božičevič je kmalu začutil, da se mu izmikajo tla pod no- gami, saj so se Celjani še na- prej mrzlično ozirali za trener- jem. Enotnosti ni bilo niti med igralci niti med drugimi klub- skimi strukturami, zato je pred dvema tednoma tudi pri- šlo do »razpada sistema«. Ne- kaj podobnega se je pred leti zgodilo v Šmartnem in Mozir- ju (obakrat po odhodu Bojana Prašnikarja !?) in kot da se čr- ni scenarij ponavlja tudi v Celju. Podoben udar se je na Skla- ni kleti zgodil že pred nekaj sezonami, ko igralci nikakor niso sprejeli močno poostrene- ga modela dela trenerja Vla- dana Mladenoviča, ki je tedaj zapustil Celje. Zdaj zamenjava trenerja ni aktualna, ne zaradi neomajanega medsebojnega zaupanja, marveč kratkomalo v bližini ni prostega trenerja ustreznih kvalitet, ki bi lahko prevzel enajsterico z zgornjega dela lestvice državnega prven- stva. Na Skalni kleti se je do- končno zapletlo zaradi zamu- de pri izplačevanju nadome- stil, ob tem pa so seveda začele krožiti najrazličnejše govori- ce. Po prvih (bolj verjetnih, ker jih niso zanikali v delu klubskega vrha) naj bi bil de- nar z vezavo deponiran v ban- ki, po drugih pa naj bi klub nekemu celjskemu podjetju denar kratkoročno za visoke obresti posodil za izplačilo plač... ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Št. 12-26. marec 1992 1-1 Ratliiski mrk Povzročila sta ga štrajk In presekani kabel Minuli teden so poslušalci Radia Celje doživeli kar dva radijska mrka, zato je prav, če ju poskušamo razložiti. Pr\'e- mu radijskemu mrku v sredo, 18. marca 1992 so botrovali Svobodni sindikati Slovenije in še nekateri drugi, ki so pri- pravili splošni opozorilni štrajk v Sloveniji. V naši me- dijski hiši NT&RC smo se sicer z opozorilnim štrajkom solida- rizirali, čeprav znotraj hiše ni bilo nobene sindikalne pobu- de, da bi ta dan tudi mi štraj- kali, četudi samo opozorilno. Ce se opozorilnemu štrajku ne bi s svojim splošnim štraj- kom pridmžili delavci energe- tike, na primer tudi Elektro Celje, ki so svoje zahteve po- spremili v življenje z izklopom elektrike, potem omenjene srede poslušalci RC ne bi bili prikrajšani za del programa med 7.27 in 8.35, ko je zaradi prekinjene dobave električne energije nastopil »radijski mrk«. Čeprav so bile v naslednjih dneh načrtovane še nekatere redukcije elektrike, kar je bilo povezano z nadaljevanjem energetskega štrajka, do njih ni prišlo. Kot smo izvedeli na najbolj odgovornem mestu Elektro Celje v prihodnje ne bo prišlo do izklopov elektri- ke, četudi bodo energetiki ozi- roma delavci v elektrogospo- darstvu na pobudo svojega sindikata štrajkali. Drugi radijski mrk v petek, 20. marca 1992 od 7.30 do 15.00 je povzročil presekan energetski kabel, ki je z elek- triko napajal oddajnik na Go- lovcu v Celju. Kabel so po ne- sreči presekali delavci Komu- nale Celje zaradi gradbenih del na Dečkovi cesti pod Go- lovcem. Delavci Elektro Celje so sicer takoj pričeli poprav- ljati kabel, vendar je bil naš programski izpad zaradi pre- sekanega kabla izjemno dolg, sedem ur in pol. Zaradi takšne programske »poškodbe« sicer lahko najprej govorimo o pri- krajšanih poslušalcih RC, za samo hišo pa ima problem še drugačno razsežnost, namreč precejšnjo finančno škodo za- radi izpadlega dohodka. Prvi letošnji pomladanski dan smo torej celjski radijci ob izdatni podpori celjskih ko- munalcev krstili z radijskim mrkom. Upamo, da jih bo v vsem letu čim manj, ne glede na vzroke. MITJA UMNIK revizija rumenega ce Proletariat na razprodaji če je bila prejšnja sreda res pravi spektakel v zgodo- vini našega sindikalnega gi- banja (kot si priznavajo levi analitiki), je zadnji čas, da si ogledamo kakšen socialni trade union western in priz- namo, da ta naš - že videni ne spada niti v B-produkcijo zimbabvejske kinematogra- fije. Scenaristi zgodbe o pri- zadetih civilistih, ki naj bi s cestnimi blokadami, z iz- klapljanjem elektrike in pi- sanimi parolami podkurili vladi, so delavcem namerno pozabili povedati, da gre pri vsej stvari: prvič, za promo- cijo samega sindikalnega gi- ganta, drugič, da se je vanj infiltrirala vsaj ena politična stranka in to z jasnim name- nom (ne le lepljenje plaka- tov) in morebiti tretjič, sin- dikalni peacemakerji niso svojim majhnim operativnim ribam razložili, kaj je to štrajk. In potem je v mnogih primerih t. i. generalna stav- ka izpadla tako, da so eni štrajkali, drugi so to hoteli, a si niso upali, ker so jim delodajalci prijazno obljubi- li knjižice. Kje so bili sindi- kalni zaupniki? Praskali so se tam, kjer so stisnili rep. Tega si nisem izmislil. Če je kdo od njih poslušal pet- kov Rumeni CE, bi v ponede- ljek moral vzeti dopust. Pa ne zato, da bi si v miru ogle- dal video kaseto: Semolič in sindikalni boj s pomočjo ka- rateja, temveč da bi v svoji sindikalni kuhinji udaril po mizi in se vprašal, kdo je sin- dikat, kaj je krompir, kje so tu delavci, je bolj avtonomna ozimnica ali sindikalno gi- banje in nenazadnje - vpra- šati bi se moral, kaj tu počne sam. Je on zaradi delavcev ali so ti zaradi njega, je sin- dikat zaradi njih ali obratno. Kdo danes sploh ščiti pra- vice delavcev? V glavnem sa- mi, na lastno pest, dokler gre... oz. dokler ne gre vse skupaj na vlak brez voznega reda. Jim sindikat v tem pri- meru priskrbi vsaj karte, ali na tretjem peronu maha za bivšimi delodajalci hkrati pa na sedmem tiru ploska pri- silnemu upravitelju, ki bere strip namesto branžne ko- lektivne pogodbe. Danes je delodajalski lob- by pod sponzorstom vlade premočan za sindikalni žve- čilnik. Drek je, veste. Če vaš direktor povsem legalno za- služi desetkrat več in petnaj- stega popoldne v trgovini stoji z vami v vrsti pred bla- gajno, kjer bosta za štruco kruha plačala enako, ni nič pretresljivega. Nekaj hudo narobe pa je, ker vas desete- ga naslednji mesec ne bo več v vrsti. Je za to kriv deloda- jalec, ker vsak dan poje celo štruco ali je morda trik v tem, da jo prav vam tako tanko nareže? Vlada opozar- ja: »Okvire za politiko plač daje dosežen družbeni proiz- vod.« In taista vlada od del dajalcev pričakuje: »da v p djetjih upoštevajo doseže, rezultate, in da plač vodilu ne dvigajo prek razumn meja.« Med opozarjanjem pričakovanjem je kajpak i zlika. Vmes je med drugi tudi vaša eksistenčna štrm Vmes bi po pravilu moi biti tudi vaš sindikat. K vem, da v podjetju premoi te vsaj dva, ki se ideolok ne prenašata, poleg tega oba tekmujeta za vašo h klonjenost, vam svetujem, se ju znebite. Ne zato, ker i vmes in trgata vašo št rut ampak zaradi njune polit ne odvisnosti: vi delate kruh, oni »za vas«, tisti njimi pa statistiko. In vsi i pod šifro »volivci«. Ne bo odveč, če razmisl o tem, da bi svoj sindikat: menjali za trop uvožei striptizet. Bo vsaj jasno, i je gol in kdo bos(s). KUMARICE Neodvisnost če bi v nedeljo gospod Zmago Jelinčič bil v našem radijskem studiu, potem bi bodisi spremenil svoja po- litična prepričanja, bodisi nehal gojiti upanje, da mu bodo Slovenci na bliž- njih(?) volitvah oddali svo- je glasove. Nedeljski pogo- vor z njim pa je bil posnet vnaprej in tako gospod Je- linčič ni doživel vala ogor- čenja, ki je preplavil naš radijski studio. Toliko jez- nih klicev med kakšno od- dajo že zlepa nismo prejeli. Res pa je, da je bilo nekaj poslušalcev tudi iskreno navdušenih. Skrajna sta- lišča pa nikogar ne morejo pustiti mlačnega; vzbujajo bodisi gorečo privrženost, bodisi besno nasproto- vanje. Puščice srda so letele tu- di na nas: češ, kako si sploh upamo objaviti kaj takšne- ga. (Od privržencev smo, seveda, poželi odobrava- nje). Je že tako, da sloven- ska demokratična strpnost seže samo do tiste točke, v kateri se tuja stališča uje- majo z našimi. Vse drugo pa je najbolje vsaj skriti, prikriti, če že ne prepove- dati. Mi, seveda, ne moremo pristati na takšno nojev- stvo, kajti posamezniki, gi- banja in stranke obstajajo pa če Radio Celje o njih po- roča ali pa molči kot grob. Tista znana fraza, da neče- sa, kar se ne pojavi v jav- nem mediju, ni, v tem pri- meru namreč ne more dr- žati. Zato moramo govoriti o vsem, poslušalci pa naj sami presodijo, kaj je tisto, kar se jim zdi razumno in pravo, in kaj je tisto, čemur se bodo odrekli. Zato bomo še naprej odpirali vrata vsem, tudi sogovornikom tipa Jelinčič. Kajti tisti hip, ko bomo zakoličili mejo med dovoljenim in prepo- vedanim, nas bodo upravi- čeno poimenovali za trobi- lo te ali one struje. Dokler pa nas črni zmer- jajo z rdečkarji, rdeči z ze- lenci in vijolični s čmuhi, lahko mirne duše trdimo: neodvisni smo. VABIMO K POSLUŠANJU Četrtek, 26. marca ob 11. uri: CELJSKI OKTET. Ta celjska vokalna skupina, ki smo jo nekoč poznali kot Ter- co, prepeva že trinajst let. V petek se bo v celjskem Na- rodnem domu predstavila s sa- mostojnim koncertom, mi pa bomo v četrtkovi Opoldanski mavrici predstavili njihovo ustvarjalnost. Nedelja, 29. marca ob 9. uri: RAJMOND DEBEVC. Naš ne- deljski gost na skodelici čaja bo eden najuspešnejših slo- venskih športnikov, strelec Rojmond Debevc. Pogovor s tem vrhunskim športnikom, ki se ponaša s številnimi naj- višjimi odličji, bo pripravil ŽELJKO ZULE. Torek, 31. marca ob 9. uri: PARKIRIŠČA. Parkirni pro- stori v Celju so že dolgo časa vroča tema našega vsakdana. Tokrat bomo o njih spregovo- rili v kontaktni oddaji, ki jo bo vodila MARJELA AGREZ. Vedno več srečnih potnic Tretje, predzadnje, javno žrebanje za izlet 100 kmečkih žensk na morje smo imeli v go- stoljubnem okolju Zdravilišča Atomske toplice, ki je bilo tudi pokrovitelj javne radijske od- daje. Čeprav je bilo v začetku nekaj težav z vzpostavljanjem zvez med prireditvenim pro- storom, Bočem in celjskim od- dajnikom Golovec, pa so to ra- dijski tehniki odlično opravili, tako da je enourni prenos mi- nil brez tehničnih motenj. Dvorana Zdravilišča v Atomskih toplicah je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli nedeljsko, sicer de- ževno dopoldne, preživeti ob dobri glasbi izvrstnega an- sambla Robija Zupana z Vran- skega, odličnega harmonikar- ja Zorana Zorka iz Laškega in ubranem petju domačega mo- škega pevskega zbora pod vodstvom Andreja Kelemina. Tokrat smo žrebanje potnic za 20. izlet 100 kmečkih žensk na morje zaupali roki Zorana Zorka. Pri izbiranju dopisnic je bil ravno tako spreten kot pri igranju na harmoniko. V Atomskih toplicah smo osre- čili nadaljnjih 25 potnic, ki bodo z nami na izletu 10. in 11. V Zdravilišču Atomske toplice i:eje doslej zbralo največ ljudi na naši javni radijski oddaji, v p vrsti od desne pa so predstavniki pokrovitelja Zdravilišča Atomske toplice Aleksander ReU direktor Boris Završnik in njegov pomočnik za zdravstvo dr. Alojz Medved. aprila v Portorožu. Neverjetno dobro je šla v promet kaseta Pozdrav z morja, najbolj veseli pa smo bili, ker so nmoge obiskovalke ob slovesu izjavile: »Čeprav nismo bile izžrebane smo s prireditvijo izredno zado- voljne. Pripravite še kaj po- dobnega, rade bomo prišle, saj nam tako olepšate vsakdanje življenje.« V dveh avtobusih je tako sedenih že 75 sedežev, 25 pi še prostih. Ta mesta bomo popolnih z zadnjim, četr žrebanjem, ki bo v nedeljo« marca, v Vinski Gori. V pogovoru je poleg dr. A) za Medveda, pomočnika rektorja za zdravstavo, so loval tudi direktor Zdravili Atomske toplice Boris Za\ nik: »Predvsem smo veseli, imamo vseh 650 postelj z3 denih. Zdravilišče je poln« tako bo tudi v prihodnje, situacija se izboljšuje, t v Avstriji, kjer smo trenU prisotni na sejmu. Hiti z gradnjo igrišč za male šp te, razmišljamo o večnameP dvorani, novem hotelu najV kategorije... Potrebujemo di dvorano za takšne prir« tve, kot je ta v organiza NT-RC« TONE VB^ Foto: EDI MASr^ Seznam izžrebanili potnic za 20. izlet 100 Icmečiciti žensic na morje Občina Šentjur Angela Kladriik, Kostrivnica 22, Šentjur Anica Pevec, Slatina 5, Ponikva pri Gro- belnem Kristina Petelinšek, Zg. Slemene 5, Dramlje Marica Romih, Škamice 23, Dobje Marija Skale, Javorje 8, Gorica/Slivnici Stanka Štor, Podgrad 35, Šentjur Občina Šmarje/Jelšah Zinka Drovenik, Tunkovec 6, Šmarje/Jelšah Marija Jesenko, Preloge 12, Smarje/Jelšah Marija Kočar, Strtenica 11, Šmarje/Jelšah Marija Lorger, Predenca 1, Šmarje/Jelšah Silva Skale, Bohovo 15, Šmarje/Jelšah Občina Velenje Justina Poznič, Ravne 84, Velenje Občina Slovenske Konjice Erika Lopan, Lipoglav 22, Loče pri Poljčanah Antonija Rozman, Stranice 67, Stranice Občina Mozirje Štefka Naraločnik, Šmihel 12, Mozirje Marija Obojnik, Planina 12, Ljubno ob Savinji Občina Laško Amalija Bratec, Polana 50, Laško Marjanca Maček, Olešče, Reka, Laško Neža Tašker, Lokavec 45, Laško Občina Celje Angela Doler, Pepelno 31, Šmartno v Rož. do- lini Marija Ograjenšek, Gradišče 5, Vojnik Jožefa Stojan, Prožinska vas 62, Celje Angela Voh, Gorica 45 a, Celje Občina Žalec Ljudmila Haložan, Pongrad 77, Griže Ani Jurhar, Migojnice 58, Griže Fani Razboršek, Arja vas 12, Žalec Št. 12-26. marec 1992 15 Sporočilo uredništva Zaradi velikega števila pisem bralcev, ki presega možnosti sprotnega ob- javljanja, smo se odločili, da omejimo obseg posa- meznega pisma na 45 vr- stic. Vsa daljša pisma bo- mo v uredništvu skrajša- li. Pri tem bomo poskrbe- li, da vsebina ne bo okr- njena. Kdor nam bo po- slal pismo, ki presega 45 tipkanih vrstic, s tem pri- staja na lu-edniški poseg. Ponovno vas opozarja- mo, da objavljamo samo pisma znanih avtorjev - pismo mora biti podpi- sano s polnim imenom, priimkom in naslovom, vendar upoštevamo želje po ohranitvi naslova v uredništvu. Brezplodno delo celjske Skupščine Na pisanje prenovitelja g. Željka Ciglerja je potrebno odgovoriti. Ob tem niti ni po- membno kje začeti, saj je čla- nek nedorečen in splošno kri- tikantski... Najbolje, da začnemo kar pri koncu, ko se g. Cigler spra- šuje, kdo bo za to nosil odgo- vornost? Odgovornost za vse pridobitve in stranpoti takšne in drugačne politike nosi ven- dar ljudstvo - to bi g. Cigler že morali vedeti! Tako je bilo, ta- ko je in tako bo tudi v bodoče! Najbolj so to odgovornost ljudstva znali izkoristiti prav komunisti, ki nas na to še da- nes opozarjajo kot prenovite- lji. V demokraciji je pa ljud- stvu tako jasno »kdo nosi od- govornost«: To je ljudstvo sa- mo. Na zadnjih volitvah je to isto ljudstvo izbiralo svojo oblast: izbiralo je in izbralo takšno in tako kot je! Glede na 50-letno nedemokratično oblast je tako dobro izbralo in doseglo največ, kar je lahko v takratnih razmerah sploh bi- lo mogoče. To ne pomeni, da to isto ljudstvo ne more svoje ta- kratne odločitev spremeniti oziroma, da ne more oblasti zamenjati. To se dejansko lah- ko zgodi vsakič na rednih ali predčasnih volitvah... in na takšen trenutek ni potrebno čakati 45 - boljševističnih let! In ko smo že izbirali prvič - tako bomo izbirali in izbrali tudi drugič... - Upajmo, da vsakič bolje in vsakič z manj razvpite rdeče primesi..., kaj- ti, če te ne bi bilo, ne bi bilo krutega uničenja ljudi in pre- moženja in vse bi normalno te- klo, tudi malo levo in malo desno, pa vendar v sprejemlji- vih in človeških mejah. Tudi bolj tolerantno, česar pa se moramo vsi skupaj navaditi. Sprejeti moramo pač (nov) ni- vo evropske politične komuni- kacije. Na tej poti se srečujemo tudi z »brezplodnim delovanjem celjske občinske skupščine«, katere »delo se načrtuje v oz- kem krogu ljudi«. Čemu se g. .Cigler torej pritožujete, ko pa z županom g. Rojcem na predsedstvu skupščine v tesni navezi načrtujeta njeno delo? Mar se je vajina vez zrahljala? Ali pa hočete prikriti svojo (ne) odgovornost, ki se že na samih sejah predsedstva iz- gublja v brezplodnost? Z delom celjske skupščine res ne moremo biti zadovoljni, vendar nam izliv nezadovolj- stva ne pomaga dovolj. Zaradi odgovornosti do volilcev mo- ramo pokazati le konstrukti- ven odnos... In ta skupščina je le toliko resna in uspešna, ko- likor smo sami. Mar ne? In prepričan sem, da bo ta skupš- čina še boljša, kar se njenih odločitev tiče, hkrati pa bo de- lo v njej še težavne j še. Kajti enoumja bo vedno manj in vedno večjo vlogo bodo imela argumentirana prepričevanja. V tem smislu bo izpadla tudi kakšna neumesna razprava, ali pa ne... Kajti demokracija je tudi to, da »pametni« ne vsi- ljuje drugemu svoje »pameti«. Naj bo dovolj, da zapišem, da je demokracija kot samopo- strežba, za katero ni nujno, da je vedno dobro založena... O napadih na celjski Izvršni svet v tem sestavku ne bi želel pisariti iz večih razlogov, mor- da drugič. Ni pa prvič, da ga g. Cigler napada. Saj je tudi ta segment oblastvene sfere tisti, kjer so »rdeči« izgubili svoj delček vpliva. Povsod drugje so ga pa tako obdržali: naj so to banke, direktorski položaji v gospodarstvu in tako imeno- vanih družbenih dejavnostih, nenazadnje v pravosodnem si- stemu, ki tudi danes dela tako kot včeraj: enako počasi in slabo. In ko se vsi tako radi obra- čamo na ljudstvo, naj bo to dovoljeno tudi tokrat: Ne jadikujmo: to ne gre, ono ne gre..., včeraj smo imeli, da- nes nimamo..., včeraj so bili rdeči, danes so isti, vendar spreoblečeni... - Namreč tako resno kot se znamo ukvarjati s svojim poklicem (poglejmo obrtnike in podjetnike, kme- te ...), tako resna stvar je tudi politika. Tako resna, da ne prenese tihega sedenja krščanskega demokrata na sejah celjskega predsedstva občinske skupšči- ne, kot nikakor ne prenese več enostranskega in pavšalnega usmerjanja iz rdeče hiše... Ne gospod - tovariš Cigler: očitne poti nazaj ni, vkljub očitnim naporom nekaterih in tudi očitne nerodnosti novo- dobnih demokratov. Toda ne- rodnost se lažje opraviči in od- pravi kot pa »blef« in hoteno zaviranje. Odgovornost za oboje se nosi in ve se tudi kdo in kolikšno... ____pa lep pozdrav! SILVESTER DREVENŠEK Kdo je Alfred Božič V Novem tedniku z dne 12. marca 1992 smo prebrali, da je gospod predsednik mozirske vlade Alfred Božič tudi sveto- valec Elkroja, za kar ima skle- njeno pogodbo o delu. To mi delavci v enoti v Šo- štanju že dolgo vemo in obču- timo. Že dalj časa namreč bije- mo boj za delitev podjetja s tem, da "bi mi v Šoštanju lah- ko delali naprej kot samostoj- no podjetje. Ker gospod Alfred Božič dobro ve, da bi s tem izgubil bogato molzno kravo, za katero sicer trdi on, da so drugi napravili štalco, se sedaj kot honorarni sodelavec neka- terih vodilnih v Nazarskem Elkroju, na vse kriplje brani in uporablja vse svoje strankar- ske zveze, da bi nas oviral. Vse to razumemo, a ne razumemo, da tudi sodišče precej da na take zveze in poznanstva. Ob dejstvu, da vemo, kako po pol- ževo potekajo registracije na sodišču v Celju, namreč sploh ne moremo razumeti, kako se je v primeru Elkroja lahko zgodilo, da je Elkroj p. o. na seji delavskega sveta dne 7. 