TEDNIK itASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 18 decembra 1969 LETO XXII., št. 50 CENA 0,50 DIN ormula za razvoj kmetijstva in predelave kmetijskih pridelkov: Perutnina -r KK Ptuj = klav- nica, predelovalna industrija Nedvomno je gradnja klavnl- t oziroma drugih predeloval- lih obratov ena od bistvenih lerspektivnih potreb ptujskega imetijstva. O prednostih inko- istih predelovalne industrije je lilo že veliko govora na vseh livojih. V zadnjem času pa je azprava o gradnji klavnice pri- otna na vseh sestankih, konfe- mcah, na občinski skupščini, e posebej pa v »Perutnini«, ki lamerava sama graditi klavnico, n v KK Ptuj, ki klavnico prav |ako potrebuje. Vsi družbeno- plitični dejavniki so podprli amisel o gradnji klavnice v tuju. Sredi prihodnjega leta odo namreč zaprli sedanjo lavnico, ker ne ustreza sani- irnim predpisom. Ne zmore 1 tudi potreb. Omenjeni orga- anizaciji sta pogrešali moder- 0 klavnico s hladilni«? obra- om predvsem v zadnjih, za ži- inorejo kritičnih letih. Zaradi agnacije prometa z živino je rišlo do zastojev ob zrelosti pi- mja. Farma bekonov KK Ptuj kapaciteto 50.000 rilcev je mo- ala, na primer, rediti bekone b 100 kg, kar zmanjša kvali- eto mesa in rentabilnost reje. surovinsko področje brez predelave Ptujska občina je ena največ- ih območij, kjer se redi živina, «rutnina, kjer je razvito vino- iradništvo, sadjarstvo in kjer 'ridelujejo drv»ge kmetijske pri- elke. Glede na to je treba v 'tuju graditi predelovalno in- ustrijo in nesmisel je govoriti vsem drugem, saj ima predelo- ilna industrija v omenjenem "rovinskem področju vse po- za razvoj. Vprašanje grad- |ie klavnice In predelovalne in- dustrije je toliko večje, ker brez 'h ne bo mogoče govoriti o 'zvoju kmetijstva, ki ga je tre- planirati skozi predelavo in 'ejeno tržišče. V najkrajšem bo treba nakazati, kje in ^1 bomo pridelovali in prede- '>\'all, skratka pokazati jasno ^rspektlvo ptujskega kmetlj- 'va in gospodarstva. !AK0 dolgo še surovin- SKA baza za druge V korist gradnje klavnice in 'redclave v Ptuju govore še Jinoge druge stvari. Ostaja 'PMŠanje, zakaj kljub temu, da * vsi tega zavedamo, do grad- 'l<^ klavnice še ni prišlo? To- fit poglejmo le dve stvari, ki po vsej verjetnosti bistveni. ,V Sloveniji je okoli 132 klav- ''^ in zaradi tega po mnenju ^katerih nI ustrezno graditi še ''e v Ptuju. Ne smemo pa po- zabiti, da bodo okoli 100 klav- nic, ki ne ustrezajo, v kratkem zaprli. Nekaj klavnic je nepo- polno izkoriščenih. Ena takih je tudi v Mariboru, ki naj bi de- lala za ptujske potrebe. Za to se zavzemajo tudi člani izvrš- nega sveta. Res je treba misliti na koristi nacionalnega gospo- darstva, toda prej ko slej mora biti vsakomur jasno, da ptujska občina ne m.ore biti več samo surovinska baza za nekoga dru- gega, ki pobira »smetano«, ptujski in okoliški kmetovalci pa ostajajo z žuljavimi rokami v nerazvitem območju z niz- kim narodnim dohodkom brez sredstev za razširjeno reproduk- cijo. Ni težko ugotoviti, kdo zasluži na tem območju in da glede na surovinsko bazo lahko pcstaoe Ptuj kmetijski center. Perigektira ptujskega kmetij- stva in gospodarstva ter obči- ne v celoti je v intenzivni pro- izvodnji zasebnega in družbene- nega sektorja, v predelavi In prodaji svojih izdelkov. Ptuj je že »mesto farm« kot ga neka- teri imenujejo, saj Ima perutnin- sko, svinjsko farmo, pitališča govedi. . . Predelavo potrebuje še toliko bolj, ker si lahko s pomočjo nje in surovinske baze opomore iz nerazvitosti in se vsaj nekoliko približa razvojni stopnji območij, ki so se zadnja leta naglo razvila, vendar ne sa- mo po svoji zaslugi. Zahtevati to nam omogoča tudi resoluci- ja o smernicah ekonomske po- litike In o politiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno po- trošnjo v prihodnjem letu, ki jo je pred nedavnim sprejela slovenska skupščina. V njej je med drugim rečeno, da je treba proučiti in pripraviti stališča in predloge, kako pospešiti razvoj manj razvitih območij v Slove- niji. Med drugim je tudi rečeno, da ne smemo dajati povoda, da bi odprta družbena vprašania urejali administrativno, ne da bi prej poiskali za vse sprelem- Ijlvo rešitev. KLAVNICA JE UPRAVIČE- NA V SUROVINSKEM OB- MOČJU Glede povezave ptujskega su- rovinskega območja s klavnica- mi izven ptujskega območja je še več ugovorov. Večina mo- dernih klavnic je v potrošnih centrih v glavnem v lasti trgov- skih organizacij, ki so za kme- tijstvo nekoristne. Mnoge so tudi zaradi urbanizacije in šir- jenja mesta neperspektivne. Tu- di mariborska je v mestu, ie tudi brez predelave. Za zgradi- tev predelovalnih obratov bi potrebovala okoli milijardo sta- rih dinarjev, ki bi jih nujno potrebovala, na primer tudi tekstilna industrija. Glede na to in zaradi tega, ker je Ptuj z okolico upravičen požeti sado- ve svojega dela, bo mogoče pri- stati kvečjemu na to, da se ma- riborska klavnica integrira v ptujsko gospodarstvo. Do inte- gracije, ki bi bila za ptujsko gospodarstvo neugodna, ne sme priti in verjetno tudi ne bo pri- šlo. Zato je nujno, da se v Ptu- ju odločijo In to čimprej, za gradnjo lastne predelave. Mor- da kdo vidi v tem lokalistične težnje. Toda, ali nismo upravi- čeni sami žeti sadove svojega dela? ČLANI IS: »KLAVNICO LAH- KO GRADITA PERUTNINA IN KK PTUJ SKUPAJ Drugi vzrok, zakaj v Ptuju še ne stoji nova klavnica in pre- delovalna industrija, (pojav- ljajo se tudi druge slabosti) je nedvomno v nesodelovanju Me- sokomblnata Perutnina in KK Ptuj. Člani IS so predstavnikom ptujskega gospodarstva poveda- li, da bodo dovolili gradnjo klavnice v Ptuiu le, če bosta Perutnina In KK Ptuj sklenila »aranžma« in jo gradila skupaj. Kljub temu, da je vprašanje, lahko rečemo usodepolno za ptU]sko občino, omenjeni orga- nizaciji in drugI zadolženi za razvoj gospodarstva še niso na- šli rešitve, kako In kaj ukreni- ti. Pri tem je treba pomisliti na to, da je kot zakleto, da ne moremo nikamor iz ptujske gospodarske razdrobljenosti in to tudi v času, ko smo priča (Konec na 16. strani) ^sJlim^kiir^ ptuj VELEBLAGOVNICA MA DEBELO IN DROBNO Bližajo se prazniki in z njimi za marsikoga problem: kako obdarili svoje drage? S čim razves-eliti starše, kako vzradostiti malčke, kaj podariti deklet«, fantu — to so vprašanja, ki nas mučijo! Kako nepotrebna vprašanja! Potrebno je le pogledati v bogato založene posloval- nice trgovskega podjetja MERKUR PTUJ in vsi pr iJemi bodo v hipu rešeni. Trgovsko podjetje »MERKUR« NUDI V POSLOVAL- NICI: »TEKSTILNA HL-^A« — Merkur vse vrste preprog, perilo izredne kvali- tete, pletenine, tekstiln > blago ter konfekcijo po naj- novejši modi. Dekleta, žene, če hočete pričakati Novo leto zares elegantn e, potem pohitite v »Tekstilno hišo«, kjer dobite enkratne modele, večernih oblek. Morda hočete prihraniti nekaj denarja, obenem pa kupiti kvalitetno? Poslovalnica »DOM« ima pripravljeno veliko izbiro kvalitetnega tekstil- nega blaga in konfekcije po izrednih cenah. Kaj pa fantje in možje, ali bodo stali ob strani? Tudi mi mo..iino dočakati Novo leto elegantni! Poslovalnica »ZVEZDA« je za VAS pripravila bogato izbiro elegantnih mo- ških oblek, srajc, plaščev ter druge konfekcije! Želite dragi osebi podariti uro,_ prstan, morda razve- seliti ženo, dekle z njenimi priljubljenimi kozmetič- nimi nripomočki. obdariti sorodnika s spominki? Nič lažjega! Poslovalnica »JASMIN« ima bogato aložene police z zlatnino, kozmetiko, torbicami, rokavicami, spominki, igračami ter dru- gim. Zares enkratna izbira, ki bo zadovoljila še tako izbirčen okus. Naša poslovalnica »BISERKA« pa ni pozabila tudi na naše najmlajše. Saj vas pri- čakuje z bogato zalogo otroških bund, plaščev, hlačk ter z vsem drugim, kar potrebujete za vašega malč- ka. Vsi, ki želite spremljati novoletno rajanje prek tele- vizijskega ekrana pohitite takoj v »TEHNIKO« kjer so na zalogi televizorji po izrednih novoletnih cenah: Diploniat-Luksus: Stara cena: 2.520 ND Nova cena: L890 ND Mediana: Stara cena: 2.448 ND Nova cena: 1.856 ND Othelo: Stara cena: 2.400 ND Nova cena: 1.800 ND Ambasador: Stara cen : 2.400 ND Nova cena: 1.800 ND Vsi. ki hočete dočakati Novo leto v drugem kraju, si lahko pri >TE1TNIKIj nabavite nove avtomobile >ŠKODA« letnik 1970! In kaj je lepšega, kot dočakati Novo leto v krogu družine in prijatelje- v lepo opremljenem stanova- nju ? Enkratno izbiro dnevnih .sob. spalnic ima za vas pri- pravljeno poslovalnica »OPREMA« Na najvažnejše pa smo skoraj pozabili! Poslovalnica »IDEAL« je pripravila bogato izbiro gospodinjske opreme, kjer lahko nabavite vse, kar spada v moderno opremljeno kulinjo! Odločite se! Moderno in razkošno založene poslovalnice: TEKSTILNA \\\^\ - MERKUR, DOM, ZVEZDA, JASMIN. TEHNIKA, OPREMA, BISERKA i i IDEAL vas pričakujejo! Istočasno vam želi delovni kolektiv trgovskega pod- jetja MFRTCURir Ptuj prijetno silvestrovanje in za- res uspešno Novo leto 1970 ter se vam zahvaljuje za zaupa:i'e in obljublja v prihodnjem letu prijetna r)resenečen ja. Obenem obveščamo partnerje, da je podjetje name- sto novoletnih pismenih č*stilk, i akazalo za gradnjo Onkološkega instituta v Ljubljani 1000 N din. Pomnite: »MERKUR« PTUJ — pojem kvalitete! VREME do nedelje, 28. decembra 1969. Polna luna bo v torek, 23. decembra, ob 18.35. NAPOVED: Delno juž- no vreme zadnjih dni je znižalo snežno odejo od 35 cm na 10 cm. ZapadnI vetrovi bodo nastopili še- le konec tega tedna. Ta- krat se bodo dnevne tem- perature zraka dvignile do plus 8 stopinj C, vmes bo rahlo deževalo. Sneg bo skopnel. Okrog 24. decembra bo ponovno dež in sneg. Od sobote, 27. decembra, bo nastopilo lepo vreme, ki bo trajalo okrog 10 dni. Alojz Cestnik STRAN 2 tednik — Četrtek, i8. decembra ureditev prelazov Burno razpravo o varnosti na Jelezniških prehodih v ptujski občini je izzval Alojz VALEN- KO, odbornik iz Dornave. Vpra- Sal ie, kaj je storjenega za za- ■»arovanje železniškega prelaza pri Dornavi in kdo je dejansko krivec rezke nesreče, v kateri je izgubilo življenje šest otrok, več pa jih je bilo težje ali lažje poškodovanih. Čeprav je pre- teklo že dva meseca od nesreče, nihče ni nič ukrenil. Poskrbeli ni^o niti za boljši pregled pri omenjenem prelazu. Tam bi bi- lo potrebno podreti brajde, drevo in manjšo stavbo. Inž. Milan Koren je naglasil, da je bilo delo komisije, ki je ukinila zapornice, polovičarsko. Ptujski inšpektor, ki je sodelo- val v komisiji, bi moral zahte- vati vsaj odstranitev drevesa, brajd in hiše. Zakaj nismo zve- deli imen članov komisije? Ne- sreča je prizadela naše občane, zato smo dolžni preprečevati take tragedije sami in zahtevati upravičeno podporo od družbe. Drago Klobučar, referent za varnost prometa pri SO Ptuj, je med drugim poročal, da v za- pisniku o komisijskem pregledu piše, da naj občina izda odločbo za ureditev preglednosti preho- da. Omenjeno odločbo bi mo- ral izdati cestno komunalni in- špektor. Povedal je tudi, da je v ptiijski občini 23 prehodov. Zadnje čase so ukinili zapornice na štirih železniških prehodih. Ptujski cestni inšpektor je dal soglasje k ukinitvi zapornic z zahtevo, da se uredi cestna sig- nalizacija. Vprašanje je tudi, ali je potrebno toliko prehodov? Tudi na najmanjših prehodih je prišlo do nesreč. Na nezavaro- vanih prehodih poljskih cest so prišli pod vlak že večkrat tudi traktorji. Ob železnici pri pre- hodih ne bi smeli sejati visokih kultur, ki zastirajo preglednost. Misliti bi morali na zavarova- nje vseh prehodov, ne samo enega. Posebno v jesenskem ča- su, ko je megla in manjša pre- glednost, so ob železniških prehodih potrebne signalne na- prave, in to svetlobne. Janko 2nidarič iz Gorišnice je poudaril, da so bile zapornice pred letjj ko je bil manjši pro- met, sedaj, ko se je znatno po- večal, pa so jih odstranili. V tem ni nobene logike. AH je upravičeno, da o tako pomemb- nem vprašanju odloča saiTK) ne- kaj članov komisije? Kje je nji- hova odgovornost? Odborniki so zahtevali ime- na članov komisije, ki je ukini- la zapornice. V komisiji so bili: Jože Pavlic in Jože Pristovnik cd ŽTP Maribor, Bogomir Conč od SVTK Celje, Hubert Jurkovič od SVP Maribor, Zdravko Macarel od republiške prometne inšpekcije iz "Ljublja- ne, Vladimir Tominc od cestne- ga podjetja Maribor in Franc Vamberger, cestno komunalni inšpektor, predstavnik SO Ptuj Franc Masten je prav tako naglasil, da nam ne sme vseeno, kako se železniški ,1 hodi urejujejo. Kot odboJ smo za to zadolženi. Ker jj odgovorna, je treba izdati log, kaj je treba urediti, sebej zaradi tega, ker prihjj tragedij z večjim številon) tev. Občinska skupščina pripravi odlok za urcditei zavarovanje vseh železni prehodov. Treba je posp, kar je nujno potrebno storji varnost. Nedvomno je t najprej postaviti svetlobne nale, ki bodo opozarjali naj Kod vlaka in preprečevali I gedije. f Burna razprava je pokaj; da se nič ne stori, preden sef kaj ne