ilfp Edini slovenski dnevnik < ▼ Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. TKLKTON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered u Second- Clais Blatter, September 21,1908, al the Poet Office at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4*87 CORTLANDT. NO. 39. — ŠTEV. 39. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16, 1915. — TOREK, 16. FEBRUARJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK XYTT1, J NEMČIJA HOČE PRODATI PRIMORSKE SLOVENCE ITALIJI. POGAJANJA MED KNEZOM BUEL0W0M IN ITALIJANSKO VLADO. AVSTRIJSKO BRODOVJE OBSTRELJEVALO PRISTANIŠČE BAR. RUSI SO ZAPUSTILI BUKOVI NO IN NAMERAVAJO KONCENTRIRATI SVOJE ČETE NA RUSKEM OZEMLJU. PRI MAZURSKIH JEZERIH SE JE VRŠILA ŽE TRETJA BITKA. ZADNJI NAPAD NA PRZEMYSL. V VARŠAVI JE PRENEHALO IZHAJATI VSE ČASOPISJE. — ČRNOGORSKI KRALJ V NEVARNOSTI. OBSTRELJEVANJE ČRNOGORSKEGA PRISTANIŠČA BAR. SPOPADI V MEZOPOTAMIJI. NEMČIJA HOČE ODSTOPITI ITALIJI TRIDENT IN ZAPADNI DEL PRIMORSKE. RUSKI CAR ODPOTOVAL V CARSKOJE SELO. Po prvotnem načrtu. Petrograd, Rusija, 15. f«*l»r. — Kt*r so morali Rusi umakniti i/. Vzhodne J'rusije, s«- hodo sedaj skorajf?otovo oprijeli prvotnega na Trt a in omejili vse vojaške operacije samo na ruska tla. Sovražnik jim ne Lo mog«'] veliko škodovati, k»*r j** veeina železniških protf razdejanih in ceste so nepri-pravne za transport. < aatniki ruskega generalnega štaba .so mnenja, da Rusija popolnoma resi svojo na lopo. če se omeji na lastno ozemlje in s tem prisili Nemce, in Avstrijec, da imajo na vzhodnem hojišeu zadostno število vojakov. Petrograd, Rusija. 15. f.hr. — Ruski ear s«» je danes vrnil z bojišča v Oarskoje selo. Avstrijska in nemška poročila. Dunaj, Avstrija. 15. februarja. Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da so avstrijske rete naskokom zavzele mesto Nadvor-no, ki leži v jugovzhodnem delu (»alieije in pognali Ruse proti St anislavu. Tozadevno poročilo se glasi: — Na Rusko Poljskem in v Galiciji se ni ničesar posebnega pripetilo. Zavzeli smo mesto Xad-vorno, ki leži 67 milj severovzhodno od Cemovie in pognali Ruse proti Stanislavu, ."».S milj jv,-go/apadno od Tarnopola. Na ji:-?-nem bojišču je položaj neizpre menjen. Rusi zapustili Bukovino. Washington, I). ('.. l.*i. febr. — A vstro-ogrsko zunanje ministrstvo je sporočilo tukajšnjemu poslaništvu, da so Avstrije i spodili w Ruse iz Rukovine. To s»» j-zgodilo, brez vsakih posebnih bo-.'ev. Natančen popis bojev. Berlin, Nemčija, 15. februarja. Rusi so bili ob celi gališki in bu-kovinski meji strahovito potol-čeni. Mi jih še vedno zasledujemo in ne odjenjamo prej, tlpkler ne zavzamemo vseh ruskih postojank ob meji. Rusi sieer pravijo, da so se zategadelj umaknili, ker hočejo koncentrirati svoje vojaštvo na svojem ozemlju, toda to najbrže ne bo resnica. Kakor vse kaže. hočejo Rusi spraviti svoje vojaštvo na kak prostor, kjer bodo popolnoma na varnem pred Avstrijci in Nemci. Sovražniške čete. ki so prodrle do Tilsita. so se morale umakniti. V severnem delu Rusko-Poljske so prodrle naše čete do Razionsha in z naskokom zavzele nekaj ruskih postojank. Nemci operirajo tudi južno od Mazur-skih jezer. Varšave ne bodo poskušali zavzeti, pač jim .pa popolnoma zadostuje, če bodo zamegli pregnati Ruse z druge obrambne črte pred Varšava. Avstrijsko vojaštvo je dospelo v ("Vrnoviee, glavno mesto Buko-vine. Ruska armada, ki oblega Przemysl, je vprizorila obupen napad, ki je bil najbrže zadnji. Obstreljevanje ie trajalo dva dni neprenehoma. Čeravno so napravile ruske kroglje veliko škodo, se trdnjava Se ni udala. Ruske izgube. Berlin, Nemčija, 15. februarja. Oeneral Hindenburg je že vtre-tjič pognal Rnec * nemškega o-zemlja. Bitka pri Mazurskih jezerih j<* bila za »ovrnžnika Se pogubnejša. kot sta bili prejšnji dve. V Varšavi sta zavladale strašne razmere. Živil je j»-lo primanjkovati, papirja sploh ni mogoče več dobiti, tako da so prenehali vsi časopisi izhajati. V bližini Tuholka prelaza v Karpatih so izgubili Rusi v boju z Avstrijei 1lMM> mož. Nalezljive bolezni. Amsterdam, Nizozemsko. 15. februarja. — V mestih in vaseh okoli Lodza. katere so zasedli Nemci, grozno divjajo razne nalezljive bolezni. Najbolj razsaja vročinska bolezen, ki je že zahtevala dosedaj na stotine in stotine žrtev. Cesar Viljem je nameraval priti za nekaj časa v Lotlz, pa se je -še pravočasno premislil. i Hitre nemške bojne operacije. Petrograd, Rusija. 15. febr. — Mi smo dobro vedeli, da bodo začeli Nemci v Vzhodnji Pruski prodirati, toda to prodiranje se je hitreje izvršilo, kot smo pričakovali. To je za nas sicer brez vsakega pomena, ker se nahajamo v zelo možnih postojankah, s katerih nas sovražnik ne bo mogel tako lahko pregnati. Takoj v začetku vojne, je Nemčija razglasila, da ima 4!» aktivnih in 45 rezervnih arniadnih zborov. Pri tem je vedoma zamolčala najmanj devet ali deset armadnih zborov, kar nas je zelo motilo. Avstrijsko brodovje. Cetinje, Crnagora. 1.1. febr.— Del avstrijskega brodovja je zapustil v nedeljo zjutraj pristanišče Boko Kotorsko in začel obstreljevati črnogorsko pristanišče Bar. Povzročena škoda je malenkostna. Črnogorski kralj v nevarnosti. Cetinje, Črna gora, 15. febr. — Včeraj sta se pojavila nad črnogorskim mestom Rjeka, kjer se je nahajal črnogorski kralj s svojo družino, dva avstrijska zrakoplova in začela metati bombe na hiše. Nekaj bomb je padlo v neposredno bližino kraljevega gradu. V kraljevi družbi je bila kraljica in dve princezinji. Rjeka leži v bližini Skutarskega jezera. Atentat v Sofiji. Berlin, Nemčija, 15. februarja. Iz Sofije poročajo, da je v dvorani. kjer se je vršila velika dobrodelna zabava, vrgel nekdo na tla bombo, ki je s silnim pokom eksplodirala. Veliko gostov je zado-bilo smrtnonevarne poškodbe. Vlada je prepričana, da so atentat vprizorili Srbi. Atentat je povzročil po celi de-želi veliko razburjenje. l*e ne bo drugače, bodo v teku nekaj dni pregnali vse Srbe iz dežele. Srbi so baje oboroženi z bombami in bodali. Umazano kramarstvo. Rim, Italija, 15. febr. — Časopis "Idea Nazionale" naznanja, da si je nemški poslanik v Rimu, knez Bueiow. na vse načine prizadeval zaplesti tudi Italijo v vojno. kar se mu pa ni posrečilo. Časopis piše: 4'Se pred koncem meseca februarja bo nemški poslanik še enkrat pozval Italijo, da naj se pridruži Nemčiji v boju proti zaveznikom. Kot plačilo hoče dati Nemčija Italiji Trident in oni del Primorske, ki leži z&padno od reke Soče. Italija nadalje lahko zasede Tunis in pomagtf Turkom o-svojiti Egipet. Glavna naloga ita- lijanskega brodovja je. da prežene iz Jadranskega morja francoske in ang-leške bojne ladije." Glede Trsta je rekel nemški poslanik sledeče: "Trsta ne moremo odstopiti Italiji, ker je to pristanišče za Avstrijo in Nemčijo ravno toliko vredno, kot so vredna pljuča za človeka." (Tako torej! Sedaj smo na čistem. Prokleto je že daleč prišla Avstrija, če so začeli nemški knezi v imenu Nemčije prodajati slovensko Primorsko Italijanu. Avstrija je enkrat za vselej izgubila svojo samostojnost. Tudi če zmagata Avstrija in Nemčija, bo Avstrija vedno naj ponižne j ša dekla Nemčije. Ameriški Slovenci na noge, dokler ne bo prepozno! Op. ured.) Berlin, Nemčija, 15. februarja. "Kolnische Zeitung"' naznanja, da ni resnica, da bi Nemčija v Libiji intrigirala proti Italiji. V tem slučaju je ravno nasprotno. Nemčija iz srea privošči Italiji Libijo, kakor tudi Tunis. Položaj v Egiptu in Mezopotamiji. Berlin, Nemčija, 15. februarja. Turki so na dveh mestih, v Egiptu in Mezopotamiji, premagali angleške čete. Angleži so nadalje tudi pri Sueškem prekopu doživeli popoln poraz. Turki so pognali sovražnika pri Serpeumu preko prekopa, nakar so Seuusi in Beduini zasedli veliko oazo Sivo. Turške čete so zaplenile veliko množino vojnega materijala. Turško poročilo. Carigrad, Turčija, 15. febr. — V bližini Korne, Mezopotamija, so se vršili v^oči spopadi med angleškimi in našimi četami. Proti večeru smo pognali Angleže v beg. Turki so zavzeli trdnjavo Pi-riudi in zaplenili preko 500 vel-blodov. Napetost med Grško in Turčijo. Atene, Grško. 15. febr. — Dosedaj so vladali med Grško in Turčijo še preeej dobri prijateljski odnošaji, zadnje dni so se pa zelo poslabšali. Turki nočejo namreč pod nobenim pogojem dati Grški zadoščenja, ker so razžalili njenega vojaškega atašeja v Carigradu. Grški poslanik se je že vrnil v Atene, dočim je osobje poslani-, štva še ostalo v Carigradu. Novo rusko posojilo. Berlin, Nemčija, 15. februarja. V Milanu v Italiji izhajajoči časopis "Secolo" naznanja, da namerava najeti ruska vlada v Rusiji 500 milijonov posojila. To bo že drugo posojilo, ki ga bo najela vlada v lastni deželi. Nemški cesar se bo podal v 'Cux haven. Amsterdam, Nizozemsko, 15. februarja. — Berlinsko časopisje poroča, da se bo podal nemški cesar 18. t. m. v Cuxhaven, kjer bo inšpiciral tamošnje nemško brodovje. Blamaža Canadcev. Ottawa, Canada, 15. februarja. — Potom preiskave se je dognalo. da so prebivalci v -Morris-town, N. Y. spuščali včeraj v zrak balončke, vsled česar so na canadski strani mislili, da so se pojavili sovražni zrakoplovci. — Kot včeraj sporočano je odredila tukajšna policija vse potrebno, da se odbije napad. Z zapadnega bojišča. Menjajoči se uspehi. Francozi so se umaknili v dolini reke Lauch v Alzaciji ter izgubili zakop pri St. Eloy. PRI LA BASSEE. Pri La Bassee pa so nasprotno napredovali Francozi in njih ar-tilerija je bila uspešna. Berlin, Nemčija, 15. februarja. V uradnem poročilu generalnega štaba se glasi: 44Južno od Vpres, v bližini St. Eloy, smo zavzeli nekako 900 metrov sovražnih zakopov. Protina-skoki so ostali brezuspešni, kakor tudi naskoki sovražnika v di-strikt u juznozapadno od La Bassee. I "je I i smo precej Francozov. Osvojili smo zopet zakop pri Sudelkopf, katerega so izgubili Nemei dne 2. februarja. Nadalje so izpraznili Francozi Renipach. Pariz, Francija. 15. februarja. V današnjem popoldanskem poročilu vojnega ministrstva se izjavlja glede položaja: "V Belgiji so Nemci včeraj brez pre-stanka obstreljevali naše zakope. Naša artilerija je prizadela nemškim možnarjVui veliko škodo. Zasedli smo en nemški zakop ua cesti iz Bethune v La Bassee in sicer na razdaljo nekako 250 jar-dov. V okolici Lens, pri Albert ter med rekama Avre in Oise. nadalje pri Soissons in Verneuil. se-verozapadno od Vaillv, je prišlo včeraj do izvanredno ostrih artilerijskih bojev. V Argonih, smeri proti Bagatelle in Maria Therese, se nadaljuje z bojem. Nemci so skušali prodreti na neki točki med Malancourt in istoimenskim gozdom v Argonih, a se jih je uspešno zavrnilo. V Lotaringijii se je posrečilo sovražniku zasesti vas Norrov. Vsled našega protinaskoka smo potisnili Nemce zopet nekoliko nazaj, vendar pa še vedno vstrajajo v vasi. Nemci niso včeraj nadaljevali v Vogezih z ofenzivo, s katero so pričeli na obeh straheh reke Lauch. pač pa šo obstreljevali naše pozicije na severnem bregu te reke. Obstreljevanje zakopov. Pariz, Francija, 15. februarja. V današnjem večernem poročilu se glasi, da je francoska artilerija kaj uspešno nastopila. Poročilo pravi: "V bližini Polcapelle. severoiztočno od Ypres, se je razdejalo neko nemško baterijo. Pred Beauraine. južno od Arras. južno od Arras, smo razdejali par nemških zakopov. Tstotako je bila naša artilerija uspešna v bližini Soissons. pri Perthes in na drugih mestih. "Times" o Nemčiji. 4'Times" je pričel danes priob-čevati serijo člankov o Nemčiji. Pisec teh člankov je potnik iz nevtralne države, ki se je mudil več tednov v Nemčiji in katerega se .označuje kot dobrega poznavalca dežele. V predgovoru se glasi, da se kaže v člankih kot stroj delujoči organizem nemške vlade ter da morajo vsled tega napeti vse sile ter se nikakor u-dajati misli, da se bo ta organizem nekega dne sesul. Zaplenjenje bakra. Kodanj, Dansko. 15. februarja. Danes se je tukaj zaplenilo poši-ljatev bakra, ki je bil zložen v sode, označene z besedo 4sladkor'. Aretiralo se je kapitana paroika "Carmen", na katerem se je nahajal tovor. Blago je bilo namenjeno za neko nemško tvrdko. Nemško zlato v Kodanj. Kodanj, Dansko. 15. februarja. Narodna banka je dobila danes 10,000.000 mark v zlatu od nemške državne banke kot zenačbo nemško-danske trgovske bilance. Nameravan sporazum med Nemčijo in Anglijo? Nemčija hoče baje opustiti načrt blokade, ako ne bo ovirala Anglija dovoza živil. IZJAVA WASHINGTONA. Vspričo nemškega migljaja je za-počela zvezna vlada v Washing-tonu z energičnimi koraki. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Washington, D. C.. 15. febr. — Nemški poslanik grof Bernstorff je izročil danes državnemu department u noto svoje vlade, v kateri se naznanja, da je Nemčija pripravljena odstopiti od svojega koraka, da proglasi blokado nad angleškim brodovjem. ako bi Anglija v bodoče, ne ovirala dovoza živil, namenjenih za nemške civiliste. V poslanici se izjavlja, da je bila nemška odredba, da se lnpa-de in uniči angleške trgovske j arnike. le dejanje silobrana proti kršenju mednarodnega prava od strani Anglije, ki jt- skušala izstradati nekombatante. Nadalje se jrlasi v poslaniei. da je berlinska vlada v posesti informacij. da so angleške trgovske. ladije armirane ter da imajo povelje, voziti v skupinah ter potapljati podmorske čolne. Izjavlja se, da je s tem odpravljeno vprašanje preiskovanja parni-kov ter je smatrati te parnike za bojne ladije. Anglija pa namerava glasom istih informacij uporabljati nevtralne zastave ter bi bilo s tem ogroženo nevtralno pa-robrodstvo v dotičnih vodah. Administracija v Washingtonu se zelo zanima za nemško izjavo, da imajo angleški trgovski paril iki voziti v skupinah ter potapljati nemške podmorske Čolne. Ugotavlja se, da bi bilo za Nemčijo v slučaju, da je to res, zelo težko izvesti preiskavo parnikov. Gre se se sedaj za to. kako stališče bo zavzela angleške vlada v tem vprašanju. Ako privoli v zahteve Nemčije ter ne bo ovirala nevtralnega parobrodstva. bo namah odstranjena velika napetost. ki vlada sedaj. Objavo blokade angleškega vodovja obsoja tudi Italija. Izjavlja se, da se je protestiralo proti temu pri nemškem poslaniku v Rimu. London, Anglija. 