'azne novice. Iz Sole. Pri Sv* Juriju v SIov. gor, Je razpisado na tamošnji petrazrednioi mesto u&iteljice« Sola Je y II, krajevnem razrediu ProSnje do 10. dec, na iamoSnji krajni Solski svet, * Iz pošte. Požtni oficijant 'Adalbert Koser v. Mariboru ie imenovan poštnim asistentom in, prestavijen v Celfe. PoŠtni olicijant Stefan Bele v Gradcu je premeščen v Zidani most kot poštni asistent. Pofetna pomožna uradnica Cecilija Planker je imenovana za poštno ek.spedienjinjo ra poSti v Laporju. * Pod Hochenbui'gei'jem. Za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan Nemec Elsner, ker je šel dosedanji dežolnosodni predsednik Levičnik v pokoj. To imenovanje pomeni izzivanje celega slovenskega naroda. V prvi vrsti pa so tega krivi naši liberalci vsled njihove neumne politike. Kadarkoli se Je šlo za odločen naskok na sedanjo vlado, ni storila Zveza južnih Slovanov svojih dolžnosti. Slovensko uradništvo |e po veliki večini v taboru liberalnih strank, ki pa zanj nočejo skrbeti. * Slov. fantie posvinjili kmetijsko Solo v Št. Juriju ob juž. žel.u! nNarodni Dnevnik" hofie na nemški ,,Lehrerbund" odvaliti odgovornost za letak, v katerem se na gori navedeni način grdi naše mladeniCe; toda to je liberalna ovinkarija, ker imamo dokaze v rokah, da ta letak liberalno uciteljstvo med seboj razširja; neki med liberalci ugleden uCiielj iz Savinjske doline havzira ž njim celo iz kraja v kraj. Sploh pa slovensko ufiiteljsko društvo ne sme vee sodelovati pri ,,Lehrerbundu", ki razširja take podlosti, Mladenifii, dne 20. t. m. vsi v Celje, da javno protestirate zoper najnovejšo liberalno nesramnost in varujete svojo čast! * Shod v Celju. Za nedeljski sliod vlada povsod veliko zanimanje. Od vseh strani izvemo, da bodo možje in mladeniči poromali v Celje, da se zalivalijo .U6iteljski zvezi na spodoben način za ^svinje". Opozarjamo, da se zafine shod ob %11. uri v hotelu Terček (Bela vol), Vse kaže, da bo postal nedeljski shod velikansko znamenje mladenifeke zavednosti.. Mi gremo v Celje! To je klio za nedeljo! * Lep učiteli. V goriški ,,Sofei" je napisal nek uči i\i Članek, ki ja&no kaže, kako dalefc so že zabredli nekateri liberalni učitelji, Tem ljudem na svetu ni nič ve8 sveto, Sveta jim ni vera ljudstva, med katerim živijo, sveti jim niso cerkveni obredi, sploh ničesar. Z najsmrdljiveiSo gnojnico oblivajo ves duliovski stan, ne izvzemši najvišje cerkvene dostojanstvenike. Da se naši gitatelji prepričajo, kake vrste duŠevni proizvodi so bili stlačeni v imenovani Članek, navedemo jim tu le eno mesto iz njega, kjer se hujska ljudstvo na jjoboj duhovnikov: ,,(Toda vaj bo treba, ker odvadil se je prost Slovenec noža in puške. Davno je že, ko je v sili in stiski pograbil za bojno orožje, (ICmefeki punti.) Zadnjič je nabil, da bi se rešil grofovskib. in farških pijavk, naperil je svoje orožje v opravičeni jezi proti samostanom in farovžem, kl so v, zvezi z vlado in velikaši odirali do kosti ubogo kmečko paro, prav tako, kakor se Se sedaj godi