zlomi. Prav gotovi šest mrtvih šolarjev in več ( gih ponesrečenih na železni prehodih že dovolj in da je| nji čas, da se zavaruje prci na prehodih v ptujski obj skega lavarovanja v dosedanjem razvoju po- kojn)n^,kega in :r.vaiidskega zavarovamja v naši državi, so se uveljavila prizadeva- nja družbene skupnosti, da bi se delovnemu človeku omogočila čim večja social- na oziroma materialna var- nost, ko bi zaradi starost: tli invalidnoeti prenehal delati. Konec leta 1968 je bilo v Ju- goslaviji zavarovanih 4 mi- lijone 256.150 oseb ali 21 od- stotkov skupnega števila pre- bivalcev. Skupni izdatki tega zava- rovanja so znašali 7 m'lijard dinarjev, kar je 8,8 odstotka narodnega dohodka, ki je bil v tem letu ustvarjen v na- rodnem gospodarstvu oziro- ma 6,9 odstotka skupnega narodnega dohodka S tem smo s€ približali odstotku narcdnega dohodka, ki ga dajejo v ta namen bolj raz- vite države od naše. Ti podatki kažejo, kako pomembno je pokcininsko- invalidsko zavarovanje ori zagotavljanju socialne var- nosti delovnih ljudi posebno pri razdelitvi razpoložliivb sredstev. Pokojninsko zava- rovanje je sestavni del €*•■- lotnega družbeno-ekonom- skega sistema, njegov usk'a- dcr]] in usr'ešni razvoj p.i je eden izmed važnih pogo^ev za politič-rn in eofpodar?kc stabilnost Zaradi tega je bi- lo potrel^no pree^edati dcl'"- va^nje seda-^^ega pokojnin, skega sistema in probleme, ki se pojavljajo pri njego- vem izvajanju in jih oceni- li v luči srnr-trov družb-re in g'>spfxir)rske reforme V izvajanju sedanjega si- stema so se pojavili številni problemi, ker sprejetih :i3- čel nismo dovolj dosledno uresmičevali. Težave so po- vzročila tudi gibanja na dru- gih področjih našega gospo- darstva in družbenega živ- ljenja, s katerimi je do^g^)- ročno socialno zavarovanje zelo tesno povezano. Pn snl')- šni sodbi ni potrebno za prc- magovamje sedanjih težav ustvarjati novega sistema. Zpd.o-stuje, da ustrezno sp.e- menimc 'sedanjega oziroma najdemo boljše "-ešitve za de- iova.nje nekaterih njegovin instrumentov, da bi se v praksi resnično uveljavila načela po katerih se odnoti na tem podi'očju urejajo. V zadnjih letih so se ZaOstrili mnogi problemi. Financira- nje pokojninsko-invalidske- ga zavarovanja ni bilo do- sledno ki po zakonu ten.elji na dolgoročnem določa i'U prispevnih stopenj ir obliko- vanju večjih rezerv skladov. V višini pokojnin so na- stale neupravičene razlike, ki niso rezultat različnega delovnega prispevka zavaro- vancev in njihovih vlagusij v sklade- Vse prepočas' so r-e usklajevale stare in nove pokojnine, priliv novih upo- kojencev, posebno invalid- skih pa je bil hitrejši kot ie bi'o pričakovati Ob hitrem naraščanju porabe pokojnin- skih skladov so nastali mi^njkljaji. izčrpale so '^e rezerve, kar je ohesposobMo sklade, da bi vedno prav )- časno izpc-lnili svoje tekoče obvezni >sti. -Na podlagi delovanja .■se- danjega pokojninskega si- stema, nadalje demografskih, ekonomsikih in drugih giba,).!, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjem obdobju, bi bilo potrebno v sedanjem siste- mu spremeniti predvsem: do- ločanje pokojnin. način usklajevanja pokojnin z e- konomskimi gibanji, vire in način financiranja skladov ter razširiti pristojnost sa- mouprave pokojninskega za- varovanja . -d (Nadaljevanje prihodnjič) Požar v Zg. Novi vasi je glo- boko odjeknil tudi med učenci osnovne šole Pohorski odred v Slov. Bistrici. Takoj po dogodku so se odločili zbirati pomoč za mlade v tej vasi, ki so izgubili v požaru streho. V nekaj dneh so bili doseženi veliki uspehi. Zbrali so skupno 3200 ND. De- nar so nakazali na hranilne knjižice otrokorii prizadetih družin. Pri tej akciji so se najbolj iz- kazali učenci 4. c razreda, ki so zbrali 852 ND, 4. d razred je zbral 484 ND in 3. d razred je zbral 449 ND. Glavni del osta- lega denarja so zbrali učeno tretjih in četrtih razredov os- novne Šole Pohorski odred iNIK — Četrtek, is. decembra 1969 STRAaN 3 rihodnost izvozu ;klarna »Boris Kidrič« je v larskem svetu pojem, ki itavlja kvaliteto in dobre ovne odnose. Ta rogaški nt ima v Slovenski Bistri- ,'oj obrat, v katerem so se ;ializirali za izdelavo raz- ijavnega stekla. Po nekaj- ih težavah lahko delavci bi- jlce Steklarne z zadovolj- im ugotavljajo, da so posli lili na bolje. Pogovarjal se z vodjem obrata ste- ne »Boris Kidrič« tovari- ; Hinkom Drnovškom in za- !Žil mnoge zanimivosti, jlikokrat se je že pojavilo jšanje osamosvojitve bistri- la obrata, posebno potem, so bile težave prebredene. niči na ljubo pa moramo | mati, da predstavlja ste- rna v Rogaški Slatini edino inost za uspešno delo. Mno- je skupnih služb, ki bi v neru osamosvojitve pred- ajale problem; gre pred- m za skupni nastop na tu- i trgu, ki daje iz leta v leto še možnosti. 'i važna samo kvaliteta, tudi ime gledajo tuji partnerji, 'ariš Drnovšek mi je zau- i da so se v minulih dveh li tako utrdili na tujem tr- M. da mi morali povečati acitete še za enkrat, če bi sli zadovoljiti vse kupce. In samo v tujini. Bistričani so fli najbolj z oranžno-ru- iko barvo razsvetljavnega la, katerega edini proizva- c so v Jugoslaviji. V tujini t imajo konkurenco. Pred- li v Italijanih, vendar sem aa lastne oči lahko prepri- koliko bolj žlahtne so bar- bistriškega stekla. Seveda to na račun dobre priprave 5e in ročnega dela. Zavoljo pa lahko ponudijo trgu ^Ike po višji ceni. Zaenkrat 'ričani skoraj ne poznajo "»a »zaloge«. Kar naredijo. ''U tudi odpošljejo. Poseben '!>lem predstavljajo skladi- prostori, seveda ne tisti .^loge. temveč za tekočo '^vodnjo. Vsa stavba je do- *dno založena z zaboji, od 'likov pa vse do vhoda v ^'arno. ^Posebnim zanimanjem sem 'skoval odgovor na vpra.ša- 'kakšne odnose imajo z do- '■'fni proizvajalci in kupci. »Zal moram priznati, da se veliko bolj navdušujemo za so- delovanje s tujimi partnerji. Delo imamo plačano takoj, to pa je še kako pomembno za naš obstoj. Domače kupce bi mo- rali pretežno kreditirati, ob misli na obnovo obrata pa to ni mogoče. Domačini posebno pritiskajo na nas sedaj, ko se bližamo novemu letu. Razu- memo potrebe proizvajalcev lestencev, toda najprej moramo zagotoviti sredstva za rekon- strukcijo. Ce bi nadaljevali s politiko kreditiranja, bi pričeli stagnirati, to pa bi bilo sedaj, ko smo osvojili tuje tržišče, za- res nesmiselno,« je zaključil tovariš Drnovšek. Trenutno je zaposlenih v bi- striškem obratu 184 delavcev. Vsako leto povečujejo število novo zaposlenih, če pa bi jim uspelo razširiti proizvodnjo, potem bi bil še en občinski problem manj. Delo v steklarrji je takšno, da ga lahko oprav- lja ženska delovna sila, to pa je eden največjih problemov zaposlovanja v občini. Seveda pa ob načrtih ne po- zabljajo na vzgajanje mladih steklarjev. Vsako leto v Roga- ški Slatini šolajo nekaj mla- dih fantov, precej pa jih tudi priučijo v Bistrici. Absolventi rogaške šole so se pri delu ze- lo izkazali. Proizvodnja zahte- va izobražene delavce, šola pa je vsem doslej dala mnogo. Iz Slovenske Bistrice roma največ proizvodov v ZRN, Ve- liko Britanijo in ZDA, v pri- hodnosti pa lahko pričakuje- mo, da bodo z vzornim in kva- litetnim delom osvojili še kak- šno tržišče. DU darna postaja premajhna, z zaboji so morali obložiti tudi glavni vhod z ormoškega posvetiva7^jia nu imm >»kifssyrrf.@ skupreosti in fmanciranje kulIurnEli dejcavsioiti" VEČJO 9m'Pdm RilZVOJO amaterske kuitiirno Obsežnim in intenzivnim razpravam, ki so bi!e v i.':d- piem času na temo. finan- ciranje kulturnih skupnosti in njenih dejavnosti v repu- b'.k! in občini, so se prV.-vi u- čili tudi Ormožani. Pred re- aavnim so se zbrali v ^^ivora- ni delavske univerze v Of- mr?u številni družben,tj '11- <-'čri. kultUiT^i in javni de- lavci, ki so razkrili marsi<\ai zsnimivega. Minica P'.šek. članici iz- vršnega odb >ra občinske k . - tfience SZD'.. Ormož je .laj- nrej k osnutku zakona kul- turnih skupnostih in finan- circ,nju kul':urnih dejavnosti Oodala nekaj uvodnih misli, k; jih je iiu.-trirala z .^an:- mJA imi številčnimi pok'^zr;- velci. Med drugim je pouda- rila, da je anraterska dejcV- n^-.^^t na obrr.očju ormoške ob- čine prevladujoč kulturni dejavnik, ki pa žal iz l^-ita v leto vse bolj izgublja na sv - jem pomenu. Temu je vzrok predvsem spreminjujoča se socialna struktura prebival- stva in prazne blagajne kul- turno prosvetnih društev. Na zmanjšanje kulturne dejavnosti so imeli vpliv tu- di nekateri organ-zacijski premiki, zlasti ustanovitev delavske univerze, ki je pre- kultumo prosvetnem pod- vzela nekatere naloge na kulturno prosvetnem pod- ročju. 1. Bistveni predlog, ki so ga dali Ormožani k csnutku zakona je v tem. da bo moral zakon dati več poudarka spodbujanju in podpori raz- voja amaterske kulturno prosvetne dejavnosti, zlasti na tistih območjih, ki jih s svojo dejavnostjo ne pokri- vajo poklicne kulturne usta- nove. Nadalje so predlagali tudi naslednje: 2. Nujno bi bilo treba raz- misliti o razmejevanju sred- stev med poklicnimi in ama- terskimi gledališči, še posebej na tem območju, saj nam sta- ra praksa kaže, da so večino sredstev za kulturno dejav- nost porabile poklicne usta- nove, ki pa nudijo »perifer- nim in manj razvitim obči- nam« tako drage usluge, da jim le te ni.so dostopne. 3. Udeleženci posvetovanja v Ormožu smatrajo, da bi morale biti temeljne kultur- ne skupno.sti v občinah, le te pa morajo vzpostaviti s sosednjimi občinami trdno medsebojno .sodelovanje, ki se mora odraziti v celotni re- giji katere koli geografsko in kulturno zaključene celote. 4 Republiška kulturna skupnost mora temeljito raz- mi.sliti. kako pomagati manj razvitim občinam. Že v na- prej je namreč znano, dai sredstev za razvoj kulture ni in še ne bo dovolj. Med.se- bojne hierarhične odno.se med republiško kulturno skupnost- jo in temeljnimi kulturnimi skupnostmi bi bilo treba urediti po približno enakem ključu, kot je to urejeno med republiško izobraževalno skupnostjo in temeljnimi izo- braževalnimi skupnostmi v občinah. Mnoge tovrstne razprave sirom po Sloveniji so odraz potrebe po zakonski ureditvi področja kulturno prosvetne dejavnosti, zlasti pa po ure- ditvi njenega financiranja. Dosedanje resolucije, pripo- ročila in nekatera načelna določila v občinskih statutih, katerih realizacija je bila predvsem odvisna od dobre volje družbenopolitif-nih or- ganizacij in drugih dejavni- kov, stanje na področju kul- ture niso zadovoljivo rešile, fpajmo, da bo v bodoče tudi to področje ugodnejše reše- no, kot je bilo do sedaj. J. S. S snegom zasuta lackovci ulica v ptyju Sreča v nesreči Včasih kdo poreče: »Novi- narji pa imajo zares povsod poleg svoj nos.« V tem reku je seveda precej resni mnogokrat pa imamo nosove poleg tudi takrat, ko nam po njih streže kakšna višja si;a. To se mi je pripetilo v pre.;- šnjem tednu, ko sem po ce- lodnevnem tekanju v Or- možu s praznim želodcem prispel v Ptuj in se odpravil v hotel na abo^nentsko kosi- lo. Nenadoma se je zgodilo. V Lackovi ulici se je z Bren- čičeve zgradbe vsulo nekaj kubikov mokrega snega, ki je dobesedno zasui cestišče in za nekai časa zaprl ves promet. Sreča v nesreči, da v času. ko je zgrmeia na ulico velika količina snega, ni bilo tod nobenega vozila ali pešcev. Tisti, ki smo bili v času »katastrofe« na ploč- nikih, smo se seveda precej prestrašili, vendar pa razen strahu in mokrega »špricer- ja«, ki nas je obUl. kaj huj- šega ni bilo. Zares sreča v nesreči. Čeprav nekoliko prestra- šen, sem se spomni! na foto aparat, ki ga vedno in po- vsod nosim s seboj v aktov- ki. Vse ostalo vam pove po- snetek, ki ga priobčujemo k temu sestavku. Na zgradbah ob tako ozkih ulicah kot je Lackov*, bi kazalo v bodoče na strehah urediti vse potrebno, da se sneg ne bi mogel v trenutka vsuti na cestišče fn pločni- ke. Tokrat je minilo brex žrtev in materialne škode. Kdaj drugič se lahko konča drugače. J. S. Razen strahu in prekinitve prometa, se ni zgodilo nič huj- šega Tednik vaš list Trgovsko podjetje na veliko in malo IZBIRA, Ptuj, sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da bo od 29 do 31 decembra 1969 v popoldanskih urah obiskaldediek Mr« vse mestne prodajalne podjetja in kupce prijetno prescnictil. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 18. decembra i95/ Problem manj Zavoljo telovadnice je bilo v Slovenski Bistrici vedno veliko težav. Mnogo uporab- nikov ie, nikogar pa ni bi- lo ki bi jo vzdrževal. Telo- vadnica je Partizanova. ki pa je skorajda prenehal ?. delom. Ostala je le še košar- kaška sekcija. Vodstva dru- štva ni, problemi pa so se kopičili. Zato se je občinsi^-- skupščina odločila, da napo- sled reši ta problem. Na- mensko so izločili 18.000 d'- rarjev za popravila. Odlj- čili so se tudi. da bo začasno upravljala s te!ovad-:icc osnovna šola. Zastopniki športnih ko'ek- tivov. osnovnih šol in skuo- ščine občine pa so se sestali in se dogovorili o bodočem režimu v tem športnem ob- jektu, ki je bil zgrajen z ve- likimi težavami, danes pa na to velikokrat pozabljamo. Kaže, da je bil problem ur- nika le navidezen, saj so se udeleženci sestanka kaj hi- tro sporazumeli tako, da so vsi zadovoljni. Tajnik ob.