15. februarja. V neki izjavi v današnji seji poslanske zbornice je namignil Winston Spencer Churchill, prvi lord admiral itete. da bodo za počeli zavezniki z novo akcijo, vsled katere se bo onemogočilo uvoz živil iz nevtralnih dežel v Nemčijo. Žganjarne zaprte, Pittsburgh, Pa. 15. februarja. Radi visoke eene rži se je zelo o-mejilo .produkcijo whiskey-a v južno-zapadni Pennsylvaniji. Od 71 centov je poskočila na $1.38. Nekaj žganjaren je že zaprtih, druge so pa omejile produkcijo. Parnik 44Wavelet" je zadel na mino. Angleški pamik "Wavelet", ki je plul iz Pensacola, Fla. v Leigh, Škotska, je zadel v angleškem kanalu na mino ter je bil močno poškodovan. Kapitanu se je pa .kljub temu posrečilo spraviti parnik na pesek v bližini Deal. Izgnani iz Španske._ Jokahama, Japonska, 15. febr. Japonske oblasti so odredile izgon štirih Nemcev in enega Angleža. Spoznalo se jih je krivim, da so kalili mir. Oblasti so tudi odredile, da se mora strogo nadzorovati vse nemške in avstrijske podanike. Samomorilka je bila brez dela. Truplo deklice, katero se je našlo pretekli petek v Central parku v New Yorku ustreljeno, je bilo ono 21-letne Louise Zer-man. Agnoscirali so jo stariši. K samomoru sta jo napotila brezposelnost in slabo zdravje. Nemški socijalisti zvesti vojaki. London, Anglija, 16. febr. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Amsterdama poročilo, da se je vršil v Berlinu velik shod nemških socijalistov. Govorniki so pozivali navzoče, da naj ostanejo zvesti svojemu cesarju in domovini. Eden izmed njih je rekel: — Ce smo delavci že toliko žrtvovali, žrtvujmo *»* zadnjo kapljo krvi. Mi ne smemo prej odnehati, dokler ne bodo končane odločilne bitke na vzhodu in na zapadu. Na shodu je hila sprejeta resolucija. v kateri pozivajo socijalisti svoje poslance, da naj tudi v državnem zboru njihovo stališče. Isti dopisnik je tudi sporočil, da se je po celi Nemčiji začelo zbirati prostovoljne darove za nakup nove bojne ladije, ki bo nosila ime "'Kmden Bernstorff dementira. London, Anglija. 15. februarja. Po Berlinu se je razširila govo-riea, da j<* odpokliean nemški po-lanik v Združenih državah, prof Bernstorff. Washington, D. C.. 15. febr. — Tnkajšnje nemško poslaništvo odločno dementira to poročilo. Sam poslanik se j«* včeraj izjavil, da mu o tem ni ničesar znanega, in da je neresnična vest. ki pravi, da bo prišla njegova žena v najkrajšem času v Združene države. Požarni alarm brez panike. V American Lead Pencil Works v Hobokenu je bil oddan včeraj zjutraj požarni alarm. Trajalo je komaj tri minute, da je odšlo 1500 delavcev iz poslopa in sicer brez vsake panike. Ogenj je nastal pri nekem stroju, a se ga je kmalu pogasilo ter ni napravil nobene škode. Proti transportu dela otrok. Washington, D. C., 15. febr.— S 232 proti 44 glasovom se je sprejelo danes v poslanski zbornici predlogo, s katero se prepoveduje prevoz predmetov iz ene države v drugo, katere so izgoto-vili otroci. Pri debati glede predloge je prišlo do mičnih prizorov, ko so si demokrati med seboj o-eitali čedne stvari. V celici se je obesil. Včeraj se je obesil v policijski stražnici na iztočni 67. cesti, New-York. :?4Ietni Konrad Spnnlik. Zaprli so ga bili zato. ker ni hotel dati svoji ženi nikakega denarja. Ko so odprli celico, je bil že mrtev. Kuga na gobcih in na par kijih. Buffalo, N. Y., 15. februarja. — Zvezni nadzornik B. P. Wende je proglasil nad govejo živino v East Buffalo karanteno, ker se je pojavilo nekaj slučajev kuge na gobcih in na parkljih. Rim, Italija. 15. februarja. — Italija je zopet ogrožena in sieer vsled povodenj, dasiravno je komaj mesec dni, da je bila pozori-š»V velikanske potresne katast rote. Radi južnega vremena ter neprestanega deževja so stopile sko-ro vse reke iz bregov. V nižje ležečih delih mesta so morali ljudje iz stanovanj ali so pa ujeti v . višjih nadstropjih. Vojaške obla-zastopajo ^ so takoj pri<-.ele z rp-illlo ak_ cijo ter se deli med prizadete brano. Tibera v Rimu je narasla za 50 ere vi je v preko normalne višine ter voda še vedno narašča. Edino dobro znamenje v sicer obupni situaciji je, d«f se je pričelo danes zjutraj vedriti. Raditega je upati, da bo pričela voda kmalu upa.biti. V cestah krog katedrale sv. Petra stoji voda štiri čevlje in enajst colov visoko ter se j.* že porušilo veliko sten. Preplavljen je. celi vatikanski okraj in 2no bolnikov v Sail t o Spirito bolnici se je moralo prenesti v višje ležeča nadstropja. Nižje ležeči deli mesta so slični Benetkam in v«m' mostov je pori vodo. Turin, Italija, 15. februarja. — V Piemontu je letos padlo več snega kot ponavadi, posebno v Alpah, kjer je sneg tako visok, da ni videti brzojavnih drogov. V bližini slavnega St. Bern liar d hospica je sneg 25 črevljev visok. Denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in 0-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpla- čati. dene: K $ K $ 1.10 110.... 22.00 10____ 2.10 120.... 2i.eo 15.... 3.10 130.«»« 26 GO 20...» 4.10 140...» 28 00 25.... 5.10 160.... 30.00 30.... 0.10 160.... 32 00 35.... 7.10 170.... 34 00 40____ 8.10 180.... 36.00 45. ^ 9.10 200.... 40 00 50.... 10.00 250... 50.00 55.... 11.00 300.... 60 00 GO.... 12.00 350.... 70 00 65.... 13.00 400.... 80 00 70.... 14.00 «0.... 90.00 75.... 15.00 500.... 100.00 80.... 16.00 600 ... 120 00 85.... 17.00 700____ 140.00 90.... 18.00 800____ 160.00 95.... 19.00 900.... 180.00 20 00 1000____ 200.09* TVRDKA F1 UUfK SAKSEB, atoma Ml St, lew York, H. Y. Povodenj v Rimu. Radi neprestanega deževja in tajaj očega se snega so stopile reke iz bregov. Presenečena od banditov. Washington, D. C., ]5. febr. — uslužbenca v reinizi Wašh- 'a Dv ington Railway & Electric Co. sta bila danes presenečena od dveh maskiranih banditov in eden slednjih ju je držal toliko časa z revolverjem nazaj, da j.* drugi razstrelil blagajno ter vzel iz nje $2000. Bandita sta odnesla pete. Jadrnice skozi Panamski prekop. Washington, D. C., 15. febr. — Skozi Panamski prekop so sedaj plule že štiri jadrnice. Iz New Vorka do San Francisca so potrebovale od 60 do 80 dni. dočim so vozile prej okoli Južne Amerike več kot 140 dni. Pristojbina za plovbo skozi prekop znaša ponavadi za srednjo jadrnico $2700. Sin napadel očeta. 25letni Jakob Reinhardt z iz, točne 94. ceste v New Yorku jo bil aretiran vsled ovadbe njegovega brata, da je napadel očeta. Glasom izpovedi brata je prišel aretirani večkrat pijan domov ter se prepiral z očetom. Nekega večera je vrgel očeta na zofo ter mu grozil z nožem. Brat je poklical policijo, ki je aretirala surovino. Sara Bernhardt nevarno zbolela. Bordeaux, Francija. 15. febr. — Slavno igralko Saro Bernhardt so prepeljali iz Areachona v neko tukajšnjo bolnišnico. Rana na desnem kolenu ji prizadeva silne bolečine. Igralka dosedaj še ni bila operirana. Danes se bodo posvetovali zdravniki, kaj jinx je v tem slučaju storiti. Upajo, da ji ne bo treba odrezati noge. Dospel« j« VELIKA PRATIKA n leto 1916. V tej Pratiki so tiskani tudi; Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — S pomenski dnevi. —■ Poštno pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. —« O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriskih držav. — Naselniške določbe. — *Dan dela Labor Daj. Pratika velja m poftnino vred 12 centov. Razprodajalci jo dobe 100 komadov xa $8. i J i ilovenlc Publishing Oo, York Otty4 utf & •PWfJ! "GLAS NARODA" iSloveok Daily.) (**rned and published by tbe ftiovenic Publishing Co. (a corporation, i r*ANK SAJCSER. PreaideoL # L.OCIS BEXEDIK, Treasurer. t GLAS NARODA, 16. FEBRUARJX 1918. rs«^- of Ru«int*» ot* the corporation and B'WrtsiM f f above officers : ff? ''ortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. - I I" I- to Tflj« lint za Ameriko in iido.....................$3.00 ieta ................... 1.50 z* me-«tO New York........4.00 leta 2a me*to New York ... 2.00 • vrcpo za v«e ieto..........4.50 ' pol leta.............2.55 • četrt leta............ l.«0 iiLAS NARODA" izhaja vsak dan ixvzem^i lutlelj In praznikov. -GLAS NARODA" ("Vo ce of the People") 1 every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adftrtisrmenl on agreement. V bre? pod-isa in osobno«ti iene pr »občuje jo. —■ - > .I'ovoli pošiljati po — »ion. y Order. •premeaibt kraja naročnikov proti* nam tudi prejšnje naznani, da hitreje najdemo naslovnika. am in po^iljatvam naredite ta naslov: uLAS NARODA** an it St., New York City. » <4«»foa 4e«7 Cortlandt. Kg^AN ASS0CMJ igSWMUUK ftosSsgflssr Aifstro-uprskim na- Ii< ' ka vlada naviestila je {ii^lji rat s toga, što Rusija, - ului'-i \jerna svojemu isto-ijitkom pozivu, nije mogla la o-davi b«z zasitite Srbiju -la <1 »j»usti »jenu propast. AUSTRO UGARSKI NARODI! Ulazeči na čelu ruske voj-kf u vaš«* k raj eve. za vam 1 M C V KLIK« Hi A ( ARA iUSKOKA i/javljujem, tla iusija, koja je vec mnogo H a proljevala svoju krv slohodu družili naroda ■ I tudjinskoga iga, niš t a i ug«» a«- t m/i, nego da se i/- ostavi pravo i pravica ■ i.t, a ust ro-ugarsk i m na-d na. Rusija donosi slobo-:.i i ..stvarenje Vaših narod-iiii težnja. Aum ro-magjarska vlada ij.i'a je km/, vjekove me-. i vu:r.a razdor i neslogu, ••r samo tako mogla je nad aiui vladati. K isija tako leži samo za ini. da s«* svaki iz vas bude i; ženske i me je v Clevelandu. ( ollimvoodu ^ bosfa umorili lakota h_____ m Lorainu vzelo cel dan, za kari a Kaj haJtIie nieni ali Tt,bi znia. bi bil kje drugje rabil eno "roJ ^ v. kpreraeni na-e de. ga. ee vojna izprenn Meni se zdi, da so dnevi in noei -^j y piL^.avi,; Stavim Ti pred-w krajše kot na Marsu! — Ko j«*.jocr v puscaviT! Daj mi (ialieijo in jaz Te pustijo s Tvojimi ostalimi deželami v miru. Ti mi zaradi mene lahko vzameš tudi Srbijo. Tudi ne bom imel nič proti temu, če vse Srbe krasote, pa so se razšle po belem ženami m zarodom vred poto- svetu. in ravno potomk teh raj-|pi- y DonavL- Xaš cesar bere pis- pred tisočletji Bog zapiral paradiž, ušlo mu je baje par živahnih Evinih hčerk preko ograje prej, kot jim je utegnil sleči vse rajske - škili dezerteric je lepo število tu v Clevelandu. Prednice so poteg- mo, pokliče svojega pisarja in .pravi: 44Piši mu: Tako meni nič nile m ogoljufale ljubega Bogca teW ^ Ti ^ mopem dati Galiei. tam ob ograji vrta Eden za celo K Da pa ^ napravi konPC tej vrsto rajskih mičnosti, te pa po- straSni vojni Ti stavim sledeči snemajo tu ob I^ike Erie svoje]predlo|?. aa|ieija naj bo tistega, ]>ramatere m ker se jim Bogec vee ki ima PraeniysJ Vzemi v nasko. ne <|a. potegnejo pa nas, otroke božje! Saj bi jih rad pohvalil, ali pri najboljši volji ne morem, ker se mi tako salamensko viha moj dolgi nos, ali direktno jezen biti nanje pa tudi ne morem, čeprav bi morda imel vzroke. Kadar sem mislil, da sedim najbolj na trdnem, je pa drug "pršou" pa mu je dala astou", jaz pa sem vstal, zavriskal, pa sem 44šou"! Seveda, za vriskal nisem takoj, ampak šele čez čas, ko sem prišel nekoliko k sebi in pa ko sem bil že dosti daleč iz Clevelanda, da me niso slišali policaji. Pa vse drugo naj bi še bilo, če bi le nos ne bil tako dolg! Najrajši bi ga poslal na razstavo v San Diego... Nekoč sem čital, da se nahaja nekje na Japonskem gledališka družba 44dolgih nosov". Da bi znal za naslov dotične družbe, takoj bi se ponudil — veste takih eksemplarov ni povsod za dobiti. — Ce bi radi znali, kaj odnašam iz "šestega mesta*', vam uslužno povem, da dolg nos, hripavost, nahod, pa velikega kosmatega mačka, ki sem ga vjel kot predpustni plen. Danes se že cel dan vozim — a maček po "tajzih" za mano! — Se nekaj da ne pozabim. V Clevelandu imamo polno slovenskih urar-jev in ur na tisoče. Ampak nobena ne gre in ne kaže prav! Ko je vse najbolj veselo in živahno, kažejo nre polnoči, in kadar se najslajši spi, kažejo pa poldne! Potem se naj človek zanaša na ta ke ure! — Jaz se pripravljam zdaj resno za običajni pepelnični ploh. Ne vem, da li bodo zrle name mrke coloradske smreke, ali r«*sne wasliiugtonske eedre, deviške breze minnesotske, ali se mi bodo smejale duhteče vrtnice ore-gonske, ali se mi bodo klanjale ponosne palme juga, ko bom vlekel neizogibni ploh, — vem le, da do takrat bom že odpustil vsem, ki so krive ponovnega ploha, žrtev pa bom položil na oltar boginje Svobode, katere ljubi in zvesti sinček sem še vedno. — Gospod urednik, to je moj današnji "raport", resničen do zadnje kljuke in klicaja. Ce pa mi ne vr-jamete, navedem vam lahko kot priče-očividce tri lastnike slovenskih listov, dva urednika in tri potnike — eden od teh je g Pez-dir, vaš zastopnik, ki je tudi, kakor jaz, pozabil napraviti vozel na ruti, ko je prišel, pa je potem čisto logično, če pozabi oditi iz Clevelanda! — A. J. Terbovec. Collinwood, Ohio. — V tej na selbini so delavske razmere zelo slabe. Brezposelnih je še sedaj toliko tukaj, da nikomur ne svetujem hoditi sem. Ce bi pa vseeno kdo prišel, bi že poskrbeli, daTbi lakote ne umrl, ker smo še dobrega srca, čeravno smo reveži. Tu kajšnji rojaki se zelo zanimajo za trgovine, kar je vsekakor lepo. Med trgovci se je gotovo najbolj ku Przemysi! Ce vzameš Prze mvsl, Ti dam Galicijo in vojna je končana." <'ar bere pismo, pljune trikrat, pokriža se trikrat in odgovori našemu cesarju: "Tvojega Przemvsla niso zgradili ljudje, marveč hudič. Vsled tega ga ne bo moja armada... hudič ga naj naskoči in zavzame!" LISTNICA UREDNIŠTVA. V. Č.