to v neki deželi..." — To se glasi naravnost kot poziv na revolucijo prav po vzoru naibujšib portugalskih prekucuhov. In ljudem s takimi nazori je izročena naša deca! Ni li potem opravifien naS boj proti liberalnemu ueiteljstvu? * Draginja mesa. Liberalci Ini socialni demokra'ti povdarjajo pri svoji zahtevi, da se odprejo meje za neoviran uvoz živine in mesa, najbolj to, da je zdravje našega Ijudstva vsled nezadostne preskrbe z mesom v resni nevarnosti, V resnici pa je dosedaj poraba mesa; pri nas Še vedno rastla, tako, da že z ozirom na to okolnost odpade njihova ,,skrb za ljudsko zdravje". Nadalje pa se tudi množijo glasovi, ki trdijo, da postaja poraba mesa pri nas, posebno v; naSib. velikih mestih, že večja, kakor je potrebno za ohranitev ljudskega zdravja. V tem smislu piše tudi v nekem listu zelo ugleden zdravnik dr. Fassbender. Pravi, da je veCina želodfinih in črevesnih bolezni posledica prevelikega vživanja mesa. iAko bi se z mofimi, ki se porabljajo v skrbi za brezsmiseln uvoz prevelike množine mesa, modro varcevalo, bi to ne služilo le za zdravje, temveč tudi za ožlahtnenje Cloveka v telesnem in duievnem oziru. Iša to sodbo uglednega zdravnika se lahko vsakega agitatorja opozori, ki ho5e Sčuvati ljudstvo s trditvijo, da se naši kmeCki poslanoi igrajo z ljudskim zdravjem, ako se upirajo odprtju mej za uvoz živine in niesa^ * Vlnske cene. Zveza avstrijskih vinotržcev je sklenila, da se vsled letošnje slabe vinske trgatve poviSajo cene vsem viaskim pridelkom za 30 odstotkov. * Naopaščanie živinskih cen v letih 1900 do 1910 v Argentiniji. Nek ameriklanski list piše: ,,Brezupnost, dobiti ceneje meso za Združene države s posredova- njem Argentrnije, je oiividna, ako pomislimo, i kako naraščajo cene goveje živine. Zadnjih 10 let so se pov"""^ cene za 50 odstotkov." Torej tudi v Ameriki je žifftK- vedno dražja. Kako naj dobimo potem od tam meso tako po ceni? * Kolka pcoste so vloge na preskuševališfea zar živila, v katerih se zahteva preiskava živil, ne glede, ali je živilo proizvod prošnjika samega ali katere druge osebe; tako je odlofiilo finan5i\o ministrstva v nekem posebnem slucaju. * Milejše postopanje prl izterjevanju davkov. Finančno ministrstvo je vsletl vednih pritožb o neprimerno visokih stroških pri sodnijskih rubežih sklenilo napraviti v tern oziru veft olaj&av. Zemljigkoknjižna zagotovitev dolgov na davkih in iztirjatev teh dolgov potom realne eksekueije (izvršila v nepremičnino) se bo izvršila navadno šele tedaj, ako bi bilo izvršilo na nepremičnine neuspešno. Zemljiškoknjižna zagotovitev oziroma izvršilo pri zaostankih do zneska 5 K praviloma sploh no bo nastopilo, pri zaostankih v znesku od 5 do 60 K šele po preteku enega leta od časa, ko so zaostanki zapadli. Končno se bo pri zaostankih do zneska 00 K sodnijska vgotovba stroškor (izvzemši postavne kolkovne pristojbine in resnične izdatke) splob. opustila, pri zaostankih v znesku od 60 do 150 K se bo predlagalo, da se sodnijsko vgotovi samo polovioa, in