^in- ske skupščine Stevo Ebrl je pojasnil, da bo odslej stro- ške za uporabo telovadnice (seveda samo za športna dru- štva) krila občina. Predlaga- li bodo tudi stanovanjskemu podjetju, da naj prevzame v oskrbo telovadnico, s tem pa bi po dolgih letih verjet- no problem rešili dokončno. Udeleženci sest.^nka so se zavzeli tudi za poostritev di- scipline v času treningov in tekmovanj. Menda je biia doslej bistriška telovadnica edina v Sloveniji, kjer so lahko mirno kadili in zato :ii nihče odgovarjal. Končno bo s tem konec. Se v tem tgd lu bjdo opravili vsa popravila, taiko da bo telovadnica na- red in bedo pričeli z delom po novem urniku. V zimskem čaisu bodo telovadnico upo- rabljali košarkarji, judoisti, nogometaši, odbojkarji. na razpolago pa bo tudi za re- kreacijo članov DIT, V na- slednjih dneh bodo pripra- vili vse izračune o vzdrževa- nju in zasedenosti, upamo pa lahko, da bo telovadnica <:b novem gospodarju deležna več pozornosti. -d Telovadnica v Slovenski Bistrici Sestali so se stori bo|evniki Občinska organizacija pro- stovoljcev borcev za severno mejo 1918/19 v Slovenski Bi- strici je priredila v nedeljo zbor svojih članov. Od devet- desetih se ga je udeležilo se- demdeset, vsi starejši nad se- demdeset let. Proslavili so 51. obletnico osvoboditve severne meje. Predsednik organizacije Vin- ko Gornjak je v uvodnih bese- dah osvežil spomin na dogodke izpred enainpetdesetih let in obudil podob njihovega vodje generala Maistra. Prav zares prisrčno je bilo videti nekaj časa za tem. ko so se stari bo- jevniki zaprli vase in prisluh- nili odlomkom iz knjige Maksa Snuderla »Osvobojene meje«, ki jih je prebiral bivši častni- ški namestnik Ivan Predan. V nadaljevanju zbora pa so udeleženci spregovorili tudi o težavah, s katerimi se sreču- jejo. Bili so enotnega mnenja, da bi morali borce prostovolj- ce za severno mejo pri pokoj- ninah obravnavati enako kot borce NOV. Večina starih bo- jevnikov je starejših nad se- demdeset let, zato bi bilo prav, da bi jim po tolikih letih pri- znali enake ugodnosti, saj J takrat pokazali največ naredi zavesti v boju za severno mej( To vprašanje je vredno hitr, presoje. Ne gre le za denar, gf| za priznanje, da je bil njiho boj enakovreden poznejšemu. Člani bistriške organizacij se bodo ponovno sestali marc prihodnje leto. PROGRAM PRAZNOVANJA DNEVA JLA V SLOVENSKI BISTREČI Tudi letos so pripadniki JLA iz Slovenske Bistrice pripravili obširen program praznovanja tega slavnost- nega dne, ki obsega družbe- nopolitično, kulturno in športno področje. Poglejmo kaj so pripravili letos: od 17. do 19. decembra: predavanja na vseh večjil šolah v bistriški in konjišij občini. Predavali bodo o vlo, gi in pomenu JLA v povoj, nem obdobju; 17. decembra: skupina predstavnikov sta rešin in vojakov bo na nova bilo konjiškega Konusa obi skala to delovno organisuci jo; 18. decembra: tekmovanje pionirjev 1 streljanju z zračno puško; 19. decembra: siprejem učencev osnovali šol, ki so najbolje pisali na loge na temo »Razvoj in pO' men vloge JLA«. Pod eliten nagrad. 20. decembra: tovariško srečanje pred- stavnikov družbenopolitični!! in delovnih organizacij tel vojakov in starešin v bistri- ški vojašnici; 21. decembra: svečana akademija v ve- jašnici; 22. decembra: tradicionalno tekmovanji v streljanju z vojaško pušlci v mestnem parku. Udeležili se ga bodo zastopniki milice delovnih organizacij in JLA Ob n. uri: ogled kasarm in sprejem pri komandantu. Skupno kosilo; zvečer: sve- čana akademija v Domu kul- ture v Slovenskih Konjiča^ PTUJSKA TiSOVfNA POVEČALA Ptujska trgovina je v de- vetih mesecih letos za grad- beništvom dosegla največji razmah. Celoten dohodek je povečala za 31 odst., družbeni proizvod pa za 26,5 odst. v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V enakem razmer- ju je dosegla tudi dohodek in sredstva za osebne d.;hoQ- ke. Najvišjo stopnjo p.^rasta celotnega dohodka, družbe- nega proizvoda in dohodka izkazuje trgovsko podjetie »Izbira«, najvišjo stopnio po- rasta ostanka dohodka (skla- dov^ pa trgovsko podietje »Panonija«. Pri »Izbiri* je o- paziti uspeh zaradi poveča- nega prometa in hitrejšega obračanja. Pri »Panoniji« je opaziti skrb za sklade in več- jo reproduktivno sposobnc«t podjetja. Na povečan blagovni pro- met ptujske trgovine so u- godno in odločilno vpo.val;: razširjeno področje i.T asor- timent prodaje blaga na de- belo, razširjene maloprodaj- ne zmogljivosti, večja kupna moč prebivalstva, ugodni po- goji potrošniških kreditov. povečana investicijska vla- ganja v opremo, dobra oskrb- ljenost s kratkoročnimi kre- diti za obratna sredstva in zvišanje cen v prodaji na drobno za 7,5 odst. Navedene stvari bodo še v bodoče vpli- vale v nespremenjenem ob- segu, zato tudi analiza SO Ptuj predvideva, da bo ce- lotna trgovina dosegla v le- tu 1969 za eno tretjino večji promet in za 30 odst. večji dohodek kot lani. ZR Živinoreja v ptujski občini Tržno gospodarstvo v zad- njih dveh letih je povzročilo živinoreji, ki je najmočnej- ša panoga tržnega gospodar- stva v kmetijstvu ptujske občine, negativne posledice. Zaradi nerentabilne vzrejeje stalež govedi manjši pri družbenem sektorju za 87 odst.. v zasebnem sektorju pa za 11 odst. v primerjavi z letom 1964, ko je bil zabele- žen najvišji stalež goveda v obeh sektorjih lastništva. Po- datki iz analize, ki jo je iz- delal oddfelek za analize in f'nance SO Ptuj pa kažejo, da je pri odkupu in prodaji živine za devet mesecev le- tos promet z govedom za za- kol manjši, kot pred letom; znatno manjša je prodaja telet. To vliva optimizem za normalizacijo govedorejske proizvodnje. Živinorejci kljub sedanji relativno viso- ki odkupni ceni teleta pri- vezujejo za nadaljnjo rejo. Najmočneje povečuje ob- seg proizvodnje »Perutnina«. S svojo valilnico, mešalnico krmil, klavnico za perutnino in že dokaj organizirano drobno prodajno mrežo ima dobre pogoje, da poleg last- ne vzreje hitro širi vzrejo brojlerjev tudi v kooperaciji pri kmetih. Podjetje ima v načrtu povečati vzrejo broj- lerjev v kooperaciji v pri- hodnjem letu na 2,200.000 kljunov, razširiti pa tudi pi- tanje goveda in prašičev v kooperaciji. Pri KK Ptuj je boljši re- zultat proizvodnje kot pred letom med drugimi tudi v obratu »Farma bekonov«. V kmetij-stvu je precejšen pa- dec realizacije predvsem za- radi pitancev, saj sta prej najmočnejši enoti v pitanju Pragersko in Kidričevo letos dosegli le 50,5 oziroma '37 8 odst. realizacijo lanskega le- ta. Slabšo realizacijo k)t la- ni je dosegla tudi enota »pro- izvodnja« obrata za koope- racijo, kar je prav tako po- sledica živinorejske politike v vsej državi. KK F^tuj predvideva reor- ganizacijo dejavnosti s po- udarkom na kooperacij Siki proizvodnji s kmeti, pred- vsem povečano vzrejo gove- jih in svinjskih pitancev, v proizvodnji mleka, koruze in drugih poljščin. V načrtu ima ureditev specializiranih kmetij za tržno gospodarstvo, ki naj vpliva na preusmeri- ' tev kmetovanja na vasi. Obe delovni organizaciji KK Ptuj in Mesokombinat Perutnina sta še posebej v zadnjih kritičnih letih za ži- vinorejo pogrešali moderno klavnico s hladilniškim obra- tom. Zaradi stagnacije pro- meta z živino je prišlo do zastojev ob zrelosti pitanja. Farma bekonov je morala vzrejati bekone prek 90 do 100 kg kar zmanjšuje kvali- teto mesa in rentabilnost vzreje. Delovni organizacij: nove klavTiice za kopitarje, iščeta izhodišče z izgradnjo kot kaže vsaka zase. čeprav bi večjo investicijo za po- trebe obeh podjetij lažje zmogli s skupnimi močmi. ZasedaNnC — ČETRTEK, H. decembra 1969 STRAN 7 istriški steklarski so prcavijali o 15. ondmaju ani delovnega kolektiva liLAilNE v Slov. Bistrici so favljali o spremembah in jlnitvah statuta in pravilni- I delovnih razmerjih v okvi- |5. amandmaja. Ker posluje larna v Slov. Bistrici kot It steklarne B. K. Rogaška ina, je bila osnovna razpra- t obliki medsebojnega po- nega odnosa. Bistriški obrat tjko tudi v bodoče deloval samostojna organizacija iženega dela. jzprava je nakazala nekate- lomembnejše novosti iz pra- lika o delovnih razmerjih, tvah in organizaciji samo- ivnih organov kolektiva, lembno vlogo v novem sta- li ki je v razpravi so posve- materialni odgovornosti ko- :iva kot celote, kot tudi po- eznikov, in disciplini v prl- evanju za enotnost samo- tvnih oblik v Izpopolnjeva- proizvodnega procesa. Viktor Horvat Posvetovanje v Lenartu v Lenartu so se sestali predstavniki SZDL. Poleg domačinov so se posvetova- n.ia udeležili tudi predstav- niki iz Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža. Spregovo- rili so o nekaterih aktualnih nalogah SZ, ponovno pa so razpravljali o tezah republi- ške konference in sklenili, da jih je treba še obravna- vati. Posebno pozornost pa morajo tezam posvetiti ob- činska in krajevna vodstva socialistične zveze. V Lenartu so se dogovorili o večji aktivnosti članov vodstev in o povečanju nji- hove odgovornosti. VolJGn.i predstavniki, ki niso širšega članstva seznanjali o delu in nalogah, nimajo več mesta v vodstvenih organih, V takih primerih bi jih morali voliv- ci odpoklicati Prav tako bi morali povečati sodelovanje z gospodarskimi organizaci- jami, to pa bi najlaže dotsegli prek svojih članov, ki so tam zaposleni. Danes prevladuje mnenje, da socialistična zve- za ni sposobtia reševati pro- blemov gospodarstva, to pa je seveda zgrešeno. Vodstva so res posvečala premalo po- zornosti gospodarskim doga- janjem, to pa je tudi edini vzrok, da ni večje povezave. V krajevne in občinske konference bodo morali v prihodnosti voliti take ob- čane, ki so sposobni in voljni dela. Spregovorili so tudi, da bi morali tistim, ki se dolga leta trudijo in marljivo de- lajo v socialistični zvezi, da- ti temu primerna priznanja in nagrade. Glede na vse večje pro- bleme, ki se postavljajo pred SZ, so biLi udeleženci posve- tovainja enotni v misli, da bi vse občinske konference mo- rale imet; vsaj enega profe- sionalca. Poleg tega pa bi morali misliti tudi na anali- tike, ki bi lahko reševali msioge težave, ki so sedaj prepuščene predsednikomi al: sekretarjem. Podprli so tudi misel, da bi imeli odborniki krajevnih in občinskih kon- ferenc štiriletno mandatno dobo. kot je to v republiški konferenci. V kratkem času ne morejo rešiti vseh postav- Ijeniih nalog, zato se pojavijo precejšnje težave, ko priha- ja do menjave. Predlog bodo posredovali tudi republišikim organom. Razpravljali so tu- di o osnutku zakona o kul- turnih skupnostih. Prevlado- valo je mnenje, da osn^ulek posveča vse premalo pozor- nosti čisti amaterski dejav- nosti. Strinjali so se z usta- novitvijo občinskih kultur- nih skupnosti, nikakor pa ne regionalnih, saj bi bilo potem minoge občine prikrajšane. Dogovorili so se tudi, da bo- do ustanovili pripravljalne odbore za ustanovitev kul- turnih skupnosti. Lenarčani so že konkret- neje pričeli akcijo Pripravili so načrt za vzdrževanje kul- turnih domov ki morajo po- stati zopet tisto, za kar so bili grajeni. Ob koncu pa naj povemo, da bodo morale občine soci- alistični zvezi nameniti več sredstev, saj drugače obšir- nega programa in vseh nalog, ki so jim naložene, ne bo mogoče uresničiti. DU soji promet v ilifkirani kader odholsi zaradi nizkih bnlh dohodkov jubilejnem turističnem so tudi gostinci priča- fali več gcsto-v v svoje lo- i, ki so jih večji del pre- Jlili: prepleskali, ponekod uredili prostore, jih bolje emili in podobno. Kako je »veČ3n;rQ gostinskim pr-o- lom. ki so ga pričakovali iski gOiStinci je razbrati atialize SO Ptuj kjer je 1 drugim rečeno, da je tiastvo družbenega sek- ia v prvih devetih mese- tJkkseglo 13 milijonov 298 Je dinarjev prometa ali odst. več kot v enakem lobju lani. 7,9 odst. popreč- J^^rast cen pa pove. da je fni obseg gostinskih sto- }f povečan le za 4,8 odst. j: promet od poprečnega dosegli gostinski podjetji 1 in Breg. ki izkazujeta i ustrezni porast dohod- Gostinsko podjetje »Ha- :i biser« je ustvarilo 9.3 ' več celotnega dohodka !'2 odst. več dohodka kot f- Poslovni uspeh bi bil še če ne bi upostilo pod- e nekaterih gostišč izven in, če ne bi bila ne- gostišča v Ptuju blo- ffia dva meseca zaradi 'frnizaoij ul:c. Del en- akega prometa pa se rea- ^8 v bifejih samopostrež- trgovin. i^*e tri gostinske orga-niza- so ra7.