10. 1991 ustanovil delniško druž- bo Elkroj in že po treh dneh, to je 10. 10. 1991 je registrsko sodišče to novo firmo, brez na- šega soglasja, registriralo. Vsa čast taki ekspeditivnosti so- dišča, a žalostni smo, ko čuje- mo, da je gospod Božič bil pri neki osebi na sodišču, ki je ta- koj zaukazaia hitri postopek, vsem pa zabičala, da morajo o tej hitrosti molčati. Mi smo res začudeni, kako je v tej novi demokraciji mogoče tudi s pravico manipulirati. Res se nam pišejo črni dnevi, a še bo kdaj pomlad! Če bo vaše uredništvo o tem sploh kaj uspelo izbrskati, bo- mo vsaj vedeli, da v deželi Danski ni nekaj gnilega, gnili so nekateri posamezniki v naši lepi, svobodni in neodvisni do- movini Sloveniji. Razočarane delavke in delavci ELKROJ PE Šoštanj (24 podpisanih) Poimenovanje ulic in naselil Ljudje smo pač taki, da vztrajamo pri svojih stališčih pa čeprav za to brez haska tro- simo čas in energijo. Tako je, izgleda, tudi pri preimenova- nju ulic. Zato Komisiji za po- imenovanje ulic in naselij predlagam, da se pri svojem delu oprime načela, ki je uve- ljavljeno v svetu znanosti. To načelo pravi, da se znanstvena odkritja in dosežki smejo čast- no imenovati po osebi, če nje- ne zasluge ne izvirajo s po- dročja ideološkega, politične- ga in vojaškega dela. Pogled v Krajevni leksikon (Celje), ali v Orožnovo Zgodo- vino Celja in okolice, nas bo prepričal, da premore celjska zgodovina kar lepo število lju- di, katerih dela in dosežki so lahko Celju v ponos, ne da bi koga vznemirjali. Če hočemo biti pa bolj svetovljanski, po- sezimo po imenih znamenitih Slovencev, ki so se vpisali tudi v evropsko in ne samo našo zgodovino. Volk bi bil sit, koza pa cela, mar ne? ALFONZ KUMER, Celje Vse o Cinkarni Gospodu ministru bi se za- hvalil za javni odgovor, za ka- terega v tem primeru ni bil na- prošen in ki ne ustreza naslo- vu. Moja vprašanja, ki so bila neodgovorjena in kot taka ob- javljena v NT so bila naslov- ljena na IS RS, osebno njene- mu predsedniku in skupščin- ski Komisiji za varstvo okolja in naravne dediščine z datu- mom 16. 11. 1991, torej pred zasedanjem SO Celje dne 27. 11. 91. Odgovor g. ministra pa se nanaša na moje vprašanje po zasedanju SO Celje (po 27. 11. 91), ki ni bilo javno objav- ljeno in zajema samo delček dogajanja okrog cinkarniške dejavnosti - to je črne gradnje cevovoda in na katero se nana- ša sedanji odgovor g. ministra. Po naslovu odgovora in ru- briki, kjer je bil objavljen (Od- mevi) bi lahko sklepal, da ne- kdo manipulira s celjsko jav- nostjo, ki bi lahko smatrala, da je s tem odgovorom okrog Cinkarne razjasnjeno vse in da ni potreben odgovor na moje kompleksno vprašanje z dne 16. 11. 91 in da poslanec Čmej, zadevo napihuje. K ministrovem odgovoru glede spornega cevovoda bi pripomnil samo to, da ne pote- ka niti po dovoljeni lokaciji, niti po sporni lokaciji ampak po tretji, ki je vidna tudi od daleč, saj so plastične cevi po- ložene površinsko, tako da sa- dra, ki bi morala pritekati v deponijo na severnem delu (ob dnu pregrade) in bi se tako čim manj zračila, priteka na južnem zvišanem delu, tako da se njena srhljiva umazanost dodobra prezrači po vsem do- linskem dnu deponije. Na koncu bi vam g. minister še rad povedal svoje mnenje o prostorski in okoljevarstveni zakonodaji, ki jo obvladuje vaš resor. Zakonodaja vašega resorja je spolzka in okrogla, prirejena tako, da jo lahko usmerjajo politične želje vplivnih grupacij, jedrskih ali cinkamiških lobijev ali vpliv- nih posameznikov. Napisana je bila za sistem, ki je Sloveni- jo pripeljal v prostorski in okoljevarstveni degradirani kaos. Sam sem bil prepričan, da bo stranka Zelenih Slove- nije, katere član ste tudi Vi, to spolzkost in okroglost zakono- daje preusmerila v skladu s svojim programom, kar bi bi- lo legitimno in za Slovenijo dobro. Na žalost pa se dogaja to, da vaš resor na veliko lega- lizira in zamegljuje vsa tista vprašljiva in sporna dejanja, zaradi katerih je nastala stranka »Zelenih Slovenije« in zaradi katerih se ji je pridruži- lo veliko slovenskih volilcev. S spoštovanjem JANEZ ČRNEJ Uredništvo: Ministrov odgovor glede spornega cevovoda smo obja- vili v pismih bralcev samovolj- no. Ocenili smo n&mreč, da je odgovor zanimiv za širši krog bralcev in da na del vaših vprašanj vendarle odgovarja. Tudi naslov je nastal v uredni- štvu - v izvirniku je bil namreč za objavo veliko predolg. Če to razumete kot zavajanje javno- sti, se vam opravičujemo. Vojnlškl borci so zborovali v začetku marca so se vojni- ški udeleženci narodnoosvo- bodilne vojne zbrali na svoji letni skupščini. Če upošteva- mo, da je povprečna starost članov že presegla 71 let in da je med njimi kar 14 starih nad 79 let, je bila udeležba zelo lepa. Prisluhnili so poročilom, ki so jih o delu in poslovanju or- ganizacije podali predsednik, tajnik in blagajnik ter jih po razpravi sprejeli s priznanjem, da so odbori in poverjeniki de- lali dobro. Izrazili so zadovoljstvo, da je bil sporni odlok občinske skupščine, ki je nekaj tednov razburjal naše ljudi, odstav- ljen z dnevnega reda. Ponovno so potrdili svojo odločenost, da se bodo zoperstavili pre- imenovanju ulic v Vojniku in bodo v primeru, da bi se kdo znova lotil prekrščevanja voj- niških ulic, vzpodbudili kraja- ne, da se pisno izrečejo zoper take ihtave podvige. Sprejeli so program svoje dejavnosti za naslednje leto in v njem zapisali, da se bodo po- vezovali in sodelovali med drugim s Krajevno skupnostjo, z Osnovno šolo in drugimi. So- delovali bodo pri praznovanju državnega praznika Osvobo- dilne fronte. Dnevu zmage, krajevnem prazniku in pri drugih manifestacijah. Osnovni šoli Vojnik in njeni v, d. ravnateljici g, Majdi Roje so izrekli posebno priznanje za prijazen sprejem in gostoljub- je ter za lep uvodni pozdrav. Sklenili so še, da se bodo udeležili letošnjih volitev in da bodo svoje glasove dali kandi- datom tistih strank, ki se zav- zemajo med diTJgim tudi za počutje marginalnih skupin ljudi kot so upokojenci, invali- di, bolniki, brezposelni in dru- gi, ki so potrebni povečane družbene skrbi in zaščite, JOŽE GLUK, VcTjnik Regionalizem in volilni sistem v zadnjem času je veliko razprav o decentralizaciji dr- žave in o regionalizmu ter o volilnem sistemu. Mogoče bo kdo dejal, da temi o decentra- lizaciji in o regionalizaciji na eni ter o volilnem sistemu na drugi strani, nimata nič skup- nega. Skušal bom dokazati, da se motijo tisti, ki tako razmi- šljajo. Decentralizacija in regiona- lizacija države se ne pričneta z razmišljanjem o tem, ali bo v Celju sedež deželne vlade ali okraja in kdo bo prvi deželni glavar oziroma predsednik okraja. Decentralizacija in re- gionalizacija se namreč prič- neta v parlamentu, v našem primeru torej v državnem zbo- ru. Odveč je razmišljati o de- centralizaciji odločanja in o vplivu regij na odločitve par- lamenta in vlade, če bo sedelo v državnem zboru sedemdeset ali več odstotkov Ljubljanča- nov, Tu, vidite, pa se prične pomembna vloga volilnega si- stema. Volilni sistem je pomemben del političnega sistema in zelo vpliva na oblikovanje politič- nega prostora in na način uve- ljavljanja političnih interesov. V načelu obstajata dva volilna sistema: večinski in proporci- onalni. Pri večinskem se drža- va razdeli na toliko majhnih volilnih enot, kolikor je treba izvoliti poslancev, potem pa se v vsaki enoti izvoli po en po- slanec. Izvoljen je seveda tisti kandidat, ki je prejel največ glasov, odkoder tudi izhaja izraz »večinski«. Pri proporci- onalnem volilnem sistemu pa se država razdeli na velike vo- lilne enote, v katerih se voli večje število poslancev. Več ko se izvoli poslancev, bolj je si- stem proporcionalen. Teore- tično bi morala biti kar cela država ena sama volilna enota. Pri proporcionalnem sistemu se v volilni enoti volijo stran- karske liste in ne posamezni kandidati, izvoljenih pa je to- liko delegatov z liste, kolikor mandatov je dobila stranka v vsej državi, ' Po večinskem volilnem si- stemu smo leta 1990 volili zbor občin skupščine Republike Slovenije, zaradi česar je v njem zastopana sleherna slo- venska občina vsaj z enim po- slancem, po proporcionalnem sistemu pa smo volili družbe- no politični zbor sedanje skupščine, zaradi česar je v njem več kot šestdeset od- stotkov poslancev iz Ljublja- ne, skoraj vsi poslanci pa so iz vodstev posameznih strank. Oba volilna sistema imata svoje prednosti in pomanjklji- vosti. Največja prednost ve- činskega volilnega sistema je, da omogoča neposreden stik med volilci in poslancem. Ker pa gre za manjše volilne enote, so tudi tako imenovani lokalni interesi bolje predstavljeni v parlamentu. Ta sistem je tu-, di bolj pregleden in za volilca enostavnejši. Večinski sistem pripelje tudi do večjih strank Nadaljevanje na 18. strani Št, 12 - 26. marec 1992 Rumena luč za brezposelnost Pogovor s podpredsednikom slovenske vlade za področje gospodarstva dr. Andrejem Ocvirkom »Ne delam si velikih skrbi zaradi tega, če bo padla vlada in ne bom več podpredsednik. Imam svoje delo na Petrolu, od koder sem prišel v kabinet,« pravi Celjan dr. Andrej Ocvirk. Vlado in vse zdrahe okoli nje tokrat puščamo ob strani, drugi človek slovenske vlade govori o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo iz političnih in tudi vladnih vrhov večkrat slišati pozive, da naj gospodarstvo enkrat končno odmisli južna tržišča. Gospodarstveniki so že takrat opozarjali, da slovo v kratkem času ne bo mogoče. Zdi se, da tudi vladi postaja čedalje bolj jasno, da si je juž- na tržišča treba ponovno izbo- riti. Kako daleč je trenutno Slovenija pri gospodarski od- nosih z ostalimi republikami? Pozivi k temu, da se poslovi- mo od jugoslovanskih tržišč, so pozivi tistih, ki ne vedo, da se gospodarstvo ne more preu- smeriti čez noč in da potrebu- jemo za to določen čas pa tudi kapital. Slovensko gospodar- stvo je bilo vključeno v jugo- slovansko tržišče, tam smo plasirali 30 do 40 odstotkov svoje proizvodnje. Čez noč se preusmeriti na zahod, je nemo- goče. Drugič, treba je imeti kvaliteto, znanje, tehnologijo in poslo\'Tii pristop. Nam vsega tega še manjka. Slovo z južnih tržišč je povezano z izgubo proizvodnje in izgubo delovnih mest. Poskušamo normalizirati gospodarske odnose z nekda- njimi republikami, sklenili smo sporazum o gospodarskem sodelovanju s Hrvaško in Ma- kedonijo, z Bosno smo sklenili preliminarni sporazum, ker se je šele pred kratkim odločila za lastno pot. Sporazumi so podpisani, vendar se pri uresničevanju v praksi močno zatika. Ne po- magajo nerezidentni računi ni- ti računi, ki so odprti pri ban- kah. Kje so vzroki, da se stvari ne premaknejo? Hrvaška bo še problematič- na, ker gre za dve konkurenčni gospodarstvi. Prodor na hrva- ška tržišča pomeni konkuren- čen boj, tamkajšnja vlada pa na različne načine ščiti domače tržišče. Glede na porušenost dežele je to normalno, ni pa normalno glede na podpisane sporazume. K sreči je Evrop- ska gospodarska skupnost zahtevala odpravo blokad med posameznimi republikami. Tr- govinske blokade med Hrva- ško in Slovenijo so že ukinjene. Po 10. marcu je svoboden pre- tok prehrambenih izdelkov, s katerimi smo močno prisotni na njihovem tržišču. Predvsem so to vino, mleko, pivo in tako dalje, tu je bilo največ sporov. Tudi v prihodnje ne bo lahko. Kako se bo Slovenija pripra- vila na obnovo Hrvaške, kako se bodo naša podjetja lahko vključevala v posle. Ste v vladi pripravili kakšen program? Slovensko gospodarstvo se bo težko vključilo v obnovo Hrvaške. Težko zato, ker bo to obnovo treba financirati. Mi zaenkrat nismo sposobni daja- ti dolgoročnih ali pa blagovnih kreditov za obnovo. Poskušali se bomo vključiti tam, kjer bo pomoč iz mednarodnih finanč- nih krogov. Naše gospodarstvo bo pri tem moralo biti konku- renčno in se boriti z državami Evrope za svoj del posla. Preko gospodarske zbornice nekatera slovenska in tudi celjska podjetja že pošiljajo ponudbe za oskrbo mirovnih sil. Kakšne so možnosti, da pri tem iztržimo kakšen dolar? Oskrba mirovnih sil je v tem trenutku najbolj zanimiva gle- de na to, da je zagotovljen red pri teh stvareh. Kar bo z mi- rovnimi silami dogovorjeno, bo zagotovo tudi realizirano. Mi lahko ponudimo prehrambene izdelke, vendar je treba vedeti, da konkurirajo pri tem še Av- strijci, Nizozemci, Italijani. Vsak poskuša dobiti svoj del posla pri oskrbi, tudi glede na to, da imajo del svojih vojakov v teh mirovnih silah. V slovenski javnosti se že po- javljajo razmišljanja, da vlada preveč popušča tej sosednji dr- žavi. Kako se razpletajo vpra- šanja glede ribolova in kako ste v vladi dovolili, da je nekoč paradni konj slovenskega go- spodarstva - Elan - prešel v hrvaške roke? Ribištvo je eno izmed podro- čij, ki bo verjetno zelo sporno v dogovorih s Hrvaško. Mini- ster za pomorstvo Rudolf je sam objavil, da bo s 1. aprilom konec ribarjenja v njihovih te- ritorialnih vodah, čeprav te vode še niso določene, dogo- vorjene in razmejene. Po spo- razumu z ministrstvom za »Ne vem še, kako bomo ukrepali proti delavcem V Elektrogospodarstvu, katerih zahteve mejijo že na izsiljevanje. Upam, da se bomo vendarle dogovorili.