Šele pri zaostankih v znesku nad 150 K, naj se sodnijsko vgotovi celi znesefc odpadlih. stroškov. S terni odredbami bo zlasti manjšim davkoplačevalcein mnogo pomagano. * Naša organizacija. Zadnjo nedeljo je priredila naSa organizacija zopet celo vrsto pouftnib^ sbodov ifl veselic in sicer: v Hofiali, v Slov. Bistrioi, v St. ])ju v Slov. gor., v Št. Lenartu pri Vel. Nedelji, G. Radgoni in Radgoiii. Poročila prinašamo med dopisi iz raznih krajev. * Za nadzorstva posojilnic. O priliki revizij se je splošno dognalo, da pri veftini zadrug nadzorstvo ne posluje. Vzrok temu nedostatku je skoro povsod dejstvo, da clani nadzorstva ne poznajo svojih dolžnosti in ne znajo izvrSevati svojega posla. Ker je pa neobliodno potrebno, da se tudi nadzorstvo pritegn^ k delovanju, zato moramo skrbeti za to, da dobi nadzorstvo potreben pouk. V to svrho se priredi dne 23. in 24. novembra 1910 tečaj za nadzorstvo v Celju v, hotelu ,,Beli vol". Začetek tečaju je dne 23, novembra 1910 ob 10. uri dopoldne. Konec teeaja je dne 24, nov^ 1910 ob 4. uri popoldne. Vspored: 1, Dolžnost nadzorstva v smislu določil zakona, pravil in poslovnika* 2. O občnih zborih, sejah nadzorstva in sestavi zapisnikov. 3. Kako naj pregleduje nadzorstvo knjigovodstvo in poslovanie zadrug (na podlagi izdelanib. lormularjev, katere dobi vsak udeleženec v roke). % sredo, dne 23. novembra ob 8. uri zvečer zabavni večer pri ,,Belem volu". *Zimski tečaj na gospodinjsld Soli v Teliarjib sa zacne dne 1. decembra 1910 in traja do 1. maja 1911. Itojenke f.aCujejo oo 'St- K na mesec za pouk in vso oskrbo. 'Jekleta, ki no bočejo udeležiti teftaja, naj se .irijavijo o^smeno aii osebno vodstvu gospodinjske Šoie na Tet:arjib, poSta Store. Oojenke se ufiijo kuhanja, givaaja, ravnaoja s perilom in drugih gospodinj?kih del v biši in v Llevu, * Dobavni razpis. Vojna uprava kupi po trgovskem običaju za Gradec 800 stotov rži, 2000 stotov oysa; za Maribor 900 stotov pSenice, 3200 stotov rži in 1400 stotov ovsa; za Celovec 900 stotov rži, 1500 stotov ovsa; za Beljak 600 stotov rži; za Ljubljano 2000 stotov ovsa; za Trst 500 stotov ovsa. Tozadevna zagotovitvena obravnava se bo vr&ila dne 22. novembra 1.1. pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Kolekovane ponudbe mora dobiti c. in kr. intendanoa 3. voja do najkasneje 9. ure dopoldne. Tam se izvejo tudi vsi natanČDejŠi pogoji. — Nadalje nam naznanja vojna uprava, da kupi po trgovskem običaju za Gradee 2050 stotov slanie za nastil, 970 stotov posteljne slame; za Gelovec 980 slotov slame za nastil, 550 stotov posteljne slame; za Beljak 4500 stotov slame za nastil; za Gorico 4750 stotov slaine za nastil, 400 stotov posteljne slame; za Pulj 370 stotov slame za nastil, 1920 stotov posteljne slame. Tozadevna zagotovitvena obravnava se bo vršila dne 25. novembra t. 1. pri vojaškem oskrbovališču v Gradcu. Kolekovane pontidbe morajo dospoii uajkasneje do 8, ure dopoldne v vojaško oskrbovalno skladišoe v Gradou, kjei1 se izvejo tudi vsi