(>oredile v sklade pio več sredsitev kot [išnje leto (inde-ks 130) s ■io, da s: zagotove 6im- 'astnih sredstev za rei>ro- duikcijo. Težnja po utrditvi lasttne reproduktivne sposob- nosti je bila na škodo oseb- nih dohodkov delavcev in strokovnih kadrov. Zato go- stinski delavci odhajajo, kvalifikacijska struktura za- poslenih pa se je precej po- slabšala. Naistaio neskladje je treba podrobneje preučiti in priporočiti delovnim orga- nizacijam, da posvetilo po- litik: zaposlovanja pozornost, ki jo zahtevata perspektivni turizem in gostinstvo. In kako je v zasebnem go- stinstvu? Mreža zasebnih .go- stinskih obratov se ie ust:iii- la. Njihov promet pa se je povečal predvsem s prodčjo alkoholnih pijač, medtem ko v prodaji jedil ni pričakova- nega napredka. Za del za- sebnega gostinstva je zna- čilna in preveč pris«Jtna tež- nja po hitrem zaslužku in pogosto opuščena skrb za mo- dernizacijo i.n ured'tev lo- kalov, kar škoduje razvoju turizma v občini. Na omenje- ne negativne pojave v zaseb- nem sektorju bodo morali odtočne je opozarjati tržna, sanitarna m davčna Lr.š;>ek- cija. za V aiede*Sjo letna konferenca ZMS Ormož v nedeljo 21. decembra bo v dvorani delavske univerze v Ormožu letna konferenca ZMS Ormož. Na konferenci bodo pregledali do.sedan.je de- lo mladin.skih aktivov v or- moški občini in sprejii^li ok- virni program dela za na- slii-dnje leto. Zapi.s s konfe- rence bomo objavili prihod- njič. J. S. puABm iik MED pmmn Pionirji iz bistriške obči- ne bodo tudi let'>s pestro pr.slavii: praznik JLA. V ta namen so si že postavili po- sebni odbor za praznova.v-e. Sprejeli sn okv.rni yrogran". svečanosti, ki bo obširnejš- od vseh dosedanjih S do- sebnim veseljem bodo ta po- membni praznik pričakali olonirji. ki jih bo 22. decem- bra sprejel komandant gar- nizona v Slov. Bistrici in jim izroči! posebne nagrade s posvetilom. Nagrajen: bo- do za najboljše spise na temo 22. december. Svečanega sprejema se bodo udeležili tudi najuspešnejši pionirji, ki se bodo nekaj dni pred praznikom pomerili v stre- ljanju z zračno puško. Naj- boljši posamezniki, kakor tudi ekipe, bodo prejeli po- sebna priznanja. V dnevih pred praznikom bodo predstavniki JLA obi- skali več šol v občini, kjer bodo učence seznanili s po- vojnim razvojem naše arma- de Za razliko od preteklih let bodo predstavniki JLA iz Slov. Bistrice obiskali tudi pionirje v Slov. Konjicah, ki do sedaj takšne priložjiotsti niso imeli Seznanili jih bC)do o življenju mladih v armiji. Viktor Horv.^t Šolci za odrasie v organizaciji delavske u- niverze v Slov. Bistrici delu- je že tretje leto šola za od- rasle, ki v vse večjem števi- lu vzbuja zanimanje obča.nov z nedokončano osemletko. Teh je v bistriški občini kar lepo število. Številni občani, ki so pred letom ali dvema kv.nčali to šolo so danes že dobili zaposlitev, nekateri pa so celo nadaljevali šolanje na drugih šolah. Medtem ko je v preteklem letu obis.ka- valo to šolo 42 slušateljev (od tega jih je 33 uspešno ko.ri- čalo), se je v letošnje leto vpisalo samo v sedmi raz- red 27, v osmi pa 35 slušate- ljev. S šolo za odrasle je delav- ska univerza v Slov. Bistri- ci organizirala ciklus osmdh predavanj, namenjenih kot pomoč staršem pri vzgoji otrok. Viktor Horvat KJE JE MHAUl V kraju Medribnik, p. Cir- kulane. je že več let podrt most. ki vod: iz glavne ceste na stransko v kraj Gruško- vec. Ta most je že dotrajal. Leta 1962 se je v celoti po- drl. Most so dali popraviti na svoje stroške bližnji so- sedje. Ker je bilo popravil''^ le začasno, se J9 v Istu 1969. torej letos, most v ce'oti po- drl. Povprašali so na krajev- no skupnost Cirkulane. če lahko most popravijo iz sred- stev, ki so namenjena v te namene, torej iz sredstev, ki jih mora v gotovini letno plačati vsak občan. Ob ce- sti teče potok, ki seka to stransko cesto. Potok je za- sipan tako, da teče voda kar po travniku, da ne govori- mo kakšno je stanje po ce- sti. Ljudje nimajo kje ho- diti, hodijo po travnikih, ker se pač morajo izogniti v-di. Cez potok, kjer je stal most. pa skačejo. Zanima nas sa- mo to: kje je denar, ki je bil pripravljen za ta most? Pred petimi leti je bil na vozen potrebni material za ta most. Torej, gramoz Ln cement sta bila prodana. Vprašanje je samo. kje je denar Ker je vedno večje govorjenje, da si je nekdo denar vtaknil v žep. je na eni izmed sei kra- jevne skupnosti o tem vpra- šal nek član skupnost^ ven- dar konkretnega odgovora ni dobil. Mslm. da občinska skupšč na zato poobla.ščene ljudi ki bi prekontrolirali delo krajevne skupnosti Dne 3 dec-embra 1969, to- rej pred dnevi, so prišli vo- jaki, ia bi delno pomagali pri dt'u To delo bi vojsko o;>rav;-a brezpiačtio Tod.:i takrat materiala n\ bilo pri- pravljenega, kljub temu, da so javili delo naprej. Voj- ska je začela kopati jarek, in šele drugi dan so začeli nekaj ukrepati. Materiala ni bilo. Vojska je torej zbeto- nirala steno, čez pa so dali debelejši desiki. Tako torej lahko danes skačemo čez ja- rek. Nekaj tu vsekakor ni v redu. Prizadeti občani tega območ- ja. Kaj so encimi? Encimi ali fermenti so molekularne beljakovine, ki nastanejo v rastlinah in ži- valih. V živih organizmih so encimi pomembni pri pre- snovi netopnih hranljivih snovi. Ze z neznatnimi ko- ličinami encimov nastopa razgradnja hranivih snovi npr., ogljikovih hidratov (škrobov), beljakovin m ma- ščob v vodotopne produ'kte. Učinek raznih encimov je ze- lo specifičen. Ena vrsta e(n- cimov povzroča na primer samo razgradnjo beljako\fin (proteaze). druga škrobov (amilazo). tretja ma.ščob (li- paze). Največji učinek enci- mov t. j. največja aktivnost pa je omejena na določeno temperaturno območje in stopnjo kislosti ter prisot- nos-t akvivatorjev (določenih soli), ki sproščajo ra?:^rad- ne procese ali pa g^ celo popolnoma zaustavijo (en- cimski strupi). STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 18. decembra Zbor mladih pri Treh kraljih v petek, soboto in nedeljo so se pri Treh kraljih na Pohorju zbrali predstavniki vseh mladinskih aktivov iz slovenskobistriške občine. Seminar je pripravil občin- ski komite ZMS, prirejen pa bil z namenom, da bi se člani vodstev aktivov pobliže seznanili z vsemi občinskimi problemi. Predavatelji so mladincem predavali o političnih dogod- kih doma in po svetu, o de- lu občinske skupščine in o stanju gO'Spod,arstva. Poseb- no temo so namenili delu, nalogam in vlogi družbeno- političnih organizacij s po- udarkom za čimvečje vklju- čevanje mladih. Ker so v večini aktivov ravno v tem času menjali člane vodstev, so pripravili tudi predavanje o finančno- administrativnem vodenju aktivov ZM. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal tudi s predsedni- kom občinske konference ZM Pavletom Blažičem, ki je o- risal mmoge probleme, s ka- terimi se mladi srečujejo. S predstavniki občinskega sin- dikalnega sveta bodo v pri- hodnjih dneh razpravljaii o problemu zaposlovanja mla- dih, ki je postal še bolj ak- tualen kot je bil kdaj koli prej. Občinska konferenca ZM je doslej že pripravila po- sebno konferenco o zaposlo- vanju svojih članov, vendar se tudi po njej ni mnogo spremenilo. Največji problem predstavljajo tisti, ki so kon- čali obvezno šolanje, pa ni- majo popolne osemletke, prav zavoljo tega problema pa bodo sklicali koferenco, na kateri bodo s predstavni- ki drugih organizacij posku- sili najti najbolj primerno rešitev. Možnosti pa je malo tudi za tiste, ki so končali šola- nje. Vsi se ne podajo v Ma- ribor, v bistriški občini pa za nadaljnje šolanje skrbi le industrijska šola. ki pa tudi ne zmore vsega. Z delovnimi organizacija- mi se bodo dogovorili, da bi se mladi šolali v okviru le- teh. dober primer pa lahko vidimo pri lesnem podjetju EMMI. kjer so dobro poskr- beli za dopolnilno šolanje. Zares so mučni primeri, ko mladinci, pogostokrat pa tu- di njihovi starši, iščejo po- moč pri občinskem komite- ju. V takih primerih gre naj- večkrat za tiste, ki so kon- čal: šolanje v trgovski stro- ki, po izučitvi pa ostanejo praznih rok. Da pa je teža- va še večja, ostanejo brez dela ponavadi tisti, ki nima- jo nobene druge možnosti za preživljanje, v trgovinah pa ostajajo tisti, ki imajo »znan- ce«. Nekaj največjih proble- mov bodo poizkušali rešiti še do konca letošnjega leta. Rudarski šolski center iz Velenja je namreč poslal razpis za neomejeno število mladih fantov, ki so izpolni- li sedemnajsto leto. Za pri- učitev pa morajo imeti vsaj šest razredov osnovne šole. Iz c^bčine je nekaj fantov odšlo na šolanje že lani in reči moramo, da so se dobro znašli. Tisti, ki se bodo od- ločili za rudarski poklic, bo- do imeli šolanje in prehrano brezplačno, še posebej pa bodo stimulirani za uspehe in prizadevanja pri delu. Po končanem šolanju se lahko zaposlijo pri rudniku lignita v Velenju, najbolj prizadev- nim pa omogočijo tudi na- daljnje šolanje. Priložnost je vsekakor le- pa, za mnoge pa tudi edini izhod iz težavnega položaja. DU Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil v Ormožu Avto-moto društvo Ormož in komisija za promet in var- nost pri skupščini občine Or- mož, sta pred nedavnim kon- čala 10-urni ,tečaj prve po- moči za voznike motornih vo- zil. Tečaja se je udeležilo 14 voznikov motornih vozil, ki so si pridobili potrebno teo- retično in praktično znanje. Tečaj je vodila Anica Gcč, medicinska sestra iz Ormoža. Upoštevajoč vedno večji porast prometa na naših ce- stah in s tem seveda tudi po- rast prometnih nesreč, je nujno, da bi moral vsak ude- leženec v prometu vedeti vsaj najnujnejše o prvi po- moči, ki jo lahko nudi po- nesrečencu v prometu. To- vrstni tečaji so seveda prvi koraki k temu. J. S. Izšla je druga številka »Pikapolonice« V posebni osnovni šoli Siov. Bistrica že dalj časa uspešno deluje literarni kro- žek pod vodstvom mentori- ce Vide Lipovnik. Delo krož- ka lahko redno spremljajo tako njihovi starši kot tudi ostali občani, kar jim omo- goča PIKAPOLONICA, stal- no glasilo pionirskega odre- da in mladincev posebne osnovne šole. To je ena redkih podobnih šol v Sloveniji, ki se lahko ponaša z lastnim glasilom. Izdajajo ga ob vseh po- membnejših praznikih, ki jim je glasilo tudi posvečeno. Učenci so glasilo tudi slikov- no bogato opremili. Prav v teh dneh je izšla že druga letošnja številika. Viktor Horvat ansambel viluape™ča je gostoval v ptuju in v ormožu Ansambel Vilija Petriča s pev- cema Majdo Renko in Milanom Golobom je eden izmed naših številnih ansamblov narodno zabavne glasbe, ki so uspeli po- sneti tudi nekaj plošč. Po uspeli turneji v Avstriji, Švici in Nemčiji so se minulo nedeljo ustavili tudi v Ptuju in v Ormožu, V ptujski kino dvo- rani so se nam predstavili ob 15. uri popoldne. Ljubitelji do- mačih viž, bila jih je skoraj pol- na dvorana, so bili v začetku nekoliko razočarani, ko je član njihovega ansambla vprašal pu- bliko, če lahko izvajajo pro- gram tudi brez kitarista, ki ga kratkomalo ni bilo od nikoder. Manj zahtevna glasbena ušesa kitarista niso preveč pogrešala, vrzel pa je zamašil tudi humo- rist, ki nam je od časa do časa povedal tudi kakšen že precej stari vlc, ki Ima, kot pravimo, že precej dolgo brado. Kljub te- mu pa aplavzi niso Izostali, za- služila sta si jih predvsem pev- ca, ki ju lahko skupaj z ansam- blom večkrat slišimo po radiu. Sicer pa je bilo nedeljsko po- poldne, ki smo ga preživeli z ansamblom Vilija Petriča, kar prijetno. j. s. Na Keblju vendarle nadaljujejo s poukom Pred zaključkom redakcije današnje številke Tednika smo izvedeli, da na Keblju nadaljujejo s poukom, čeprav so starši »zagrozili«, da otrok zaradi dotrajanosti šolskega poslopja, ne bodo več poši- ljali v šolo. Kebeljska šola je oddelek osnovne šole Pohorskega ba- taljona v Oplotnici, minuli teden pa so prenehali s pou- kom predvsem zaradi gripe. Pozanimali smo se tudi pri predsedniku skupščine obči- ne Slovenska Bistrica Miru Kolenku. kaj bodo storili, da bi problem vsaj za silo re- šili. V prihodnjih dneh bo posebna komisija skupno z domačimi poskušala najti najboljšo rešitev. Pregledali bodo tudi možnost, kako bi strope v šoli podprli in tako omogočili varen pouk. -d »NAŠI trije angeli« TUDI v SLOVENSKI BISTRICI Po dolgem sušnem obdob- ju so imeli Bistričani in oko- ličani minulo soboto spet pri- ložnost ogleda predstav SNG iz Maribora. To pot sc se ma- riborski gledališčniki pred- stavili z »Našimi tremi arge- 11« in z zadovoljstvom jah<>: napišemo, da je bila predsta- va dobro obiskana. Do gosto- vanja je prišlo potem. &a 'J DPD Svoboda pripravilo pn- gram celotnega dela, vanj so vključili tudi nekaj pred- stav poklicnih ustvarjalcev Bistričani si podobnih prir--- ditev prav gotovo žele, saj vs: nimajo možn^^sti rednega obi- skovanja gledališča v Mari- boru. Čeprav so nekateri '-■'>;, botno predstavo pričakova': v strahu, da ne bo obiskoval- cev, 5e bila dvorana dorr.s kulture polna. Razveseljiv'^ je tudi, da je bilo med S'-''' dale: več mladih, ki so za?