( Madrid, N. Mex. — Avstrijski eesar zna francoski jezik in mogoče tudi malo angleškega. Slovenščine ne zna. Sploh se pa za nas Slovence ni nikdar veliko brigal in se mu ni zdelo vredno, da bi se naučil vseh onih jezikov, ki se jih govori v državi, katere vladar je on. A. S., Chicago, 111. — Pustni torek je dne 16. t. m. in ne 23. U rinila se nam je v Koledar neljuba pomota. "Narodni Dom" že davno stal. Prijazne druščine, fine postrežbe povspel rojak Klemenčič, ki ima SVARILO. Rojaki, varujte se pred Kund-rom iz Cerknice. On kaj rad iz-posojuje- od rojakov, toda vrne pa nerad. Frank Darovec, Camp l:», Box 45, l>andisburg, W. Va. Iščem FRANKA BIZJAKA. Doma je iz vasi Mihevc št. 1, fara Podgrad na Dolenjskem. Culo se je, da je umrl nekje v Združenih državah. Njegova mati, ki se nahaja doma pod zgoraj navedenim naslovom, želi zvedeti o njem vse podrobnosti, za to prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ji javi, ali pa meni poroča na naslov: Joe Perne, 314 W. 3. St., Leadville, Colo. (13-23—2) SVARILO. Tem potom naznanjam rojakom po širni Ameriki, da se klati Slovenec pod imenom Charley Žafran. Ali to ime potrebuje samo po takih krajih, kjer ga ljudje poznajo. On je že dalj čaxa v A-meriki in govori dobro angleško. On dela večinoma po avtomobil šapah. Prišel je sem 3. januarja t. 1. ter mi rekel, da je bil poslan iz Pittsburglia. Jaz sem ga vzel pod streho in ga tudi imel za poštenega, ker ga že več let poznam, toda prevaral sem se. Njega je zmanjkalo ponoči 4. januarja in je odnesel rojaku Alojziju Kulo-vec uro z verižico v vrednosti 55 dolarjev in 15 dolarjev v gotovini. Sedaj smo tukaj izvedeli, da je v več krajih tako naredil. Govori tako dobro, da prekane vsakega človeka. Doma je iz šmihel-ske fare pri Novem mestu, vas Smolina. Cenjeni rojaki, kdor mi naznani njegov naslov, dobi pet dolarjev nagrade. Joseph Cekuta, P. O. Box 444, Girard, Ohio. (15-17—2) Javen, pravičen in povsem odkrit poziv na inteligenco} in razsodnost naroda. Železnice Pennsy Ivani je in New Jersey so mnenja, da mora biti javnost v teh državah popolnoma na jasnem glede postav, tikajočih se polnoštevilnega moštva. Draga skušnja je dokazala, da so delovale te postave nasprotno interesom javnosti in da bi postal preklic teh postav blagodejen za občinstvo. Nikakega boja proti železniškim uslužbencem. Železniške družbe, ki objavljajo to, žele, da razume javnost, da se ne obrača ta priziv na noben način proti železniškim uslužbencem, zaposlenim pri njih. Prav tako malo se namerava s tem zmanjšati cbratne stroške na škodo javne varnosti in službe. Družbe kažejo z upravičenim ponosom na dejstvo, da se je vedno, kadar sta javna varnost in udobnost zahtevala večje število uslužbencev, pridejalo vlakom potrebno število ljudi. Za to izjavo pa stoji rekord napredovanja in izboljšanja, ki je izvanredno važen faktor za mirno in nepristransko presojo postav, ki priddejo tu vpoštev. Če se pa sprejme postave nasilstva, ki silijo te železniške družbe, da se obteži plačilno listo z letnimi $2,000,000 za razsipno, nepotrebno posebno delo in ki v resnici zmanjšajo, ne pa povečajo obratno zmožnost, obenem s številnejšimi nesrečami, potem je izvan dvoma, da je treba javnosti pojasniti obstoječe razmere, da lahko narod sam presodi, kadar se bo skušalo staviti v dvom poštene motive, ki so nas n»potili k tej kampanji. Kako deluje postava o polnostevilnem osobju. Vlak z 29 vozovi sme biti v obratovanju s 5 možmi. Ako je en voz več pri vlaku, se mora dodati enega moža. Postava ne zahteva nobenega številnejšega moštva pri vlaku s 100 vozovi. Potniški vlak s štirimi vozovi mora imeti pet mož. Na vlaka s petimi vozovi mora biti še poseben mož. Tudi če so vsi ti vozovi Puilmani, s porterji in Pullman konduktorjem, se zahteva osobje šestih mož. j Vlak z mlekom ali ekspresni vlak z 20 ali več vozovi, ki so zapečateni ter tečejo praktič-nfc brez odmora, mora imeti na sebi šest mož. Edini prostor, v katerem se vozijo štirje, je zadnji voz. Ko je stopila postava o polnostevilnem osobju v Pennsylvaniji v veljavo, je imela Pennsylvania železnica na svojih črtah iztočno od Pittsburgha in Erie v Pennsylvaniji v obratovanju 2971 vlakov med tednom. Me dtemi jih je bilo 1198 potniških in 1061 tovornih ter so imeli vsi ti vlaki moštvo v številu, ki odgovarja postavi ali še več. 1198 potniških vlakov, ki so imeli postavi odgovarjajoče ali številnejše moštvo, je bilo povečini lokalnih ali pollokalnih, ki se večkrat ustavijo ter vozijo večje število potnikov. Drugega zavirača se je nastavilo, da se hitreje spravi vlak s postaj ter da je v pomoč sprevodniku pri pobiranju voznih listkov. 1061 vlakov, za katere ni zahtevala postava nikake pomnožitve moštva, je obstajalo iz: lokalnih tovornih vlakov, ki so vozili pakete in pri katerih so pomagali zavirači pri nakladanju in razkladanju blaga; izmenjalnih vlakov, ki napravijo obilo dela in pri katerih je treba večkrat uporabljati ročne zavore; minskih vlakov, ki razdeljujejo prazne vozove in pripenjajo obložene vozove in nadalje iz skozi vozečih, počasnih tovornih vlakov v veliko tonsko vsebino na Philadelphia in Middle Division, kjer se vozijo zavirači v sprednjem delu vlaka ter morajo pomagati kurjačem. Oficijelna statistika o nezgodah. Posledica postave o polnoštevilnem moštvu, s katero se je vsililo posebne ljudi na vlake, že dosti opremljene z ljudmi, v:;led česar se je razdelilo odgovornost, je bila pomnožitev o-bratnih nevarnosti. To dejstvo je zadostno dokazano z oficijelnimi številkami meddržavne trgovske komisije. Veliko število ubitih oseb, ki niso bili ne uslužbenci, ne potniki, ni všteto, ker je jasno, da ne morejo posebni ljudje na vlakih preprečiti takih nezgod. Pennsylvanska postava o polnoštevilnem moštvu je stopila v veljavo 19. julija 1911. Številke komisije kažejo, da je tilo v triletni dobi pred tem datumom ubitih 10,186 oseb, uslužbencev in potnikov. Odkar je stopila ta postawa v veljavo, se je to število povečalo ter znaša 10,372 oseb. Lista« o nezgodah Pennsylvania železnice za šest mesecev pred uveljavi j en jem postave -ter za prvih šest mesecev leta 1914, ko je bila postava v veljavi, nam kaže sledečo preseneti ji- ( vo primero Pred postavo Za časa postave Prva polovica liHl Prva polovica H)14 Ubitih Kanjrnih Ubitih Kanjenih Uslužbencev .......... ....... 15 1040 16 1699 141 •Padli z vlaka. 16 1115 15 1*40 Koliko stane posebni mož. Dvajttt železnic v Pennsylvaniji in New Jersey je plačalo v preteklem letu za zaposle-nje nepotrebnih zaviračev $2,000,000. Za kar b: se lahko kupilo........................200 jeklenih vozov. Za kar bi se kupilo ..................................20 lokomotiv. S čemur bi se plačalo ................................67,000 ton tračnic. Prineslo bi 5% od ....................................$40,000,000. Opremilo bi se z bločnimi signali................800 milj tračnic. Odstranilo bi se ..........................................65 križišč v nivoju. Odklonjena od drugih držav. Postavo o polnoštevilnem moštvu se je sprejelo v Missouri ter jo je podpisal goveraer v aprilu 1913. Novembra pa se jo je predložilo v glasovanje potom referenduma. Narod je odklonil postavo s 324,085 glasovi proti 159,593. Predlagana postava za polncštevilno moštvo v Texasu ni bila sprejeta vsled popularnega, od farmerjev vodenega protesta proti predlogi. Leta 1907 je vetiral governer Charles C. Hughes iz New Vorka predlogo, s katero se je hotelo uveljaviti postavo o polnoštevilnem moštvu. Leta 1912 je vetiral governer John A. Dix iz New Yorka slično predlogo. Governer Foss iz Massachusetts je vetiral slično predlogo, katero je sprejela zakonodaja. Leta 1913 je izročila državna zakonodaja slično predlogo železniški komisiji v Conec-ticut, ki jo je namah zavrnila. Governer Cruce iz Oklahome je vetiral leta 1913 postavo o polnoštevilnem moštvu. Preprečilo se je pcskuse, da se uvede postavo o polnoštevilnem moštvu v Coloradu, Delaware, Virginiji in Ohiju. V Pennsylvaniji, New Jersey, New Yorku in Maryland so take postave v veljavi. V interesu cbčinstva, železnic in velikih korporacij železniških uslužbencev naj bi se te nadležne postave preklicalo. V Pennsylvaniji je kakih 65,000 mož zaposlenih pri vlakih. Le 2500 tih so bili pozebni zavirači. Vojevale bodo pravičen boj. V Pennsylvaniji in New Jersey delujoče železniške družbe so sklenile predložiti svojo zadevo odkrito in pošteno prebivalstvu teh držav. Trdno so prepričane, da bo narod v zavesti, kako škodljiv bi bil nadaljni obstoj takih postav, — neglede na letno breme v višini $2,000,000, vsled česar jih je veliko prizadetih — svojim izvoljenim zastopnikom v Har-risburgu in Trentonu na jasen način pojasnil svoje želje. To kampanjo za razbistritev občinstva bodo vodile železnice na način, kateremu se ne more do živega s postavnimi sredstvi. Vodilo se ne bo nikake zakulisne politike, sklicevalo se ne bo nikakih tajnih posvetovanj a1! uporabljalo privatna sredstva, da se uoliva na javno mnenje ali zakonodaje. Boj se bo bojevalo cdkrito, z edino oporo pravične stvari. Obveznosti napram delavcem in občinstvu* Z czircm na definitivno in konečno javno notico, da prosijo železnice v tej zadevi samo za splošno in pravično postopanje, so predsednik Pennsylvania Railroad Company, Philadelphia & Reading Railway Company in Baltimore & Ohio Railroad Company, sklenili delovati na to, da se prekliče "Pull Crew" postave. Zavezali so se takole: Dostavljamo še, da bi v slučaju, da se najde dokaze zato, da železnice brez takih postav ne opremljajo vlakov s polnim številom moštva ter s tem otežkočajo uslužbencem delo ati varnest občinstva, da bomo javno podpirali take amendmente k obstoječim postavam, ki jamčijo zadostno in abselutno varnost. Železnice se obračajo sedaj naravnost na ljudstvo, ki zahteva vsako največjo varnost, ki izprevidi, da je to politika previdnega varčevanja in ne politika zapravljivosti. Edino na ta način bo mogoče železnicam v polni meri storiti svoje dolžnosti in odgovarjati vsem zahtevam, v kolikor bo zahtevala potreba. THEODORE VOORHEES. predsednik, Philadelphia & Reading Railway. R. L. O'DONELL, SAMUEL REA, predsednik, Pennsylvania Railroad. DANIEL WILLARD, predsednik, Baltimore ft Ohio Railroad. predsednik eksekntivnega odbora Associated I Railroads of Pennsylvania in New Jersey, GLAS NARODA. 16. FEBRUAR J A, 1916. ZA NEODVISNOST SLOVENIJE. Ustanovitev slovenske lige, katere naloga naj bode izposlovati neodvisnost slovanskim deželam. NEODVISNA SLOVENIJA V FEDERACIJI JUGOSLAVIJE. Vsi ameriški Slovenci takoj na delo! Svetovna vojna, katero tudi mi svobodni ameriški državljani vsaj ua ekonomičnem polju našega razvoja občutimo, je prešla po sijajnih zmagah osvobojevalnega slovanskega orožja na Karpatih in na Kavkazu, v stadij, kateri nam jamči, da je končna zmaga slovanskim zaveznikom zajamčena. Radostnim srcem sem pozdravljal \ s»* t«* stvari s,, tičoče doji se. "Glasu Naroda*', kajti cilj vseh je eden in isti: osvoboditev slovenskih dežel, kar je brez-dvonmo edina želja vsega, kar čuti slovenski. Vsled tega ni moj namen danes ponovno razpravljati o tej zadevi, temveč usojam si stopiti juniovno pred slovensko javnost z naslednjimi vrsticam?, katere naj vsakdo takoj uvažuje in se v prid našega zatiranega naroda ravna po njih. * * .* Naravna posledica sedanje vojne Cpa naj že zmagaja slovan-\tti ali nemški zavezniki) bode končna delitev ako ne razdelitev \v ntro-Ogr*ke, od nosno one vekoveene zatiralke vsega, kar je slovansko in še posebej, kar je SLOVENSKO; prn načenje političnega zemljevida Evrope, in končno konee nemškega militarizma in z njim združene nasilne ger-manizacije slovanskih narodnosti. Naš narod j»- imel svoje vodje v starem kraju, toda sedaj jih ni več. Oni. ki so se pote/ali za pravice našega naroda, so morali deloma v ječe, deloma na vešala in večinoma v vojno proti svojim slovanskim bratom, kjer se bojujejo in protivoljno umirajo v sla-\«> svojih zatirab-ev. In vendar — plede tepa ni dvoma, ako vpo-števamo mnogobrojne dosedaj v "GLASIT NARODA" objavljene tozadevne dopise — MOKA naš narod, ki je ostal brez vodij, s svojimi zahtevami na dan. Po nasvetu omenjenih dopisov moramo stopiti pred forum onih velikih in svobodnih narodov, kateri bodo morda že tekom par meseeev določili pot in usodo našemu nesrečnemu narodu za vsa nadaljna stoletja. Vsled tega je naravno, da je najsvetejša dolžnost in naloga ameriških Slovencev, prevzeti saj do konca vojne vodstvo celO-kupnegu slovenska naroda — in vsled česar moramo zahtevati: NEODVISNOST VSEH SLOVENSKIH DEŽELA, katera s»* mora pri mirovni konferenei zajamčiti za vso bodočnost našemu narodu; zagotoviti si moramo nadalje tudi: POMOČ OSTALIH SLOVANSKIH NARODNOSTI, zlasti pa Jugoslovanov, ter končno PRIPOZNANJE NASE NEODVISNOSTI ter določitev naših političnih mej po vseh onih narodih, kateri se takorekoč že sedaj bojujejo za naše osvobojenje. Sele potem, ko »e po vsestranskem delovanju vse to doseže, hod. mo zamogli trditi, da na potoke prolita slovenska kri ni za-«:«»nj namakala bojne poljane in da naši slovenski mladeniči niso tfiorali zastonj moriti svojih lastnih slovanskih bratov. Od nas ameriških Slovencev je odvisno, da vse to neizmerno morje proli-t»- slovanske krvi obrodi krasne sadove neodvisnost i našega liani« onstran Atlantika. * » Radostnim sreem smo tu na iztoku pozdravili dopis, ki nam je javil, da so se