« kmetijstvo je bilo napisano, da ribolov ostane takšen kot do- slej, dokler se ne uskladijo spo- razumi. Ukrepajo torej po svo- je. V javnost so dali stališča, ki niso bila izrečena na pamet in vemo, da se na to že intenzivno pripravljajo. Mi smo poslali noto hrvaški vladi, če bodo uresničili svoje napovedi, se bomo poskušali dogovoriti ali najti nasprotne ukrepe. Niste komentirali prodaje Elana. Tu je odigralo ključno vlogo gorenjsko oziroma kranjsko sodišče. Mi smo se poskušali z bankirji dogovoriti, da 28. novembra, ko je bil narok za prodajo, nastopijo banke in poskušajo kupiti Elan, nato pa se z drugimi podjetji dogovori- ti za vodenje procesa oziroma proizvodnje. Istočasno so se pojavile hrvaške firme, ki naj bi kupile Elan. Takrat je sodiš- če postopalo neustrezno. Pre- verjalo je garancijo Ljubljan- ske banke, popolnoma pa so verjeli Medžimurski banki, za katero vemo, da je bila že v ze- lo kriznih obdobjih in s kriz- nim bilančnim potencialom. Rezultat vsega je Elan v hrva- ških rokah. Devalvacije ne bo Primer Elana je zanimiv še zaradi ene stvari: dotok velike količine deviz je pokazal, kako hitro je lahko nestabilno naše devizno tržišče. Trideset milijonov mark je dejansko močno vplivalo na te- čaj marke. Slovenija je majhna in 30 milijonov mark jo je že pretreslo. S tem je treba raču- nati in v okviru tega planirati ekonomski sistem. Gospodarstveniki si bolj kot s Hrvaško obetajo tesnejšega sodelovanja s Srbijo. Seveda potem, ko se bodo uredile poli- tične razmere. V vladi razmi- šljate, da bi s 1. aprilom pre- prečili prevoze srbskim pre- voznikom preko Slovenije. To naj bi bil povračilen ukrep za maltretiranje slovenskih voz- nikov v Srbiji. Ali takšen ukrep ne bo povzročil več ško- de kot koristi slovenskemu go- spodarstvu? Ukrepi, ki se pripravljajo, so odziv oziroma zahteva prevoz- nikov. Naše voznike na območ- ju Srbije maltretirajo. To niso izpadi posameznikov temveč gre za organizirane akcije. Ob tem se vozila s srbsko registra- cijo prosto gibljejo po Sloveni- ji, mi pa ne storimo ničesar. O podobnem protiukrepu smo razmišaljali že ob zaplembi slovenskega premoženja v Sr- biji. Takrat smo hoteli sprejeti določene ukrepe, vendar je bilo gospodarstvo proti. Tudi to- krat nekateri gospodarstveniki ne podpirajo zapore za srbska vozila. Menijo, da se določeno blago le prevaža. Mi bomo stvari še proučili in se potem odločili. Ali vi verjamete, da bo pri- hod mirovnih sil sprostil tran- sportne poti po delih nekdanje Jugoslavije? Popolnoma v to nisem pre- pričan. Če mirovnim silam ne bo uspelo niti to, potem je vprašanje, zakaj bodo sploh prišle na ta teritorij. Pustiva jug in poglejva na zahod - po osamosvojitvi je bi- lo veliko slišati o navalu tujega kapitala. Kakšni so konkretni rezultati? Za prihod tujega kapitala je prvi problem neurejena last- ninska zakonodaja v Sloveniji. Evropska gospodarska skup- nost oziroma njeno gospodar- stvo to poudarja. Pripravljeno je sodelovati, pripravljeno je vlagati svoj kapital, vendar hoče najprej rešitev lastninske zakonodaje. Vedeti hočejo, s kom se pogovarjajo, kdo so lastniki ter da se vzpostavi go- spodarski sistem na odnosu lastnik-menedžment-deloj e- malec in vzporedno ob tem sin- dikat. V Sloveniji se v zadnjem ča- su razpravlja o omejitvi uvoza. Koliko držijo govorice? Gre za vprašanje uvoza av- tomobilov. To je popolnoma razumljivo. V avtomobilski in- dustriji dela pri nas 80 do 100 tisoč ljudi, zato je ključno vprašanje njihove zaposlitve. Če hočemo zagotoviti, da bodo zahodne firme zainteresirane za vgradnjo naših avtomobil- skih delov v njihove avtomobi- le, potem mora imeti uvoz av- tomobilov z našimi vgradnimi deli boljši status pri prihodu na slovensko tržišče. Vpraša- nje je, kako narediti razliko med uvozom avtomobilov, ki imajo vgrajene naše dele in ti- stimi, ki nimajo nobene pove- zave z izvozom delov slovenske avtomobilske industrije. Proračun je pozabil na gospodarstvo Kaj si slovensko gospodar- stvo lahko obeta od letošnjega proračuna? Gospodarstvo si od proraču- na ne more kaj dosti obetati. Predvsem zato, ker je bil naj- večji naval na proračun s stra- ni državniških resorjev. Za in- tervencije v gospodarstvo so bila dodeljena minimalna sredstva. Mi poskušamo to re- ševati tako, da bi z zakonom o intervencijah v gospodarstvo dobili 900 milijonov mark in- tervencijskega potenciala. »Ukinitev zakona o plačah za večino pomeni nič posebnega, ker niso sposobna višjih osebnih dohodkov. Pomembno je to. sindikati z vodstvi lahko pogovarjah okoli teri zahtevajo omejitev najvišjih plač, m s sindikati zdaj lahko dogovorijo tudi o ten. to za proračun. S tistimi, ki prejemajo proračuna, se bomo morali temeljito dogov čun je limitiran, če dogovora ne bo mogoč sledil zakon.« Proračun zagotavlja denar za kmetijstvo, zlasti regresiranje določenih namenov. Včasih so imele dejavnosti kot so izvoz, kmetijstvo in turizem možnosti pridobivanja sredstev iz pri- marne emisije. Teh možnosti danes ni, razliko v obrestni meri bo treba pokriti iz realnih virov. V kmetijstvu in turizmu je to predvideno, pri izvozu pa virov ni. Izvozno gospodarstvo bomo poskušali v normalnih okvirih držati z usklajenim te- čajem, tako da ne bodo potreb- »Slovenski denar se tiska v Angliji in računam, da bomo sedanje bone zamenjali s pravim denarjem v prvem polletju letošnjega leta. Datum pa naj ostane skrivnost.« ne izvozne stimulacije. Omenjate izvoznike - silno so nezadovoljni s sedanjim te- čajem, nekateri govorijo o de- valvaciji. Kakšna je vaša na- poved? Devalvacije ne bo. Gibanje tečaja bo drseče skladno s spremembami na deviznem tržišču. Danes imamo že preko 500 milijonov dolarjev deviz- nih rezerv. Priliv ob odkupu Elana je znižal ceno marke, tu- di na črnem tržišču in borzi cena deviz ne zraste. V kolikor bodo dejanski stroški v gospo- darstvu hitreje naraščali kot bo naraščal tečaj, potem bo treba razmišljati o izvoznih stimulacijah. V proračunu tudi niso pred- videna sredstva za sanacijo bank, vendar se v vladi na tem področju nekaj že dogaja. Sredstva za sanacijo bank res niso predvidena. Mi raču- namo, da bi z zakonom o last- ninjenju oziroma s sredstvi od prodaje podjetij ustvarjali de- nar za sanacijo bank oziroma gospodarstva. Po zakonu o javnem dolgu se bo reševala predvsem aktiva, bančnike pa zanima, kaj bo s pasivo? Pasiva se bo v bančnem si- stemu morala precej znižati. Bančniki na to ne bodo z vese- ljem pristali, vendar druge možnosti ne bo. Omenili ste k zakon. Zdaj bo ^ kem res sprejet,] kaj podatkov o djetij se bo priv, sprejemom lastni, daje? Teh podatkov, mu zakona pa bo^ podjetja svojo pjj kladiti s tem zafe se o krajah - misi je so. Vendar ne krajo stimulirala To je stvar odnoi nih podjetjih, zaf dikati bi morali \ temi stvarmi. Po mo kup institucij ča, javni pravob Njihova naloga ]( vajo, zakone ima ne počnejo, pa m Kateremu prob niji dajete predm nju inflacije ali brezposelnih? Ustaviti rast ši selnih je po moje kot inflacija. Prt nega deleža br( smemo, takrat, 1 mo, se bodo prižf Trenutno smo ž nezaposlenih v S okoli 12 odstotke Kakšne so vi kdaj lahko pričal sanje razmer? Mislim, da v letošnjega leta. C ločene nemške a gospodarstva in venskega gospo' tam napoveduje] tošnjega leta pr spodarskem pod Podpredsedr IVliinarjev Ja v tem času je o novem mandat vi vlade in tako vam čez nekaj di da ne boste več ] slovenske vlade. To me kaj dos' zadeti. V tem ti membno to, da j bilna. Nekredib more imeti razv nuarja sem dej£ čimprej izpeljati zamenjati vlado, ni sama sebi i mora biti po volj jo narod hoče ; tem naj jo zame Kakšna pa je z gradom MlinJ Teharjah? Kakšne konkr ni, razen da se d govarjava. Sin, 1 v Avstriji, je i't grad v najem in: čil zanj. Prostor jem Železarna š Pojavlja se vpi - posle vodi sin postaja kraj, kj poslovneži in ' ljudje tudi po va to pa konec konc biček, mar ne? Verjetno misli klub, ki bo tul< prostore. To niti Računam pa, da lu padla in da ' več. Foto: LukaS Št. 12 - 26. marec 1992 16,17 »Ne bomo spremenili imena!« predsednik Repubiike Makedoniie Kiro Giigorov pravi, da ime Makedonija »ne vsettuje« teritoriainiii apetiiov - IVIakedonskI paradižnik v Siovenijo s transportnim ietaiom \ Makedonija je bila skupaj 2 Bosno in Hercegovino med tisti- pii jugoslovanskimi republikami, |(i je v iskanju formul za razplet jugoslovanske krize, še pred vojno v Sloveniji in Hrvšaki, v času po- govorov šesterice predsednikov republik, ponujala kompromisni predlog Imenoval se je preprosto Gligo- rov-Izetbegovičeva opcija, nekaj \rmesnega med federacijo in zvezo suverenih držav. Pomenila je to, da naj bi nekaj Jugoslavije raz- padlo, nekaj pa ostalo. Ko je bilo očitno, da ni mogoče najti rešitve, ki bi v vsaj ohlapni zvezi obdržala vse republike, se je tudi Makedo- nija odločila za samostojnost. O vseh dosežkih in problemih Ma- kedonije je tekel pogovor minuli petek na Celjskem večeru na Do- brni, ki sta ga v pogovoru obliko- vala gost večera, makedonski predsednik Kiro Giigorov in mo- derator Jože Volfand. Adžič le popustil po 8 urali Makedonije še vedno ni priznala »kritična masa držav«, kar bi po- menilo recimo priznanje držav Evropske skupnosti in katere od velesil kot v primeru Hrvaške in Slovenije. Zaenkrat sta od po- membnejših držav Makedonijo priznali Bolgarija in Turčija, Ma- kedonijo pa je priznala tudi Slo- venija. Po izsledkih Badinterjeve komisije sta samo Slovenija in Makedonija izpolnjevali vse pogo- je za priznanje, še zlasti tiste, ki zadevajo nacionalne manjšine. Najbrž pa bi do priznanja Make- donije lahko prišlo tudi prej, če bi Makedonija izpolnjevala tretji najpomembnejši pogoj po medna- rodnem pravu, da ima »efektivno oblast« na celotnem ozemlju (če- prav to seveda ni nujno, saj so Hrvaško priznali, čeprav ne kon- trolira tretjine ozemlja). Približno teden dni pa ima Ma- kedonija vso kontrolo nad svojim ozemljem, saj se je Jugoslovanska armada v celoti umaknila. Zdi se, aj da kar neverjetno lahko, vendar ni bilo tako. Kira Gligorova so čaka- la naporna pogajanja z napornim generalom Adžičem: »To so bila dolga in izčrpavajo- ča pogajanja. Začelo se je tako, da nam je očital, da smo kršili zvezno ustavo, da smo imeli nelegalni re- ferendum, da smo se odcepili od Jugoslavije, itn. Na obtožbe sem postavil vprašanje: »Ne vem, kaj hočete od te republike?«. 98 od- stotkov volilcev, ki so prišli na »Paradižnik bi bil štirikrat do pet- krat cenejši, če bi transport bil nor- malen. Ladja pluje zaenkrat enkrat mesečno iz Drača do Kopra. Z di- rektorjem Adrie Airways Janezom Kocjančičem se dogovarjamo, da bi zelenjavo prevažali v Slovenijo s to- vornimi letali vsak dan.« referendum, je glasovalo za neod- visno državo. Nismo obkoljevali vojašnic, nismo se spopadli z voj- sko, vaše družine tu živijo nor- malno, do vojaških oseb smo se obnašali strpno. V naši ustavi pi- še, da mora po šestih mesecih vsa- ka tuja vojna sila iz Makedonije. Mislim, da je najboljše, da to na- redimo na miren način. Naredili nismo nikakršnega »casus beli«, a bi morali intervenirati. Pustite dober vtis, da se ne zgodi to, kar se je zgodilo v Hrvaški. Pokažite, da ta armada lahko gre iz ene neod- visne države. Ko sem jim to pove- dal smo šli na delovni pogovor in se dogovorili v 16 točkah. Potem sem jih povabil na kosilo.« Makedonski predsednik je me- nil, da je pri Blagoju Adžiču, ki je Sloveniji v desetdnevni vojni oči- tal, da se je poslužila najbolj gnusnih metod in ji pritajeno gro- zil z maščevanjem, pretehtala mi- roljubna opcija zaradi tega, ker je sam 8 let služboval v Makedoniji in jo zapustil z lepimi spomini. Samo za Makedonce golob Adžič se je umaknil tudi iz Kumanovega, čeprav je armada napovedovala, da od tam ne bodo odšli kar tako in vitalni 75 letni Kiro tudi ne verjame, da bi se armada kdaj ho- tela vrniti nazaj. Po Kiru Gligorovu se je Make- donija dokazala kot država, ki upošteva evropske norme in svoje osamosvojitvene težnje uresničuje na načelih miru in pogajanj, spo- ^oditelj Jože Volfand: »Gospod Kiro, pogrešamo vaš paradajz na celjski '^znicj. Kiro Giigorov: »Ej, jejte »tavče na gravče« dokler se v bivši Jugi ne "eAajo igrati barikade.« štuje pravice nacionalnih manjšin, človekove pravice in nima oze- meljskih pretenzij. Grčija je ujetnica populizma Za stabilnost vsake države, zla- sti pa nove je zelo pomembno, da ima urejene odnose s sosedi. Očit- no pa je, da bo Makedonija s svoji- mi sosedami še nekaj časa imela velike težave. Največje ji trenutno dela Grčija, ki nasprotuje, da bi države Evropske skupnosti priz- nale Makedonijo, dokler ta ne spremeni imena. »V Grčiji so zaradi makedonske nacionalne manjšine v Grčiji de- »Na Topčiderju se v ogromnih koli- činah tiska dinar. Obrambni sistem je lahko samo lastna valuta, prej ali slej, to je neizbežno. Čeprav to ni idealna rešitev, ker so to valute ma- lih ekonomij, kijih je treba vezati na marko, ecu itn. Ni res, da se bo naša valuta imenovala Pečalbar. To bo bon, tako kot tolar. Papir pa smo res kupili pri vas.« jali, da ima Makedonija teritorial- ne pretenzije do Grčije. Da bi po- kazali našo dobro voljo in naše principielno stališče, ki ga imamo do vseh sosedov, smo sprejeli dva amandmaja k ustavi. V ustavo smo zapisali, da Makedonija nima teritorialnih pretenzij proti kate- remu koli sosedu, to sicer ni obi- čajno in da se ne želimo mešati v notranje zadeve katerega koli soseda. Ko so ti argumenti odpad- li, se je pojavila zelo iracionalna zahteva, da spremenimo ime. Za- kaj? Ker naj bi bila Makedonija del kulturne zgodovine Grčije in da če uzurpiramo ime Makedonija pomeni, da imamo mi poseklo Aleksandra Makedonskega in da želimo prisvojiti ta del grške zgo- dovine. Odgovorili smo, da smo Slovani, da nimamo nobene zveze z Aleksandrom Makedonskim. Na ta del Balkana smo prišli v šestem in sedmem stoletju, vzeli ime geo- grafskega področja na katerem ži- vimo, zato, da bi se razlikovali od drugih slovanskih plemen, od Sr- bov in Bolgarov, zato se imenuje- mo Makedonci. Kot je ugotovila tudi Badinterjeva komisija, ime Republika Makedonija ne implici- ra nikakršne pretenzije Makedo- nije do Grčije. Kiro Giigorov pojasnjuje, da so na tem vprašanju iz notranje poli- tičnih razlogov stranke v Grčiji napravile veliki emocionalni pro- blem. Zgodilo se je to, kar se je zgodilo s Srbijo in Miloševičem: oblika populistične politike, ko se na nacionalni paroli homogenizi- ra narod in postane potem ujetnik tega položaja. Grška vlada nima načina, kako bi se rešila iz tega. »Za sedaj kontrola letenja v Beo- gradu ne daje dovoljenja za prista- nek v Ljubljani. V sporazumu z Ad- žičem smo uspeli to, kar je vam in Hrvaški naredilo veliko škode, da nas ne izključijo iz kontrole letenja. Skopje ni niti en dan ostalo brez avionskega prometa. Naš položaj je precej težji: nimamo blizu Gradca ali Celovca, moral bi iti v Tirano ali v Sofijo, da bi lahko odletel v Bru- selj. Postali bi transportna pro- vinca.« ker je to vprašanje njenega ob- stanka. Opozicija jo sili, da zao- struje te zahteve, vladajoča parti- ja pa ima enega poslanca več od 50 odstotkov in zelo težko dobiva v parlamentu. Evropa želi sedaj pomagati, da bi se Grčija rešila iz te situacije. Mi bi pomagali Grčiji, če bi imeli način. Toda, da spre- menimo ime? Kako lahko rečem makedonskemu narodu, da se ne imenujejo Makedonci, če se tako imenujejo stoletja? Kako lahko spremenimo ime Makedonija, če pod tem imenom Republika Ma- kedonija obstoja kot država od le- ta 1944. Presenetljivo je bilo, da je med prvimi priznala Makedonijo Bol- garija, ki je leta in leta vztrajno zanikala, da obstaja makedonska manjšina v Bolgariji. Vendar pa Bolgarija z Makedonijo še ni vzpostavila diplomatskih odno- sov, bolgarski zunan j i - - hiinister Ganev je to pogojeval z zahtevo, da se Makedonija odreče svoji manjšini v Bolgariji. »Tega ne mo- remo, ker za to niti nimamo pravi- ce. To je zadeva, o kateri se mora Bolgarija pogovarjati z Evropsko skupnostjo na osnovi Helsinškega dokumenta in Pariške listine, ki zagotavlja enake pravice vsem na- cionalnim manjšinam, kar smo mi v Makedoniji pripravljeni- spošto- vati«, pojasnjuje Kiro Giigorov. »Visoko cenimo dejstvo, da so nas priznali med prvimi. Z Bolga- rijo pa ne želimo imeti nobenega posebnega odnosa, ampak samo takšnega kot z vsemi drugimi so- sedi. To pa pomeni takšnega, kot ga je Kiro Giigorov ob zavračanju ponudbe, da bi ,Nova Jugoslavija' bila večja tudi zaradi Makedonije, predlagal Miloševiču in Joviču: odnos prijateljstva in spoštovanja med suverenimi državami.