-^' tovo občutili praznino v kul- turnem življenju. Sobotne obiskovalce je P"' novno najbolj navdušil nold Tovornik z odlično kre- acijo zapornika. Uporno l^l^' ko, da bo dvorana Doma ku-' ture v letošnji sezoni še kda tako polna in da Bistrica" ne bodo ostajali prikrajj^a" za umetniška doživetja. •41 Lavoslav Gregorec (1839-1924) čeprav so starši Lavoslava Gregorčca imeli posestvo pri Rupertu v Slovenskih goricah, se je on v resnici rodil 17. de- cembra 1839 pri domačem vi- nogradu v današnjem Desternl- ku. Oče mu je dal nemško Ime Leopold, ki pa si ga je poznejši slovenski poslanec in politik spremenil v Lavoslava. Majhen deček, sošdcl so ga zbadali s komarjem, je hodil najprej v ptujsko osnovno šolo, nato pa v mariborsko gimnazijo. Kot velika večina takratnih pode- želskih otrok se je odločil za duhovni stan. V nemško usmer- jeni mariborski gimnaziji je do- bil vzdevek »ein panslavlsti- scher politischer Rabulist« — vseslovanski politični zvijačnik. Kot duhovnik je služboval v Zrečah pri Konjicah, v Maren- bergu ter v domači fari pri Ru- pertu v Slovenskih goricah. Kot doktor bogoslovja je bil nekaj časa profesor v mariborskem bogoslovju, nato župnik, dokler ga niso leta 1885 nasilno pre- stavili v Novo cerkev pri Ce- lju. Njegovo delovanje je bilo namreč popolnoma posvečeno narodnopolitičnemu delu. 15 let je urejal Slovenskega gospodar- ja, mariborski časopis. In je mo- ral zaradi protinemškega delo- vanja hoditi tedensko na zago- vore, plačevati denarne kazni in bil je celo 42 dni zaprt, kar je v tem času za duhovnika nekaj nepojmljivega. Ko je leta 1882 obiskal Maribor cesar Franc Jo- žef, je Gregorec privabil v me- sto ogromno podeželskega pre- bivalstva, ki je s .svojimi »ži- vlo« prevpllo nemški »hoch«. Še bolj pa je bil cesar užaljen, ko mu je nemškutarski škof Stepischnegg, glavni Gregore- čev nasprotnik, tožil slovenske duhovnike, češ da so narodni hujskači. Ko pa ga ti niso ho- teli pozdraviti s »hoch«, je ce- sar baje naročil mariborskemu deželnemu namestniku Kiibe- ku: »Slovence le tlačite!« Kot je s te dogodbice videti, se ni ustrašil nobene oblasti. Še po prestavitvi v Novo cerkev se je zanimal za ožjo domovino, saj je bil 15 let poslanec v vo- lilnem okraju Ljutomer — Or- mož — Šmarje. V zvezi s tem je napisal poleg verskih mollt- venikov tudi dve brošuri, od katerih je posebno zanimiva »Nemškutarlja na Koroškem in Štajerskem z nemškim šulverel- nom vred«. Ta objavljeni go- vor, govoril ga je 1888 v držav- nem zboru, je posebno zanimiv, zato citiram nekaj stavkov: »Nam Slovanom je nemški šulverein čisto politično dru- štvo in mislim, da je v Avstri- ji zelo nevarno. Dozdeva se nam, da je njegov namen: širiti pruski, nemško-narodni duh med avstrijskimi Nemci, utrdi- ti ga In tako pripravljati dušev- no zasedenje nemških avstrij- skih dežel.« .. . »No, in ljubi ll narod kaj višje, nego jezik svojih očetov? V materinščino zakla- da narod bogastvo svojih nazo- rov, sporočil, zgodovine, vere, življenja v narodnem jeziku di- še narodova duša, bije njegovo srce. Kdor komu jemlje njegov narodni jezik, ta se loti neumr- ljivega Imetja, katero bi imelo zmiraj prehajati od očetov k sinovom in unukom.« Urejal Je tudi v slovensken duhu pisan nemški časnik »SiiJ steierische Post«. Napadal j, Hohenwartovo vlado zaradi av. strijske politike do Slovencev j, zahteval leta 1887 na shodu i Ptuju zedinjeno Slovenijo. Da so ga Slovenci cenili, ka že tudi njegova korespondenca med drugim sta bila njegovi dobra prijatelja Anton Ašker( In Simon Gregorčič. Zadnji nit Je celo napisal ob rojstnen dnevu naslednje verze: Brate, Tvoj primorski brat Nate misli dositkrat A za tvoj godovni dan Sprejrni moj pozdrav glasan Živel Lavoslav Gregorec Narodni naš prvoborec! Sicer je Gregorčič naglasa jubilantov priimek napačno, p; vendar ta čestitka pomeni, d; je pesnik z drugega konca venlje spoštoval svojega štajer skega rojaka. Po svetovni vojni, umrl j 1924. leta, nI dosegel zaslužene ga priznanja, čeprav se je bori za zedinjenje južnih Slovanov In krivico bi mu storili, če b se ga ob 130-letnici rojstva ne spomnili. Vse preveč je pomem- ben za nastajanje naše zavednq slovenske preteklosti, da bi kar tako pozabili.* * V študijski knjižnici ni hodniku je poleg razstave del Vlada Klemenčiča tudi vitrina, posvečena Lavoslavu Gregore- cu. E. T. EDNIK — ČETRTEK, 18. decembra 1969 STRAN 9 red premiero A. Huxleya jiocondin nasmeh (»Strup«! Angleški romanopisec, e- eist in dramatik A. Huxley, p je rodil 26. julija 1894 v lodelmingu. Izhaja iz zna- lenite angleške intelektual- le družine. Sam je že v mla- osti pokazal izrazit intelek- ualizem, ki ga je s skrbno jobrazbo v Etonu. Baliol- lolegeu in Oxfordu še stop- ijeval. 'Svojo pisateljsko pot je za- iel kot novinar v uredništvu »Atenauema«, ki jo je nada- jeval kot gledališki kritik ,Westminster Gazette«. Zelo veliko je potoval po Evropi in Ameriki. Bil je izredno plodovit pisatelj, saj je do svojih 60 let napisal skoraj 30 knjig. Kot pisatelj se je Huxley zelo zgodaj odrekel raznim konvencionalnim for- nalnim zakonom. V tem pre- iranju ustaljenih form kaže le samo mnogo drznosti, am- lak tudi precej literarnega lovatorstva. Ze v prvih nove- ah in dramah se kaže b'e- ičeča konverzacija. Ki se pre- le med najraznovrstnejš'm: judmi o naj raznovrstne j- lili predmetih. Kasnejša dela [ažejo jasno konstruirano arhitekturo in izrazit čut za ormo. Po svoji osnovni u- imerjenosti je A. Huxley sa- irik nekje na sredi med du- lovitim dovtipom in grenko latiro. Z ostrino je Huxley ilikal moralni razkroj an- [leške visoke družbe, ven- iav je iz vseh njegovih del ifel nek humanizem. Huxley slovi po tem, da se 3giblje ustaljenih form in se rad oklepa naglih obratov. Iti kot z lučjo tik pred kon- cem razsvetlijo in razjasnijo fso zgodbo. Tudi v Giocondinem na- mehu (strupu) pride prizna- nje in za priznanjem Hut- nova rešitev šele v zadnjih stavkih. Čeprav se razplet iripravlja skozi vse delo in tdor bi pozorno prisluhnil di- ilogu med Janet in Hutto- lom v začetku prvega deja- ija, bi moral v Janetinem. ilcoro trmog^.^vem vztrajanju '5a tem: razgovora, ki se ple • •le o tem. da bi se morala b'-l- Emily umakniti iz življe- ■nia. bi lahko odkril zločine^,, ,ie preden se je zgodil zločin, i Znači'no za Huxleyev dra- maturški čut je.'da Janetli:^ 'Vztrajnost v odklanjanju ;inožr,oEti samomora, k: sle- '^i ;z njenega sovraštva di '^uttona. pokoplje na ko icu ijo samo. V delu je glavn ■> *'^žlšče dramatične borbe med ' ^r. Libbardom in Janet. se- 'Veda čisto po ^uxleyev3ko ■ premaknjeno na nekakšno •asovno tekmo, ali bo dr. ■'•ibbardu uspelo pravoča,- 'O ' l^fisiliti Janet k priznanju ln '' tem rešiti Huttong. Velika vrednost drame je '. J bleščečih dialogih, dialogih. i '^i tečejo mestoma o prav i ''saieh pa ni izostal. Naš komandant in starešine so za naše želje na- šli veliko razumevanje. Z Bistričani smo se že nekaj- krat pomerili in reči mo- ram, da nam »gre« kar do- bro. Kar naenkrat imamo veliko skupnih interesov. V vrsti bistriškega Partizana so sami mladi in neizkušeni igralci. Kmalu bodo pričeli tekmovati v zimski ligi in če bo šlo vse po sreči, bomo pri- pravili kombinirano moštvo, ki bo trd nasprotnik renomi- ranlm ekipam. Oboji pa bodo imeli veliko koristi. Pa ne m-slite, da igramo samo ko- šarko. Govorim o prostem ča- su, seveda. V okviru vojaške univerze pripravimo enkrat mesečno najrazličnejša predavanja, od atomistlke pa do glasbe. Reči moram, da z njimi lepo uspevamo. V uniformah se najdemo pač ljudje najraz- ličnejših poklicev in prav za- nimivo je, ko seznanjamo drug drugega o svojem po- dročju .. « Svetozar Kačanskl. pred- metni učitelj iz Srbobrana pri Novem Sadu, (še 244 dni). »Vživeti se v novo okolje, zame ni velik oroblem. V šo- li imam pač opravka z učen- ci, ki jih učim likovne vzgo- je. Malce se je sedaj res spremenilo, toda učence sem zamenjal z dobrimi tovariši in čas hitro mineva. Vsakdo prinese s sabo vsaj nekaj že- lja in ambicij. Seveda sem se tudi tu odločil za svojo »stro- ko«. V kasarni imamo skupi- no likovnikov in vsak izmed nas poskuša drugače upodo- biti doganjanja. ki jih zazna- va. V Sloven-sko Bistrico sem prišel v času, ki umetniku daje skoraj največ. Hitro sem se navdušil nad pokrajino, ki nudi vse prelesti. V naši skupini je nekaj takih, ki so se z risanjem ukvarjali že prej, nekatere pa smo v svo- jo sredo pritegnili mi. Kaj hitro smo našli povezavo z domačini, ki so prijazni, naj- bolj pa sodelujemo z mladi- mi. Načrtov je veliko in po- trudili se bomo. da bodo iz- peljani. V začetku smo imeli težave s priborom, no pa se počasi le izboljšuje. Obljubili so nam. da bomo dobili vse, kar je potrebno za naše delo. Potem bo veliko lažje... Ne bi preveč poudarjal, da smo »udarna« sila, kadar je potrebno pripraviti lepake in najrazličnejše dekoracije. Takrat topove zamenjamo za čopiče in barve. V načrtu imamo predstavo v domu JLA. na kateri bi Bistrlča- nom prikazali sadove našega dela. radi bi jim pokazali, ka- ko smo videli njihovo (se- daj tudi naše) mesto. Seveda pa ne smem poza- biti tudi na orkester, ki so ga sestavili naši fantje in je že nekajkrat zabaval goste na plesih v domu JLA. Ve- liko stvari počnemo v pro- stem času, pa naj o njih spre- govorijo še dragi... « Rakib Rameti, poljedelec iz Rašče pri Skopju, (med vo- jaki je preživel »šele« 105 dni. »Poseben dogodek zame je predstavljalo potovanje na sever domovine. Prej nisem imel priložnosti. sedaj pa bom z zadovoljstvom lahko dejal, da sem videl in pre- potoval vso našo zemljo. Ob prihodu je bil največji pro- blem jezik. Počasi gre na bo- lje in upam. da se bom do odhoda še veliko naučil. Večino prostega časa pre- živim ob poslušanju narodne glasbe, ob zvokih s plošč tu- di pogostokrat zapojem. Naj- bolj pa bom zadovoljen ta- krat, ko bom lahko zapel pred večjim številom tovari- šev. Prijetno sem bil tudi presenečen, ko sem ugotovil, da bom lahko vsaikdan sprem- ljal dogodke rodnega kraja, sai dobivamo Rllindijo, ki mi prinaša veliko veselja. Po- vedati moram nekaj pohval- nega na račun naših kuhar- jev, ki so zares pravi moj- stri svojega poklica, pa naj- si pripravljajo obroke v ka- sarni ali pa takrat, ko smo na terenskih urjenjih. Men- da ga ni med nami, ki ne bi pomislil na čas, ko se bomo poslovili. Potem bom lahko doma pripovedoval o krajih, ki bodo mnogim še vedno nedosegljivi. Prinesel jim bom košček življenja s se- verne meje. v svojih spomi- nih pa bom ohranil nepozab- na doživetja.« Siniša Smilkovič. učitelj iz Donjega L.tubeša pri Ale- ksincu (še 148 dni). »Kot vsi drugi imam tudi jaz svojo »zaposlitev«. Sem vodja knjižnice in moram reči kar v začetku, da mi je to delo izredno všeč. in da ga z za- dovoljstvom opravljam V knjižnici imamo okoli 4500 knjig. Odprta je vsako po- poldne, tovariši pa jo obisku- jejo kar pog(^to. Redno za- haja v prostore kluba vsaj 150 čitalcev, žal pa veliko- krat ne morem ustreči vsem. Kljub velikemu številu knjig je povpraševanje vedno več- je. Večina najraje sega po delih domačih in tujih av- torjih leposlovja, priznati pa moram, da imamo teh knjig le premalo. Izmed pisateljev je najbolj priljubljen Emil Zola, njegovo delo Človek — zver pa najbolj brana knji- ga. Prijatelji velikokrat tu- di svetujejo, da bi nabavili več leposlovnih knjig tujih avtorjev, pa kaj, ko je želja toliko. Letno knjižnico obo- gatimo s približno 700 knji- gami io če ne bNe da bi se hvalil, moram pove- dati, da sem eden izmed ti- stih, ki ga pozna vsa kasarna. Moje delo je namreč v raz- glasni postaji, tako, da to se- ved.a ni nič kaj čudno, V za- četku sem bil malce nezaup- ljiv do dela. Okusov je veliko, ustreči pa je potrebno vsem. Nikomur pa ni vseeno, kakš- no glasbo bo poslušal prek zvočnika. Poprečni okus se je kaj hitro izoblikoval, naj- večkrat pa seveda zavrtim plošče z narodnimi melodija- mi. V arhivu je več kot 200 plošč, precej-krat pa si po- magam tudi z radijskimi va- lovi. Ob delu v razglasni po- staji vodtm še šahovsiko sek- cijo, ki združuje skoraj 50 stalnih članov. Saj pozjiate tisto storijo, da se vsak pri vojakih vsaj šah nauči igra- ti. Nekajkrat pa smo pomeri- li moči tudi s člani bistriške- ga šahovskega drioštva. Z domačini imamo dobro odnose prav v vseh zvrsteh, velika zahvala pa gre tudi na- šim starešinam, ki nam so- delovanje vedno omogoča- jo... « Takšna je torej zgodba o fantih v slvozelenkastih uni- formah. Samo pet zgodb, vendar lahko ugotovimo, ka- ko bogato je njihovo življe- nje. Fantje, ki so priskočili jna pomoč brez obotavljamja. ko je zajel plamen domačije vaščanov na Pohorju, tudi podoba tistih, ki so prvi dali košček kruha in kozarec vo- de ponesrečencem v Bosan- ski krajini in kdo ve. kje še vse. Prijateljski stisk roke je premalo, d.a bi se jim zahva- lil za vse tisto, kar dajejo naši družbi. Ob koncu zapisa pa naj se zahvalim komandantu ka- sarne tovarišu podpolkovni- ku Vladislavu Pavloviču, majorju Stojadlnu Andžel- koviču, ki sta omogočila, da bo širši krog bralcev spoznal čuvarje miru ttidi z druge