rojaki na zapadli pričeli organizirati v zgoraj na-vedene namene. Vendar pa moram takoj pripomniti, da je organizacija amerišU.h Sloveneev v to svrho nepotrebna. Nepotrebna namreč v smislu in po uzoru ostalih trajnih organizacij naše«^ naroda. Prepričan sem namreč — in pritrdilo mi bode 99 odstotkov ameriških Sloveneev, da SLOVENSKA LIGA ali Slovenska junta itak že obstoji — v srcu vsakega poedfcnega ameriškega Slovenca, hi te srčne želje po neodvisnosti nas brez-dvotnno medsebojno vežejo v toliko, da je nam vsem brez najmanjše izjeme eden in isti cilj: NEODVISNOST. Vsi ameriški Slovenci, ne ozirajte se na politično barvo in na spol ter starost; smatrajmo se članom te velikanske organizacije in naša naloga naj bode pričeti takoj in nemudoma z delom za naš narod, oziroma za našo organizacijo. Ker se gre tu za vso bodočnost našega naroda. je povsem nepotrebno imeti za to delo predsednika, podpredsednika, tajnika »in odbornika, kajti uvaževaje praktično in ameriško stal šče. moramo biti pri tem delu odnosno pri tej organizaciji, vsi v odboru. Bodimo toraj vsi. kar nas je v Ameriki, od Atlantika do Pacifika, od bom ki in tajniki ter člani te najvažnejše organi/.ne i je. kar jih je imel dosedaj naš narod. Sredotočje te največje slovenske organizacije izročimo z DANAŠNJIM DNEVOM v sv i lio medsebojnega soglasja, poznanja in kontrole, kakor tudi v svrho vzajemnega delovanja na tem polju, našemu naj-večjemu listu "GLASI* NARODA", oziroma starosti slovenskih časnikarjev v Ameriki Mr. FRANK SAKSERJU. Članom, oziroma odbornikom SLOVENSKE LIGE naj se smatra vsak pojedini Slovenec v Ameriki (oni. ki so "Avstrijanei", se itak ne morejo šteti za .Slovence, in toraj ne pridejo v poštev). Izvršujočim članom te organizacije postane vsakdo, ne glede na spol in starost, kateri prispeva z katerimkoli denarnim prispevkom za pokritje stroškov nase organizacije. — "(JLAS NARODA" naj prične takoj z objavo imen onih rojakov, ki so že izvrševalni člani ter organizacije, ter nadaljuje z objavo imen onili. ki postanejo tekom bodočnosti potoui prispevkov izvršujoči člarti SLOVENSKE LIGE. Vsak rojak, ki pošlje *• LASI" NARODU" kak denarni prispevek v to nvrho, naj naznani imena vseh članov svoje rodbine, katere je smatrati takoj izvršujočim članom in odbornikom SLO-VKNSKK L1GK in uredništvo našega dnevnika naj odkaže poseben prostor v listu za objavo imen članov te naše narodne organizacije. Medtem ko članstvo NARODNE LIGE na zgoraj navedeni način neprestano narašča, naj NARODNA LIGA takoj prične z delom in sicer: Pošlje naj pos.Jino odreso naslovljeno angleškemu narodu. Ta adresa naj vsebuje želje, oziroma zahteve našega naroda, katere se morajo pri sklepanju miru uvaževati in udejstviti v obliki neodvisnosti, vse Slovenije. V tej adresi naj se na kratko opiše naša žalostna zgodovina iz vse dobe avstrijskega tiranstva, naj se natančno orišejo geografične, kakor tudi sedanje politične meje naših dežel, po katerih naj se določijo bodoče politične meje ozemlja neodvisne bodoče Slovenije. Ta adresa naj se kakor hitro mogoče objavil (naravno v angleškem jeziku) v "GLASU NARODA" ter odpošlje angleškemu narodu, odnosno vsem članom sedanje angleške vlade, zlasti pa članom ministrstva inostranih del, oziroma državnemu tajništvu, članom trgovinskega tajništva, članom parlamenta oziroma gorenje in dolenje zbornice, vsem trgovinskim zbornicam Zjedinjenega kraljestva Velike. Britanije ter vsem glavnim časopisom Anglije, Canade, Nove Zelandije, Združenih držav Avstralije ter Južne Afrike. Enaka adresa naj se odpošlje takoj za ono naslovljeno angleškemu narodu, tudi francoskemu narodu, odnosno članom francoske vlade, zlasti pa onim ministrstva inostranih del, članom tr-' ti*_____ govinskega ministrstva, članom francoskega parlamenta, vsem trgovinskim zbornicam francoske republike in vsemu francoskemu česopisju v večjih mestih republike. Posebna adresa naj se sestavi in naslov?: ter odpošlje potom "Glasa Naroda" ruskemu narodu. Dobe naj jo vsi člani sedanje petrogradske vlade, člani carskega sveta, člani gospodarstvene dume in člani vseh zemstev vsake pojedine gubernije evropejske in azijske Rusije, ter rusko časopisje. Taka adresa naj se tudi odpošlje našemu najbližnjemu bratskemu srbskemu narodu, odnosno vsem članom vlad v Belgradn in na Cetinju, članom srbske čn črnogorske, narodne skupštine ter vsemu srbskemu časopisju. Od zgoraj navedenih velikih narodov je namreč odvisna vsa bodoča usoda našega naroda in vsled tega je treba pravočasno te narode seznaniti z našimi opravičenimi zahtevami. Vsaka poedina adresa naj se izdela v jeziku dotičnega naroda, kateremu je naslovljena: objavi naj se v "GLASU NARODA" in kakor hitro mogoče odpošlje na namenjeni cilj. Vsi potrebni naslovi so nam vedno na razpolago in vse drugo kar spada k temu delu nam je zagotovljeno. V času, ko se izdelujejo in razpošiljajo zgoraj omenjene adre-se slovanskim zaveznikom, bode članstvo SLOVENSKE LIGE br^zdvomno v toliko naraslo, da se bode potom članarine izvršu-jočih članov pokrilo vse. izdajke, ki so neizogibni v zvezi s tem narodnim delom in ki se naravno objavijo v "GLASIT NARODA". Končno naj se vse te adrese tiska v posebni knjigi, zaeno z imeni vseh izvršujočih članov, ki naj veljajo kot podpisi članov NARODNE SLOVENSKE LIGE. * " Rojaki. Slovenci, bratje — sedaj pa na delo .in sicer brez vsakega odlašanja. Za to ne potrebujemo nikakih shodov in nikakih konvencij, nikakih odborov in nikakih društvenih znakov, temveč le trdno delo in vzajemnosti. Vsakdo naj prispeva po svoje, kajti z prispevkom desetjih centov postane lahko vsakdo ravno tako izvrševalni član SLOVENSKE LIGE, kakor ako prispeva z de-setakom: vsaki cent se itak porabi za bodoči blagor našega naroda. dočim naj se eventuelni preostanek upotrebi za katerokoli drugo slovensko napravo. Vojna bode trajala mogoče le še. par meseeev in v tem času mora biti vse zgoraj navedeno delo izvršeno; to se pa da doseči najhitrejše in edino le potom zgoraj označenega načrta. In vsled tega: rojaki, takoj na delo! S slovanskim pozdravom. __Ivan Z. Ivančič. Razdejana mesta v Abrucih Skrivnostne podzemske sile, ki so povzročile v Italiji že toliko zla ter razdejale že toliko del človeških rok, so postale sedaj usodepolne ozemlju, v katerem so se dosedaj potresi le pomikoma pojavili. To je ozemlje Abru-cov, ali natančneje. Pod-Apeninov, v katerem je ta zadnji potres povzročil tako strašna razdejanja ter pokopal pod razvalinami hiš toliko tisočev ljudi. Med sto in več manjšimi kraji, ki so trpeli, se nahaja tudi industrijsko mestece, slikovito ležeči Avezza-no. Ravno to razvijajoče se mesto je zadela usoda Mesine in Keggio: izmed 11,000 prebivalcev jih je ušlo smrti le kakih 800. Avezzano ne leži ob veliki tu-ristovski prometni žili. Le kdor je hotel prodreti prav v srce Italije, je prišel iz Rima 107 kilometrov daleč z železnico k obali jezera Fucino, na kojega severnem koncu se nahaja Avezzano. V starem veku je bilo jezero 60 kilometrov široko ter precej globoko. Ker je bilo brez odtoka, je tvorilo za stanovalce na bregu stalno nevarnost. Kadar se je tajal spomladi na vrhovih Abrucov sneg, se je dvignila površina jezera ter je preplavila voda človeška bivališča. Da se odstrani to nevarnost, se je pričelo že v časih rimskega če-sarstva, za časa cesarja Klavdi-ja, z osuševanjem jezera. Bilo je to leta 52. po K. r. ter se je pričelo z delom po navadi takratnega časa z velikimi slavnostmi. Gladijatorji so izvojevali na jezeru resnično krvavo pomorsko bitko in rimska družba se je razveseljevala nad tem krutim vojnim prizorom. Odtok, katerega se je takrat tvorilo, je bil dolg več kot. 5600 metrov. Do predora pod Mont Ceniš je bila to največja podzemska zgradba, zgrajena od človeških rok. Pomanjkljiva tehnika tega za takratne čase velikanskega dela pa je do-vedla v teku'stoletij do popolnega razpada zgradbe. Sele sredi 19. stoletja se je vnovič pričelo razmišljati o načrtu, da bi se o-sušilo Fucino jezero in leta 3854, natanko 1800 let po prvem poskusu, je prevzel knez Torlonia osušenje jezera pod pogojem, da postane osušeno dno jezera njegova last. Francoski inženerji so po 21-letnem delu dovršiti veliko delo, ki je stalo skupno 34 milijonov lir. Kljub velikim stroškom pa se je rentiralo osušenje. Knez Torlonia, iz družine Barberini, je naselil na novo pridobljenem ozemlju kmete s svojih posestev. Pridelovali so sočivje, krompir, sladkorno peso in rodovitna tla so dajala bogat pridelek. Fucino je danes največje osušeno jezero in odtok, ki stoji na mestu starega iz časa rimskih cesarjev, je dolg 6300 metrov. Mesto Avezzano, ležeče 680 metrov, ni kazalo ničesar o zaspanem miru, o letargiji majhnih, visokoležečih abruških gnezdov. Prijazne moderne hiše, vse v italijanskem provineijalnem slogu, vložene v rodovitno, cvetočo po krajino, so dajale kraju moderen značaj, dasiravno je bil splošni pogled na Avezzano nad vse slikovit. Lepe promenade so se vile skozi mestece; danes so morda pokopane pod razvalinami porušenih poslopij. Ob mestnem vrtu pa se je dvigalo ponosno, krasno poslopje: palača kneza Torlonia. nekronanega kralja iz Avezzano. Družini Barberini je pripadal tudi stari grad v mestu, katerega je zgradil leta 1490 grof Orsini. V čudnem nasprotju s temi starimi pričami davne preteklosti stoji moderni Avezzano. Med svetlimi in zračnimi hišami dihajo tovarniška poslopja duha našega časa ter pošiljajo čez pokrajino temne oblake dima. Na iztoku, severu in jugozapadu mesta pa kipe proti nebu mogočni vrhovi Abrucov, ki so pokriti od oktobra pa do aprila z belo snežno o-dejo. Naravnost severno od Avezzano se dviga do višine 2500 metrov sloviti Monte Velino. Seve-roiztočno od njega stoji nekoliko nižje Mone Sirente; južnoza-padno, v Sabinskih gorah, pa Monte Veglio, ki je istotako visok nad 2000 metrov. Njega je opaziti na desnici, če se pelje z železnico južno proti Sora. katero mesto je istotako razdejano. Bilo je mestece, broječe šest do sedem tisoč prebivalcev, ki je o-hranilo vso prvotnost. italijanskega provincijalnega mesteca. Sora ima za seboj več kot dva-tisočletno preteklost. (Mesto, katero so ustanovili Volski. so pozneje osvojili Rimljani, ki so ustanovili že leta 303 pred Kri-stom na tem mestu cvetočo kolonijo. Marsikateri slavni Rimljan je bil doma iz Sore. Deciji so bili iz Sore. Atilij RegnI, slavni go-voraik Kvint Valerij — vsi ti so prišli iz Sore v Rim ter si v svetovnem mestu starega veka pridobili nesmrtnost. Na navpičnih skalah nad mestom se nahajajo razvaline srednjeveških gradov, na katerih so Abrusi in Sabinsko gorovje sploh bogati. Med poslopji iz novejšega časa je omeniti le katedralo, ki stoji na starodavnih temeljih. V Sori se lahko vidi vso pestrost italijanskega narodnega življenja. Posebno pa dne 27. maja, na praznik sv. Restitute, ko se snidejo v mestu kmetje iz cele okolice v njih slikovitih narodnih nošah.. Sedaj pa je prišlo neizmerno gorje nad ta živahni in temperamentni narod! Zastrupljen kruli. Abilene, Tex., 13. febr. - V Anson, Tex., so umrle štiri osebe, ker so jedle zastrupljen kruh. Preiskava je dognala, da je imel pek mleko v nečisti posodi, potem ga je pa uporabil pri umesenju kru-ha. Več drugih <>seb je zbolelo. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. Kvišku srca! Chicago, 111. Pozdravljena ' Slovenska T7ga!T Vzcvetela si kakor pomladanska cvetliea, naznanjujoč veselo vigred. naznajujoč, da narava praznuje svoje vstajenje. Veselim se te cvetlice, ki me opominja 11a novo delo, in gorko pomladansko soluce, ki bo dalo tej cvetlici še več življenja, da bo vzcvetela v svoji polni lepoti, naj posije tudi v naša srca, da se bodo ogrela za sveto narodno stvar, li ti pomladanska cvetlic, ki nisi pozabila slovenske domovine,, ne slovenskih očetov in sinov, ne nositeljie največjega gorja, slo- •Lastnosti značaja, potrebne, da se živi prosto življenje, se razvijejo v praksi in potom študija, ki je v zvezi s prakso. Te lastnosti ne pridejo, ako se obda človeka z odredbami, vsled katrih mu je nemogoče storiti kako napako. Ako hoče biti človek dober, mora imeti prostost biti slab. drugače ni v pravilnem ravnanju nobene moralne vsebine. Nobene moralne vsebine ali moralnega jedra ni v stroju, ki vrši svoje delo brez pogreška. ker ne more drugače. Isto tako pa tudi ni nobene prostosti. Prostost je pojav zmernosti, ki temelji v upoštevanju enakih pravic drugih ter iz tega nastajajočem omejevanju lastne osebnosti v interesu drugih. To pote- venskih mater in žena. ti, ki si zo Pa Je treba razviti do take me- nam prinesla vigred. edino naše upanje, eveti in rasti nam v zpodbujo! Dvignila si naša srca, razpršili so se oblaki in posijalo je svetlo soluce. Bodi nam pozdravljena nosi-teljica spomladi. Pozdravljam Vas, narodni bo-ritelji, slovenski bratje in sestre. Vi dika slovenskega naroda. Vaša imena bodo za vedno zapisana v slovenskih srcih in Vaše žrtvovanje bode plačano s hvaležnostjo cele Slovenije. Bodi nam pozdravljena zvezda voditeljica! Bodi pozdravljena slovenska pesem! Slišal sem te prvikrat sladko doneti iz materinih zlatih ust, ko me je pestovala. Pel sem te v veselju in žalosti, doma in na tujem, na grobu prijatelja, pel sem te med vihrajočimi slovenskimi zastavami. Ne bomo te pozabili, ti milodo-neča, sladka slovenska pesem. Bodi pozdravljena slovenska zastava, simbol slovenska obstoja! Pod teboj se zbirajo trdno odločeni braniti te, da boš še na, prej vihrala v znak našega navdušenja. Bodi pozdravljena slovenska domovina! Na tebi izvirajo slovenska Sa-va: Drava 111 Soča, v sredi med njimi se ponosno dviga očak Triglav, ki čuva nad slovenskimi vasicami po dolinah, kjer smo se rodili, kjer počivajo naši očetje, kjer počivajo slovenski pesniki,, ki so svojo domovino tako lepo opevali, želeč ji boljših časov. Rajska, mila slovenska domovina, mi smo tvoji zvesti sinovi, kakor so ti bili do groba zvesti pesniki Prešeren, Gregorčič in Aškerc. Njih duh še živi med nami in v tem duhu te hočemo ljubit tudi mi. ki vstajamo in tvojih sovražnikov je strah. Živeli slovenski prvoboritelji! Živela slovenska pesem! Živela slovenska zastava! Živeli Slovenci in Slovenke ki se zbirajo pod njo! Živela svobodna slovenska domovina! Živela nositeljica spomladanskega vstajenja — "Slovenska liga!" "Savan." Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. XXVII. V nekem prejšnem članku smo rekli, da je prost človek le oni, ki obvladuje samega sebe. Iz tega sledi, da more biti resnično prost le oni, ki ima v sebi lastnosti, vsposobljajoče ga, da živi prosto med ljudmi, da priznava vsakemu svoje ter da ne zahteva zase nič več kot za druge. "Dobri državljan bo zahteval zase prostost ter bo ponosen, ko bo videl, da dobijo tudi drugi prostost, katero je zahteval zase. Mogoče najboljši dokaz resnične ljubezni do prostosti v kaki deželi je način, na kateri se v dotični deželi postopa z manjšinami." Tako je rekel Theodore Roosevelt pri svojem predavanju v Sorboni, pariškem vseučilišču, dne 10. aprila 1910. Te lastnosti pa so odvisne od razvoja značaja. Postavna varstva so le sekundarnega pomena in postave, s katerimi se obdajajo ljudje in ki predpisujejo, kaj se sme storiti in kaj ne. preje slabijo kot pa jačijo lastnosti značaja, ki je edini možni temelj, na katerem je zgrajena prostost. Da so prosti, morajo ljudje razumeti prosost, hrepeneti po njej ter jo braniti, ako je to potrebno. Nobene večje napake se ne more napraviti kot visiliti narodu višjo stopnjo prostosti kot jo more preceniti, uporabiti in braniti. re, da postane druga narava, ki se pojavlja v vsakem posameznem slučaju brez posebnih misli. Ako more kaka oseba gledati nagoto v umetnosti brez nečistega razburjenja, potem je dosegla resnično moralno prostost v spolnih zadevah. Otroci ne morejo tega storiti, pokvarjeni odrasli istotako ne in tudi ne ljudje, ki so drugače zdravi, katere se je pa zadrževalo od takih predmetov in so postali vsled tega nenaravno sramežljivi. "Resnična sramežljivost leži v absolutnem pomanjkanju vsake misli glede predmeta", pravi T. H. Lewin v "Wild Races of South-eastern India" pri razpravi glede postanka čuta sramežljivosti. "Pri medicincih in umetnikih", pravi Edward Westermarck v knjigi "History of Human Marriage" "ne povzroča nagota nikakega razburjenja. Videti je kot da slečejo dijaki s suknjo vred tudi vsako strast." — "Le to, kar je skritega, razburja človeka", pravi A. Zimmerman v svoji knjigi: Die Inseln des Stil-len und Indischen Meeres. — "Oni. ki so uvedli na Združalme otoke obleke ter skrito zadovoljenje naravnih nagonov, gotovo niso popravili morale." — "Kadar se privadi oko na pomanjkanje vsake obleke", pravi Henry Rowley v svoji knjigi "Africa Unveiled", "je vaš čut dostojnosti veliko manj žaljen kot pa v Angliji kjer se nosi široke obleke." — "Ničesar zapeljivega ni v nagoti ekvatorijalne deklice", pravi Winwood Reade v svoji knjigi "Savage Africa" — "ter ni nič bolj moralnega ter tako bodeče strasti kot je nagota." Kar je resnično glede spolne moralnosti, je v enaki meri resnično glede moralnih lastnosti, na katerih sloni prostost, to je glede moralnosti v jedi in pijači itd. Ako leži resnična zmernost v pomanjkanju vseh misli glede predmeta, leži prava prostost v pravem uživanju lastne prostosti ter varovanju one drugih, ne da bi se delalo pri tem nasilja našim čuvstvom. Tako stanje duše in značaja pa je posledica navade in vaje. Najbolj jasno pa se pokaže to v zmernosti v jedi in pijači. Na drugi strani pa je človek, katerega se je učilo smatrati vse, kar je dobrega na svetu, za nekaj nedostojnega, vedno pod u-plivom umetnega omejevanja. Njegova narava je pod pritiskom in ako okusi prepovedani sad, zaide prerad v eksces ter zapade bolezni, ker je njegova narava izven pravega enakotežja. Dr. Zimmerman pravi, da služi želja prikriti le v to, da se vzbudi pozornost. To pa ni še vse. Prisilna abstinenca škoduje odporni moči. Narava je izven ravnotežja ter vsled tega bolj vsprejeraljiva za moralno propast. Neharmoničen razvoj Pa je najbolj gotova pot k duševni in moralni nezmožnosti. Vsakemu je jasno, da se najboljše zavaruje človek proti vremenskim nezgodam, ako se utrdi proti njim. Rastlina iz evetlič-njaka se ne more ustavljati mrazu in snegu. Istotako je v človeškem življenju. V sedanjem času prevladuje tcudenea za ustvarjenje razmer, ki bi onemogočile izvrševanje slabega. To se hoče doseči s tem, da se spravlja s pota vse,.kar bi moglo zavesti v zlo. Najbolj odlična primera te tendence je pro-hibicijonistično gibanje. Spričevala za zaročence. Milwaukee, Wis., 14. februarja. — Osebe obeh spolov, ki se nameravajo poročiti v državi Wisconsin, bodo morale predložiti zdravniška spričevala, ako bo sprejeta v zakonodaji tozadevna predloga. Predloga je nadomestilo z* takozvano "e v gen etično" postavo ter vsebuje druge določbe. Duklanski grof, ^ Neki Nemec piše: Na malem, prenapolnjenem begunskem par-niku, ki je sredi septembra iz Finske prepeljal v Geffle celo-kujuio uradništvo nemškega in avstro-ogrskega generalnega konzulata v Varšavi, je bila čudno namešana družba. Nemci in Avstrijci, ki jih je poulična sodrga v Vilni zlostavljala, se. še vedno niso mogli pomiriti; videlo se jim prestano. Ameriški potniki so bili po ameriško veseli; morda že zato, ker so bili edini, ki so si mogli pravočasno zagotoviti ka-jite prvega razreda. Drugače je vse spalo na krovu — ali pravzaprav: vsak je bdel. vesel, da je dobil prostorček na ne ravno prvovrstni ladji, ki ga je nesla v domovino. Prav posebni tipi, ki jih je moral vsak opaziti, so bili: atlet po rodu, Bavarec s soprogo Berlinčanko. ki je v Petro-gradu izgubil celo svoje imetje v znesku 3000 rubljev; neki berlinski inženir iz Steglitza, ki ga je vojna presenetila v VJadivo-stoku; star nemški rezervni mornariški častnik s Zeppelinovim obrazom, ki je v Petrogradu zapustil svojo kamenito hišo in ki je imel kot edino imetje v žepu zlate rublje, in pa poljski grof. Nikoli ne pozabim ure, ko smo Finski in prijaznim finskim pristaniškim uradnikom zaklicali zadnji pozdrav, ko se je parnik že jel pomikati in je Bavarec v tem trniotku opazil, da sta obe košari z njegovima dvema belima izmučenima kodroma ostali na obali. Hotel je skočiti z ladje, se vedel, kakor bi bil zblaznel od obupa in jokal. Njegova usoda je vsem ganila srce, celo carinskim uradnikom, so končno popustili in mu dali kodra nazaj. Samo eden je bil 11a krovu, ki je ponosno dvigal čelo — poljski grof, postava, kakor jih je ove-kočil sMatejko na svopin ogromnih slikah. Nasproti vsakomur je bil starček uljuden. za vsakega je imel prijazno besedo, toda kljub temu je ostal celo pot rezerviran. Njegova obleka je bila zanemarjena. kajti vse svoje imetje je pustil v varšavski guberniji; le nekaj je vzel s seboj, v čemer je nas vse nadkriljeval: slugo. Ser-vilno nas je pozdravljal lakaj po poljski šegi: "Padem k vašim nogam!" S pasjo udanostjo je skrbel za svojega grofa. O čem je neki razmišljal stari grof? Bil je grof iz Dukle. Potoval je v Galicijo, v Duklo se je rešil, tain ima svoj stari grad. v katerem je nekoč prebival iz Sle-zije pregnani kralj Ivan Kazimir Jagelonec. in kar je ostalo poljskim plemičev. so se takrat zbrali krog stiskanega kralja. Sedaj je stari grof doživljal podobno 11-sodo. Kakor so poročali listi, so Duklo osvojili Rusi in najbrže o-plenili njegov zgodovinski grad. Samo galerijo slik so rešili. Stari grof izhaja iz rodu. ki je imel v družbi slavne jezuite, katerih eden je umrl kot misijonar na Japonskem mučeniške smrti. Tudi duklanskemu grofu je sojena usoda poljskega mučenika. Pošta za ujetnike v ruski Aziji. Vsled odloka avstrijskega ministrstva je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne ujetnike v azijski Rusiji. Ogrskih učiteljev je v vojni 4906. ranjenih je že bilo 206, padlo 41. PRIPOROČILO. Cenjeni rojak FRANK STEFANICH, Fresno, Cal. Pošiljatev. 'katero ste mi poslali, sem prejel. Dospela mi je dne 6. januarja. Seveda sva z g. ^peharjem, kateri je naročil whisey od Vas, takoj oni večer poskušala. Z vinom sem popolnoma zadovoljen in pride, da ni prevoz tako visok, še prav poceni. Bodite zagotovljeni, da dokler bodete imeli in pošiljali tako dobro stvar, bodete imeli še več naročnikov. Za whiskey, za katerega sem tudi jaz sonaročnik, bode došlo v kratkem naročilo, in sicer za deset galon. Le to bi Vam priporočil, da če imate za nekaj odstotkov močnejšega, bi nam bil bolj všeč. Glede vina saj jaz rečem, dokler bodem le mogel, ne bodein brez njega, fte to spomlad bodem naročil 50 galon. Prejel sem tudi Vaš koledar in se Vam zahvaljujem. Živio Bela Krajina! Z vsem spoštovanjem sem Vam udani Josip Krstolich, 332 N. 5. St., Kansas City, Kan. __________ ____ -- —=---•—-- ■-/ GLAS NARODA, 16. FEBRUAR JA, 1915. —• ———— SE Jugoslovanska =a Katol. Jednefa ■ -a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: » Predsednik: J. A. GERM", 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LA XT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOFIN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEL1C, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 X. Cliieago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PKTKK SPEHAR, 422 X. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOnN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI. FRAX JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISHTjAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSE PIT MER T EL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srea Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAUEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely, M inn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne posi-J jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe ia na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo _ Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Izza zadnjih dni. Franeelj sloni pri zamreženem oknu. Današnji dojrodek jra vznemirja. ("♦•mu je prišla! Kaj je nameravala? Ali je bilo to potrebno, sedaj po tako dolgem času. ko je bilo že vse [»ozabijfiio in kopano? Razumeti lie. more. kako je postal hipoma tako mehak, kako ga je mogel tako zavratuo napasti slaboten trenotek. V dno »hiše se sramuje te svoje hipne, nerazumljive slabosti. Izdal se. je sedaj, pred vsem svetom je tako-rekoč priznal, da ima ta otrok nekaj pravice do njega. Ko s»' j«' fci'ej tako trdovratuo branil najmanjše misli na to žalostno zadevo. Kako ga je prekanila, kako je znala i/rabiti sedanje njegovo stanje ta ženska. Misli so se mu vedno bolj mešale, trpka neenaka čustva ga prevladujejo. Pred njim vstaja Jelovina. okoli njega se suče Anka, odnekod se približuje Tinka. Očetov glas mu zveni na ušesa: In tudi iz one kočljive zadeve si se izmotal pred tremi leti brez ]»osebne nesreče". Ako bi bil danes oče videl njegov sramotni poraz, kaj bi storil? V tem hipu se mu zdi, da ga je nekdo potegnil za rokav. Obrne se naglo, a nobenega ni za njiin, tovariši čepe na svojih prostorih in dremlje jo. Vlak sopiha dalje, dalje v črno neprodiruo noč. F ranče l j se stisne v kot in za-miži, sili se, da ne bi mislil ničesar, prav ničesar. A ko se komaj nekoliko umiri, ga zopet nekdo potegne za rokav. Otročji glas bije na njegova ušesa. "Ne bi mi dal odslej več miru ta otrok, vedno me Im> vlekel za rokav", si še peče Francelj in nova plahost lega na njegovo bolno dušo. Vlak sopiha dalje, dalje, vedno temnejša noč se pogreza na poljano... ♦ VI. Silno, kakor na jugu prikepa solnce. In vendar smo visoko na severu, blizo ruske meje. Kakor daleč sega oko, povsod prod in pesek in za njima močvirje, umazano, bičevnato, globoko. Le s silno težavo se pomika naprej stotnija. se pogreza, izkopava, zaostaja in se zopet zaletava. V oddaljenosti blišč ii nasproti smrekov gozd. med njim se mesa list-tiata bnkovina. Tam bo bolje, do tja treba priti, naj velja, kar hoče. V debelih eurkih teče znoj po začrnelih in zaprašenih licih, kakor med makom stndenee, izginja v ščetinairtih bradah sopiha joeih vojakov. Vedno hujša in neznos- nejša je vročina, vedno težji so teleenjaki in nahrbtniki... Hvala Itogu. vendar enkrat v gozdu! Nizko se klanjajo smrekove veje. lahen vetrič se lovi po njih. Ah. kako hladi! Samo trenotek na mehka tla. na svilnati mah, in nove moči se naberejo... Počitek ? Kdo bi sedaj mislil nanj? Dalje. deea. dalje... dalje!... Krvavordeče zahaja solnce. zadnji rob zatone in že se spuščajo pošastne sence na daljno planjavo. Na obzorju temni siromašna vas. za njo nekoliko napol poll rt ill kmetij. Tam je za nocoj cilj pohoda, do tja treba priti. Stotnija se ustavi, odlagaja se teleenjaki. nihče ne misli na jed. samo počitka, počitka! V naglici se napravijo šotori, vojaki poležejo po tleli. Francelj je srečen, ni mu treba na stražo. V kmeti-ški hiši se zarije v seno in sladko prespi do ranega jutra. Ko izleže iz svojega zatišja, vidi. kako se odtaka debela rosa s šotorov. Noč je bila tiha in svetla, a strupeno mrzla. Vojaki so bili trdi. premrli. A nihče ni tožil, skoro veseli zrazi so se zrcalili na resnih obrazih. Kje bi bilo dobiti kaj hrane? Francelj pretakne vso zapuščeno hišo. povsod vse prazno, vse golo. Kmet je vzel s seboj, kolikor je mogel, ko se je