« Blolcade »Situacija v Makedoniji je zelo težka. Presekane imamo poti za dotok blaga. Najprej na Sever, zdaj pa z Grčijo še na jug. Velike težave imamo pri oskrbi z nafto, to gre vse preko solunskega pri- stanišča. Grki takole postopajo: če morajo čez mejo štiri cisterne z nafto, Grki spustijo samo eno, kar ni dovolj za dnevno proizvod- njo rafinerij. Od Iskre smo kupili telefonsko centralo in je priplula v pristanišče Patras, na začetku januarja, vendar je do danes ni- smo dobili, te dni sem slišal, da jo bodo vrnili v Slovenijo. Dolgo so v solunskem pristanišču zadrže- vali zdravila in otroško hrano iz Leka in Plive, pod pritiskom Evropske skupnosti so potem po- pustili. In še nekaj neverjetnega: grški cariniki so štrajkali samo na mejnih prehodih z Makedonijo, vlada pa je dejala, da nima vpliva na sindikat carinikov«, zaskrblje- no komentira makedonski pred- sednik. In kako si sicer znani makro- ekonomist Kiro Giigorov pred- stavlja nadaljnje gospodarske od- nose med republikami nekdanje Jugoslavije. Slovenija si jih gotovo »Stabilnost Makedonije je odvisna od dobrih mednacionalnih odnosov. Poučeni z izkušnjo s Kosova smo Albancem namesto represije ponu- dili dialog. Albanci so ustanovili svoje stranke, šli so na večstrankar- ske volitve, dobili so 23 poslancev, imajo podpredsednika vlade in dva ministra, v skladu z ustavo smo obli- kovali komisijo za mednacionalne odnose na paritetni osnovi. Tako smo zagotovili mir v notranjepoli- tičnem življenju, vendar ostajajo še veliki problemi na področju medna- cionalnih odnosov. Makedonce mo- ramo opozarjati, da ne bodo naci- onalisti v slabem pomenu besede, Albance pa, da je treba zagotoviti skupno življenje in lojalnost vseh prebivalcev do države.« tudi tako, da bi na naše tržnice normalno prihajal makedonski paradižnik, ki že dozoreva, pa lu- benice in še kaj. Vendar je večji del Jugoslavije postal en sam labi- rint barikad. »Najprej je treba od- straniti barikade, da lahko nor- malno trgujemo kot neodvisne in suverene države. Na konferenci v Bruslju sem predlagal,' da Evropska skupnost sprejme reso- lucijo o ukinitvi barier v transpor- tu in pretoku blaga med vsemi re- publikami bivše Jugoslavije, to naj bi se zgodilo v aprilu.« Kot je povedal makedonski predsednik, sta slovenski in ma- kedonski gospodarstvi komple- mentarni, čeprav je dogovor o 420 milijonih blagovne menjave manj kot ponujajo možnosti gospodar- skega sodelovanja obeh držav, ki sta že sprejeli sporazum o plačil- nem prometu. Po mnenju Kira Gligorova bi bila najboljša rešitev za mir in normalizacijo razmer na prostoru bivše Jugoslavije, da bi Evropska skupnost začela proces asociacije v Evropsko skupnost za vse repu- blike in to bi tudi stalo veliko manj, kot bodo v nekaj letih mo- dre čelade in če bi se to zgodilo prej, bi lahko obvarovali veliko človeških življenj. ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC Št. 12-26. marec 1992 11 Nadaljevanje s 15. strani in s tem tudi do večje stabilno- sti političnega prostora, parla- menta in vlade. Slabost čiste- ga večinskega sistema pa je v tem, da se del glasov volilcev izgubi, saj volilci, ki niso volili zmagovitega kandidata, nima- jo svojega predstavnika v par- lamentu. Proporcionalni si- stem pa pripelje do drobitve političnega prostora, velikega števila strank v parlamentu, nujnega sklepanja povolilnih koalicij in do možnosti za de- stabilizacijo parlamenta ter vlade. Ker večina slovenskih strank, predvsem pa vse stran- ke levega bloka, zagovarja či- sti proporcionalni volilni si- stem, čutim potrebo, da opo- zorim na sledeče najpomemb- nejše pomanjkljivosti propor- cionalnega sistema: - proporcionalni sistem je zelo verjetno v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, ki v 43. členu določa, da ima vsak državljan pravico biti vo- ljen; v tem sistemu pa kandi- dati, ki niso člani strank, praktično nimajo možnosti za uspeh; - številne občine in celo ce- la območja bodo ostali popol- noma brez svojih predstavni- kov v državnem zboru, saj bo večina poslancev izvoljenih iz vrst vodstev strank, ti pa pre- bivajo v velikih urbanih sre- diščih, še največ v Ljubljani; - v državni zbor bo prišlo zelo veliko število strank, kar bo za daljši čas ustvarjalo stal- no politično nestabilnost in pogosto menjavanje koalicij in vlad; - namesto, da bi se koalicij- ske vezave sklepale ali vsaj napovedovale že pred volitva- mi, kar je najbolj pošteno do volilcev, se bo to dogajalo šele po volitvah, tudi v takih kom- binacijah, v katere volilci ne bi nikoli privolili; - namesto, da bi poslance dosedanje prve demokratične skupščine, ki je bila izvoljena v dokaj improviziranih okoliš- činah, zamenjali tudi številni povsem novi sposobni in mlaj- ši poslanci, bodo v glavnem iz- voljeni isti politiki kot doslej, seveda predvsem iz strankar- skih vodstev. V naši stranki se zavedamo prednosti in pomanjkljivosti obeh volilnih sistemov in se zato zavzemamo za tako ime- novani kombiniran volilni si- stem, po katerem bi se del po- slancev izvolil po večinskem, del pa po proporcionalnem si- stemu. Po našem mnenju bi moral volUni sistem v Sloveni- ji zagotoviti takšne volilne enote, da bi imela vsaka seda- nja občina vsaj enega poslan- ca. Omogočeno bi moralo biti tudi nastopanje strankarsko neodvisnih kandidatov, ki imajo ugled v svojem okolju, zlasti pa bi morali volilci ve- deti, koga volijo, ne pa da gre- do njihovi glasovi po zaplete- nem preračunavanju nekomu, za kogar niso glasovali ali ce- lo, za kogar sploh nebi glaso- vali. Menimo tudi, da o tako pomembni stvari, kot je volilni sistem, ki bi moral pravzaprav biti del Ustave, ne smejo odlo- čati le strankarska vodstva. Ta se bodo seveda odločila za proporcionalni sistem, ki za- gotavlja skoraj zanesljivo iz- volitev vodstev sedanjih par- lamentarnih strank. Tudi v Celju poudarjajo vse stranke potrebo po večji de- centralizaciji države in po več- jem vplivu posameznih regij. Nekateri posamezniki pri tem včasih celo že kar pretiravajo. Ko nanese beseda na volilni sistem, pa so celo najbolj za- greti zagovorniki regionaliz- ma in decentralizacije za po- polni proporcionalni volUni sistem, ki ju onemogoča. Kdo ve, če nimajo pri tem vmes svoje prste vodstva strank, ki so pa največkrat prav nič de- centralizirano skoncentrirana v Ljubljani. S tem smo se pa vrnili na začetek problema. MIRO GRADIČ SZD - Narodna demokratska stranka Je celjska vlada sama sebi namen? Pridobivanja zlatih zrnc z izpiranjem celjska vladna struktura ne pozna! Vodi jo edino načelo: DAJ - DAM! Kdo je med temi, ki dajejo in komu se daje, za navadne ob- čane spoh ni več skrivnost. Pravice delitve takih in dru- gačnih posebnih pogojev in ugodnosti je v pristojnosti vladnih izbrancev, uporablje- ni kriteriji pa so prekriti s for- malno pravnimi akti. Takšni so najbolj običajni odgovori, vse pa teče po starih razmaja- nih tirnicah. Kdaj in kako bi pošten ob- čan vplival na to stihijo neod- govornosti, na posledice zoper grabež vsake vrste, na izkoriš- čanje ljudske dobre volje, še ne vemo, ker pravne in zakonske praznine to omogočajo. Časopisni stolpci vsak dan polnijo stran za stranjo z groz- ljivimi dejstvi nepravilnega. Nikogar ni treba več prepriče- vati, na ne gre zgolj za novi- narsko natolcevanje. Vsi opo- zarjajo na skrajno negativne pojave zaradi katerih odgo- vorni niso niti malo v zadregi. Vse je potrjeno in nihče od teh se ne zamisli, da ob takem rav- nanju bije plat zvona tudi njim. Vladna struktura - še zlasti naša, draga občinska - vesti ne pozna - zavest pa si žal, stimulira in motivira s pri- vilegiji, ki jih mora kar najhi- treje izkoristiti. Zdaj - ta hip. Volilni stroj prihodnosti ne bo docela stregel starim nava- dam. Torej hiteti z načelom: psi lajajo - karavana naprej! Nič hudega, če za ceno opozo- rilnih stavk, izgubljenega ča- sa, ki bi ga morali porabiti za delo ~ nič hudega, če mnogi doživljajo težke socialne stiske in spremljajoče nesmisle. Kdaj bo v »gospodih« pre- vladala normalna zdrava pa- met? Kako dolgo bodo posa- mezniki še prekoračevali pri- stojnosti? S steklenim vrčem, zajemamo vodo toliko časa, dokler se vrč ne razbije. Tudi s poštenjem in neodgovornost- jo bi primerjava z vrčem prav prišla, kajne? Dokler bo v glavah občanov še upanje in volja za delo in red pripravljenost na strpnost, razumevanje in opravičevanje - se vrč morda ne bo razbil. Žal pa vseh naštetih pogojev ni več veliko. Vsak nov dan nenehno po- nuja toliko novih banalnosti občinske vladne strukture, da občani kmalu ne bodo imeli skrbi za »vrč«, dejstva bodo zahtevala zajezitev in očišče- nje »potokov«, da bo na dnu ostalo nekaj zrnc zlata za ge- neracijo, ki bo sposobna s po- štenim delom ustvarjati pre- sežno vrednost tudi za dela voljne in bolj odgovorne. Pravijo, da ima vsak takšno oblast in vlado, kakršno si za- služi: Če smo se občani pustili nalepiti v skupen mozaik, se bomo ob takem ravnanju pač odlepili, upravičeno pa upa- mo, da bo iz te mozaične podo- be odletel še kakšen kamen- ček, saj ni bil prilepljen za večne čase. Na toleranco se lahko zana- šamo, če ne izključujemo res- nice! Za Slovenske krščanske demokrate SILVA ŽELEZNIK, Celje Naprej? Da! Kako in s kom? Problem je pred nami. Pred vsemi Slovenci* poznan pro- blem. Kako in s kom naprej oz. na kakšen način se izvleči iz sedanje družbene, gospodar- ske, politično-parlamentame - vladne krize, na to vpraša- nje, dajemo prepotreben odgo- vor Zeleni Celja (ZC). Rešitev je preprosta, sredstvo za dose- go cilja pa so ljudje, ki delajo po določenem programu za ra- zrešitev kriznih vprašanj. Do cilja ne bomo prišli niti ne s ti- stimi, ki iz pozicije ohranjanja svoje oblasti (gospodarske ali politične), ne popustijo niti za milimeter, niti ne s tistimi, ki nam v sedanji krizi ne ponuja- jo nobenih konkretnih progra- mov za izhod iz krize oz. le kritizirajo vse povprek in last- no odgovornost prenašajo na druge. Z vsemi silami se del poslancev, vladnih funkci- onarjev, direktorjev, načelni- kov, oficirjev, političnih le- aderjev, ravnateljev..., okle- pajo svojega položaja - mono- pola. V svoji braniteljski (o)poziciji, pa preprečujejo vse normalne tokove pri razrešitvi volitev, ki bi jih že morali iz- peljati takoj po sprejemu slo- venske ustave glede na gospo- darske in politične razmere v državi. Politične stranke se ne ukvarjajo zadovoljujoče z uresničevanjem svojih stran- karskih progi-amov, temveč za neuspehe vedno krivijo drugo stran (stranke, poslance, mini- stre ...). Popularizirajo le min- ljivo simpatijo in izgled svojih ministrov, poslancev, zatekajo se v malikovanje za plačane zasluge svojih ljubljencev, za uspehe v junijski vojni 1991. Danes smo v marcu 1992, šte- vilo brezposelnih se stalno po- večuje, še bolj kritično pa je to, da se standard večine zaposle- nih in nezaposlenih znižuje. Inflacija narašča. Farsa vsega tega pa je, da so ankete in stol- pci v časopisih o priljubljeno- sti politikov, vedno bolj polni z bolj ali manj zaslužnimi ljudmi oz. z bolj ali manj zna- nimi ljudmi, kot nagrada za vse to, kar imamo (nimamo) vsi Slovenci. Vsi smo sodelo- vali v junijski vojni, večina brezplačno, drugi s puško na fronti in pa dobro plačani vi- soki funkcionarji - profesi- onalci, ki so vodili vojne ope- racije. V slovenski politični prostor prihajajo pobude o novih mandatarjih t. i. »odrešiteljih« vsesplošne slovenske krize. Prvo v medijih objavijo senza- cionalno vest npr. Drnovšek, Voljč ali morda še kdo, ki bo novi mandatar in ki naj bi rešil Slovenijo le z novo vlado (vladno koalicijo). Kot drugo pa sledi po splošni predstavi- tvi kandidata za mandatarja, »otipavanje« javnosti o njego- vi primernosti, nato sledi vse- binsko neustrezen in neobve- zujoč program mandatarja, zmanipulirana javnost se uk- varja z jalovimi razpravami o primernosti ali neprimerno- sti kandidata in tako se grejo te brezplodne igre kar naprej in še danes, ki zadovoljujejo le tiste, ki uživajo v tej agoniji brez meja. Namesto tega, se mora stranka najprej pojaviti s svojim vladnim programom pred svojo volilno bazo - volil- ci in poslanci. Stranka mora čvrsto stati za svojim progra- mom, podprtim s konstruktiv- nimi pogoji, ki zavezujejo kan- didata za mandatarja za pred- sednika vlade. S temi pogoji mora biti nakazano tudi ali stranka nastopa samostojno ali v koaliciji z drugimi stran- kami. S tem načinom bi dejan- sko bil pogojen naš ustavni si- stem, da se da glavni poudarek le programu in temu izbere še- le primernega kandidata. Ne pa tako kot v primeru Voljč, ko smo 10 dni že govorili o Voljču, nihče pa o programu (gospodarskem, socialnem, razvojnem - nacionalnem). Iz tega izhaja, da mora biti kan- didat obvezno član ene izmed strank, ki samostojno nastopa s programom ali v koaliciji strank. S tem odpadejo vse di- leme, ki so bile v primeru Voljč prisotne, komu bi naj on odgo- varjal za uspehe oz. neuspehe, ker ni član nobene izmed strank v parlamentu oz. izven parlamenta. Zato mora biti poudarjeno, da mora biti vlad- ni program od stranke ali ko- alicije, kandidat za predsedni- ka vlade pa le tisti, ki izpol- njuje pogoje, s katerimi zago- tavlja izvajanje strankarskega vladnega programa ah vladne- ga programa koalicije. S tem je tudi opredeljena odgovor- nost volilni bazi za uresniče- vanje ali neuresničevanje vladnega programa, ki ga sprejme parlament ob izvolitvi mandatarja. ZELENI CELJA Predsednik lO ZO JOŽEF JARH Pomoč obupanim Ko ostaneš brez dela in volje za življenja, ko je ogrožen tvoj obstoj in ko si prisiljen sklo- njene glave, ves ponižan, pro- siti pomoči, so ti vrata Centra za socialno delo v Celju široko odprta. Tu še zmorejo toplo in tolažilno besedo, tu človek še najde pomoč. Na to ustanovo sem se že večkrat obrnila in vedno me je prijazno sprejela socialna de- lavka Jožica Kodra - Rizman, ki je neizmerno predana svoje- mu delu. V teh časih sem z dvema otrokoma - osnovno- šolcem in študentom - ostala sama, z 80-odstotki zajamče- nega osebnega dohodka. De- lovna organizacija, kjer sem vložila 25 let svojega življenja, mi je obrnila hrbet. Matere samohranilke doživ- ljamo težke čase. Samo en pri- mer: Ko sem dobila račun za elektriko, sem videla, da ga ne morem plačati. Obrnila sem se na socialno, da mi omogočijo obročno plačevanje. 13. febru- arja sem plačala delni obrok, za ostanek so mi poslali opo- min. Računa nisem mogla pla- čati in elektriko so mi odklopi- li. Z elektriko se tudi ogreva- mo, vendar varčno, tako da je morala hči pisati nalogo z ro- kavicami na rokah, sama pa sem se zavijala v odeje. Elek- triko so nam odklopili kar ta- ko, meni nič, tebi nič. Ko sem prišla domov, sem našla hčer vso objokano. Obrnila sem se in odšla na Elektro, pa nikjer nikogar. Ker je bila sreda in sem vedela, da na Centru za socialno delo še delajo, sem stekla tja. Prišla sem zadnje minute delovnega časa in po- vedala gospe Kodra, kaj se je zgodilo. Prosila sem, če lahko od njih pokličem Elektro. Do- volila mi je in na Elektro so mi rekli, da če plačam isti dan, bodo prišli priklopit. Jokala sem in spraševala, kje naj do- bim denar. Pa njih to ni zani- malo. V tem času je gospa Ko- dra z mojo plačilno listo odhi- tela k direktorju Centra in vr- nila se je s 5 tisoč tolarji. Vpra- šala me je, če bom lahko dobi- la preostali potreben denar. Še danes ne vem, kje je tako hitro našla denar. Sposodila sem si denar za razliko in takoj plačala. Toda z Elektro ni bilo nikogar. Od- šla sem k njim in vprašala, za- kaj ne pridejo priklopiti. »Ko boste plačali, pa bomo«, so re- kli. Trdila sem, s položnico v roki da sem plačala, naj pri- dejo pogledat. Stala sem pred vrati Elektra kot kak peklar, pa me še na hodnik niso spu- stili. Šele ob 22. uri zvečer se me je eden usmilil: »Srečo ste imeli, da grem ravno domov,« je rekel. Potem je bilo v petih minutah priklopljeno. Brez moje vzstrajnosti in pomoči gospe Kodra bi ostali v mrazu in temi. Ko sem s priporočilom soci- alne prišla na Elektro, da mi omogočijo obročno odplačeva- nje, je bilo to zanje brezpr^ metno: »Mi smo kot trgovij Če greste kupit kruh, vam tudi ne dajo na obroke.