strani, in seveda Dušanu, Svetozarju. Raikibu, Sini§i in Janezu, katerih pripoved sem zabeležil ob njihovem in na- šem prazniku. Reportažo pripravil: Sogovorniki: Dušan, Svetozar, Rakib, Siniša in Janez pri svojem »elementu«. Komandant vojašnice podpolkovnik Vladislav Pavlovič pri obhodu čet. Noša pisma (Nadaljevanje z 10, strani) mina. Zal, tudi to se dogaja. Dogodek si preprosto in prizadeto opisal. Se se cglsi- si! BORUT! Danes se nam predstavljaš kot pravljičar. Imenitno. O- prosti. če te vprašam, čemu si dal tvojemu pastirčku ir-.e Roba in ne po domače Fran- ček. Mirko .. . ? Kaj ti je navdihnilo to pravljico? Ali si bral Trdinove Bajke in po- vesti o Gorjancih? Upam, da sem prav uganila, kajti zdi se mi, da je bil tvoj pastirček v deveti deželi, v deželi pravljic in sanj. No, — sedaj spet tv^ja obljuba dela dolg. Liziko. Milana in Boruta prisrčno pozdravljam ALENKA STR .»iN 12 tednik — Četrtek, is. decembra Igij PRSZNANJA PTUJSKIM ŠPORTNIM DELAVCEM Ob zaključku letošnjega ju- bilejnega leta, ko slavi Ptuj svojo 1900-letnico, je občin- ska zveza za telesno kulturo Ptuj na svečani seji podelili priznanja aktivnim športnim in telesnovzgojnim delavcem za njihovo nesebično in po- žrtvovalno delo pri vzgoji mladine. Spominske plakete in pri- znanja so prejeli kot pri- znanje za vloženi trud in prostovoljno delo pripomo- gli k doseženim uspehom in pri gradnji športnih objektov v občini. Podeljene so bile zlate pla- kete za 20 in večletno delo. ki jih je prejelo 30 nagrajencev, srebrne za 15-letno delo je prejelo 25 članov; bronaste pa 16 članov. Zbrane na te] svečanosti v Narodnem domu je pozdravil predsednik ObZTK Jože Strafela, ki je v kratkem orisal razvojno pot telesne vzgoje skozi preteklo obdobje v Ptuju in njbgovi okolici. Zlate plakete so prejeli: Stevan Ečedin. Part. Ptuj; Slavo Komac, Part. Ptuj; Viktor Hodnik. SD Drava; Herbert Pirš, Partizan. Ptuj; Mi jo Drobina. Partizan. Ptuj: Edo Rudolf, šah; Ludvik So- loši. kegljanje; Herbert Zo- reč, strelstvo; Lipe Izlakar, Partizan, Ptuj; Franc Hoj- nik, strelstvo; Rajko Pava- lec. NK Drava; Jože Sotlar, NK Drava; Marjan Berlič, SD Drava; Adi Sarman, RK Drava; Anton Cuš, Partizan, Dornava; Kari Vobner, ObZTK; Jože Siker, keglja- nje; ing. Jože Operčkal, Par- tizan, Kidričevo; Herman Se- ka, strelstvo; Alojz Koželj, strelstvo; Gvido Cepin. Par- tizan. Markovci; Franc Si- monič, Partizan, Markovci; Franc Kolarič, Partizan, Markovci; Anton Kurilič, NK Aluminij; Albin Pišek, RK Drava; Janez Horvat, Partizan, Markovci; Milan Zupane, RK Drava; Janez Podkrajšek, šah; Janko Bo- hak, šah; Jože Strafela, Par- tizan, Ptuj. Srebrne plakete so prejeli: Mihajlo Mašanovič. strel- stvo; Ivan Emeršič. NK D:-a- va; Vlado Meško. strelstvo; Anton Purg, ObZTK; Franc Lončarič, NK Aluminij; Sta- ne Kanduč, ObZTK; Stane Benčič, ObZTK; Vlado Stum- berger, strelstvo; Alojz Soli- na, Partizan. Markovci; Ro- man Ladinek, Partizan, Cir- kulane; Dušan Rankovič. JLA; Maks Jabločnik, Par- tizan. Kidričevo; Ivan Voda. Judo; Konrad Kramberger, strelstvo; Štefan Skok, strel- stvo: Janko Fras, NK Drava; Ivan Ratajc, strelstvo; Šte- fan Laura, strelstvo; Ignac Rašl. strelstvo; Franc Plohi, ObZTK; Milan Rosic. RK Drava: Konrad Bezjak, Par- tizan. Markovci; Said Musič, NK Drava; Ciril Kovač. NK Drava; Andrej Gorše. Parti- zan. Kidričevo. Brona.ste plakete so prejeli: Matevž Domine, strelstvo; Ivan Rogelj, kegljanje; Ož- baid Vidovič, strelstvo; Franc Strucl, strelstvo; Ivan Soko, Partizan. Videm; Alojz- Se- gula, kegljanje; Janko Reš, strelstvo; Hedvika Kreutz ObZTK; Srečko Pavlin, strelstvo; ing. Milan Vogri- nec. strelstvo; Zvonko W-3is, judo; Jože Perko, strelstvo; Oto Mesaric, Partizan. Ptuj; Franc Kodrič. Partizan, Mar- kovci; Silva Cestnik,- Parti- zan, Cirkulane; Stanko Sko.k. Partizan. Videm. Podeljena so bila tudi pri- znanja garniziji JLA-Ptuj za uspešno sodelovanje, Občin- sl-:emu sindikalnemu svetu Ptuj za sodelovanje in širi*^- nje telesne v^.goje v delovnih kolektivih ter za organizacije d'^'avsko športnih iger in ko- lektivu Radia Ptuj za sode- lovanje pri obveščanji: ob- čanov v svojih odda'ah o športnih dogodkih v obči:;i Ptuj. S skromnim darilom je ob tej priložnosti ObZTK na- gradila najstarejšega se ak- tivnega vaditelja Scevaiia Ečcdina, roj. leta 1900 za nje- govo nesebično in požrtvo- valno dolgo':etno delo. S podelitvijo priznanj in pič.ket je ObZTK Ptuj dala i;aslužena priznanja vsem trererjem, vaditeljem, pred- njskom in funkcionaviem. ki leta in leta delajo na o d- ročju športne in telesno- vzgojne dejavnosti na osnovi popolnega amaterizma, iz ljubezni in skrbi za vz%o}0 naše mladine. anc PRMIJE i?^ U¥Mm mw:mm imrnu Največja težava pri pra- nju umetnih tkanin je prav- zaprav v tem. da pod vpli- vom toplote spreminjajo obliko. Bombažno ali lane- no blago celo pri kuhanju v lugu ne spremeni obli- ke. Volne, svile in blaga iz umetnih vlaken ne sme- mo prati v vroči vodi. kaj šele kuhati. Bombažno ali laneno blago lahko likamo pri 200 ali 220 stopinj Cel- zija, Ce pa blago iz umetnih vlaken kuhamo ali likam;) s prevročim likalnikom, ga popolnoma uničim.o. Na to ne vpliva nobeno pralno sredstvo. Tudi če peremo blago v čisti ali prevroči vo- di, mu bo to enako škodo- valo, kot če smo dodali vodi kakšno pralno sredstvo. Pri likanju s prevročim lii-:alni- kom se blago stopi. Stoplje- na snov se prilepi na likal- nik in ga težko očistimo. To- plota likalnika mora biti to- rej precej n'žja kot za bom- bažno blago. Priporočljivo ;e likati tako blago z vlažno krpo. Pri izparevanju vUige se gube hitreje zravnajo n tkanino ohranimo. Blago iz umetnih vlaken se zmečka pri vročem pranju, hkrati pa se začne tudi krči- ti. Gube. ki so nastale pri 50 stopinj Celzija, z likanjem še brez težav zgladimo, že skrčeno blago pa se ne da več raztegniti na prejšnjo velikost. Ce blago stalno peremo v prevroči vodi, po- rumeni. Razen temperature pa je važno pri pranju tudi to. da blaga ne peremo preveč stis- njenega. Ce je vode dovolj, se blago ne zmečka. Se po- sebej velja to pri pranju za- ves. Pri izpiranju blaga ne ože- mamo. Tkanino obesimo ne- ožeto, voda se odteče, in z likanjem imamo dosti manj dela ali pa likanje sploh ni potrebno. Tkanino obesimo takoj, ko je oprana. Tudi dol- go ležanje vlažnega perila ni priporočljivo, ker se zelo hi- tro suši in se gube na perilu prisušijo. Ce imamo pralni stroj, la- hko tudi v njem peremo bla- go iz umetnih vlaken. Paziti moramo le na težo. Ker je blago iz umetnih vlaken, do- sti lažje od bombažnega, ne smemo v pralni stroj, ki ope- re na primer 5 kg perila, res dati toliko perila iz umetnih vlaken. Vložimo jih le eno četrtino dopustne teže. V na- sprotnem primeru se blago preveč zmečka ali celo strga. Vsakozimska podoba ptujskih ulic: kupi snega in otežkočen promet Za kratek čas Mnoge stvari počnemo ljudje, da bi potešili nemir- ni duh. Naši bobi j i so zares raznovrstni, velikokrat pa nas obidejo prav nenavadne ideje. Namenil sem se pisati o nevsakdanjem dogodku. Precej časa je že minilo, ko mi je prišlo na uho, da ima- ta zakonca Pirnat iz Sloven- ske Bistrice ljubko opico. Sprva sem pomislil, da je to spet ena izmed šal prijate- ljev, pa sem se kaj kmalu prepričal, da je res. Napotil sein se po Partizanski cesti in nenadoma zagledal izza o- kenskega stekla tisto opico, o kateri so mi govorili. Nekajkrat sem potrkal po oknu, opica pa ni bila nič kaj navdušena nad mojim počet- jem. Z nasmejanim obrazom sem odkorakal naprej. Dolgo časa za tem pa me je prešinila misel, da bi o vsem tem kaj napisal. Obi- skal sem Pirnatove in pogo- vor se je kaj hitro razpletel. In potem sem izvedel, da je opici, ki ni bila med pogo- vorom nič kaj spoštljiva, ime Combi in da je to ime pri- nesla že s seboj. Hoteli so jo preimenovati, pa ni in ni šlo. Combi je pripotoval od daleč. Njegova domovina je južna Afrika, spada pa v rod zelenih grintarjev. In če po- mislimo, da sta Pirnatova od- štela zanjo sto tisočakov, za- bave pa je veliko, potem to ni niti tako drago. Najbolj pa me je seveda zanimalo, kako jima je sploh prišlo na mi- sel, da bi v hišo pripeljala o- pico. Seveda se za take stva- ri prej navdušijo moški, tako je bilo tudi to pot. Najbolj važno je, da imaš nekaj po- sebnega, nekaj takega, česar nimajo drugi. Pa je v začetku kazalo, da Combi ju v Slovenski Bistrici ne prija preveč. Bil je raz- posajen in celo napadalen. Za vsako stvar je potreben čas. In tudi Combi se je navadil. Ce vam povem, da je vse kar mu dajo, morda še ver- jeli ne boste. Toda sam sem videl. Ena stvar pa je le, ki je ne mara. Nikakor se noče sprijazniti in pričeti jesti svinjsko meso. Seveda to ni tako hudo. Ko sem se pogo- varjal s Pirnatovima. nika- kor ni hotel razumeti, da gre za ekskluzivno reportažo da bi se moral temu prittie no tudi obnašati. Pa le j vedno tako razposajen if( želim povedati. Včasih jeca lo priden in takrat se imerit no ljubkuje. No. še nekajkra sva si »skočila v lase«, sebno rad pa bi se razumi z njim takrat, ko sem hoti narediti nekaj posnetkov.Z sodelovanje ni hotel pokaza' zanimanja, zato pa je veV\ bolj pridno pospravljal ke! se, ki jih je jemal kot za ši lo. Bolj se je moj obisk bi žal h koncu, bolj sem bil pre pričan, da je Combi počel vi to le zaradi tega, ker ga o prihodu nisem pogostil vsj z eno banano. In priznati mo rate, da se je upravičenoi zil. 1 Pirnatova sta že dolga let ljubitelja živali. Ob C^imbiji imata tudi psičko Rino, predstavlja pravega boj neg tovariša, kadar je treba v hi šo uvesti nered. Med Combi jem in Rino se razpletajo pra ve ljubezenske romana kljub temu pa je Combi tr den v svojih sklepih. Kada ima kakšno stvar v roki. j največji sko^puh, ki si ga mo rete zamisliti. Vsakdo pa ima svoje stvari najraje. Ob slovesu mi je Combi : lepo »salutiral« in zdelo i< mi je, da je hotel še nelca, povedati povrhu. i Tistim pa, ki ste se ob \m pisanju navdušili nad sorod, nim rodom, povem, da \» ste potrebovali veliko želez- nih živcev, če nameravate < svoj dom sprejeti novega čla^ na. Zabave prav gotovo ni bi primanjkovalo in vredd je premisliti... dtjjj Combi v varnem objemu TP ZARJA TUDI NA OBMOČJU OBČINE LUDBREG Trgovsko podjetje »Zarja« Ormoža si je v začetku tegi meseca z otvoritvijo nove prJ' dajalne v Petru utrlo pot tuJ v občino Ludbreg na Hrvat skem. To je že četrta občina,' kateri širi Zarja svojo trgovski mrežo. V začetku prihodnje? leta nameravajo v tej obcip odpreti še najmanj pet novil prodajaln. Analiza, ki jo je iz delalo vodstvo podjetja, je nan| reč pokazala, da je to obnioci za razvoj trgovske dejavnosi razmeroma zanimivo, še pos^ bej zaradi ugodne kupne m"^* prebivalstva, ki se bavi pretez no s proizvodnjo semenske^ blaga v kooperaciji. S tem se je radius trgovsk mreže trgovskega podjetja ZjfJ povečal celo prek 50km od O' moža, kar sicer povzroča katere komunikativne tez«^'' vendar pa te niso takšne nJf^ ve, da 2arjlna ekspanzija n« ^ bila uspešna tudi v bodoče. ]• • V poslovalnicah trgovskega podjetja IZBIRA, Ptuj, Zarj3< Srbski trg 8, Mavrica, Lackova 3 in Perilo, Krempljeva 4, velika izbira moških srajc, kravat in ženskega perib' iDNIK — Četrtek, is. decembra 1969 STRAN 13 ioč, ki veliko pomeni in mnogo pove i¥alidsl(i voziček za iktorja Guština Viktorjeve zgodbe, ki smo srn jo posredovali v eni iz- ed naših zadnjih številk jdnika, prav gotovo še ni- e pozabili. Takrat smo se rečali z njim v borni hišici, jer je namesto poda nabita ovica in kjer so stene ob- ižene s koruznico. da ne bi ilil mraz v revščino ... Njegova zgodba, ki sem [am jo takrat napisal, je na- tela na velik odmev in tu- humano razumevanje. Ze lekaj dni zatem smo prejeli pnj tranzistor in 10.000 S d;n. p tem smo že obširno po- pčali.) V prvih dneh decem- Fa pa je dobil Viktor po- ludbo tudi za invalidski vo- •ček, ki ga je zanj daroval ario Krstulovič iz Splita, . Žrtve fašizma 78. In kako so zvedeli za Vik- arja tudi Splitčani? Marija ajenk iz Gregorčičevega revoreda 7, v Ptuju je pre- rala Viktor j evo trnjevo ladost v našem listu. Iz 'ednika je izrezala stran, na ateri je bila objavljena nje- )va zgodba in jo poslala ilu- riranemu tedniku »Arena« •s prošnjo, da priobčijo iz- ■k iz naše zgodbe ter Vik- "■jevo sliko. Njena želja in fošnja je bila uslišana. V ^reni«. ki je izšla 5. decem- 'a smo lahko poleg sestavka Viktorjeve fotografije ečitali tudi pismo Maria Tstuloviča, ki je ponudil 'oj invalidski voziček neko- K ki ga je potreben. Kot |še v svojem pismu, ima tu- 'on paralizlrane noge, ven- 'r.ga je poleg nesreče dole- ■'a tudi sreča in je invalid- |i Voziček zamenjal z avtom. Torej prošnja, ki jo je na- |Sala v Viktorjevem imenu Idrija Pajenk in ponudba, ■]o je poslal Mario Krstu- ^ič. sta se srečali in Viktor ."