pripravljal na beg. Nazadnje vendar najde v skritem kurniku nekoliko jajec. Oj. kako dober in izdaten zajtrk! Še preden izpije zadnje jajce, zavrišči v taboru: "Deca, ples se prične." Kakor bi trenil, je vse pokoncu. v trenotku je pripravljena stotnija na boj. Tihota o-koli in okoli, svet trenotek. Na iskreni belcu se pripodi od nekod višji častnik. Konj se spenja in peni. Od ust do ust se širi novica : Sovražnik je v neposredni bližini, kakor listja in trave ga je, v veliki premoči je pred nalili. Xaši so v stiski, omagujejo. na pomoč! Šum raste in se bliža. Fran-celjuu utriplje srce močneje, sliši ga skoro. Prvič bo sedaj v o-gnju. Od trenotka do trenotka raste razburjenje, raste pričakovanje, vedno večje, vedno silnej-še. Ali se bojiš, Francelj? Kaj še, o strahu niti sence, samo pričakovanje, pričakovanje. In v tem pričakovanju samo ena velika misel: "Xaprej, naprej!" In res že gre naprej, naglo, hlastno. Zaostala je vas. zaostalo drevje, zaostalo vse, kar se je stavilo na pot. V trenotku je stotnija sredi bitke, v najljutejšem ognju. Xepopisen, grozen šum, glava hoče počiti, ušesa bole, srce se krči. Krogle žvižgajo, si kajo, strojne puške regija jo, gra nate hasirajo v tem groznem koncertu. Vedno nanovo, vedno huje. Sodnji dan. Xaprej, naprej! Xa desni in levi padajo fantje kakor snopi. Eden vrh drugega, kupi se kopičijo. A kdo bi se brig*! za to! Xaprej, naprej! | Vendar je treba ustaviti, sovražnik čepi v varnih rovih, njegova žetev je preobilna, Xapra-(vite rove, fantje! Vse se vrže na zemljo, koplje rove. Od tukaj se bo dalo dobro meriti, vsaka kro gla bo zadela. Francelj leži iztegnjen v svojem rovu. Xizko se pritiska gla jva k zemlji, k cevi; roka je mir (na. kazalec desnice pritiska me-j hanično in enakomerno na pn-'škin jeziček. Krogla za kroglo žvižga iz cevi. išče cilja. Čk. čk. se zarijajo nasprotne krogle v zemljo pred njim. visoko v zraku zahasira granata in se razpoči nedaleč na levi. Xekaj dreves odleti v zrak, med vejami se mešajo odtrgane roke in noge. visoko gori se dvjgne nekoliko odtrganih glav in telebne zopet navpično na zemljo. Kri se zbira v mlakah, šum raste, še vedno raste. Čudno. V tem groznem metežu. v tem peklenskem vrišču se Francelj nove misli hipoma odtrgajo od sedanjosti in z neodoljivo silo se mu posili v spomin domači kraj. daljna Jelovina. lepa in blesteča. Francelj, kje si? Orna smrt pred taboj in okoli tebe, in ti sanjaš?.. Napo! v ekstazi, napol v nezavesti se nekoliko dvigne, Glava in levica se prikaže-ta iz rova. V tem hipu se zave. se zdrami iz sanj. Mimo njegovega ušesa je. zažvižgala krogla, druga je prevrtala levico, ki se ni premaknila nikamor. Kolikor mogoče hitro se zopet stisne v rov, v varno zavetje... VII. Jesen. Okoli .Jelovilte je vse pusto in prazno, pospravljeni so poljski pridelki, veter brije sko zi obrane jablane in hruške. — Vrabci silijo Iia skedenj in v svi-s!i, prvo listje rumeni in od pa- da-I Stari Jelovčan pripravlja na dvorišču koleselj. Siua Franeelj-ua gre čakat na kolodvor. Mimo gre krema r Matjaž, zlo-voljen in postaran. "Kako je Franeeljnu, Jelovčan?" Starec pogleda topo gostilničarja in pravi: "Kako naj bo? Bomo videli." Čez četrt ure se odpelje kole-selj, po tisti poti kakor pred dvema mesecema. Ob enajstih dopoldne je že v bližnjem mestu na kolodvoru. Xa ovinku se prikaže vlak. Počasneje vozi kakor v prošlih le-' pih časih. Starec stopi tik proge, pričakujoče zrejo njegove oči vlaku nasproti. Roke podrhte-vajo, v prsih se vzdiga up in strah. A vse liadkriljuje veselje, da se vrača sin živ domov. Na daljši dopust, kakor je pisal. Vlak se ustavi. Iz zadnjega voza hiti nekdo proti starcu. Ustavi se pred njim. "Komaj sem te spoznal, Francelj", vikne. starce in se nagne proti sinu. Francelj ga objame z desnico med tem ko tiči levica v belem^ od vratu navzdol visečemu povoju. 'Menda ni prehudo. Francelj'. opomni oče in kaže na sinovo levico. "Xe, oče... dobro je." Starec se oddhane. Molče gresta proti izhodu, molče sedeta na voz. Svetla kobilica potegne, in naglo in veselo driči voz navzdol po beli cesti. Že blizu doma vpraša oče: "Kako dolgo ostaneš doma, Francelj? Koliko so ti dali dopusta?" Francelj se bridko nasmehne. "Xič več ne pojdem nazaj, oce." Starec ga nevrjetno pogleda. "Mar bo kmalu vojske konec?" "To je v božjih rokah, oče." "Torej?" Francelj se nagne proti očetu in pravi tiho. skoro šepečoč. "Oče, vaš sin je brez leve roke." Starce odpre nehote usta, toda nobene besede ni iz njih. Roka se dvigne, bič zažvižga visoko po zraku in neusmiljeno pade na hrbet kohilin... Xaglo beži kobilica, kakor ptica pod nebom. Francelj feačne pripovedovati vse dogodke, ki so drevili mimo njega v zadnjih časih. Nazadnje pristavi: "Kaj sem dolžan otroku, ki sem ga zatajil pred svetom in pred vami. oče?___ In njej?" Starec se je zamislil. Šele čez dolgo je pokimal z glavo in dejal: "Kakor je božja volja." Franeeljnu so se olajšale prsi, oddahnil se je. "Tega trenotka sem se bal", je dejal nato skoro slovesno, "a šel je mimo mene po sreči. Hvala vam, oče!" Čez nekoliko hipov je še pripomnil : "Kako je to žalostno, da nas mora šele nesreča ublažiti in. napraviti iz nas ljudi. Ali hi ne bili lahko še veliko boljši in blažji v sreči?" * * * Po vasi gre novica od ust do ust, da bo zagospodinjila Tinka na Jelovini še pred letošnjim adventoin. Vidka pa je že sedaj skoro stalni gost v hiši Jelovča-novi in njen glas oživlja prej tako pusto hišo. kakor da bi zveneli iz vseh kotov srebrni zvonci. Velikanska nemška bla-mažav Nemci so imeli to nedeljo v tukajšnem "Coliseumu" shod za mir in nevtraliteto Združenih držav. ki bi pospešila sklenitev miru med evropskimi narodi. Toda Nemci so hoteli pod krinko miru in nevtralitete vprizoriti veliko vsenemško manifestacijo, ki se j<* po ponesrečila, in doživeli so velikansko blamažo. Povabljeni so bili med drugi-gimi na ta shod tudi Rev. .Tenkin Llovd .Tones, znani mirovni apo-stel kot predsednik shoda, šved-ski pisatelj Gustav Sehran in kongresnik Buchanan. Pred vhodom so Nemci prodajali zastavice v nemških barvali s podobo nemškega cesarja, nemškega orla in napisom: 'Deutseh-land ueber alles'. Dvorana in govorniški oder sta bila polna nemških zastav z raz ičnimi napisi iz zadnje, prusko-francoske vojne 1. 1870 ki so žalili francoski narod. Ameriških zastav je bilo prav malo, nemških okolu 150. V glavnem se je napadalo Angleško, Brvana in Amerikance. ki so jih izvižgali. Tedaj je vstal predsednik Rev. Jones s tresočo sneženo brado in bliskajočimi očmi, ter bral tem hinavcem take Jevite, da so sramu odšli iz dvorane. Rekel je: "Nisem prišel kot Anglež, Nemec ali Amerikance, temveč kot mož, ki misli resno na mir, da predsedujem temu shodu .ljudstva, ki ima sočutje v srcu za vse one, brez ozira na narodnost, kateri danes umirajo na bojnem polju. Niti eden izmed vojskujočih se narodov ne more priti . pred sodnika s čistimi rokami. In če je ta shod za mir. kje je angleška zastava ? Kje je francoska in ruska zastava? Obesite jih vse tukaj pravim jaz. Ako je pa ta shod nemški in proti angleški, ali pa ce hi bilo nasprotno, potem ni prostora tukaj zame in se bom odstranil. Za njim je govoril Šved Scliran ki je ves čas skrival o-braz s klobukom, da bi ga ne fotografirali na takem shodu kot je bil ta: "Če bi vedel kakšnega značaja je ta shod, ne bi bil danes tukaj. Ko sem slišal dva govora, me je bilo sram, da se nahajam na tem mirovnem shodu. Niti eden izmed govornikov izvzemši Mr. Jonesa, ni govoril v tem duhu. Ako hočete imeti mir, potem se ne igrajte s takimi občutiš!!' Ljudje so se vsuli proti izhc-du. Predsednik Jones je vsled tega rekel: "Če hočete iti domov, bom shod razpustil, in Mr. Buchanan ne bo govoril, če pa hoče on svoje življenje vzeti v svoje roke, Vam ga lahko ponudi." Govoril je vseeno in najeti pretepači so ga izzvižgali. Predsednik Jones je shod, ki je bil taka blamaža za Nemce, razpustil. Pošteni ljudje so se sramovali in odšli kimajoč z glavo, pretepači so pa domov grede peli "Die Wacht am Rhein" v prospeh za-željenega miru 5n nevtralitete. Rev. Jones je nekemu časnikarskemu »poročevalcu rekel: "Pustite sladko stran tega shoda." Petstotisoč ljudi je v čikaški Tribuni" čitalo o nemškem shodil za mir. Petstotisoč ljudi ve sedaj, da Nemcem ni bilo za mir, ampak prišli so razgrajat s* sovraštvom v srcu proti vsemu, kar ni nemškega. Predsednik Jones je rekel kongresniku Bucliananu. da naj pazi svoje življenje, če hoče govoriti, ker nima opraviti z ljudmi, ki so za mir, tem-hree z — razbojniki. .1f+k** Tudi mi Slovenci si moramo zapomniti ta slučaj v poduk in ravnanje: 1. Da ne smemo Nemeu ničesar zaupati, ker on govoreč o miru. prijemlje istočasno za vrat. 2. Da nam Nemec ne bo dal nikdar prostovoljno svobode, če si jo ne bomo priborili. 3. Da Nemec ne pripozna nobene meje, da se tam, kjer se začne Belgija. Francija, Avstrija, Rusija itd. ne neha Nemčija, temveč, da so oni povsod gospodarji. Nasprotno pa zahtevajo od v|eh narodov pripoznanje. da se tam. kjer se neha Belgija. Francija. Rusija itd. začne Nemčija in prav ničesar drugega. To posebno brit-ko občutimo Slovenci na Koroškem in Štajerskem. V Celju in Mariboru pomagajo Nemcem trgati slovensko zastavo policaji, nasprotno jo pa Nemcem v -Ljubljani z bajoneti ščitijo. Žalostna resnica. "Savan." Borovniški most. f Pravi j iea z borovniškega barja; priobčil dr. Leop. Lenard). Razneslo se je od kraja do kraja, da bodo delali železnico. Prevrtali bodo hribe, premostili doline in vlak bo stekel z Dunaja proti Trstu. Zapelo je kladivo, ušihila se je lopata, delo je zakipelo in železna cesta se je raztezala vedno dalje. Prišli so do ljubljanskega bar-ja. — . , Pomnilo je starega Jazona in njegove tovariše, ki so se vračali obloženi z bogatimi zakladi iz zlatorodne Kolhide, pomnilo, kako so zmagovite rimske legije taborile nad ljubljanskem polju, videlo grozovite Hunee, ki so razdrli belo Ljubljano in staronera-ške horde, ki so čez ljubljansko polje hitele proti jugu v solnčno Italijo in videlo Obre, pasjeglav-ce, ki so prihajali na plen. Vojska za vojsko, narod za narodom je prihajal in odhajal, a ljubljansko barje je samevalo stoletja za stoletjem, tisočletje za tisočletjem tiho in neprlstopno. Prišli so Slovenci, ter zasedli deželo. Bele hišice so se razsedle pod bregovi, živina se je napasla po višinah, ajda je obrastla bre-žine in pšenično klasje je zava-lovalo v dolini. Po vrhuncih so nastopllle bele cerkvice z rudeči-mi zvonik i in trdne gradove so postavili Nemci nad zevajočiini prepadi. A ljubljansko barje je ostalo, kakor je bilo, svobodno in neprl-stopno in samo Divji mož je gospodoval na njem. In sedaj hočejo podjarmiti to barje, da steče po njem železnica in prenaša bogastva med jugom in severjem. Pri Borovnici, kjer je najožji kraj, hočejo postaviti most od brega do brega. Vse je izmerjeno in preračunano, treba je samo zastaviti lopato in udariti s kladivom. Rod za rodom prebiva tukaj od nepomnih časov pod gozdnimi bregovi in na robovih barja, dela drva, ter jih prodaja čez barje v svet in ne pozna drugega, kot gozd in barje. Priroda in ljudstvo se je strnilo v eno neločljivo celoto, da s to težavo opaziš, kje se neha priroda in začenja delovanje človeka in obratno. Fantje so kakor bukve in dekleta kakor hoje, ako pa greš po gozdu, se ti bo zdelo, kakor da bi se nahajal v človeški množici in pogovarjaš se lahko z drevesom, kakor s človekom. Ko greš po poU, komaj opaziš ke-daj se neha pokrajina in pričenja vas, tako lahno prehaja priroda v delo človeških rok. Zdelo se mi je da poslušam povest prastarega gozda, pa sem se pogovarjal z možaki domačini, drugič se mi je zdelo, da gledam krepko raščeno dekle, pa je šumela pred mano ze. lena hoja. Pred praznikom se mi je zdelo, da pojo v zvoniku zvonovi. a je samo borje pelo svojo melodijo — tako veličastno in mogočno, da nA je še mnogo dni potem zvenela v duši. Globoka otožnost, domotožje po neznani, daljni sreči zveni iz melodije ljubljanskega barja. Samo borovniški most kali harmonijo celotne slike ter se rezko odbija od prirode, ki ga okroža in od živi jen ja, ki se razvija o-krog njega — kakor da bi ga bila naredila neka tuja sila in kar tako postavila sem. Močne in dobre svetnike si je izbralo tukajšnje ljudstvo, da ga čuvajo in varujejo nesreče: Sve- ta 3farjeta v Borovnici, sveti i Mi-J vit i ito delo človeškega uma in el< klavž na Pakein, svett Janez in veških rok, ki veže sever z jugoi sveti Jurij v Sobočevem. a na vi-j in prevaža bogastvo narod tt*. sokem Pokojišču, sveti Štefan in' sveti Valentin, v sosednjih Presekih, pa častitljivi sveti Vid. Toda tudi duhovi se še nahajajo po gozdovih tn po barju, a gospodar vseh je Divji mož. Stari ljudje vedo povedati mnogo o Divjem možu. Ta ga je videl, ko je po zimi drvaril pod Krimom, oni, ko je po noči zašel na barju. Pograbil je prevzetno ljubljansko Uršiko, kot poje stara pesem, prevrnil je že marsikak čoln. ki je peljal po Ljubijamici. prišel celo doli pod Drašico. tulili po zimi poti hišami, ustavljal Žagarjem vodo. a najhuje jo je skupil doli pri* mlinu. Prišel je, da bi zapeljal mlina r-jevo mlado ženo. a mlinar ga je zalotil in s pomočjo svojih hlapcev tako pretepel, daj e kruljal na levo nogo in tuleč bolečine zbežal nazaj v host o. "Celo deželo bodo, a našega barja ne bodo!" — so rekli borovniški možje, ki sede od roda do roda na svoji zemlji — "gospodar barja je Divji mož. a on ne bo tako izlepa pustil svojega kraljestva." Zastavili so lopato, a kar ^ izkopali po dnevi, se je zasulo po noči. Začeli so polagati temelj, a kar so položili čez dan, se je čez noč vdrlo v