« j vem, gospodje iz Elektra, ko ko delavcev imate na čakat in koliko jih je socialno ogi ženih. Je vaše štrajkanje zre rano in na plečih potrošnik Vaši delavci namreč lah plačujejo v treh mesečr obrokih - tako so mi vsaj p vedali pri vas. Zakaj pa mi smemo? Potrošniki bi morali štri kati proti vašim zahteva Vem, da vam posameznik pomeni ničesar in zahtev; svoje. Samo kje naj vzamei denar? Lahko bi pokazali vi malo razumevanja, ne pa ubogim ljudem arogantno c govarjate in se jim posmehu te. Ne posmehujte se socialr mu skrbstvu. Njihove pisar in hodniki so polni pomoči p trebnih. Namesto da na naš plečih z visokimi cenami reš jete svoj položaj, se obrnite republiko, na ministre, na vi do. Čas bi že tudi bil, da bi vsi mi mali združili in vi preprečili manipulac z nami. V takšnih časih je še toli več vredna in lepa pomoč, ii kršno nudi ljudem gospa Jo: ca Kodra in njene sodelavl Lepo je videti človeka s srce Hvaležna sem, čeprav objol jem svojo usodo in me pokoi držijo le še otroci in skrb njihovo pravo pot v življenj SLOBODANKA KOCBE Ce Javna zahteva slovenski PTT Kako dolgo nam bodo PTT še prodajali jugoslova ske znamke za posloval v slovenskem prostoru? Še vedno se namreč doga da se PTT želi rešiti jugos^ vanskih znamk tako, da ; prodaja, medtem ko so vse ti fike odvisne od monopolist ne »slovenske« PTT. V tra kah sploh ni mogoče kup slovenskih znamk. To je ponižujoče. Dejstvo da ima PTT monopol. Ce lahko navija kolikor in kao hoče. To pomeni, da imajo (3 sti denarja, tudi proračunsl ga. Zavedajmo se, da so znai ke droben simbolni doprir k samostojni državi in so ve ko bolj poceni kot BMW-ji, v dometi in druge razkošnos ki krasijo suvereno državo. V imenu mnogih Slovenc pričakujem, da bo PTT tal ukinila prodajo jugoslova skih znamk. Le-te sodijo v latelistični program. Za to že čas. GREGOR URANl SNS, Ce Torek, dan za tednikovo darilo - petico Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve občine Laško, Ul. B. Kraigherja 2 b, Laško, objavlja, na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov JAVNI NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v Laškem, Badovinčeva ulica 2, v kletni etaži in skupni izmeri 14,16 m . v poslovnem prostoru se lahko opravlja obrtno storitve- na (mirna) ali trgovska dejavnost. razpisni pogoji 1. Prostor je potrebno urediti v roku 1 meseca po skleni- tvi najemne pogodbe. 2. Višina varščine znaša 5.000,00 SLT in se vplača pri blagajni upravnih organov ali pa na ŽR št. 50710-675- 30185 - Vzdrževanje in prenova stanovanj in poslovnih prostorov občine Laško. Varščina se uspelemu interesentu obračuna pri najem- nini, neuspelemu pa vrne. 3. Izhodiščna mesečna najemnina znaša 5.000,00 SLT. Interesenti morajo vložiti vloge v zaprti kuverti z oznako JAVNI NATEČAJ, na Oddelek za gospodarstvo občine Laško, v roku 10 dni po objavi. K vlogi morajo priložiti dokazilo o vplačani varščini, idejno skico o ureditvi pro- stora in dokazilo o usposobljenosti za opravljanje pred- videne dejavnosti. Interesenti bodo o izboru obveščeni v roku 10 dni po preteku roka za zbiranje vlog. Št. 12 - 26. marec 1992 191 • V ponedeljek, 16. mar- ca zvečer se je Ivanka H. iz Celja spravljala k počitku, pa je njeno namero prepre- čila grdoba, ki trkala in tolkla po njenih vratih, ta- ko da je morala reva zavr- teti številko 92. Policisti so potem izvedeli, da je bil tolkač Aleš S., ki se bo v kratkem znašel pri sodni- ku za prekrške. • Celjanka Marija, red- na bralka naših cvetk, pa ima to navado, da vedno pokliče na policijo, čim nekdo potrka na njena vra- ta. Kdo je ta nekdo, ona sama najbolje ve. Ima pač svoj stil. • Milenko O. iz Celja je bil minuli četrtek zvečer lomač. Na policijo so pokli- cali občani iz Ulice bratov Mravljakov, ki so povedali, da nekdo lomi dvoriščno ograjo. Vrli karateist Mi- lenko pa je ob prihodu mož v modrem tako slabo izgle- dal, da ga je bilo treba z re- šilcem odpeljati v bolnišni- co. Ni ga dotolkla ograja, ampak alko energija. • Isti Milenko O. je bil istega večera spet lumpek. Alko energija mu je naga- jala še v bolnišnici, kjer se je drl in razgrajal, zato se bo pri sodniku zagovarjal zaradi lomljenja ograje in zaradi skrunjenja reda in miru v hiši zdravja. • V nedeljo ob pol dveh ponoči je Jožici prekipelo. S telefonskim klicem je re- šila mamo, nad katero se je spravil ata Gustl. Policisti so ob srečanju z njim oce- nili, da je surovina godna za policijsko alkoholno streznitveno terapijo. In za sodnika za prekrške, se- veda. M. A. Pet let za uboj sina Višie soUišče poitdNo prvostopenjsko soiJbo Temeljno sodišče v Celju je oktobra lani obsodilo obtože- nega Rudolfa Zalokarja iz Ve- likih Gorele (občina Laško) na pet let zapora, ker je 7. julija lani pred svojo hišo v Gorelcah vzel življenje svojemu sinu Zdenku Zalokarju tako, da ga je z nožem zabodel v hrbet, zaradi česar je sin na kraju dogodka izkrvavel in umrl. Senat prvostopenjskega sodiš- ča je obtoženemu sodil za kaz- nivo dejanje umora v stanju bistveno zmanjšane prištev- nosti. Zoper sodbo Temeljnega so- dišča se je obtoženi Rudolf Za- lokar oziroma njegov zagovor- nik pritožil. V pritožbi se je zavzel za milejšo kazen, skli- cujoč se na težke socialne raz- mere v družini. Odnosi med sinom Zdenkom in očetom Rudolfom, vdovcem, so bili že dlje časa napeti in tako so bili prepiri in fizični medsebojni obračuni skorajda na dnevnem redu. Vsa neso- glasja pa je praviloma podži- gal alkohol, ki je bil pogost spremljevalec tako očeta, kot sina. Usodnega sedmega julija la- ni je prišel pokojni Zdenko Zalokar domov okoli šestih popoldne. Močno vinjenega je oče vprašal, zakaj ga ni bilo na kosilo, in zakaj se ga je spet napil. To vprašanje, ki ga je razumel kot ponovni očitek, je sina razjezilo, zato je prišlo med očetom in sinom do prepi- ra in pretepa. Oče se je kmalu umaknil v klet, sin pa je sedel na klop pred kletjo. Ko se je oče vrnil iz kleti, je sina zabo- del v hrbet z nožem, ki ga je imel pri sebi in se vrnil v klet. Del prepira in fizičnega obra- čunavanja med Zdenkom in Rudolfom Zalokarjem, ki je bil prav tako vinjen, je spremljala F. B., ki je z obtoženim Rudol- fom živela v izvenzakonski skupnosti. Ko je videla, da je Zdenko rani podlegel, je Ru- dolfa prepričala, da sta šla skupaj k sosedu, kjer sta pove- dala, kaj se je zgodilo. Ob po- vratku domov je obtoženi Ru- dolf Zalokar pospešil korake in odhitel v klet, kjer ga je F. B. našla, ko si je hotel vzeti življenje. Višje sodišče v Celju, ki je obravnavalo pritožbo obtože- nega Rudolfa Zalokarja je me- nilo, da je pritožba neuteme- ljena in s tem potrdilo kazen, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče. Le-to je namreč obto- ženemu Rudolfu Zalokarju prisodilo najnižjo kazen za kaznivo dejanje, ki ga je storil, upoštevajoč socialne razmere. Te pa v tem primeru ne morejo imeti značaja posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki bi dovoljevala v pritožbi predla- gano zmanjšanje kazni, je, med drugim, ocenil senat celj- skega Višjega sodišča. MARJELA AGREŽ PROMETNE NfZGODE Pešec pred avto Minuli četrtek zvečer se je pripetila nezgoda na regional- ni cesti Radmirje-Luče. Ena oseba je bila hudo telesno po- škodovana. Valentin Strmčnik (65) iz Krnic, je vozil osebni avto iz smeri Radmirja proti Lučam. Ko je pripeljal v naselja Radu- ha, v neposredno bližino sta- novanjske hiše Raduha 33, mu je nenadoma stopil pred avto 5 8-letni Janez Moličnik iz Ra- duhe. Pri trčenju je pešec pa- del po vozišču in se hudo po- škodoval. Čelno trčenje Na Prijateljevi ulici v Celju se je v petek, 20. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesno poškodovan, gmotna škoda pa znaša približno 200 tisoč to- larjev. Po Prijateljevi ulici, v smeri Podjavorškove ulice, je vozil osebni avto 4 5-letni Branimir Cerovšek iz Celja. V bližini stanovanjske hiše na Letnerje- vi ulici številka 1, je v desnem ovinku zapeljal na levo polovi- co vozišča. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 48-letni Mirko Ranogajec iz Celja, ki se je Cerovškovemu vozilu umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V čelnem trčenju se je hudo telesno po- škodoval voznik Cerovšek. Vozil po levi No lokalni cesti, izven nase- lja Rjavica, se je v četrtek, 19. marca popoldne pripetila nez- goda, v kateri sta bili dve osebi telesno poškodovani, na vozi- lih pa je bilo škode za okoli 90 tisoč tolarjev. Anton Prah (30) iz Brestovca je vozil osebni avtomobil iz smeri Rogatca proti Rogaški Slatini. Ko je pripeljal v oster desni ovinek, je zapeljal na le- vo stran vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Vilim Očko (40) iz hrvaške občine Pregrada. Vozili sta čelno trči- li, pri čemer je voznik Očko utrpel hude telesne poškodbe, voznik Prah pa lažje. Prometna statistilta v času od 16. do 22. marca se je na celjskem območju pripe- tilo 14 prometnih nezgod. Tri osebe so bile v nezgodah hudo telesno poškodovane, petnajst udeležencev pa je utrpelo lažje poškodbe. M. A. mini KRIMIČI Z nožem nad svaka v ponedeljek, 16. marca po- poldne je osumljena Sadika O. iz Velenja na krut način obra- čunala s svojim svakom Meh- medom O. Pred vhodom v sta- novanjski blok v Velenju je med prepirom svaka trikrat z nožem zabodla v predel prsi, tako da so Mehmeda, hudo ra- njenega, pripeljali v celjsko bolnišnico. Marijino izginotje v dneh do 18. marca je nez- nanec vlomil v kapelico v Spodnji Rečici pri Laškem, od koder je odnesel podobo Marije Lurške, vredno okoli 50 tisoč tolarjev. Našli revolver žalski policisti so imeli do- volj tehten razlog, da so minuli četrtek vstopili v stanovanje Žalčana Roberta L. Ko so sta- novanje prečesali, so našli re- volver in večjo količino streli- va, za kar pa Robert ni imel ustreznega dovoljenja. Osumljen malomarnosti Kaznivega dejanja zoper splošno varnost je osumljen Branko K. iz Arje vasi, ki je 21. marca vozil s traktorjem po hmeljišču v Arji vasi, k trak- torju pa je bil priklopljen 5 metrov visok delovni stolp. Za vožnjo s traktorjem ni imel dovoljenja, zaradi malomarne vožnje pa je stolp prevrnilo. S stolpa so padli delavci Mar- jan H., Milan L., in Anton K., vsi iz Arje vasi. Marjan in Mi- lan sta se pri padcu hudo te- lesno poškodovala, Anton pa lažje. Uicradel Kristusa Sakralne starine so vse po- gosteje vaba tistih, ki imajo od teh predmetov materialne ko- risti. Pravi ljubitelji starin pri- dejo namreč do njih na bolj »eleganten« način. Tako je v dneh do 21. marca neznanec ukradel razpelo, last Franči- ške S. iz Ljubije, vredno okoli 30 tisoč tolarjev. Izsledili tatu Minulo nedeljo zjutraj so ve- lenjski policisti obvestili kole- ge, da Meho M. iz Šoštanja po- tuje v vročo BiH z osebnim av- tomobilom, v katerem ima najverjetneje ukradene pred- mete Ere iz Velenja. Meha so na poti izsledili in ustavili la- ški policisti, ki so v vozilu na- šli najrazličnejše traktorske dele in druge ukradene pred- mete, vredne okoli 50 tisoč to- larjev. Ovadili zmilcavta žalski policisti in kriminali- sti UNZ Celje so te dni napisa- li kazensko ovadbo zoper San- dija O. in Robija C. iz Petrovč. Osumljena sta, da sta lani ja- nuarja vlomila v bistro Stik in tam ukradla več tehničnih predmetov, med njimi glasbe- ni stolp, telefonski aparat, iz registrske blagajne pa sta po- brala nekaj menjalnega denar- ja. Pokradla naj bi za okoli 100 tisoč rajnkih dinarjev. MIG kršil naš zračni prostor v torek, 17. marca ob 11.54 uri so policisti mejne policijske postaje Dobovec opazili prelet vojaškega letala nad ozemljem R Slovenije. Letalo MIG, tip 21, je priletelo iz smeri Maribora, pravokotno na mejo z R Hrvaško in nadaljevalo let v smeri Zagreba. Letalo je s precejšnjo hitrostjo letelo na višini okoli tisoč metrov, bilo pa je brez vsakršnih oznak. Šlo naj bi za hrvaško vojno letalo, naši organi pa so pri hrvaških že ustrezno reagirali. Uspeh celjske policijske postaje V noči na 4. marec sta konji- ška policista zalotila v Zrečah, pri poskusu vloma v avtobus, Damjana K. iz Celja in pri tem ugotovila, da ima Damjan na vesti še en vlom v avtobus in vlome v šest drugih vozil. Policista iz Konjic sta se na- to povezala s celjsko policijsko postajo. Akcija je stekla in klobčič se je pričel hitro odvi- jati. Celjski policisti so potem ugotovili, da je Dejan K. storil še najmanj 25 vlomov iz vozil. Med preiskavo so nato prijeli še Stanka P., Iztoka V. in Jože- ta B., Celjane, ki so decembra lani vlomili v skladišče Avto- tehnike v Celju in tam ukradli šest gorskih koles ter 100 tisoč tolarjev. Decembra naj bi ista trojka vlomila tudiV Ero v Bu- kovžlaku, kjer je ukradla ne- kaj tehničnih predmetov, vrednih najmanj 300 tisoč to- larjev. Policiste je nato sled pripeljala do Matjaža B. iz Ce- lja, ki je štirikrat kradel raz- lične dele z osebnih avtomobi- lov ter do Vanje Č. iz Celja, ki je osumljen tatvine bencina iz avtomobilskih rezervoarjev. V to skupino sodijo še Kristjan K., Dino B., Dejan G. in Silvo K., Celjani, ki so osumljeni, da so v Vojniku kar 15-krat vlo- mili v vikende, trgovine in ga- raže ter tam kradli. Za name- ček pa sta celjska policista pri poskusu vloma v Lesnino v Čuprijski ulici zalotila Beri- na Š., Mateja R. in Janija P., ti trije pa so osumljeni še dveh vlomov v osebna avtomobila in dveh vlomov v trgovini. Po oceni policistov celjske poli- cijske postaje so omenjeni osumljenci storili še več kazni- vih dejanj, kar bo pokazala nadaljnja preiskava. Najbolj zaskrbljujoče pri tem je dej- stvo, da so prijeti osumljeni storilci v glavnem mladoletni- ki in starejši mladoletniki, ka- terih staršem se najbrž niti ne sanja, da so njihovi otroci sto- pili na kriva pota, ki se jim pravi kriminal, pa četudi se to še tako težko sliši in razume. MARJELA AGREŽ Prijeta pri »delovni« vnemi v dneh do 16. marca so v celjskem podjetju Aurea ugotovili, da jim nekdo s skla- dišča odpadkov barvnih kovin krade razne obrezline in od- kruške iz bakra in medenine, tako da je nastal manjko pri- bližno ene tone tega materiala. Minulo nedeljo pa so imeli v Aurei to srečo, da so neznana zmikavta zalotili pri delu in poklicali policiste. Ti so prijeli Zana K. in Damjano F. iz Ce- lja, ki sta Aureo oškodovala za okoli 300 tisoč tolarjev. MA Pajek prihaja! Lani so na podlagi naloga celjske policijske postaje z pajkom odpeljali 852 vozil. Največ so jih odpeljali v mese- cu marcu in najmanj v juniju, julija in avgusta pa ni bilo od- peljano nobeno vozilo. Povprečno so odpeljali v de- setih mesecih lanskega leta 85 vozil na mesec. Na parkirišču Čret so odložili približno dve tretjini vozil, po druga pa so vozniki prišli še pravočasno. Letos januarja so odpeljali skupaj 33 avtomobilov, v fe- bruarju pa kar 104. Največ jih odpeljejo iz starega mestnega jedra, Zidanškove in Vodniko- ve ulice ter z interventnih poti gasilskih in reševalnih vozil. Nalog za odvoz izda policij- ska postaja, če parkirani avto- mobil ogroža varnost v prome- tu, če je vozilo parkirano na pločniku ali ovira pešce pri prehodu čez cesto. Za odvoz avtomobilov je pooblaščeno Združenje šoferjev in avtome- hanikov Celje. Ko ugotovite, da vašega avtomobila ni tam, kjer ste ga pustili, pokličite na policijsko postajo, kjer vam bodo povedali, če ga je odpe- ljal pajek. Napotili vas bodo na Združenje, kjer boste pri blagajni plačali potrebni zne- sek, potem pa vas bo dežurni uslužbenec odpeljal na parki- rišče, kamor so vam odpeljali avto. Pisarna združenja je od- prta vsak dan, dežurni pa so do desete ure zvečer. Ce avtomobil odpeljejo v Čret, morate plačati 1700 to- larjev, če pa pridete pravočas- no in ga pajek še ni odpeljal, boste plačali 900 tolarjev. MIŠA GAJŠEK Za učinkovitejši prometni nadzor Da bi bila prometna varnost na naših cestah boljša, so se v UNZ Celje odločili za sodelovanje pri izvajanju posebnega projekta, ki ga je izoblikovalo Ministr- stvo za notranje zadeve Slovenije. Akcije v okviru tega projekta so že v teku. Glavni namen projekta je omogočiti merjenje učinkovitosti policijskega dela na področju varnosti v cestnem prometu. Tega dela v slovenski prometni policiji doslej niso merili, ker se pravzaprav sploh ni vedelo, kaj je čisto policijsko delo. To se je doslej mešalo z družbeno samozaščito, s preventivo, z delom vzdr- ževalcev cest, prometno inšpekcijo itd. Z novimi razmerami in odnosi pa se bo slejkoprej postavljalo vprašanje odgo- vornosti slehernega subjekta, ki lahko ali je dolžan vplivati na varnost v prometu. Projekt je razdeljen na štiri dele. Prvi obsega določitev strategije varnosti cest- nega prometa. Drugi del je osredotočen na merjenje ničelnega stanja na cestah, ko udeleženci v prometu sploh ne vedo, da jih nadzira patrulja ali radar, tretji del pa obsega določitev in merjenje posa- meznih oblik nadzora prometa. Slednja faza zajema določitev najustreznejših oblik in taktike nadzora prometa na ce- stah. Letošnja nadaljnja usmeritev celjske prometne policije je tudi usmerjanje dela po problematikah, kar pomeni, da bodo vodstva policijskih enot morala usmerja- ti patrulje glede na problematiko po času in kraju dogajanja. Pri tem bo potrebno. glede na analizo prometnih nezgod, upo- števati kdaj, kje in zakaj se dogajajo pro- metne nesreče. Nadaljnji smisel akcije je tudi prekini- ti s prakso kampanjskega ustavljanja vo- zil in »iskanja« prekrškov