štjn iz Starega grada pri ^^kolah bo v bližnjih dneh ^^jel invalidski voziček. Za- lepo novoletno darilo, še posebej zato, ker sta se ob- darovala dva invalida. V četrtek popoldne sem o- biskal Marijo Pajenk, ki de- la v ptujski bolnišnici na nje- nem stanovanju v Gregorči- čevem drevoredu. Zmotil sem jo pri pospravljanju stano- vanja in kuhanju kosnla. Pri delu ji je pomagala tudi ma- la in navihana hčerka So- nja, ki mi je takoj ob prihodu pokazala nove smuči, ki sta ji jih dan poprej kupila mami- ca in očka. Marija mi je za- čela pripovedovati: — »Z možem redno kupu- jeva in seveda tudi berema najrazličnejše časnike in re- vije. Ko sem v Tedniku pre- brala Viktorjevo usodo, ki ga je priklenila na posteljo, sem to zgodbo s sliko vred brez pomisleka poslala »Areni«, ki ima stalno solidarne akcije. Kot vidite, sem uspela, in te- ga sem zelo vesela. Možu sem povedala šele takrat, ko je bilo pismo že objavljeno v Areni. Tudi on je bi! vesel.« V času najinega pogovora se je vrnil domov tudi mož Vili, ki je zaposlen v ptujski pekarni. Ze ob prvem sreča- nju z njima sem dobil vtis, da sta Marija in Vilko sreč- na mladoporočenca. To sta mi potrdila tudi sama. »Kako sva se spoznala?« je smeje ponovila Marija. »Ve- ste, jaz sem .medžimurska Slovenka'. Z Vili jem sva se spoznala v vlaku na relaciji Cakovec — Maclnec. On se je peljal od vojakov na do- pust, jaz pa sem se takrat še vozila v šolo. Bil je vojak in jaz dijakinja. Srečala sva se s pogledi... Uniforma me ni motila. To je bilo leta 1963. Začela se je pisem.ska ljube- zen in leta 1965 sva se poro- čila. In d-enes sva srečna .. .« Ta zadnji stavek sta mi po- trdila oba hkrati. Ko sem zapuščal njuno pri- jetno družinsko toplino, me je mala Scnjica povlekla za rokav in mi dejala: »Stliček, se glema smučat?« Seveda za smučanje ni bilo časa. ven- dar pa sem se ob odhodu Ma- riji v Viktorjevem imenu za- hvalil za sodelovanje pri na- ši humani akciji. Hvala tudi dobrotniku Mariju Krstulo- viču iz Splita. J. Slodnjak ilko in Marija Pajenk s hčerko Sonjo. lako sem si 1 o petdesetih letih sam- ^'r-iga življenja sem se na- veličal samote, pa sem skle- nil, da si poiščem ženo K temu mojemu sklepu je naj- več pripomoglo dejstvo, da sem v zadnjem času pogosto prebiral vabljive ženitovanj- ske ponudbe, med drugim tudi tole: »Posredniška pisarna »Lju- bezen« je že mnogim osam- ljenim ljudem pomagala, da so si spletli zakonsko gnez- deče! Nikar ne odlašajte! Oglasite .se pri nas in našli vam bomo najidealnejšega življenjskega partnerja!« Pisarna je bila v mestnem središču. Vrata mi je odprl pobič. oblečen v sinjemodro uniformo, okrašeno s svetli- kaj očimi se gumbi v obliki srca. Za pisalno mizo je se- delo elegantno dekle, ki rne je pozdravilo z zapeljivim nasmehom in me mimogrede »olajšalo« za 20 frankov. »Zdaj pa,« je zagostela, ».se potrudite v sosednjo sobo. Na notranji strani vrat visi pravilnik, po katerem te morate ravnati. Vaša bodoč- nost je odslej v vaših rokah« Zahvalil sem se in se na- potil v sosednjo sobo. Na nasprotni strani sobe je bi'o še dvoje vrat. Na enih je vi- sel napis: »Zena za vse živ- ljenje«, na drugih pa: »M';ž do groba«. Seveda sem vstopi! skozi vrata, na katerih je pisalo »Zena za vse življenje«. In spet sem se znašel pred sce- no z dvoje vrat. -Na desn'h je visel napis: »Blo-.dinke« na levih pa »Crnolaske«. Priznati moram, da so mi blondinke že od nekdaj bolj ugajale. Zato sem vstopil skozi desna vrata. In glej ... Izbiranja še vedno ni bilo konec. iNa levih vratih je vi- sel napis: »Mlada očarljiva dekleta«, na desnih pa: »Iz- kušene zrele ženske in vdo- ve«. Razumeli boste, da me je kar pritegnilo na levo. Spet sem se znašel pred dvojnimi vrati. Tokrat sem lahko izbirat med »visoko, klasičnih oblik« ali med »de- beluško z manjšimi telesni- mi hibami«. Prav nič nisem okleval. Vedno sem imel smisel za harmonijo telesa. To je vse- kakor velika reč, mar ne? Toda tudi v tej sobi ni bi- lo nikogar. Nato spet dvoje vrat in dva napisa: »S številnimi sorodniki« in »Osamljene«. Želel sem si, da bi moja bodoča življenjska družica posvečala vso skrb in ljube- zen le meni. zato sem vstopil skozi vrata z napisom »O- samljene«. Spet sem se znašel pred dvojnimi vrati: »Delavne«, in take, »ki imajo rade go- spodinjske pomočnice«. Grem dalje. Zopet široka in pestra izbira. Vrata, napisi in zopet vrata. »Bogata z le- pim stanovanjem«, in »Rev- na, kot cerkvena miš«. Mislim, da mi ni treba po- sebej povedati za katera vra- ta sem se odločil, in lažnivi ste. če boste rekli, da bi se vi drugače. Vstopil sem in se znašel . .. Lahko ugibate pa ne boste uganili! ... na ulici! Lepi deček v sinjemodri uniformi z bleščečimi gum- bi v obliki srca mi je molče izročil vijoličasto kuverto. V njej je bilo zrcalce s krat- kim posvetilom: »Preden postavite take po- goje za svojo bodočo ženo, bodite tako pošteni, pa se te- meljito oglejte v zrcalu, ki vam ga prilagamo!« Torej lep nauk, mar ne? . ..... -..-.....J_________-si. Osnovna orgonizacifa RK Gorlšnica Pomoč Banjaiuki v široko akcijo zbiranja pomoči za prizadete ob po- tresu v Banjaiuki in okolici, se je vključila tudi osnrvna organizacija Rdečega križa Gorlšnica. V ta namen je b'- la sklicana seja upravnega odbora osnovne organ-zacL-e RK, kjer so se pogovorili o izvedbi nabiralne akcija in razdelili med odbornike na- biralne pole. Akcijo je s priporočilom v cerkvi :n ma- terialno podprla tudi doma- ča duhovščina. V vseh trinajstih vaseh, ki so vključene v krajevno skupnost oziroma v o/snovno organizacijo RK Gorlšnica in pododbor Dornava je do- segla akcija več ali manj ze- lo dober uspeh. Vašč-jni ne- katerih vasi so pokazali do akcije izredno razum.evanie. kar pa je tudi zasluga od- bornikov RK, ki so v posa- meznih vaseh obiskali vse družine. Med najzaslužnejše odbor- nike in vaščane. ki so pra- vilno razumeli humanost ak- cije lahko prištejemo: Jai>e- za Ivanuša iz Formina, ki je zbral prek 3S.C00 S din, Mar- jeto Bratušek iz IVIuretinc, ki ji zbrala prek 36.000 S din, Franca Naska iz Gorišnice. — 35.000 S din, Marijo Petek iz Dornave — 27.000 S din, ter Jurija Cvitaniča in Te- rezijo Reberc iz Zamušanov. ki sta zbrala prek 28.000 S din. Pohvalo zaslužijo (udi vsi drugi odborniki in ob- čani, saj je bilo zbrano skup- no na območju krajevne or- ganizacije RK GorJšnica prek 244.000 S din. Akcija bi bila prav gotovo še bolj uspešno, če bi odbor- niki obiskali vse domačije, in če se med občani ne bi našli posamezniki, kot je bil primer v Dornavi, kjer je delavec tamkajšnje proda- jalne trgovskega podjetja iz Ptuja dejal, da je zbiranje pomoči za Banjaluko — ena sama velika »cigani j a«. (Za- res škoda, da so med nami tudi takšni ljudje.) Ne vem, kako bi ta občan mislil ta- krat, če bi nekega dne ostal tudi sam brez strehe nad glavo in bi moral v hudi zi- mi prenočevati pod šotorom, kot je to primer v Banjaiu- ki? Franc Nasko, predsednik osnovne organizacije RK Go- rlšnica. me je prosil, da se vam v našem listu v Im.enu njihove organizacije naj- iskreneje zahvalimo za nese- bično pomoč. Vsem, ki ste karkoli prispevali — hvala! J, S. kaj bo z žago V cirkulanah? Martin Žuran, odbornik iz Cirkulan, je na minuli seji ob- činske skupščine vprašal, kdo ima pravico uporabe na delu zemljišča, kjer so temelji za- družnega doma, predvsem pa ga je zanimal odgovor (in prav gotovo prebivalce Cirkulan), ali so kaki izgledi za modernizaci- jo žage v Cirkulanah. Obrat za kooperacijo »Jože Lacko« jo namerava ukiniti. Voziti les na ptujsko žago pa zahteva veliko dodatnih stroškov. Prebivalci Cirkulan bi radi našli možnost, kako žago preurediti in jo uspo- sobiti v rentabilen obrat. Na seji je glede žage odgo- voril odbornik inž. MIlan Ko- ren, direktor obrata za koope- racijo »Jože Lacko«. Med dru- gim je dejal, da žaga v seda- njem stanju ne bo mogla več obstojati. Kvaliteta rezanega le- sa je slaba. Žaga že drugo leto posluje z Izgubo. Glede na to, da jo kmetovalci potrebujejo, je predlagal, da bi jo predali krajevni skupnosti ali pa jo re- novlrali. Za poslednje je po- trebnih več finančnih sredstev. ZR STHAIJ 14 TEDNIK — ČETRTEK, 18. decembra 19G9 Potrebno je, da prav vsi sc.^r- ši vedo za pravila, kako naj svojega otroka, zlasti najmlaj- šega, obvarujejo prehladov in zmanjšujejo njihove posledice. Pravilno negovan in dobro hranjen otrok je mnogo odpor- nejši proti boleznim vseh vrst in torej tudi proti influenci, na- hodu in prehladom vseh vrst. Ce so se le-ti že pojavili, potem so pri otrocih, ki so bili dotlej zdravi, čvrsti, negovani in do- bro hranjeni, bolezni na videz sicer hrupnejše kot pri boleh- nem, slabotnen^, zanemarjenem in slabo hranjenem otroku, to je z vročino, z resnimi splošni- mi znamenji, vendar pa so manj nevarne in se ponavadi končajo s popolnim ozdravljenjem ter prej. Utrjen otrok povsem druga- če prenese sleherno bolezen, zlasti pa prehlade vseh vrst. Zato je nujno, da otroka zmer- no, starosti primerno in sodob- no utrjujemo, in to le, ko je za to čas. Utrjujemo ga poleti in v zgodnji jeseni z bivanjem na dobrem zraku, s kopanjem na prostem, s spanjem pri odprtem oknu, z gibanjem na prostem in s hojo. Tudi kadar je nevar- nost za nastanek in razvoj zim- skih bolezni, moramo otroka zmerno utrjevati zlasti s tem, da ga redno nosimo ali vozimo na zrak. Starejšega otroka utr- jujemo njemu primerno. Pravilno oblečen otrok je manj v nevarnosti, kar se tiče raznih prehladov in njihovih posledic kot pa njihov nespa- metno oblečen sotrpin. Napač- no je mišljenje, da mora biti najmlajši zadelan, da vse gori, če gre na zrak. Prav tako je napačno, če je preveč odkrit, le v tankih oblačilih, da je ves posinjel In otopel, marogast in zabuhel od mraza, češ, saj je utrjen. Ni potrebno, da vedno poslu- šamo vse nasvete babic in tet in da zaradi vsakega oblačka in piša ostajamo z otrokom doma, prav tako tudi ne, da trma- sto silimo z glavo skozi zid in kljubujemo vsakemu, še tako neprimernemu vremenu. Dobro nastanjen otrok Ima več moči v boju s prehladi in njihovimi posledicami. Kaj po- meni za našega -najmlajšega do- bro, dovolj prostorno, suho in sončno stanovanje. Zato je dolž- nost staršev, da storijo vse In zboljšujejo stanovanjske razme- re, kolikor le morejo. Otroku gre prostor ob svetlem oknu, v topli in prezračeni sobi. V času prehladov otrok ne sodi med gruče bolnih odraslih, Se manj pa med prehlajene otro- ke. To je važno pravilo In ga moramo zares upoštevati. V vsakem primeru moramo biti tem pazljivejši, čim ml.ijši je otrok. Ce pa otrok pri tem kašlja, sunkovito diha, hrope, ječi, $e prijemlje okrog ušes, bruha In ima pogosto sluzasto blato, je sprva le malo. kasneje je precej bolan. Mora ga vide- ti zdravnik. Ce zdravnika ne pokličemo domov, otroka do- bro zavijmo in ga nesimo k njemu na posvet. Povsem na- pačno je mišljenje, da mrzel zrak škoduje otroku, če je pri- merno zavit in oblečen. Na- sprotno, koristi mu in pogo- stokrat ga uporabljamo za zdra- vilo zlasti pri hudih boleznih dihal. Influcnca, gripa ter razni pre- hladi in njihove najrazličnejše oblike so torej zelo resna stvar pri našem otroku. Vendar v lažjih primerih in v začetku bo- lezni redkokdaj poiščemo zdrav- nika ali peljemo otroka na pre- gled zaradi nahoda ali rahlega kašlja, češ, kaj bi za vsako ma- lenkost nadlegovali zdravnika. Zdravniku pa jc ljubo, če je bo- lezen šele na začetku, ne pa za- nemarjena, ker je otroku laže pomagati in je tudi uspeh bolj- šl. Če bi vsaka mati In oče rav- nala po teh temeljnih pravilih, bi bilo mnogo manj nevšečnih prehladov in primerov bolezni, ki smo jih našteli — zlasti v mrzlih zimskih mesecih. Pred-r . iisiinetika m ženske pri Bolj kot žens-ke v drugih poklicih, so ročne delavke za- radi svojega dela izpostav- ljene prahu, umazanij:, od- padkom, opilkom ali celo ke- mikalijam, s katerimi delajo. Njih prva in najvažnejša na- loga je, da si znajo po de.u pravilno in temeljito očistit; telo. Ostanki snovi, s katero delajo in ki bi jih pozabile ali iz lenobe ne izmile ?li drugače ne posnele iz kože, z las pa tudi z obleke, kaže- jo zanemarjenost in neprave pojme o lepoti, razen tega pa so lahko zelo nevarni in zdravju škodljivi. Ako osta- nejo redno na koži, v laseh ali drugje na telesu, dražijo kožo, ki postane nanje pre- občutljiva. Posledice so razni lišaji, srbeči izpuščaji in lah- ko celo huda vnetja kože Pravilno je, da se vsaka de- lavka po končanem delu o- prha. Topla prha in milo b >- sta očistila kožo. obenem pa bosta tudi osvežila njeno u- trujeno telo. Kadar ni prh na razpolago, naj si delavka umije s toplo vodo vrat. prsi hrbet in obraz, posebno skrb- no pa roke do ramen. Obraz si lahko umije po- tem še s krpico, namočeno v raztopini borove kisline, al- kohola in vode. Marsikatera delavka si po delu ne more očistiti rok sa- mo z vodo in milom, ker je pač delala s snovmi, ki se v vodi in milu le slabo tope. Zato