zemljo. "Kopljite globoko!" — je rekel inženir. Kopali so dan. kopali dva. kopali cel teden in izkopali globokf jamo hoteč prihodnji teden polagati temelj. Toda ko so šli v nedeljo ljudje k sveti maši, so videli, da je bilo zasuto vse in na mestu, kjer so kopali, je stala blatna voda. Iztrebili so vodo, delali zopet cel teden, a ko je v soboto zazvonilo delopust in so pustili delo. se je vlila ploha in voda je izstopila iz tal, ter pogreznila vse. Po noči se je pa slišalo po barju čudno tulenje. da so se ljudje prestrašeno prekrlžavali. — "Divji mož brani svoje kraljestvo!" — "Težak je boj s prirodo in z nevidnimi močmi, ki vladajo po nji." — "Toda pride čas in zasužnjeno bo tudi naše barje, kot je bilo prerokovano že njega dni. Toda brez žrtev ne pojde." Delali so teden za tednom, mesec za mesecem, prišla je zima in za njo spomlad, nastopilo je zopet poletje, a temelj se še vedno ni prikazal iz vlažnega dna. Tako se delali sedem let in ve Ijalo je sedem milijonov, a tlelo je bilo še vedno, kakor v začetku. Inženir je obupaval: 'Železnica mora steči! Kdo ve. kako ugnati Divjega moža?' "Samo Škrat bi vedel povedati, ki prebiva v temenem zalesju ■in še živi od toplih človeških src." "A kako dobiti Škrata?" "Treba mu je žrtvovati toplo človeško sree, ki še ni okusilo greha." Za denar se dobi vse in za denar so tudi dobili očeta, ki je prodal svojega otroka, da bo žrtvovan Škratu. "Kaj je bilo še malo naših slovenskih otrok žrtvovanih Škratu?!" se je tolažil oče, ki je prodal dušo svojega otroka, ter jo zapil in zakvartal v gostilni. Šli so v ris, poklicali Škrata, naredili ž njim pogodbo za toplo človeško srce. ako jim odkrije skrivnost in Škrat je povedal: "Ako hočete postaviti most čez barje, morate žrtvovati Divjemu možu sedem mož. delavcev domačinov, ki s svojimi rokami pomagajo graditi stavbo, ter jih pokopati pod temelj". Inženir si je zapisal Škratovc besede. Drugi dan je velel na skrivaj podžgati visoki oder po katerem so delavci donašali kamenje, potem je pa poslal sedem delavcev na oder, ki se je prš tej priči po drl in delavci so bili podsuti v razvalinah. Stekla je po žrtvah dellvcc Prižvižgal je vlak. ponosno brezobzirno je pridivjal, kak< konj, ki nosi zmagovalca prilu jajočega v novoosvojeno mesti In pred mostom se je ustavil, tt pogledal s svojimi žarečimi očrt na mogočno stavbo, knkor da hotel reči: "Jaz sem gospodar te pokn jine, samozavestni zmagovale« ki vlada svet. "Zvonenje zvonov te je dosl« budilo iz snu. vabilo tvoje preb valce k molitvi, ter jim napov dalo praznik. — Drdranje kol« hropenje in žvižganje stroja l odslej tvoja peseni." "Pila si solnčni žar in se zibi la v mesečnem sijaju, odslej bodo obsevale luči drdrajoči vlakov in tihih stražnic.1 "Zginila bo pesem in umolk nila bo samo trda resnica, živ ljenskega boja. Pesem gozdov pravljica barja postala boš ena ka spominom otroških let. Lei teko, a mladost se ne vrne nitf dar več." i In vi prebivalci, sinovi barji in gozda. Kadar ste dovršili de življenja, ste se odpočili okroj cerkvice v senci križa. — Kot razkrope orli iz skalnatega gnez da po širnem svetu, razkropili s« boste sedaj vi iz vaše tihe dolint po božji zemlji, v znoju in v bo lest i boste delali v tujini in tuji zemlja vas bo sprejemala k več u emu počitku." Tako je grmel vlak, ko je pi vič drdral čez borovniški most. Poti mostom je pa ječalo in sto kalo. kakor da se oglašajo duš nesrečnih žrtev. Na eni strani bnčanje sinje J »lrije. po kateri se zihljejo lad je prihajajoče iz zamorskih me« in odhajajoče v daljne pokrajin a na drugi strani mogočni cesa ski Dunaj vladajoč narodom deželam — a med njima teče ju spaja železnica. Vlaki drče, b< gastvo se prevaža in množi na beli straneh, tuji imenitni obr zi gledajo skozi okna vozov in ali oni zararmra pri borovniške mostu: "Kako čuden svet!" "Kakor da bi bil pogreznjen velik, začaran sen!" "Premostili smo barje, a pr magali ga nismo in prevrtali su hribe, a ukJenili jih nismo." Medtem se je vlak spustil most s krikom zmagovalca, a o govarjalo mu je samo ječanje stokanje izpod mostu. Tujec vlaku se je prestrašil, a gospa pomirjevala svojo hčerko-. "Ne boj se: Mrtvi ne vstan jo!" Železniški čuvaj je šel pono pogledat okrog mostu, ter jed gega dne pravil tovarišem čud povest: "Sedem luči je brlelo pod m stom iz zemlje in slišalo se je j čanje in stokanje, kakor ihten ,lasov prosečih rešitve. Tovariš je neverjetno zmajal glavo, a drugo noč, ko je sa imel službo, je skusili sto. Črn ovojni k stoji pod most o na straži: Luči prisvetijo iz tal, ječan se razleže do stražnice, črnovo nik dvigne puško: "Halt, \ver da?" A duhovi se ne boje orožja njihovo ječanje ne umolkne < belega dne. Divji mož se približa po nc po barju borovniškemu mostu do njega si ne upa. Samo od (3 leč mu grozi v beli mesečni nt in njegov grozni glas se razle v nočni tišini. Odgovarja mu 1 variš iz gozda in Škrat se snu s planine. Šele, ko zazvoni df izginejo duhovi in se pomire peče duše. Zopet je zakipelo delo. Razkopali so razvaline, zbrali zmečkane in raztrgane telesne o-stanke ponesrečenih delavcev, ter jih na inženirjevo povelje pokopali na kraju nesreče — potem pa dalje stavili most. Divji mož je bil premagan, žr,-tve nesrečnih delavcev so od vzele moč njegovi oblasti, most nad barjem se je dvigal vidno od d:ie do dne in še preden je bilo konec leta, je že stal v vsej svoji višini, obok vrh oboka, vse trdno vezano, kakor da bi bilo zidano za večno. i Tako je stekla železnica, eudo- Tako je pri borovniškem stu! To je poveA o trpečih duš ljudi, ki so nekoč delali in trp< la postavijo most po katerem hitelo življenje in se kopičilo gastvo in so bili žrtvovani, zlomijo vražjo moč. To je pov naših žrtev in trpljenja. Sai noč in mrak je priča naši bolt samo hladna zemlja nas sočut objemlje in tolaži. Mi ječimo in trpimo noč nočjo in vzdihujemo, dokler zapoje zvon in ne napove bele dne. Toda žrtve trpe s trdnim eakovanjem. da ho prišel nek veliki dan vstajenja njim in vs sinovom rodne zemlje. Banke na Danskem in Švedskem so z žale skonto od 6 na 5 ________ GLAS NARODA. 16. FEBRUARJA, 1915, KOVICE IZ STARE DOMOVINE. 1 KRANJSKO. { Pogreša se bančni uradnik pra- Ix St. Petra poročajo: Iz naše porščak 97. pešpolka Edvard De-ob«"in.» >,» bili, kolikor znano, do- kleva. doma iz Postojne. Dne 24. s# :;'j ranjeni, ali oboleli, ali vjeti decembra je bil ranjen in od tedaj sb-deči vojaki: Janez Gorenc iz ga pogrešajo. Skoro gotovo se bo Mačkovea, ranjen v desno nogo nahajal v ruskem vjetništvu. in d. M.o roko, je v bolnici v l\so-' Kletarski tečaj je priredil od n v Bosni Fran Bučar iz Mačkov- 12. do 14. januarja vinarski nad-ca, ranjen v ob.- nogi, se je zdra- zornik li. Skalickv v Novem me-vil na Reki; .Janez Zupančič iz)StlK Predavanja so bila velezani-( reMijie, ranjen v desno stegno,»rnjva# Poslušal bi jih z velikim v bolnišnici v Gradcu; Alojzi j i dobičkom vsakdo, ki ima kaj o-\ idle i/. >t. Petra, že dvakrat ra-|praviti s kletjo, pa tudi vsak izobraženec. V kratkem je nadzornik podal ogromno tvarine. Udeležencev je bilo letos manj, čemur je kriva pač vojna. Prišli so gospodje iz Trsta in Istre, z Gorenj-skega, iLjubljane; iz domačega kraja sta bila med drugimi odvetnik Slane in naddavkar Brovet iz Starega trga pri Trebnjem. Pogrešalo se je pa Belokranjeev. Svoj čas so belokranjska vina slovela, dandanes jih ne morejo spraviti v denar. Ljudje se za stvar premalo zanimajo. Pri tem bodi opomnjeno, da naši ljudje z vinom tudi tržiti ne znajo. Vsled previsokih cen, ki mu jih nastav-. . Ijajo, jim ostane vino po kleteh, go, v bolnišnici v Celovcu; Janez k() sf> Vipavci n. pr že davno pro. pridelovalci, trgovci in obdelovalci. V točki 1. določene najvišje Imenovanje. Iz Ši. Jurja ob J. žel. poročajo: Okrožni deželni ži- V vojni sta umrla dva mladeni- nj«-n, obakrat v nogo, prvič se je;obraženec. zdravil v Celju, zdaj v Ljubljani ; Fran Porle iz Lesniee, že dvakrat ranjen, prvič, lahko ranjen, s.- je zdravil v Ljubljani, drugič, težko ranjen v levo roko, zdravi s<* v Koložvaru na Ogrskem; Fr. Hervolj iz Ždinje vasi, ranjen v nogo, v bolnišnici v Ljubljani; •Josip Luštek, ranjen v desno nogo, v bolnišnici na Dunaju; Ivan Kramar iz Luterškega sela, obolel na revmatizmu, je v bolnišnici v iBanjski Bistrici (Besztcrcebanya na severnem Ogrskem i ;Fran Ri-felj i/. Golušnika, ranjen v obe nogi, v bolnišnici v Przemvslu; Fran Per i/. Toplic, ranjen v no- Vrta prestreljeno nogo, v 0 v, na Tirolskem (ne vštevši de-zdrav. Pismo je romalo iz Rusije' žclnega pribitka za žito) in na do Radeč 70 dni. — V Sibiriji se( predarlskem 27 K 50 v, na Če-nahaja kot vojni vjetnik Anton škem 23 K 50 v, na Moravskem in Vidmar, poaertnik iz I^eskovca.1 v Sleziji 24 K, v Dalmaciji 27 K. bruMiiška fara; dolgo ni bilo o 2. Kot veletrgovina v smislu te njem nikakega glasa. uaredbe ima veljati promet med cene se tudi pri direktnem prome-j vinozdravnik Anton Uršič je ime-tu med pridelovalcem in porabi- novan za višjega deželnega živi-teljem ne smejo prekoračiti. 3. nozdravnika. Najvišje cene je razumeti za kraj! Letale. Iz Gradca poročajo, da pogodbene dobave za 100 kilogra-'je priplulo nad Gradec 12. janu-mov brez vreče proti gotovini arja opoldne v višini 600—700 m (net to per kassai. Najvišje cene zopet neko letalo ter izginilo nato obsegajo stroške prekladanja in1 proti jugozahodu, prevoza do • prekladalne postaje. I 4. Posestnika zalog ovsa sme de-! KOROŠKO, želno politično oblastvo pozvati, da jih dobavi po določenih naj-' višjih cenah, kolikor niso potreb- ...... . , _ , , - - lastno porabo. Ako se po-'VM'"h* kl ^ \pnelazu Dilkh* 1 v Karpatih, in .lozet Hašberger st rira I te zaloge prodati na posestnikov.""l! račun in stroške, prodajno ceno' Pismo 2 bcJlsča- Vrh sipek, ima konečno veljavno določiti po-' kmetski fant i/. St. Danijela, piše: litično deželno oblastvo vpošteva-'Zo,im vam snM"'no 1,1 vesel° novo je najvišje cene kakor tudi kako-|1,,to- Vsi upamo, da v novem letu vost in porabnost blaga zaslišavši' hoi ne bo V,M* 1ako trs,.i!l1 izvedence. 5. Ta naredba se na- k"kor ^ tr;,j;,L božične praz-naša na dobavo ovsa iz carinske-'nike s,no obhajali še dokaj veselo, ea inozemstva. 6. Za promet s se- Nif nas ni motilo, čeravno smo men jem sme poljedelski minister im*H božično drevesce na prostem na predlog kakšne kmetijske kor-|"ainesto v topli sobi. Kot svcčice poracije ali c. kr. semenske kon-'so "»"» služile od sovražnih gra-trolne postaje na Dunaju dovoliti 1,at »žgane hiše in gromeiije to-izjeme od te naredbe. 7. Prestop- Pov JV svetl vletni oče. 25. decembra 1914. Obešenega so našli krojaškega pomočnika Alojzija Kussa. roje- ŠTAJERSKO. Padel je na severnem bojišču glasom 96. izkaza o mrtvih in ranjenih Feliks Ješovnik, nadporoč-nik 7. domobranskega pešpolka, sin mnojrozaslužnega nadučitelja pri Sv. Rupert u v Slov. goricah. Sinitna. kesa. Na Dunaju te dni nagloma umrli feldcajgmojster Ivan baron Samonik je bil sin preprostih slovenskih sta riše v iz Šoštanja. Z bajonetom zabodel je IS. jati. v Framu pri Mariboru posestnikov sin Jožef Fregl, rezervni desetnik 47. pešpolka. tvorničarja Feliksa Zangger, s katerim sta se prej v gostilni sprla zaradi plačila voženj. Zangger je utnjl. Freg-la so pa zaprli. Pobegnil je iz angleškega vjet-ništva v Gibraltarju Celjan Friderik de Toma. Srečno je dospel v Ženevo v Švico, odkoder se vrne v Celje. Oproščena je bila pri mariborskem okrajnem sodišču pred senatom šestih sodnikov 271etna dekla Alojzija Gollob, ki je bila obložena, da je usmrtila 7. septembra zvečer svojo gospodinjo Heleno Mileliberger. Pcrcčil se je dr. F. Vičar. av-skultaut, sedaj rezervni poročnik pri domobranskem pešpolku št. 22 v Šibeniku, z gdč. Zoro Vošuako-vo, hčerko hišne posestnice in lastnice peka rije gospe Vošnako-ve v Celju. nega v Vetrinju pri Celovcu, dne 10. januarja zjutraj v neki celovški gostilni, kjer je prenočeval. I PRIMORSKO. Dva hidroplana. Tržaški list *lPiccolo" z dne 11. januarja poroča, da sta priletela nad mesto zgodaj popoldne dva hidroplana avstrijske vojne mornarice. OGLAS. Slovensko-Amerikanski Sf®-- KOLEDARl1 za leto 1915 gj Cenjenim rojakom priporočam •voja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po gal., staro rdeče vino po 50^ galona, lansko belo vino. po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55^ gal. 100 proof močan tropinjevec V/2 gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, R»0. Pri vseh teh cenah je vojni davek žeorafunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order, HARMONIKE fcmfceribMkon poprmrUam po naj nitjih Muk, tr**bo In sanealJlTo. V popravo saa»-■IHTO vsakdo pošlje, kar Hm I« nad lt !•« tukaj v tam poalu In MdaJ ▼ wwm-)eat laatnem domu. V popravek kranjak« kakor tw% druga *t nCiBui po dela tras aadaljnlfe JOHN WENZEL 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. Apleal Rev. J. M. Trun« je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena ?*"£ana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je prit Siovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y PHONE 24« Zastopnik v "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBOAN, ILI . PRODAJA fina vina, izvrstne smoli** patentirana zdravila PP.ODAJA voins listke vseh (»rekomor Bkih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA ▼■« v notarski posel spadajoča dela. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih divav Velikost |e 21 prt 28 palcih« Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka|državs, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamojtudi. Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav.^Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila^in denar pošljite na: Siovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y m »j?njii[n!r?nin!n!nirw IUHlefa Ohio vina per gal.....Kie., 60t\, ;i stresla jm» eel«*m fjt - (Nadaljevanje.) * Zeiiajds je nekoliko osramočena spravila denar in želela dečku lah k n no«"-. Prt minut kustje Je zavladala v Riulieovi hiši smrtna tivjjia. Toila j»ri hišah. j#- ravno tako kot pri ljudjeh. Hiše so podohiie človeku. Na zunaj so mirne in neobčutljive, v njihovi 110-trauojsti se pa večkrat odigravajo navrjetne drame. V oi.edniei j.' I»i I a luč že ugasnjena. Samo v temnem kotu je yarela v kaminu žt.javica. Poleg kamina sta se naliajala možki in iriiska. Z«*iiska je stala ponosna kakor kraJjiea, možki je pa klečal preti njo. Prosim Te — je govoril komaj slišno — prosim Te, če me res ljubi«. Bog ve. česa jo je prosil, kaj je zahteval od nje? Ali ni v tej tiri popolnoma njegova. Samo mala razlika je bila. On je bil v hiši njem ga moža. Malo prej ji je pisal sledeče besede: — Pusti vrata odprta... to noč bom prišel. Ona ni pustila samo odprtih vrat. ampak si je tudi spletla lase in nadela ves svoj nakit. Prizadevala si je. da bi bila kolikor Biogo. e lepa \ tej prvi uoei ljubezni. Kaj mu je toraj manjkalo? Slcorajgotovo nekaj strašnega, nekaj nenavadnega, kar mu le ona zamore dali! Zakaj bi se branil te roke. ki so ga že tolikokrat objemale ! Tako »lahotna je bila Klarisa in vendar tako nedosegljiva. — Ne. ne! — j.- v/kliknila — T«-«;a ne! To ni mogoče! Pomi.sli. Klarisa. saj sem ti jmvedal. da je samo za dva dni. S temi šesttisnč franki poplačam pet tisoč frankov dolga, z ostalim tisočem pa bom začel znova igrati. Zagotovim Ti, da bom že jutri imel eelo premoženje. V njenih pote/ah j.- pojavilo nekaj. Nekaj ■ a»a J** mrko gledala. pntem s.- j. telesu. — Ne, ne! In še enkrat rečem, da ne! s. bolj prisrčno jo je začel prositi in se po kolenih plaziti k njej. Ona se mu je neprestano umikala. \'e. ne! Prosim Te. ne misli več na to! Prevdariva raje, če bi šlo na kak drug način. Saj sem Ti povedal, da ne gre drugače. Poslušaj vendar, .laz imam zelo bogato prijateljico, dav-karjevo hčerko. V samostanu sva bili skupaj. Če hočeš ji bom pisala. Prosila jo boni. da naj mi posodi šesttisoč frankov. Prepričana seru. da se ne bo nič obotavljala. Vse to j«- rekla. k«-r ji je le tako slučajno prišlo na misel. V srcu j.- bila prepričana, da ne more nikjer dobiti denarja. Nekaj mu je morala odgovoriti in ga že vsaj malo potolažiti, ker je neprestano silil vanjo. To ni mogoče! — Denar moram že jutri imeti —je odkimal Karol. Veš, kaj! ' Idi k ravnatelju! Prav dober je mož in rad te ima. Mogoče bo... <>n? Beži, beži! Spodil me bo. to je vse. Daj. prosim Te! V dveh dneh bi li prinesel denar nazaj. To samo tako praviš. Kar rečem, je tudi resnica. Pri čem hočeš, da Ti prise- žem ? Ko je izprevidel, da je ne more pregovoriti, da je vsaka beseda zastonj, je nadaljeval: Nisem storil prav, da sem ravno Tebe zaprosil. Najboljše bi bilo. če bi Ti ničesar ne povedal. Sam bi šel v sobo, odprl hi omaro in vzel kolikor potrebujem. Nesrečnež! — je vzkliknila. — Ali ne veš, da Zenajda vsak dan po večkrat prešteva svojo doto? Še nocoj je pokazala škatlji-eo in denar našemu učencu. Risar Karol se je stresel po celem telesu — Ah? Ali res? - * j __ Seveda. Zakaj bi lagala. 1'lioga deklica je tako srečna!... Njena smrt bi bila. če bi ji kdo vzel denar. — Razentega pa tudi ključa ni. Nato je utihnila. On je vstal in stopil k njej. Najhujše je bilo to. da sta se silno ljubila. Ta ljubezen je bila izražena v pogledih, če so se slučajno srečali. V tem groznem duševnem boju sta se večkrat poljubila. - Kaj bo z menoj? — je začel znova javkati mladenič — onečaščen bom, uničen, če ne plačam tega dolgn ! Vsi bodo pljuvali za menoj! .lokal je kakor otrok in zopet pokleknil. Svoje čelo je ribal ob njeno koleno in imenoval "svojo teto. svojo lepo, malo teto".. Tedaj ni bil več proseč ljubimec, to je bil otrok, kateremu je nadomestoval očeta stari Rudic. In ta otrok je ljubil ženo svojega st riea. Tudi uboga žena je začela jokati, popustiti pa vseeno ni mogla. — Ne. ne. ne morem, ni mogoče. Teh besed se je oprijela kot potapljajoči se človek bilke na vodi. Naenkrat je vstal in zaklical: — Ti toraj nočeš? — No. j,, že dobro! Sedaj vem. kaj mi je storiti; z Rogom. Klarisa! .Mislil je. da bo zakričala. Nekoliko opotekajoči h korakov je Šla proti njemu in rekla: — Ti hočeš umreti! Dobro, tudi moja misel je to. Dovolj mi je tega življenja, laži in zločinov. Več je laži kakor ljubezni. Iščem in iščem ljubezni, pa je ne morem najti. Idiva toraj skupaj, da bo prej končano. Kako? Ti hočeš?... Kakšna neumnost! Ali je mogoče? Njegova moč prigovarjanja je bila slednjič pri kraju. — Vse skupaj mi je že preneunino! — je vzkliknil in planil proti stopnicam. Klarisa ga je dohitela na prvi stopnjici in ga potegnila za suknjo. — Kam hočeš? — Pusti me! Kdino ta pot mi preostaja. Začel je jecljati. Ona se ga je oklenila in zašepetala: — Ne stori tega! Prosim Te! Zločinska pijanost >e ga je že tako oprijela, da ni ničesar več slišal. — Pazi! — Samo če prestopiš, bom zaklicala na pomoč! — Dobro! Kriči, če hočeš! Cel svet naj izve. da imaš nečaka za ljubimca in da je Tvoj ljubimec tat! To ji je rekel, stoječ tik nje, tako potiho, da ga je komaj sli-šala. Ob svetlobi žarečega oglja, se ji je prikazal tako kot je bil v resnici. Še uikdar ga ni vedela takega. Nosnice so se mu razširile, nos se je za spoznanje podaljšal, ustnice so se mu zožile, njegov pogled je neprestano švigal semtertja. Pomislila je na vse, kaj je že žrtvovala temu možu, kako lepo se je napravila za to noč. za prvo noč, katero sta imela preživet? sama skupaj. O. ta grozna, strašna noč ljubezni! Naenkrat se ji je na nek način zagnjnsil. Moči so jo jele popuščati. Ko je. zločinec varno stopal po stopnicah in tipal naokoli, je ona omahnila na divan in si zagrebla obraz v blazine. To je storila zategadelj, da bi zadušila javkanje in stokanje, da bi ničesar ne slišala, ničesar ne videla. _____Pijanost. Ni bilo še šest ura zjutraj. Po cestah v ludret je vladala še popolna tema. Samo po gostilnah in pekarijah so gorele luči. V eni teh gostileii sta pri peči sedela .Tack in Karol. Pila sta in se prijazno pogovarjala med seboj. — Jack, daj ga še en kozarec. — Ne. hvala lepa. gospod Karol. Vrjeinite." da nisem vajen jače. Bojim se. da bi mi ne bilo slabo. Risar Karol se je zasmejal. — Beži! Boži! Parižani se po navadi šalijo. Hej, krčmar dva kozarca belega! Ne obotavljaj se preveč. Učenec si ni upal ugovarjati. Nekako počaščenega se je til. ko je bil v družbi tega lepesra moža. Pa je imel tudii vzrok to. Prej ga risar uiti pogledal ni. to jutro ga je pa slučajno čal v 1 mire in ga takoj povabil seboj na pijačo. To je bilo sicer ka j nenavadnega, in Jack je že začel slutiti, da cela zadeva ni polnouia v redu. (Dalje prihodnjič). Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRfflLL Prodaja belo vino po ......................70c. gallon črno vino po................ BOc. D rožnik 4 gallone za.................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................$12.00 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo te priporoča pi- eil- za-sre-ne- po- % I Marija Grill, n308SL Cliir A?«., N. L, Cleveland, Okie >1 IM^I I >1 || ^ll II ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK. Kje je JOIIN ŽIROVNIK? Po poklicu je mizar in je bival pred nekaj leti v Brooklvnu, N. Y. Če kdo ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. Išče ga nje-1 gov prijatelj: John Lebar, P.j O. Box 414, Forest City, Pa. Iščem svojega prijatelja JANEZA KEHE, Doma je iz Dol. Jezera št. 16. Prosim cenjene rojake če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sani javi. — Anton lira nisei, Big Bay, Mich. NA PRODAJ fine farme, nizka cena, pogoji lahki. Pišite takoj po pojasnila. Pišite angleško. Naslov: George W. Clark, (11-17—2) Fly creek, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDim, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ia-davati pravoveljayua potrdila ie ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj j«* v Chicago, 111. S spoštovanjem Upravnistvo Glas Naroda. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so jtooblašeeni pobirati naročnino za "Glas Xarotla" in knjige, kakor tudi za v?se drujre v našo stroko siiadajtiee Im>s1h: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Franrisro, Cal.: Jakob I-ovSin. Oenver, Colo.: John I>e»»evc in A. J. Terhove. Lead v i He, Colo.: Jerry .Tamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesli in John Germ. Salida, Colo, in okolira: Louis Co-stello (The Bank Saloon i. YValsenburg, Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Indianapolis, Ind.: Alois Rinlrnan. Aurora, III.: Jernej B. Verhič, (J-'lo Anrora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hrilwrnik. Depue, 111.: Pan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. I* Sail", 111.: Mat. Koinp. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Naletel in Frank Bamhich. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan. IU.: Frank Petkovšek In Math. Ogrin. So. Chicago, III.: Frank Černe In Rudolf Požele. Springfield, 111.: Matija Barhortf. Frontenar, Kans. in okolira: Frank Kerne. Mulbery* Kans. in okolira: Martin Kos. Calumet, Mirh. in okolira: Pavel Shaltz in M. F. Kol*\ Detroit, Mirh. in okolica: Joseph Ulastf. Manistique, Mirh. in okolira: B. Kotzian. So. Range, Mirh. in okolica: M. I). Likovič. Aurora, Minn.: Josip Fužina. Clusholm. Minn.:- K. Zgonc, Jakob Pet rich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolira: Ivan Clonic. M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Min.: Jurij Korze. Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Poo sc. Nashwauk. Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grahrian. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urieh 040!» X. 5th Ave. Brooklyn. X. I.: Alojzij ČeSarek in Leo Štrukelj. Utile Falls. N. ¥.: Frank Gregor k a. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinf-ie, Chas. Karlina*— in Jakob Kesnik. Bridgeport, O. in okolica: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain. Ohio in okolica: John Kum-še 1705 E. 33. Sr. Younrston. O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okotirm: M. KIs-rlch. Bessemer, Pa.: T^ouis Hribar. Brmddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf IMeteršek. Burdine, Pa. in okolira: John Ker-žitnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Broughton. Pa. in okolica: A. Dem-5ar. Lhuragb, Pa.: Dragutln Slavic. Export, Pa. in okiriim: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben. VM, Pa.: Anton Valentin«?. Groensburg, Pa. in okolica: Vence-slav Palčič. Irwin, Pa. in akolica: Frank Dem-fiar. Pa: Frank Gabrenja. , Marianna, Pa. in okolica: Frank Got 11 icher. Meadow I^ands, Pa.: Georg Schultz. Moon Kun, Pa. in okolica: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaz Magister, Z. JakSe in U. R. Ja-kohich. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willoek, Pa.: Frank Seine in Joseph Peternel. Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, L t ah: Louis Bla-sicli. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Kum- -šak. Davis, W. Va. in okolica: John Bro- sich. Thomas. \V. Va. in okolira: Frank Ktx'ijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Voo izvirnih poročilih vojnejja ministrstva s ozimni na tretje zltorno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, . spodnje-koroške- ga, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, d rajonskega in domobranskih polkov; SI«v venci drugih oddelkov in vojne ■ mornarice, skupno na«l 4000 imen. »Vkupno je do zdaj navedenih nad j TiOOO ponesrečencev v vojski. I*ri| nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetniSniStvu a pri nekaterih padlih navedeu je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in :J. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila In denar pošljite na: FELIX M. DOLINAH 45 Yesey St, Dep. G, New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave.. New York. Samo pri meni ae dobe patentirana in garantirana siedeča zdravila: za rast in prati spadanju ženskih in moških la*. kakor tudi za rast moikih brk in brade: za revmaUzem koatibolj ali trzanje v nogah, rokah in Itrižn. za rane. opekline, bole. ture in kraste i. t. d. Kateri bi (»bil moja zdravila bez uspeha, garantiram $500. Pilite takoj po cenik. Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev ca vsakega ki jo prebere. Potljite 6 centov v markah, aakar vam poiljem Koledar ia knjižico. JACOB WAHČIČ, 1«0S K. C4th St, Cleveland. OHo.1 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov. na»20tih straneh in vsaka stran je 10Ž pri 134 palca Telika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obaega^devet raznih zemljavidov ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cen« samo 15 centov.! VBlJi^naljevidi^BoInarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ftavno tako je povsod tudi^označen obsegi površine, katero" zavzemaj ojposajmezno države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (Swpagnle Generale TiansatMpe kFrancoska parobrodna družba.) Direktna trli do Havre, Pariza, Švica, laomosta la Llabljana M *va vijaka Poitai parniki mot lAVOtB** ■atfrartkk* "IA ntANCI* W, "U TomiM9*, 'lochambeia" b "ffiagtra" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poitni parniki odplnjejo vedno ob iredah Is pristanišč* Btevflks ■7. B. G> 9) ®