oziroma krši- teljev. Zato pa bodo policisti morali ukrepati ob sleherni zaznavi kršitve, bo- disi preventivno ali represivno. Več bo tudi skupinskega policijskega dela, pri opravljanju patruljnega dela pa se bodo policisti vozili tudi v civilnih vozilih, na cestah pa bodo opazovalci v civilnih oblačilih. Letos nameravajo tudi v kar največji meri izkoristiti radarski nadzor, saj je prekoračitev dovoljene hitrosti eden izmed glavnih vzrokov prometnih nezgod. M. AGREŽ Št. 12-26. marec 1992 20 Hej prijatelj, postoj! še živite? Upam! Že dolgo se nam niste oglasi- li s kakšnim zanimivim prispevkom. Razen osmo- šolcev iz Šentjurja, ki so se odzvali na naše pozive za rubriko Zadnjič sku- paj. Upam, da se bjste opogvmiili tudi drugi! Danes je ponovno z na- mi plesna šola Step, pa tudi na nagradno igro ni- smo pozabili. V rubriki Naš gost je danes z nami mala Av- stralka Kylie Minogue. Človek bi najprej pomi- slil, da sta Kylie in Jason že pozabljena. A vi ste s kuponi dokazali prav nasprotno! Še vedno sta vaša velika ljubljenca. Danes bomo zapisali kakšno besedo več o Ky- lie, kdaj drugič pa še o Jasonu Donovanu. DELO Pozdravljeni mladi plesalci! V današnji učni uri se bomo naučili osnove plesa BLUES. Ples je počasen, in ga plešemo na 4/4 glasbo, 19 do 22 taktov na minuto. Vajo izvajata plesalec in plesalka enako. Ko se po- stavimo v par, je drža odprta, podobna drži ča- ča-ča. Osnovno gibanje izvajamo na mestu z dvema korakoma: polni korak s prenosom teže in t. i. TEP korak, pri katerem se s prsti dotaknemo tal in ne prenesemo teže - z isto nogo nato nadaljujemo gibanje vstran. Oba koraka sta časovno enako dolga. Osnovno gibanje štetje LN vstran (polni korak) 1 DN priključi TEP (brez prenosa teže) 2 DN vstran (polni korak) 3 LN priključi TEP (brez prenosa teže) 4 V paru zalenja plesalec z LN vstran, plesal- ka z desno in plešemo: KORAK (1) - TEP (2) - KORAK (3) TEP (4) Promenada (zaprta) v levo in desno Pri promenadi se v zaprti drži premikamo v levo in desno stran. Med vsakim gibanjem levo ali desno odplešemo eno osnovno gibanje na mestu. štetje LN vstran (polni korak) 1 DN priključi in prestopi (polni korak, prenos teže na DN) 2 LN vstran (polni korak in prenos teže na LN) 3 DN priključi, TEP korak (brez prenosa teže) 4 Zaprto promenado v desno pričenjamo z DN vstran, LN priključi in prenos teže na LN, DN vstran in prenos teže na DN, LN priključi TEP korak, brez prenosa teže. Povezava osnovnega koraka in promenade: Plesalec začenja z LN osnovno gibanje na mestu (1, 2, 3, 4), nato odpleše promenado v levo (z LN) (1, 2, 3, 4), nato odpleše osnovno gibanje na mestu (začne z DN vstran, na me- stu) (1, 2, 3, 4) in nato promenado v desno, prične z desno nogo. Za začetek si izberemo primemo počasno glasbo, kjer se dobro slišijo vsi udarci 4/4 takta. Do naslednje ure pa se dobro ponovite os- novna gibanja za angleški valček, ča-ča-ča in fokstrot. Prijetno plesanje! Nagradno vprašanje Kako se imenuje ples, ki ga plešejo maturantje na tradicionalnih maturant- skih plesih? Nagrada - izkaznica za obisk katerega- koli plesnega tečaja. Nagrajenki iz prejšnnještevilke sta: Majda KONDA, Iršičeva 6, Celje in Zlata ROJC, Iršičeva 6, Celje. Nagradi prejmeta po pošti. naš gost Kylie Minogue Osebna izkaznica: Rojena: 20. maj 1968 v Melboumu Velikost: 155 cm Teža: ca. 41 kg Lasje: svetli Oči: modre Hobi: branje knjig, kino, glasba Prijatelj: INXS pe- vec Michael Hut- chence (skupaj sta že od novembra 1989) Starši: oče Ron je knjižničar, mati Carol je bila ple- salka baleta Brat Brandon (22), sestra Danielle (20) Začetek kariere: Z enajstimi leti je že igrala na televiziji, zraven pa še pridno obisko- vala šolo. Po maturi leta 1985 je dobila vlogo v seriji Neighbours, ki ji je čez dve leti v Avstraliji prinesla na- grado najbolj priljubljenega obraza leta. Se istega leta je zablestela na domačih tleh s komadom Locomotion, ki jo je popeljal v sam svetovni glasbeni vrh. Med snema- njem je v Angliji začela kari- ero tudi kot pevka. Posebnosti: Njeno ime Kylie pomeni v jeziku avstralskih domorodcev bumerang. Ra- da je sadje, le redko kdaj pa pije kaj drugega kot sadne sokove. Je lastnica stanovanj v Londonu in Melboumu. TV serije: 1979 Fame and Mis- fortune, Skyways, 1984 Hen- derson Kids, 1985-88 Neigh- bours (Sosedovi). Filmi: 1990 The Dehnquents Pesmi: 1988 I should be so lucky, Got to be certain, The Loco-Motion, Je ne sais pas pourquoi, Especially for you (v duetu z Jasonom Donova- nom), 1989 Hand on your Heart, Wouldn't change a Thing, Never too late, Te- ars on my Pillow, 1990 Bet- ter the Devil you know. Step back in Time... LPs: 1988 Kylie, 1989 Enyoy yourself, 1990 Ehitm of Love... Naslov: Kylie Minogue Fan- club, Department KM, P.O- .Box 292, Watford, Herts./ England. NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka ZVONČKI, KRIZANTEME, TELOH, VIJOLICE Ene od cvetlic so tujek. Katere in zakaj? Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, do torka, 31. marca. Rešitev prejšnje Atkine zanke je NOJ. Nagrado prejme: VERA PINTARIČ, Škalce 20, 63210 Slovenske Konjice. 8. b razred. Osnovne šole Šentjur. EDI MASNEC AUREA Kovinsko predelov, podjetje, p. o. Celje razpisuje: vodja kadrovsko-splošne službe z naslednjimi pogoji: - delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 4- mesečnim poizkusnim delom, - zahtevane so 4-letne delovne izkušnje na ustreznih delih, predvsem na področju delovnih razmerij in go- spodarskega prava - zahtevana izobrazba - DIPLOMIRANI PRAVNIK, - rok za prijavo je 8 dni na naslov: »AUREA« Celje, Kersnikova 17, 63000 CELJE, Kadr.-splošna služba - rok za obvestila je 16 dni (nadaljnih). KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE na osnovi 70. člena Zakona o zavodih razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU Skladno s 5. členom statutarnega sklepa Zgodovinskega arhiva morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: . - visoka strokovna izobrazba humanistične ali družbo- slovne smeri (VII. stopnja) - poznavanje problematike varovanja arhivskega gra- diva - najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki - predložitev koncepta o načinu izvedbe programa Zgodovinskega arhiva Celje in opredelitev lastne vloge pri tem. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s krat- kim življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SO CELJE, Trg svobode 9, v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na seji zborov občinske skupščine. Št. 12 - 26. marec 1992 211 Hura, festivali bodo! Žc uveljavljenim festivalom na Ptuju, v Števerjanu in Ma- riboru se bo letos pridružil še 1. festival Vurberk 92, ki bo namenjen izključno instru- mentalnim skupinam z diato- nično harmoniko in večglas- nim petjem. Organizatorji so za vse štiri festivale že objavili razpise in pogoje, ki jih morajo tisti, ki bi radi na njih nastopi- li, izpolniti. Na Ptuju bo od 4. do 6. sep- tembra 23. festival domače za- bavne glasbe Ptuj 92 v organi- zaciji Radio Tednik Ptuj in Vi- deoton Maribor. Ob tekmoval- nem delu skupin bodo pripra- vili tudi večer novih melodij. Organizator sprejema prijave do 1. aprila, notni material pa je treba poslati do 15. aprila. Ob tradicionalnih nagradah Orfejevih značkah različnih vrednostnih kovin bodo še po^ delili Korenovo plaketo za najboljšega pevca ali pevsko skupino ter nagrado za naj- boljšega debitanta. Radio Maribor bo skupaj z Videotonom pripravil jubi- lejni Festival narečnih po- pevk, ki bo predvidoma 24. oktobra v Mariboru. Skladbe morajo avtorji poslati najkas- neje do 28. marca, podeljenih pa bo devet nagrad. Turistično društvo Vurberk bo 25. junija na grajskem dvo- rišču pripravilo 1. festival na- rodno zabavne glasbe Sloveni- je Vurberk 92 instrumentalnih skupin z diatonično harmoni- ko in večglasnim petjem. K so- delovanju so povabljeni tudi ansambli iz zamejstva. Orga- nizator sprejema prijave do 15. aprila, pripravljenih pa je osem nagrad. Med drugim bo občinstvo z zlatim, srebrnim in bronastim zmajem nagradi- lo tri najbolj vedre viže. 22. festival domače glasbe v Števerjanu v Italiji pa bo le- tos 4. in 5. julija. Posebnost tega srečanja je, da mora vsak ansambel zaigrati po eno last- no skladbo in skladbo enega izmed naših najboljših sloven- skih ansamblov, ki so nastale do leta 1980. V Števerjanu sprejemajo prijave do 15. maja in sicer na naslov: S.K.P.D. »F.B.SEDEJ«, Trg Svobode 6? Števerjan, Gorica, Italija. TONE VRABL Varčuje vam denar, čas, pa še zabava, t Ročk iz Minska na obisku V Beli galeriji slikarja Jureta Cekute se je v organizaciji glasbene' agencije Petan pred- stavila odlična glasbena skupina Round Mid- night iz Minska. V Sloveniji so se pojavili že pred letom dni, zdaj pa so se ponovno vrnili v želji, da čimveč nastopajo in opozorijo na res odlično muzici- ranje. Vzorniki so jim med drugim Paul Anka, Ray Charles, stari, dobri New Swing Quartet in še kdo. Pevka Ljudmila pa najraje seže v zakladnico pevk, kot so Ella Fitzgerald, Tina Tumer in druge. Trenutno skupina Round Midnight iz Minska nastopa v Portorožu, po- tem pa pričakuje še kakšen nastop v notranjo- sti Slovenije. Njihova glasba je zlasti primerna za razne klube, čeprav jo je prijetno slišati tudi v drugih okoljih. Na posnetku od leve: vodja skupine Ilija Stolja, Jaroslav Kolomiec, Ljudmila Kouts, Victor Moltchanov in Fouad Souleiman. TV - Foto: EDI MASNEC Jože Kobler, ki se s pet- jem ukvarja že vse od leta 1965, je izdal novo kaseto »Še eno rundo«. Na njej so vse Jožetove uspešnice s Popevke vesele jeseni v Mariboru. * * * V soboto zvečer je v kul- turnem domu na Senovem pred nabito polno dvorano domači citrar Miran Kozo- le predstavil svojo prvo ka- seto. Kaseto, z naslovom Nepozabne melodije, je posnel v novomeškem stu- diu Sraka ob pomoči šte- vilnih obrtnikov in podjet- nikov iz krške občine. Pro- mocije kasete so se udeleži- li tudi Miranovi glasbeni prijatelji. Obiskovalcem so se predstavili s prijetnim programom. Še posebej je navdušil Miran Kozole, ki je tudi tokrat pokazal, da je zares med najboljšimi slo- venskimi citrarji. * * * V naslednjih dneh bo iz- šla video kaseta enega naj- boljših slovenskih domačih ansamblov. Štajerskih 7 »Povej, da Slovenec si«. Ob tem pri Helidonu pri- pravljajo program za CD z najuspešnejšimi skladba- mi, ki so bile nagrajene na Ptuju in Števerjanu, pa se- veda Mariboru. Štajerskih 7 z domicilom v Slovenskih Konjicah, pa je v Avstriji pri založbi MCP posnel več domačih in zabavnih skladb. V začetku aprila bodo odšli za dalj časa v Švico. M. B. R^0T;<7RNICA Prirodni potopis (43. del) Pri Betonu je bilo že precej zakajeno, ko smo se v petek zbrali, da bi se skupaj v Ljub- ljano podali. Deževalo je in za- to šoferju ni bilo lahko, vendar smo do cilja prispeli še celo prezgodaj, kot se je kasneje iz- kazalo. Organizatorji niso ka- zali posebne skrbi za zdravo počutje občinstva in pustili kakšnih tristo glav čakati na dežju skoraj do enajstih in to je tudi edina zamera Bubi. Po- tem smo vstopili. Kmalu je po- stalo jasno, da je telovadnica na Gerbičevi, kjer smo se zna- šli, primernejša za koncerte kot tesna dvoranica na Trno- vem, saj je kljub številnemu občinstvu bilo dovolj udobno.' Sladkali smo se z vtihotaplje- nim pivom in na odru so zve- neli prvi takti. Non finire mai so tokrat do- bili priložnost, da se predsta- vijo širšemu občinstvu pred angleškimi gosti, in so po pri- čakovanju to tudi znali dobro izkoristiti. Člani zasedbe so doma iz pivorodnih krajev, kot sta Žalec in Laško, torej iz na- šega konca. Prevoda njihovega imena si še sedaj nisem uspel zapomniti, vendar vam povem, da odlično igrajo in poleg tega še izvrstno pojejo. Bogato me- lodične pesmi so zvenele nena- vadno v mojih radovednih Piše Aleš Jošt^i ušesih in tudi obrazi okoli me- ne so kazali zadovoljno odo- bravanje. Polni presenečenj so mladi godci želi sadove gara- nja skoraj brez premorov in uspeh je tu. Ozračje je bilo na- elektreno in mravljinci so mi na trenutke lezli po hrbtu, ob- činstvo pa je tlelo, ko so kon- čali. Daljši premor smo potem poskušali skrajšati s košarko in povedli z 2:0 (podajalec Ce- ne, strelec moja malenkost) nakar je bila tekma prekinjena z vljudno intervencijo redar- jev. Ko je bila žoga spet na varnem v avtu so prišli na oder štirje krepki možakarji. Bri- tanske zasedbe Leatherface pred tem nisem poznal in prvi vtis je bil prepričljiv. Močno so stisnili inštrumente in najsta- rejši po videzu se je lotil mi- krofona z ostrim glasom iz prepone. Bobnar je obrite gla- ve krčevito in divje sodeloval z basistom in kitarski prijemi so razgibali prisotne. Nič pre- sunljivo novega ni bilo slišati vendar ni bilo govora dolgoča- senju, nasprotno. Izčrpljujoče zastavljeno petje je bilo tudi meni najbolj všeč. Precej dolg in na trenutke že naporen na- stop je okronal dolge kilome- tre, ki so bili za nami in prišel je čas slovesa. Potovanje sva naslednji dan z Urošem nada- ljevala proti Kopru in avto- štop v Divači je bil poučno mučen. V MKC-ju so gostje plačali štiri vstopnice in naj odru je z nami plesal simpati- čen dolgodlaki nemški ovčar. Odtrgali smo si nekaj uric spa- nja in po dolgem času kram- ljali do belega dne. Lepo poz- dravljeni! Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. DIAMANTE - ZUCCHERO (4) 2. LIVE ANDLETDIE-GUNS'N'ROSES (5) 3. i CANT DANCE - GENESIS (3) 4. ViDEOLOGV - PAULA ABDUL (5) 5. SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT - NIRVANA (6) 6. DIAMONDS AND PEARLS - PRINCE & NPG (8) 7. DON T LET THE SUN GO DOWN ON ME - ELTON JOHN & GEORGE MICHAEL (10) 8. REMEMBER THE TIME - MICHAEL JACKSON (2) 9. HAZARD - RICHARD MARX (1) 10. GOODNIGHT GIRL - WET WET WET (1) DomaČe zabavne melodije: 1. MRTVA POMLAD - VERONIOUE (6) 2. SEXOPATI - RDEČI BARON (5) 3. ODIDI Z MANO - BAHNHOF (3) 4. RDEČA MASNA - ČUKI (9) 5. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (7) 6. EDINO TI - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF (4) 7. UUBI ME, LJUBI ME - NASTJA & SANDRA (3) 8. NOVO JUTRO - 1 xBAND (8) 9. JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP (1) 10. DOLGA CESTA - MAD DOG (2) Narodnozabavne melodije: 1. PET PRIJATELJEV - EKART (4) 2. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (4) 3. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ (5) 4. NA POTEP - ISKRA (6) 5. NI NEVESTE - ŠUMAH (4) 6. CIGANKA-SLAK (7) 7. SANJE LJUBEZNI - CIK (3) 8. VEDNO NA POTI - VESNA (2) 9. NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK (1) 10. PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN (2) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: THING THAT MAKE YOU GO HMMM - C&C MUSIC FACTORV AMERICA - KLF Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ v RITMU LIPOVEGA LISTA - SOKOLI Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: s FRAJTONERICO PO SVETU - PETER FINK ŠUMENJE VALOV - PRIMORSKI FANTJE Nagrajenca: Damjan Bošnak, Poljče 10, Braslovče Marija Kmeta, Škapinova 14, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. Na zdravje, sosed Ansambel Nika Zajca iz No- žic pri Radomljah je izdal novo kaseto s privlačnim naslovom »Na zdravje, sosed«. Dvanajst novih melodij, med katerimi bodo mnoge prav gotovo po- stale prave uspešnice, sta »za- grešila« vodja ansambla Niko Zaje in eden najboljših sloven- skih tekstopiscev domače glasbe Ivan Sivec. Niko Zaje je eden najbolj navdušenih izvajalcev domače glasbe, strasten harmonikar. »Brez glasbe enostavno ne mo- rem,« pove odločno, kot odloč- no zaigra na svojo harmoniko. »Če nimamo kakšnega poseb- nega nastopa in se mi stoži po igranju, dam harmoniko na ramo in jo enostavno mahnem med dobre ljudi v gostilno. Raztegnem meh in dolgo je luštno. Sicer pa harmoniko tu- di poučujem.