uporabljajte posebna čistila, kot so olje. nafta, pe- trolej, bencin, terpentin. klo- rovo apno itd. Vsa našteta sredstva zelo škodijo koži. Nafta in petrolej povzročata vnetja znojnic :n lojnic, ter- pentin vname kožo in jo na- pravi lišajasto. po klorovem apnu pa se roke čezmerno pote. Zato naj se vsaka de- lavka teh čistil izogiblje, ko- likor more. Ako pa si je či- stila z njim roke, mora še ta čistila posebej sprati s kože. Roke naj si temeljito očisti s toplo vodo in mazavim mi- lom, pridno pa naj rabi tu- di ščetinasto krtačko. Ob noh- tih in nekaterih kožnih gu- bah pa ostane včasih še ve- dno nekaj temneje obarva- ne kože, ki je na videz še ve- dno nesnažna. Ce si bo zdrg- nila roke še z že ožeto limo- no, bodo tudi ta temna me- sta v koži izginila, koža pa bo mehka in voljna. Kadar nima pri roki limone, naj si pomaga s kristalčki citron- ske kisline. V vlažne dlani naj si vmasira nekaj kri- stalčkov citronske kisline, roke dobro zmenca, najbolj pridno pa drgne v dlani, vsak prst posebej, da bodo pov- sem čist: vsi deli kože ob nohtu. Kristalčke lahko ku- pi v drogeriji ali v lekarni. Nujno je, da si delavka po umivanju roke dobro nama- že, ko si jih je temeljito oči- stila. Neobrisana in nenama- zana koža rada poka. poseb- no pozimi. V sveže umito kožo naj si takoj vtre malo glicerina z nekaj kapljicami limone. Zadostovalo bo za te- den dni, če bo stekleničko z 10 gr glicerina stisnila 5 kap- ljic limoninega soka. Ni nam- reč potrebno, da roke z gli- cerinom zalije. Ker se glice- rin zelo rad veže z vodo, bi kožo presušil, če bi ga bilo preveč. Posrkal bi vso v(x1q iz kože. Zato moramo glice- rin vtreti- v kožo takoj po u- mivanju, ko je koža še pre- pojena z vodo, ne pa pozne- je. Po delu naj delavka obleče svojo dnevno obleko. Pravil- no je namreč, da ima za delo svojo obleko, ki jo po delu skrtači in stepe ter spravi za naslednji dan. Najbolje bi bilo seveda, če bi imela za delo tudi posebno spodnje pe- rilo. Perilo, ki bi ga nosila za delo, bi moglo biti ohlapno, ne tesno, in bi se moralo da- ti kuhati. Ako bi se po delu oblekla v drugo dnevno pe- rilo in /Irugo vsakdanjo oble- ko, bi se zelo zmanjšala ne- varnost, da bi ji koža posta- la preobčutljiva. Z delovno obleko in delovnim perilom bi slekla s sebe vso umazani- jo. Tudi neprijetnega duha bi se znebila. Prenekatera de- lavka se pri svojem poslu po- ti in si prepoti perilo. Ce se ne preoialeče, jo neprijeten duh, ki se ji je zajedel v ob- leko in perilo, spremlja §e dolgo potem, ko je kcnčala delo. Pred — r gledališče PTUJ OBVEŠČA OBISKOVALCE PREDSTAV da bo premiera drame A. Huxleya: »GIOCONDIN NA- SMEH« (»Strup«) v soboto. 20. decembra ob 19.30 ur: v ptujskem gleda- lišču za red PREMIERSKI in IZVEN. Preostale vstopnice lahko ^dobite dve uri pred predstavo. PROGRAM PREDSTAV GLEDALIŠČA ZA DECEMBER: — ponedeljek, 22. decembra ob 16. uri A. Huxley: Giocondim na- smeh (Strup) za red GE (Gimnazija, Ekanomska) in izven, — ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 uri: A. Huxley: Giocondin nasmeh (Strup), za red REPRIZNI in KOLEKTIVNI ter IZVEN, — torek, 23. decembra ob 16.00 uri: A. Huxley: Giocondin nasmeh (Strup), za red FO (Franc Osojnik) in izven, — sreda, 24. decembra ob 16.00 uri: A. Huxley: Giocondin nasmeh (Strup), za red ZS (ZnidariČ. Spolen j ak) in izven in — petek. 26. decembra ob 19.30 uri: A. Huxley: Giocondin nasmeh (Strup), za red KOZ (Kovi- narska, ZnidariČ) in izven. V tem dramskem delu na' stopajo naslednji igralci: Lojze Matjašič. Olga Fri- čeva, Elza Berličeva, Mirko Vaupotič. Ivica Krambei"' gerjeva. Jožica Skokova. Joško Rašl, Andrej Kropeji Jurij Jakab in Irena Palova- Preostale vstopnice so na voljo dve uri pred vsako po- samezno predstavo. Vljudno vabljefii' Vsem svojim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom ptujske občine, želi srečno in uspešno novo leto 1970 kolektiv trgovskemu p^djetjo na velfko in mciSo Kresupijevce ulica 2 In se za nakup toplo priporoča s svojimi poslovnimi enot8wni: Zlatarog, Zclenikova 1; Jelen, Lackova 1; Hrana, C. j. Potrča 1; Potrošnik, Mariborska c. 1; Živila, C. j. Potrča 24; Sejmišče, Nova cesta 1; Mavrica, Lackova 2; Zarja, Srbski trg 1; Dclikatesa, Murkova 2; Perilo, Krempljeva 4; Guma, Krempljeva 5; Elektro-radio, Bezja- kova 6; Ciciban, Prešernova 1; Novi dom, Mariborska c. 1; Juršinci, Zavrč, TurnišČe, Hajdina, Tržeč, Sela, Slovenja vas, Šikole, Kidričevo in Centrala, OrmoŠka 3. TEDNIK — ČETRTEK, 18. decembra 1%9 stran 15 pomoč? Na to vprašanje je težko odgovoriti z enim samim stavkom. Najbolj splošen od- govor je. naj starši prosijo za pomoč, kadar niso zado- voljni z obnašanjem svojega otroka in si-ga ne znajo sa- mi prav razložiti. To pa po- meni, da ni važno, ali se jim zdi problem velik ali maj- hen. Ce so starši zaradi »ne- česa« nesrečni, pa naj bo to še tako majhna stvar, bo to poslabševalo njihove medse- bojne odnose, kar pa lahko vodi v še večjo stisko. Starši ne morejo sami ve- deti, kaj je majhen in kaj je velik problem. Uporni- štvo, ki starše navadno moč- no moti, običajno ni nič res- nega. Do takega obnašanja so tudi starši sami privedli otroka, ker so mu preveč po- puščali. Nasprotno pa se lah- ko izkaže, da je otrokovo samotarstvo, ki staršem ne dela kdove kakšnih pregla- vic, resen problem in je o- trok potreben pomoči. Zato je priporočljivo, da poiščejo starši stroškovno pomoč, če se neki simptom kaže pri otroku že dalje časa. Spoznavanje takih stanj, ko je otrok potreben pomoči, pa ni prav nič preprosto in lahko. Cesto se zgodi, da starši ne opazijo sprememb, čeprav so za druge ljudi prav očitne. Nemogoče je naštevati simptcl *ke našega lista. J. S. Marjan Grišin z maJo .Ja- dranko v naročju, ki ji je re- ši! življenje str a: j 16 TEDNIK — ČETRTEK. 18. decembra i9/ MALI OGLASI SPLOŠNA BOLNIŠNICA dr. Jo- žeta Potrča v Ptuju potrebuje več sob za svoje delavce. Inte- resenti naj pošljejo ponudbe na upravo bolnišnice. ZVEZA SLEPIH Ptuj se zahva- ljuje Miri Plnoza za darovanih 100 N din. namesto venca na grob Karoline Polanec. TELOVADBA žena je vsak te- trtek zvečer od 19.30 do 20.30 v osnovni šoli Franca Osojnlka. Ptuj. TRAKTOR znamke »Porše« 15 KM s kosilnico v dobrem stanju prodam. Franc Cimerman, Mar- kovci 74 ZJtMLJE s petlom In siti za zdrob na motorni pogon prodam. Franc Kibič, Krčevina pri Ptu- ju .^2. UGODNO prodam televizor ia- ponsVe znamke »soni« na 220, 6 in 12 voltov. Naslov v upravi. OPREMLJENO sobo oddam. Ptuj, Ljutomerska 20 c. ZDRAVNIKOM dr. Preunseisu, dr. Toša in dr. Gaberšku se iz srca zahvaljujemo za vso pomo«,, ki so mi jc nudili po nesreči pri Dornavi. Slavko in mamica Venta iz Rucmanc, p. Tomaž pri Ormožu Originalne pustne ma- ske vseh velikosti za ptuj- ski karneval lahko naro- čite pri Jožetu Milkoviču. Maribor. Ptujska cesta 78. IVIEDICINSKI tehnik z ženo išče sobo s kuhinjo, s poseb- nim vhodom. Predrag Mitič, Splošna bolnišnica, Ptuj (ki- rurg, oddelek). iVILADO KRAVO s teletom ' prodani. Ilovšek, Videm pri Ptuju. Zimske solate ČRNA REDKEV Z JABOLKI 4 drobne j še črne redkve, sol, poper, 1/2 del olja, 4 ja- bolka, 1 čebula. Redkev očistimo in na ten- ko olupimo. Naribamo jo ka- kor hren. Posolimo, popo- pramo, in zabelimo z oljem ter takoj serviramo. V skle- do ali na krožnik dodamo h kupčku redkve naribana kisla jabolka in narezano če- bulo. Tako pripravljena so- lata človeka zelo poživi. Red- kev bo zelo okusna, če jo za- belimo s kislo smetano in ji dodamo zrezane kisle kumar- ce. IVIESANO SADJE S SIVIETANO 5 dkg suhih sliv, 4 žlice mešanega vloženega sadja, žlica ruma, limonin sok; slad- korja po okusu, 2 del sladke smetane. Formula za razvoj kmeiijstva (Nadaljevanje s 1. strani) preudarnih dogovorov v kolek- tivih izven našega območja, ki se združujejo v močne poslov- ne gigante. Ptujsko klavnico in predelavo si je težko predstav- ljati brez enotne kmetijske po- litike v . občini povezave ome- njenih podjetij. Ali ne bi kaza- lo, da bi se komisiji omenjenih podjetij sestali, proučili možno- sti za sodelovanje in eventual- no integracijo? ALI SE BODO PONOVILE NAPAKE IZ PRETEKLOSTI Ali bomo po razpravi o grad- nii klavnice priče napakam iz preteklosti? V Ptuju imamo že dve miešalnici, dva obrata za kooperacijo in zaradi nesodelo- vanja še druge pomanjkljivosti. Da bomo ostali brez klavnice in prepotrebne predelovalne in- dustrije, bo bolj verjetno, kot da bomo gradili dve klavnici. Klavnico namreč potrebujeta obe omenjeni podjetji. KK Ptuj je končno vseeno, ali prodaja prašiče klavnici v Ptuju ali dru- gam, ni mu pa vseeno, ali sam kolje svoje svinje, meso prede- luje in ga sam prodaja. Verjet- no pa NESODELOVANJE ni- ma perspektive. Ptuj z okolico nima toliko kadrov in denarja, da bi jih zapravljal v medseboj- nem tekmovanju, dupliranju kapacitet... Ali se res niso sposobni pametno dogovoriti in preudarno nekaj organizirati? Verjetno tudi nI argumentira- nega vzroka, da se ne bi mogli pričeti preudarni dogovori o in- tegraciji. KDO BO ŠE ODGOVOREN, ČE BOMO OSTALI BREZ KLAVNICE? In kdo je še v občini dolžan skrbeti za perspektivni gospo- darski razvoj? V prvi vrsti vse zavestne socialistične sile, ki naj na pomembnem gospodar- skem področju koristno pose- žejo v njegov perspektivni raz- voj. Ali v občini res nI sposob- nih ljudi, ki bi Izdelali kon- kretne analize, da ne bi ostalo vse pri besedah in da z leta v leto na sestankih ne bi ponav- ljali enega in Istega, za dobro- bit gospodarstva pa nič ali zelo malo konkretnega storili? Svoje pravice bo morala upo- rabiti v razpravi tudi občinska skupščina. V jubilejnem letu je naredila veliko za dostojno pro- slavo. Vodstvo občinske skup- ščine je dobro odigralo tudi »re- prezentančno« vlogo. Tokrat bo moralo nastopiti kot dober In odločen gospodar. ZR Upravni odbor Proizvodnega in trgovskega podjetja HTV-Z sredstev DRAVINJA KIDRIČEVO OBJAVLJA v skladu z določbami 18. člena TZDR in 215. člena statuta podjetja Dravinja Kidričevo naslednja prosta delovna mesta: 1. Knjigovodja — bilancista 2. Trgovski potnik za področje Beograda in SR Srbije 3. Trgovski potnik za področje slov. Primorja in Dalmacije 4. Pomočnik skladiščnika POGOJI: Kandidat pod številko ena mora poleg splošnih po- gojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: imeti mora ESS in najmanj 5 let prakse ali niž- ješolsko izobrazbo in 10 let prakse na podobnem delovnem mestu. Kandidati pod 2 in 3 morajo poleg splošnih pogo- jev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo še dokončano ESS ali končano šolo trgovske stroke z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidat pod številko 4 mora biti kvalificiran tr- govski pomočnik s 3-letno prakso. Za vsa delovna mesta je pogoj 2-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop dela je možen s 1. januar- jem 1970. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delov- nih mest. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite upravi podjetja najpozneje do 25. decembra 1969. Upravni odbor ZAHVALA Ob izgubi našega dragega nepozabnega očeta Filipa Rubina upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so mu poklonili vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje. Ptuj, dne 29. novembra 1969. Rubin Maks in Vida Zahvala Nenadoma je omahnil v večnost, star 84 let, Jožef Lašič pekovski mojster v pokoju Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sta- novskim tovarišem, ki so pokojnika dne 5. decem- bra 1969 spremili na zadnji poti ter počastili njegov spomin z venci in z žalostinkami. vsem, ki so ka- korkoli pomagali lajšati njegovo trpljenje in nam izkazali vso skrb ob slovesu od pokojnika, se iskre- no zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo g. prosta za spremstvo na pogrebu. Svojci KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO razpisuje prosto delovno mesto VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoj: kvalificirani vodovodni instalater z 2 letoma prakse. Pismene ponudbe sprejema tajništvo krajevne skupnosti Kidričevo do 31. decembra 1969. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Komunalni zavod za zaposlovanje Maribor, izpostava Ptuj, vabi na sestanek vse delavce, ki so zaposleni v tujin'' Sestanek bo v torek, dne 23. decembra 1969, ob 8. un v veliki dvorani občinske skupščine, Miklošičeva ulica (nJ' sproti živilskega trga). ^ Pogovarjali se bomo o vseh problemih v zvezi z zaposlltvi|0 v tujini. Prosimo vse delavce, zaposlene v tujini, ki trenutno mudijo doma, da se sestanka v čimvcčjem števili" udeležijo. Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, Anton Bauman glavni in odgovorni urednik. , Jože Blodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun ori SDK Ptuj, št. 524-3-72, Tiska časopisno podjetje Mariborski tiS' Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo. .M