natančnejši pogoji. — Vojna upravakupi tudi po trgovskein običaju za Celje 400 kubiCnib metrov, za Gorico 70 kubifinih metrov trdih drv. Tozadevne zagotovitvene obravnave se bodo vršile za Celje pri voja&kem oskrbovalnem skladiSdu v Celju dne 26,'novembra, za Gorico pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gorici dne 30. novembra t, 1. * Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetiSCe zabrezposelne služkinje iz dežele, ulica Farneto Štev. 18, razpošil.ja okrožnioo, v kateri prosi podpore pri posameznikih, dmštvih, zastopih, za svoje človekoljubne nameno. Lačne nasičevati, popotnike sprejeniati, je geslo zavodovega delovanja. Toplo priporočamo! * Zakasnele jagode. Gospod Jožef Rotovnik, veleposestnik v Legnu pri Slovenjem gradcu nam je poslal Sopek zrelih jagod, ki jih je nabral na svojera posestvu StermŠko v občini Golavabuka, * Občnl sbor podpor. drn&tra orgaointov s* rrii na du gr. Oecilije (/2. t. m) a skdečim 7spcredom: Ob '/« U- nri 7 f*rni etr7i glo7. složba božj&, pri kateri bode pcpa^al mešan zbcr pod \odst7om g K»rola Bervar, sdružen z orgl. lulo, inštrumentalao mašo ¦/.& itfglje m orhegter, zložil glavno znani Avguet Weiricb, gtolDi glasborodja na Dnnajn. Eoncem maše violin koncert od Mendelesohna s gpreciljavo orgel. Ob l nri občni ztwr BPri betem 7olu". 1. Go^or o gtanjo organistov. 2. Eaj ukreniti, da se nmegtijo tsi crgaaiati med pmatue cradaike glede p kojnine i'<. oprejem no^ih udo?. 4 Dolofitev pcdpo re zi» dve 7dovi. 5. Razoi naBveti. Ob 8. uri popoldne cgledo^anje m*a csrk^e ozirnne orjagSr. h orgel »a Teharjih, ker nam je to dovoli! 7&nje jako vafno, blagovolite priti vd crg&aigti ter prineaite knjižice in mnogo afstrijskih krooC; da lo zunoglo drašt^o glede podpore izpolnjevati svoje tiolžacsti. * Darils tik muse]. Zgodj7iinki in asrodopigni oddelek. Daro Tali go zadnji čag: M. Sternsd pri St. Benediktu 7 8I07. gor., 4 gtare knjige in pegmaaco 7 rokopUu, J. A Glonar in M. V. Brezo7uik, 79žjo zbirko knjig, P. Marko^ič, akademični slikar 7 Rofekn na Eo loSkem, napisai relikvij^r iz pr^e polo^ce 18. gtc.letja z žrpičem, Jak. Božič, »tud. iur., l srebrcjak Leopold« I. Mih. R.u»nt, geod., 4 bal • r»ne rimska no7fe, najdene 7 Sevnici, prcf B^zenSek, 2 srbgka noTca dr. J. Vtšnjak 7 8S07 Bigtrici, 200 !tt ataro kljnčasnfcp, 1 medslj¦¦:> iu 10 gt&rib no7ce7, Al Krsmberger, gimiiaz, gtar cblič z htaic j 16*9 ia 1755, Fi\ Strnad, gtar« knjigo, g Plepelec, žnpnik pri Sv. Emi, gtar novec brbten co predpot. živali, Kuzmicev evangelij, g. J. Vreie, c. kr. nčit. profsgor 7 Marbora, gtaro podobo jareninjke Mrtore božje, Fr Pollak, formaceot 7 Ptnjw, 3 neclitBka dleta in 1 gfkiro ie okolice S7. Tomsža, hronženo zaponko in 7e^ drtgih drobnih pndmetO7 iz gomil pod Ptujsko goro, 5 londarskih pogoa z raznimi nakrggki, 2 tobačai pipi. izrezljaao škatljo doma^ga dela za kregilo, med«n žcngki pas, Jogip Pajtler, 87. Lo»renc nad Msriborcm (po got.podn Štafn) žtnsko jopico, kapo in 2 peči, Alojz Rakovec, 24 