« Niko Zaje je bil s svojim an- samblom leta 1990 tudi na na- šem izletu 100 kmečkih žensk na morje, prispeval pa je tudi skladbo za našo kaseto Poz- drav z morja s popularnim pevskim parom Majdo Koro- šec, ki je pred leti na ptujskem festivalu dobila najvišje priz- nanje Korenovo plaketo in Bo- risom Kopitarjem, popularnim voditeljem televizijskega Vi- deomeha. »Kadar ni zraven Borisa pa za humor poskrbim kar sam,« doda Niko Zaje, ka- teremu zadnji dve leti uspešno pomaga tudi naše gore list Ludvik Kos iz Griž, ki je prej dolgo igral pri Veselih hme- ljarjih in nekaj časa tudi pri Vitu Muženiču. Zadnja kaseta Nika Zajca »Na zdravje, so- sed« se bo z mnogimi vižami prav gotovo priljubila ljudem in bomo posamezne skladbe večkrat slišali zlasti v oddajah čestitk poslušalcev. TONE VRABL Št. 12 - 26. marec 1992 22 Elizabeth R Nadaljevanje in konec Težave televizijske ekipe Televizijci so se ves čas trudili, da bi kar najmanj ovirali normalen potek dela kraljice in njenega sprem- stva, zato so se morali tudi podrediti nekaterim zahte- vam Buckinghamske palače. Celotna ekipa se je morala oblačiti priložnostim pri- pismo iz londona merno - kot da bi bili kralji- čini uradni gostje. Na držav- nih sprejemih so si moški (snemalec, njegov asistent, tonski mojster in režiser) na- deli metljčke, ženski (produ- centovi asistentki) pa sta smuknili v večerne toalete, ko so se pridružili kraljici v njeni loži na konjskih dir- kah, so morali moški nositi »jutranje obleke«, njihovi sodelavki pa sta se pokazali v javnosti z obveznimi klo- bučki na glavah. Člani ekipe se običajno oblačijo v kav- bojke in majice, zato jim je bilo zelo težko neovirano de- lati v »lepih« oblekah z me- tuljčki, klobuki in podobnim okrasjem. Eden izmed najbolj raz- burljivih dogodkov v letu, ko so spremljali kraljico, je bil »izlet v neznano«. Televizijci so vedeli samo to, da bodo monarhinjo spremljali na obisku precej neobičajnega kraja in med sabo so ugibali, kam jih bodo odpeljali. Med najverjetnejše možnosti so uvrstili vrtine v Severnem morju in kraljevi družinski piknik na Škotskem. Toda Elizabeta II., ki je precej bolj pustolovske narave, kot bi pričakovali, se je odločila obiskati Severno Irsko. Pri- prave so potekale v popolni tajnosti in tudi BBCjeva eki- pa je izvedela za cilj potova- nja šele deset minut pred po- letom helikopterja. Tisti ve- čer so še snemali kraljico, ki je po svoji stari navadi gle- dala televizijski dnevnik, novica dneva pa je bila - voj- na v Sloveniji. Ali so televi- zijci s tem nenavadnim pre- skokom od slovenskih raz- družitvenih želja do Severne Irske hoteli povedati kaj več? Verjetno ne, saj je bila vsa pozornost usmerjena v kra- Piše Mojca Belak Ijico, boleče poročilo iz Ljubljane je služilo le kot kulisa in smo ga dojeli le tisti gledalci, ki smo kakorkoli povezani s Slovenijo. Dokumentarec Elizabeth R se je končal oktobra lani s kraljičinim potovanjem v Zimbabve, kjer je monar- hinja kot voditeljica Com- monwealtha obiskala vodi- telje vlad držav članic Bri- tanske zveze narodov, ki so se sestali v Harareju. Med drugim se je pogovarjala tu- di z Nelsonom Mandelo. O čem? O kriketu. Splošni vtisi Skoraj dveurna oddaja na BBCjevem prvem televizij- skem programu je predstavi- la Elizabeto II. kot žensko, ki opravlja več služb hkrati; kot voditeljica države mora vsako leto odpreti parla- ment, potrditi zakone, ki jih sklenejo v lordski zbornici in spodnjem domu, sprejemati mora tuje državnike in obi- ske tudi vračati. Elizabeta II. je voditeljica Anglikanske cerkve, predstavlja pa tudi svojo državo in narod, pri- pravljena mora biti spreje- mati in spoznavati svoje podložnike vseh poklicev in starosti, poleg vsega tega pa je še voditeljica Common- wealtha. To poslednjo fimk- cijo si je bolj ali manj izmi- slila sama, res pa je, da jo jemlje skrajno resno in trdno verjame v svoje poslanstvo. Toda oddaja Elizabeth R ne predstavlja samo kralji- činih delovnih obveznosti, temveč jo predvsem prikazu- je kot izjemno prijetno gospo z radodarno odmerjenim smislom za humor in prepo- trebnim veseljem do živ- ljenja. 4. nadaljevanje Na koncu doline prepoz- nam Tocllaraju s čudovito flanko. Pri prenašanju kame- nja za kamin se tako utrudi- mo, da vse bolj pogosto pose- damo in lovimo sapo. Telo še ni prilagojeno višini (4200 m), zato nas vsako delo precej iz- muči. Po obilnem kosilu se spravimo na sonce in zadre- mamo za kakšno uro, nato pa zopet jemo. Pripravljamo se za naslednji dan, ko se bomo povzpeli na vrh. Popijemo ogromno tekočine, ki je po- trebna, da ne pride do preveli- ke dehidracije. Proti večeru pripravimo nahrbtnike in zgo- daj zlezemo v spalke. Opolnoči naju Dancen zbudi. Rahlo sne- ži, megla je precej nizko. Kaj Piše FRANCI HORVAT Najino bazo pod Urosom si urediva kar pod balvanom naj storimo? Odločimo se, da vseeno poizkusimo. Pot je travnata in strma. Čez kakšno uro neha snežiti, veter razžene meglo in pojavijo se zvezde. Proti jutru dosežemo morenski greben, po katerem se povzpnemo na ledenik. Ko smo čakali, da se bo zdanilo, smo smi malce privezali dušo s toplim čajem. Obetal se je čudovit dan. Jutro je bilo zelo hladno, novozapadli sneg de- loma pomrznjen. Dokaj hitro smo dosegli rob, za katerim se pokaže vrh Uroša. Sama pot ni težavna, izpostavljena pa je serakom. Morali smo pohiteti, kajti opoldan se sekari začnejo pošteno krušiti. Smo že preko 5000 m visoko in z Jocom zmo- reva le nekaj korakov naen- krat. Hitiva za Dancenom. Zadnji del je malo bolj strm, potrebno je paziti na vsak ko- rak. Ob devetih obstanemo na vrhu. Moj prvi pettisočak: Uros - 5350 m. Na vrhu je prostora samo za enega. Preplavi me radost. Ko pride še Joco, se objameva. Ve- sela sva in ne veva, kaj bi po- čela. Končno se le umiriva in se razgledava. Okoli naju so sami orjaki, ki presegajo šest tisoč metrov: Palcaraju, Tocl- laraju, Akilpo, Ranrapalca. Za Ishinco pa se dviga lepo- tec Huantsah (6395 m), najin cilj, ki pa ga žal nisva uresni- čila. Po obliki me spominja na K2, le da je precej nižji. Slika- va na vse strani, napraviva ne- kaj reklamnih posnetkov. Vre- me je prekrasno, vidi se daleč naokoli. Kiklopski plaz iz Ranrapalce naju opomni, da morava dol. Na varnem pred seraki naju počakata Dancen in nama stisne roko. Sestopi- mo do baze, kjer nazdravimo s piscom, ki ga je Joco pripra- vil posebej za to priložnost. Ker sem krepko utrujen, se tu- di tokrat kmalu zavij em v spalko in zaspim. Naslednje jutro je dokaj čemerno, nebo se je pooblačilo. Odpravimo se v dolino. Ker se spuščamo, gre hitro. Zame pa je ta pot dokaj nesrečna. Najprej stopim na trn, ki se mi skozi copato zari- je globoko v kožo, kasneje si takoj zlomim nogo. Ne morem ♦si predstavljati, kako bi v teh krajih potekalo reševanje, saj nimajo organizirane reševalne službe. Zaradi malenkosti bi se stvari lahko pošteno za- komplicirale. Zadnji del poti do Paltaya pa sem zelo razpo- ložen, ker mi gre bolje. Foto- grafiram dve stari Indijanki, ki potem še dolgo kričita za mano »Gringo, plata!« (Grin- go, plačaj!) Dohitim tudi oba prijatelja, ki sta mi že precej ušla. Kako nam je prijal pisco, ki smo si ga privoščili v vasi, ni treba posebej pripovedovati. Našli smo si tudi poceni pre- voz nazaj v Huaraz. Zvečer smo šli na pizzo v re- stavracijo Mamma Mia, ki je last nekega Italijana. V krušni peči pečene pizze so bile zelo okusne, pa tudi druščina je bi- la prijetna. Naslednjih nekaj dni sva izrabila predvsem za počitek. Za pozdravne raz- glednice sva potrebovala 900 znamk. Na pošti jih niso imeli dovolj, morali so jih posebej naročiti. Enega izmed večerov sva preživela v Tambo taverni, kjer vsak večer igrajo domačo folklorno glasbo. Na zunaj stavba ni nič posebnega, no- tranjost pa te povsem prevza- me. Lesene mize in stoli so po- vsem pri tleh. Ob stenah stoji- jo preproste klopi, pregrnjene z indijanskimi preprogrami. Strop je dokaj nizek, prostor osvetljujejo zanimive luči v obliki gob, na sredini je majhno plesišče. Za začetek so nam z diapozitivi predstavili lepote C. Huayhuasha, nato pa se je pričela zabava. Indijanci v pončih so igrali inkovsko glasbo. Piščali so me povsem prevzele, večer sem preživel kot v transu. Zaplesal sem nji- hov ples »vajno«. Tudi Joco ni prav nič zaostajal za mano. Nadaljevanje prihodnjič Št. 12 - 26. marec 1992 23 Št. 12-26. marec 1992 12^ bioenergetik odgovarja Mladostniške težave stara sem nekaj čez dvajset in imam težave z neredno menstruacijo. Skoraj vedno jo moram pospešiti s hormonski- mi tabletami. Zanima me, ali lahko to kaj vpliva na noseč- nost, kajti rada bi zanosila, pa se bojim, da zaradi tega ne bom mogla. Obupana Težave, s kakršnimi se sre- čujete, izvirajo iz premalega pretoka vitalnih energij. Hlad- ne noge, boleče menstruacije, izostanki menstruacije, lahko, ni pa nujno, kažejo na neplod- nost. Problem je energetskega izvora, vzrok pa lahko tiči v nepravilni legi postelje in podobno. Toda to se da včasih odpraviti že z eno terapijo, če je oseba pripravljena sprejeti moj način zdravljenja. Svetu- jem vam, da prenehate uživati hormonske tablete, saj si boste v nasprotnem primeru popol- noma porušili ravnovesje v te- lesu. Pokličite me, da se dogo- voriva. Težave z meliurjem star sem 62 let, lani pa so se pričele težave z mehurjem, ta- ko da moram vsaka dva mese- ca na operacijo papilonov v mehurju. Poleg tega imam obolelo še prostato, zato pro- sim bioenergetika za nasvet ali morebitno pomoč. Jože Lorbek, Drešinja vas Operacije, ki ste jih prestali, so povzročile nekaj dodatnih težav na energetskem nivoju, ki je tudi sicer v vašem orga- nizmu porušen, zato se težave ponavljajo. Zato bi se morali oglasiti pri meni, da bi vam pomagal. Očistiti morate tudi misel v odnosu do svojega tele- Marjan Knez sa. Odstraniti morate misel, da vam je operacija potrebna vsa- ka dva meseca. O tem razmi- šljajte le v preteklem času. Po-' kličite tudi kakšnega dobrega zeliščarja, ki bi vam pomagal z nasveti s katerimi čaji bi se dalo odstraniti vaše težave, s čaji bi očistili celice in telo, z bioenergijo pa bova nadome- stila manjkajočo energijo v va- šem organizmu. Z glavo na sever Posteljno vzglavje imam na severni strani. Prijatelji trdijo, da je bolje na vzhodni, kaj pravite vi? Marija iz Rogaške Slatine Glava ne sme biti na vzho- du. Statistični podatki namreč kažejo, da 72 odstotkov ljudi severno polarnost, torej, da jim ustreza lega vzglavja na severni strani. Južno polarnost jih ima 19 odstotkov, 9 pa za- hodno. Iz tega sledi, da pa ni nikogar, ki bi mu ustrezala vzhodna. Če človek leži z glavo proti vzhodu ima običajno na- slednje težave: glavobole, slab spanec, znojenje, nervoza, slabša se vid, vrtoglavica in podobno. Res je, da ima veliko ljudi te težave, čeprav ne ležijo z glavo proti vzhodu. Kaj bo- ste vi verjeli in upoštevali je vaša stvar. Moj nasvet pa je: poskušajte namestiti posteljo z vzglavjem proti severu, jugu ali zahodu, pa boste po kakš- nem tednu spoznali kakšna je kvaliteta spanca. Bioenergetika Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. kmetijski nasvet Dognojevanle žita Pomlad je čas, ko je v naravi na razpolago dovolj vlage, pa tudi dovolj toplo je že za rast žita. Koliko bomo pridelali rast- linske mase, je odvisno od ko- ličine hranil v tleh. Najbolj pametno ravna kmet, ki da zemljo v pregled. Analiza zemlje pokaže, kate- rih hranil na določenem kraju primanjkuje, katerih pa je do- volj. Iz analize tudi vidimo, kakšen je pe-ha tal, ali po do- mače, koliko je v tleh odvečne vode. Učeno rečemo temu ki- slost tal. Če pa imajo tla vodo in zrak v pravšnjem razmerju, pride do popolnega učinkova- nja vseh hranil. Bistvo spomladanskega gnojenja in večkratnega gno- jenja v teku rasti je gnojenje z dušikom. Torej z gnojilom, ki se imenuje KAN. Dušik ima v rastlini posebno vlogo. Za doseganje najboljših in kakovostnih pridelkov, mo- ra biti rastlinam na razpolago dovolj dušika. Pomanjkanje dušika povzroča motnje v pre- hrani. Pridelki se zmanjšajo. Če je dušika preveč, je kako- vost pridelkov slaba, delamo si nepotrebne stroške z gnoje- njem in obenem onesnažujemo okolje. Kalco dognojevati ozimine? Nemci uporabljajo za dog- nojevanje pšenice večje od- merke, za dognojevanje rži srednje in za dognojevanje ječ- mena najnižje odmerke KAN- a. Tako gnojijo prvič ob koncu zime, torej v marcu s 60 do 100 kilogramov čistega dušika. To pomeni, da trosijo od 250 do 400 kg KAN-a na ha. Po tem, ko žito zraste, da lahko z dve- ma prstoma otipamo že kolen- ce, dognojujejo drugič. Tedaj uporabljajo manjše količine gnojil in sicer od 200 do 300 kg gnojila KAN na hektar. Nizozemci gnojijo bolj obil- no. To je razumljivo. Zemlja, ki so jo iztrgali morju je pešče- na, lahka. Gnojila se v njej hi- tro topijo. Za drugo dognoje- vanje uporabljajo od 250 do 400 kg KAN-a na hektar. Kalco pa pri nas? Priporočamo, da se ozimine gnojijo v marcu tedaj, ko po- noči še zmrzuje, čez dan pa se zemlja že otaja. Tedaj morajo biti ozimine že zelene. Če so še rjave od zimske pozebe, poča- kamo, da postane njiva vsaj malo zelena. Tedaj pognojimo s KAN-om v količini dvesto do tristo kilogramov KAN-a na ha. Če je žito oslabelo, uporab- ljamo večje količine KAN-a, če je bolj bujno, trosimo manj- še odmerke, torej dvesto kilo- gramov KAN-a na hektar. Za drugo dognojevanje se uporabljajo manjše količine KAN-a in sicer od stoosemde- set do dvestopetdeset kilogra- mov na en hektar. Za pridelek šest ton žit na hektar ali več, se rabi vsaj tristopetdeset do pet- stopetdeset kilogramov KAN- a na hektar za obe pomladan- ski dognojevanji. Za tretje dognojevanje, to je dognojeva- nje pred klasenjem, se uporab- ljajo manjše količine KAN-a v primeru, če želimo pridelati žito z več beljakovinami. Tretje dognojevanje je do- brodošlo posebno v letih, ko je veliko padavin. FRANC TRATNIK MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIH v soboto, 28. marca, po 11. uri bomo na valovih radia Ce- lje ponovno govorili o modi. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik bo izžrebala nagrajenca oziroma nagrajen- ko za mesec marec, poslušal- cem Opoldanske mavrice pa bomo tudi tokrat zastavili na- gradno vprašanje. V tajništvu našega uredni- štva pa čakala nagradi febru- arska nagrajenca - po unika- ten, ročno pleten pulover naj se oglasi Marjan Brečko, Pre- žihova 5, Žalec, svilen, ročno poslikan šal pa čaka Jano Ča- ter, Zadobrova 84a, Škofja vas. V današnjem Modnem kle- petu se naša modna svetovali Vlasta Cah-Žerovnik spog], duje z modo v etno stilu. Vro( Afrika, ki ji daje še poseb( pečat letošnji nakit, bo goto\ dobrodošla popestritev topi, poletnih mesecev tudi na naši ulicah. Odvisno od okusa ] načina oblačenja, pa boste & veda sami presodili, koli) afriške mode je še sprejemlji, za vaše dobro počutje. Mod, kreatorji pa, podobno kot tu pri večini drugih modnih z konitosti, svetujejo pravšn mero in nekoliko previdnos Metati vročo Afriko v isti k z vsem ostalim, kar prinaša 1 tošnja poletna moda, namn resnično ne gre... - Uredništi Izziv etno-stila Pogled na letošnjo pomlad- no poletno sceno nam zagotav- lja, da je neobvladano divja strast pragozda z vulkanom svojih etno-vzorcev, izzvala modne oblikovalce, saj so zno- va poiskali inspiracijo za kre- iranje nove mode prav v osrčju Afrike. Pa ni tale etno-stil pobarvan le z divje sijočimi barvami požgane zemlje ali vzorčasto kožo pragozdnih prebivalcev, tudi ne le s kockastim moti- vom na oblekah pobiralk bom- baža z ameriškega juga, tem- več - vse to skupaj! Pa še me- šanico linij in dolžin bi veljalo omeniti pred tistim najvažnej- šim, etno-nakitom! Po dolgih letih se na tržišče vrača origi- nalen nakit afriškega porek Njegov videz je včasih ta prepričljiv, kot bi ga resnic izdelale roke neustrašnih Z lujev iz črne celine - dolgi n živopisanih perlic, spirala: zavite zapestnice, ki seg! skoraj do komolcev, pa orja okrogli uhani... Resnično prava osvežitev modnem prizorišču, za kat( pa potrebujete vsaj kanč tenkočutnosti! Takšen na se namreč poda le k transf rentnim barvam in avtent nim afriškim vzorcem - še n manj ga boste polomile, vam bo krasil le skrajno er staven »bodyline« v ba zemlje, afriškega blata ali ; hajajočega sonca! VLAS' Tokrat je nagradno vprašanje tedna: IZ KATERIH NARAVNIH MATERIALOV (naštejte vsaj dva) IZDELAN »AFRIŠKI« NAKIT? Št. 12 - 26. marec 1992 25 tVTOKOTICEK španski seati za slovenske kupce I s poslovanjem sarajevskega TAS, sestavnega dela nemške avtomobilske grupacije Volks- viragen-Audi-Skoda, je mogoče tudi v Sloveniji kupiti nekate- re avtomobile španske tovarne Seat. Vsaj za začetek bosta na voljo dva seata, in sicer mar- bella in ibiza v dveh motornih različicah. Marbella je karose- lijski posnetek Fiatove pande SEAT Ibiza SXI 1.5i (Seat je bil nekdaj znotraj ita- lijanskega avtomobilskega koncema), vsekakor pa vozilo, ki zaradi svojih mer (3475 mi- limetrov dolžine) spada v spodnji oziroma nižji avto- mobilski razred. Marbelli so za slovenske kupce namenili 903-kubični bencinski štiri- valjnik, ki zmore največ 20kW/40km pri 5800 vrtljajih in s tem tudi največjo hitrost 135 km/h. TAS, ki bo prodajal seate v Sloveniji ob pomoči Autokommercea in Autoemo- ne (ki sicer ponujata tudi volkswagne in audije), še ni določil točne devizne cene za marbello, vsekakor pa ne bo nižja kot 12 tisoč nemških mark (in 46 odstotkov tolar- skih dajatev). Nekaj večja in motorno zmogljivejša je ibiza. ki bo slovenskim kupcem na- prodaj z dvema različnima motorjema. Šibkejšo izveden- ko bo poganjal enak motor kot prej opisano marbello, moč- nejšo pa 1193-kubični bencin- ski štirivaljni agregat z največ 46 kW/63 KM Ipri 5800 vrtlja- jih v minuti. S tem motorjem bo ibiza zmogla največ 155 ki- lometrov na uro, pospešek pa je 16 sekund do hitrosti 100 km/h. Po napovedih TAS oziroma Autocommercea in Autoemo- ne naj bi bila devizna cena šib- kejše ibize nekako 13.800 mark, zmogljivejše pa približ- no 15 tisoč mark. TAS računa, da bo letos na vsem območju nekdanje Jugoslavije kot kon- signator prodal vsaj 2000 se- atov. Konec leta pa naj bi za- čel ponujati tudi seat toledo, limuzino, ki jo je španska to- varna predstavila lani. Vsaj za sedaj bodo seati, ki že stojijo na dvorišču Autocommercea in Autoemone, na voljo le za devize, kasneje morda tudi za tolarje. Safrane je zamenjal renault 25 že precej pred letošnjim že- nevskim mednarodnim avto- mobilskim salonom je bilo znano, da bo Renault v mesto ob jezeru pripeljal safrane, kar predstavlja zamenjavo za re- nault 25. Safrane je v vseh po- gledih dostojna zamenjava za renault 25, saj ohranja zuna- njo karoserijsko podobo kom- bi limuzine s položnim zad- kom, hkrati pa ponuja vse no- tranje udobje, primerno tej av- tomobilski kategoriji. Safrane so narisali tovarniški obliko- valci (količnik zračnega upora je od 0,28 do 0,30), avtomobilu pa bo tovarna namenila pet različnih motorjev, tri različne pakete opreme in dve vrsti po- gona (na prednji kolesi ali 4 X 4). Vsekakor jesafraneogla- šen na predstavitev Renaulto- ve avtomobilske filozofije (udobnost in uporabnost), pri čemer ne poudarjajo le skrbi za voznika, pač pa tudi sopot- nike. Za ustrezno motorno in zmogljivostno počutje bodo skrbeli sicer že znani motorji (trenutno je najzmogljivejši šestvaljnik s 170 KM), pri- pravljajo pa tudi novi bencin- ski agregat z dvojnim turbin- skim polnilnikom in dovolj zmogljivimi 260KM! Ob tem safrane ponuja marsikaj zani- mivega iz arzenala sodobne avtomobilske tehnologije. Ta- ko so na voljo tri oblike ali vrste vzmetenja (mehko, sred- nje, trdo in športno), avtomo- bil se pri hitrosti nad 120 km/h avtomatično za 15 milimetrov zniža (in s tem izboljša aerodi- namiko in stabilnost), hkrati pa je mogoče vozilo dvigniti za tri centimetre od tal, kar je dobrodošlo pri visokem snegu, ovirah na cesti ipd. Serijska proizvodnja in s tem prodaja safrane naj bi stekla maja ali junija, na dan pa naj bi v tovarni v Sando- uvillu (pri Le Havru) naredili po 500 vozil. Glede na to, da je novomeški Revoz sestavni del Renaulta, bo safrane zaneslji- vo zelo zgodaj naprodaj tudi pri nas. Sarajevski golfi za tolarje Čeprav je povpraševanje po golfih IZ sarajevskega TAS ve- liko manjše kot je bilo nekdaj, pa je kljub temu dovolj veliko, da je tovarna zadovoljna s prodajo na slovenskem avto- mobilskem trgu. TAS, katere- ga večinski lastnik z 51-od- stotnim deležem je nemški Volkswagen-Audi, naj bi začel izdelovati novega golfa III že konec marca. Vendar je jasno, da načrta ne bo mogoče izpol- niti, pač pa naj bi serijska iz- delava stekla dober mesec kasneje. Medtem TAS ponuja (stare) golfe v Sloveniji za to- larje, maloprodajne cene ne- katerih izvedenk (kar pomeni. da so v ceno vključene vse da- jatve) pa so: golf s tremi vrati in 1,3-litr- skim bencinskim motorjem stane 1.215.162 tolarjev golf s petimi vrati in 1,3-litr- skim bencinskim motorjem stane 1.289.380 tolarjev golf s tremi vrati in 1,6-litr- skim bencinskim motorjem stane 1.278.900 tolarjev golf s petimi vrati in 1,6-litr- skim bencinskim motorjem stane 1.349.800 tolarjev golf s tremi vrati in 1,6-litr- skim dizelskim motorjem sta- ne 1.358.300 tolarjev golf s petimi vrati in 1,6-litr- skim dizelskim motorjem sta- ne 1.445.100 tolarjev Iz tovarne k Brancetu v časih, ko se zakonodaja na področju prodaje avtomobilov močno zaostruje, je še kako pomembno biti poobleščeni prodajalec določenih znamk Vozil. To namreč pomeni, da pooblaščeni prodajalci dobijo Vozila neposredno od proizva- jalcev. Ker tako pri prodaji ni vmesnih členov, lahko poo- blaščeni prodajalec doseže najbolj ugodne cene. Zato so se pred dnevi v la- škem podjetju AVTO BRAN- CE še toliko bolj veselili pod- pisa pogodbe s sarajevskim proizvajalcem avtomobilov TAS, ki je zaradi znanih poli- tičnih razlogov, ustanovil tudi slovensko podjetje TAS Ljub- ljana. Po tej pogodbi je podjet- je AVTO BRANCE postalo po- oblaščeni prodajalec Tasovih vozil (VW - Audi) in sicer eden izmed redkih v Sloveniji in edini na celjskem območju. Že prej so^bili tudi pooblaščeni servis za omenjene tipe vozil. ^ovi avtomobilski salon Brance, kjer kupci žaljeni avtomobil ogleda jo in ocenijo. Podpis pogodbe je seveda potrebno ustrezno proslaviti. Z leve proti desni: g. Šoja iz sarajevskega TAS-a, g.Pfeil - eden od direktorjev TAS-a, ki prihaja iz Nemčije, g. Brance - direktor podjetja Avto Brance. Po besedah enega izmed di- rektorjev TAS, gospoda Pfeila iz Nemčije, se tako podjetje AVTO BRANCE skupaj s SERVISOM BRANCE pribli- žuje evropskim normam pri prodaji vozil. Zelo pomembno je namreč, da zna tisti, ki avto- mobile prodaja, kasneje avto- mobile tudi servisirati, jih oskrbovati z rezervnimi deli, popravljati itd. V podjetju AVTO BRANCE, kjer so hkrati s podpisom po- godbe odprli tudi sodoben prodajni salon, kjer lahko po- tencialni kupec avto vidi, ga preizkusi in po možnosti tudi kupi, pravijo, da so končno kronali odlično in dolgoletno sodelovanje s TAS, kar jim kljub nemogočim razmeram, ki vladajo na trgu vozil, ven- darle daje upanje in novi elan. Št. 12 - 26. marec 1992 št. 12 - 26. marec 1992 2' št. 12-26. marec 1992 27 281 Št. 12-26. marec 1992 št. 12 - 26. marec 1992 291 30 št. 12 - 26. marec 1992 31 Št. 12-26. marec 1992 3i TRAČ-nice Občinska malica Celjski premier Mirko Krajncje bojda svoje podjetje Itag prepisal na sina Tomaža Krajnca. Zdaj se torej eden ukvarja izključno s predsedni- kovanjem v celjski občinski vladi, drugi pa s finančnimi in gradbenimi projekti v Celju. Toda zakaj potem še vedno oba malicata v menzi celjske občine? Za gasilce zlato če je soditi po garderobi ve- lenjsiie požarne inšpektorice Amalije Trauner, se gasilcem resnično obetajo zlati časi. Na občni zbor velenjske gasilske zveze je namreč prišla odeta v oblačila, pretkana z zlatimi nitkami, zlato pa so sijali tudi njeni čeveljčki in torbica. Zlobneži natolcujejo, da je ga- silski zbor v Velenju zamenja- la za celjsko prireditev Žezlo mode. Ime ml je slovenski menedžer če smo doslej ugibali, kdo in kakšni so slovenski menedžer- ji, nam je od minulega viken- da, ko so se mudili v Rogaški Slatini, marsikaj bolj jasno. Da nosijo zlikane srajce in svilene kravate, smo vedeli. Zdaj pa vemo še to, da ne- skončno zaničujejo točnost, da imajo radi ples in Milana Ku- čana, ob tem pa so še grozno pametni. Le redki namreč ču- tijo potrebo po dodatnih zna- njih, ki jih nudijo slovenski menedžerski izobraževalni cen tri... Poiljetniki ali izvršniki? če so že slovenski mened- žerji v Rogaški niso najbolje odrezali, je bilo, za regijske razmere, mnogo bolj obetavno v petek ob ustanovitvi Kluba podjetnikov na Teharjah v graščini družine podpred- sednika slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka. Ker so bili v iniciativnem odboru omenjenega kluba skoraj vsi predsedniki vlad s Celjskega, so se novinarji spraševali, ali ne gre mogoče za klub izvrš- nikov. Nikakor, so odgovarjali po- učeni! Vsi »prizadevni« izvrš- niki imajo namreč tudi svoja zasebna podjetja. Slaba volja Borec za pravice delavcev, zaposlenih v tekstilni indu- striji celjskega območja, sindi- kalist Fortunant Turk, je bil ob opozorilni stavki prejšnji teden hudo slabe volje. Krivi pa so bili delavci Tekstilne to- varne iz Prebolda. Čeprav so na lestvici plač čisto na repu, se za stavko niso odločili - le solidarnostno so jo podprli in delali naprej. Leta 1936, ob znameniti stavki slovenskih tekstilcev, so Preboldčani ustavili stroje. Pa ne zato, ker bi jim šlo slabo - le svojo soli- darnost s tistimi, ki so resnič- no slabo živeli, so pokazali s tem. Št raj k pa tak Delavci celjskega Elektra so očitno želeli, da bi bila nedav- na stavka čim manj opazna. Drugače si ni mogoče razlagati izklopa elektrike tudi na Ra- diu Celje, v bistvu pa so bili celjski »štromarji« stavkokazi, saj so za to, da bi izklopili elek- triko, morali delati... Brez tretjega lupčka Kapetan rokometne reprei zentance Slovenije Celjan RM lando Pušnik je pred tekm& z Italijani v imenu celotne ekip. pe podaril slovenskemu pred- sedniku Milanu Kučanu žogo s podpisi igralcev in vodstvii Šef protokola, ki se seveda do- bro spozna na tovrstna rokd$ vanja in »lupčkanja«, je Puško še posebej opozoril, da tret^ poljub ne pride v poštev. To je sicer izvršnemu in iM kušenemu vratarju odvrni^ zbranost od igre v tolikšni m^.| ri, da si je opomogel šele v f| polčasu. II »Guns anij roses« po celjsko Po tistem, kdo je v Celju prejel posojilo za razvoj drob- nega gospodarstva, bi lahko sklepali, da občinska vlada podpira razvoj cvetličarstva in orožarstva. Podporo cvetličar- stvu še lahko razumemo kot željo oblasti, da bi nam bilo v bodoče z rožicami postlano. Lepo! Kaj pa orožje?! ? Težave z Imeni Velenjski izvršnik Franjo Bartolac očitno ni tako poznan v svojih vrstah, kot je morda mislil. Na ustanovnem forumu Kluba podjetnikov so ga na- mreč veselo preimenovali v Toma Bartolaca, predsedni- ka mozirske občinske vlade. Sosedska jeza Vodilni mož novoustanov- ljene obrtniške banke Harold Karner ima zanimiv konjiček. Na svojem vrtu najrajši zažiga odpadke prav v času, ko sose- dje obešajo perilo. Plakati niso poceni Vodstvo Žalske mestne skupščine se je ob minuli splošni opozorilni stavki Svo- bodnih sindikatov odločilo, da je treba odstraniti vse plakate, ki pozivajo k stavki. Vzrok - v Žalcu obstaja odlok o pla- katiranju, zato naj tisti, ki že razobešajo plakate, plačajo tudi pristojbino. To seveda ne Čas za zresnltev Dr. Dušan Plut, sicer stari roker: »Kiro, kaj če bi midva udarila ono »čukni vo drvo-' od Leb i sol?« Kiro Giigorov: »Eh, moj Duško. Kade če te sretne pamet?« Zdaj si pa že dovolj star in na takšni funkciji, da bi lahko poslušal Ljupko Dimitrovsko. velja za organizatorje velikih veselic, trgovce, cvetličarje in druge, ki opozarjajo na svojo dejavnost in ugodne cene! Obresti tečejo Pričakujemo, da bo upravni odbor Štajerske banke obrti in podjetništva do prve obletnice poslovanja določil posebno mero, s katero bo obrestovan - zasebni ali bančni - dolg predsednika Milana Kučana. Kučan namreč Haroldu Kar- nerju še vedno ni vrnil niti glavnice (tisoč SLT) ob odprt- ju banke izposojenega de- narja. Knežji gnoj Celjski komunalci so pred kratkim dobili najsodobnejšo napravo za zgoščevanje in pre- delavo odpadkov iz greznic. Žal pa še nihče ni izumil maši- ne, ki bi znala tako učinkovito počistiti tudi drugo sranje v knežjem mestu. Kje ste, izu- mitelji? Gre-gor, gredoL., Donedavni šef cicibanov celjski Narodno demokratski stranki Gregor Uranic je prer stopil v Nacionalno stranko. (Še pred kratkim smo ga poh- valili, kako priden podmlad- kar narodnjakov je!) Zaenkrat pa še ni jasno, za koga je nje- gov prestop večja katastrofa: za Pirnatove narodnjake ali 2^ Jelinčičeve nacionaliste... Nova Vida Tomšič Pa jo imamo - novo Vido Tomšič, namreč. Priletnega gosta javne tribune Ženska in politika je doktorica Maca Jo- gan spominjala prav na ome- njeno političarko polpretekle slovenske zgodovine. Zal nam je le, da gospod ni podrobneje pojasnil, v čem ga je strokov- na, s številnimi citati in na- vedki avtorjev podkrepljena razprava dr.Joganove spomi- njala na »pranje možganov«, ki ga je Tomšičeva že včasih bojda prav tako dobro obvla- dala kot zdaj Joganova. Slovenski Švarci Da ženske in moški niso enaki, je slovenski krščanski demokrat in poslanec v repu- bliški skupščini Ervin Anton Schwartzbartl (znan tudi kot župan, ki mu je v Domžalah uspelo zapreti sex-shop), na- zorno razložil kar na svojem primeru. Njegova žena se na- mreč v času menstruacije ob- naša precej drugače kot sicer, pa še bolj zapravljiva je! Na vprašanje, če je - glede na razmere - v parlamentu po- tem večina slovenskih poslan- cev že v klimakteriju, pa slo- venski Švarci v Celju ni odgo- voril. PREŠERNOVI ZAJEDLJIVI NAPISI Predgovor in zagovor Festina lente! Naj zmisli, kdor to bere, da tole dlje se piše, kot se bere. Vzrok nezlatega veka Prišli bi že Celjanom zlati časi, če bi živeli brez Cinkarne Kje na vasi. To je zdaj vprašanje Celjani, kam ste svoje marke d'jali? - Zastonj za kabelsko smo jih prodali. Dnevi komedije Kot slepa kura kdaj zadene zrno, tak je teater tokrat kavsnil v črno. Občinarjem Popred ste to bili, zdaj spet ste to, popred v Tita ste, zdaj gledate v nebo. Sitnim Celjanom Celjani, ako moti vas promet - na Pišekovo jivo! Tam sta mir in red. NAJ MUZIKANTI POVEDO Kmet in muzikant »Včasih sem imel stalno »kufer« s harmoniko v avtu in če je le besedica nanesla na muziko in dobro voljo, sem ga potegnil na svetlo. Razume se, da se vesela družba ni razšla do poznih oz. zgodnjih jutranjih ur. Enkrat mi je žena celo rekla, da bo »spokala« vse svoje stvari v koš in šla drugam. Pa sem se še sam spravil v ti- sti obljubljeni koš, češ, saj sem tudi jaz njen,« pravi še- gavi Tone Javornik iz Levca. Oče mu je kupil harmoniko že v osnovni šoli, potem ko ga je nekaj let gledal, kako sinček poskakuje ob domači muziki na radiu. Tone se rad priključi kakšnemu »ofira- nju« ali igranju na ohceti. »Nekoč sem moral na oh- cet v okolico Ptuja, kjer ima- jo običaj, da svatje in muzi- kant razžagajo drva za ku- harico predno odpeljejo ne- vesto pred oltar. Tako smo žagali in cepili, da sem že pomislil, da so me potegnili in ohceti sploh ne bo. Na po- dobnih zadevah, da si har- monika spočije, tudi kakšno rečem. Včasih še kaj preveč in zgodilo se mi je, da je že- nin zameril. Enkrat, ko so nepopustljivi domačini šran- gali, sem zinil, da bi za tako velik denar, kot so ga zahte- vali, že uvoženo nevesto do- bili. Kaj hočemo, zakon resna zadeva. Kmet in mu: kant pa naporna. »Kuf( sem rajši spravil iz avta, se mi odsotnost ne bi prep gosto dogajala.« EDI MASNI Ena iz Tonetovega rokava Dva ljudožerca, oče in sin, hodita po gozdu, da si poiš- četa kosilo. Kar naenkrat za- gledata mlado in lepo turist- ko, ki je očitno zašla. Male- mu so se zasvetile oči: »Oče, jo bova pojedla?« »Ne, sine. To bova odp Ijala domov, pojedla bo mamo.» STRAN(KA) ŠALJIVCEV Prav gotovo bi na volitvah naša stranka dobila pomemben del glasov, saj se nam dnevno s svojimi šalami priključujejo novi in novi člani. Vendar pa imamo močno kon- kurenco republiških poslancev, zato je naš edini namen zabavati in razvedriti bralce NT&RC. V prvi številki PETICE, barvnem bratcu NT&RC, ki bo izšel 31. marca, bomo objavili prvih deset potnikov, ki bodo brez- plačno potovali na strankarsko srečanje - nepozabni izlet, kateremu bodo ton dajali številni godci iz rubrike »Naj muzikantje povedo«. Današnje šale so prispevali: Miha Jereb, Slovenske Konjice; Zoran Mirčič, Celje in Ema Založnik, Loška gora. Jastog »Sinoči sem prvič jedel jastoga, vendar me sedaj boli želodec,« pravi Tone prija- telju. »Mogoče pa je bil jastog pokvarjen. Kako pa je izgledal, ko si odprl oklep?« »Kaj? Bi moral odpreti oklep?« Službo dobi »Sem slišala, da se je tvoj mož zaposlil,« pravi Greta prijateljici. »Ja, res. Ze prejšnji mesec« »Kje pa dela ?« »V skladišču Slovina.« »In kako se ima?« »Ne vem.« »Kako, ne veš?« »Ga še ni domov.« Na pokopališču Grobar koplje jamo, ko pride mimo poli- caj. Le-ta se čudi in seveda mora tudi svoje dodati: »Zdi se mi, da je ta jama preplitva.« »Meni še ni nihče ušel, tebi pa že marsik- do!« mu vrne grobar.