avstrlj< g^tih dtnarjev, zob predpotopne živali, J Pograjc, 2 gtara den»rj», Stefan Pi7ec, 2 rimgka denarja, V. JaDŽekovič. žapnik 7 8ve6ini ok> meniue morske školjbe, V. Miknš, župnik 7 Št. JaTJa ob jaž žel, »tarinski mei, Fr Horrat, glikar 7 Mariborn, gtarinsko bodalo, Fe). Stegnar, 3 srebrne rimskn novce, J. Pesek, pcsrgtnik 7 Ši. Jaaža na. Dr. polja, :J majolki, J. Cede, župnik 7 Btadenicab, grednjeTeški novec, g. J. Vcsenjak, 9 dalmatiGskih pigank, J. Tašner, cand. iar., 12 »tarih no7C«7, Jos Lončarič, kaplan 7 Št Jnrjn ob Taboru, 6 gtarih kojig, staro prerokovanj« (7 rokopisu) nbigni žegen" (tigkan) in 7 ptdobic, prof. haspret 7 Gradcn, 7eč knjig zgodo^ingke 7gebine, FraDR Podobnik, nadnčitelj 7 p. 7 Mariboru, Mnrko7 81o7ar, nekdsj laft Staaka Vraza, Al. Onsek 7 V»ržejn, pasoda in pripra^o za prejo, Fr, Ver v Vi&m odlcmke prezgndo^ingke pogode. Vgem rcdoljnbom ge mmej pra7 toplo priporoča, da mn pridobi^ajo zgcctavi^skih in naiodopigoih predmeto? * Darovl za gospodinjgko šolo na Teharjili. P. n, zavodi i>i gč?.:. Jnšno-štajersks btauilnica 300 E, Posojilniea v Celin 100 K. i-.krajni odbor Vransko 50 K, Posojilnica v Konjicah 50 E, na godovanju žnpnika na Teharj E, Har. Črepiušek iz Šmarjets 4 E, Mar. Zupan. Petro^če 4 E, I. Eoklič, uCiteljica na Sladki gori 4 K, Jozefa ZdoU'ek, Gaberje 2 E, Davorin Roškar, šupnik 5 E, Jan Kozine, župnik v Slivnici 6 E Miloš Lovstik, n6it.lj 10 E, Lizika Ka8, Arj» vag nabrala 1210 E, M^rja Roiko, Št Jernej 8 E, Marija Mirnik, Spod. Hndinja pri Calju 21'10 K, Pr3nca Mak, Levec pri Celjn 29 20 E. Marija Lcgnik, Frain 10 E, Marija Rrjko, Št Jernei 11 E, Jozefa Earba, Gaborje pn Celju 11 E, Eatarina Pečar, St Jnr oh j ž. 3 K, Jtg. Pintar, kaplan Makole 7 80 E, Terez. Marko, Žalec 18 E, Jula Rotard, Fram 15 K, Antuniia Pocajt. Pogje pri Velenju 13 E Ro^a Grobtlnik, Lopata pri Celjn 8 E. Mlinarič Terez., Celje 7-50 E, Marija R >iko, Št Jernej 5 E, Marija ¦VVeias, Ilja5e7ci 4 E, Terezija Marko, Žalec 6 E, Antoni>a Pgeničnik. Stndenice 15 E, Ncža Ognjsek, Šmartin 7 R<>Ł. dolini 12 E. Jak. Pal r. Bize isko 4 K Mart. Krajnc, žup. na Sladki gori 4 E Jogipina GabrSJek 1 E, Jo/.efa Pfeifer 1 E, Marija EovačiC, Celje 1 i'0 E, Mar. Pfeifer 1 E, Mar. Lubej, Celje 1 E, Mateo Terez. 1 E, M*rija Gajšek in Terez. Škofič iz Celja po 1 E, Ana Legat, Pavla Križan in Kat. Belej iz Celia po 2 E. Igkrena zahvala vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam, pogebno pa ši požrtvovalnim zaupnikom in zlasti zaupnicam za njihuv trud. Ul udno ge prosi, da blagivolijo še n»prei darovati ozii-oma nabirati done*ke za gospodinji-ko šolo na Teharjih, katn-ra valed ueugodnh p litičnih racmer in vnled uemške nestrpnosti še do sedaj ni dobila nobene podpore 11 e «d deiele ne od drzave. — Katoliško podpurno društvo v Colju Železnica Rogatec—Brežice Rudolfovo. Že v zadnjem listu smo na kratko omenili, da je liberalni celjski ,,N. Dnevnik" zopet grdo in neopravi^eno napadel dr. Benkoviča zaradi železnične zadeve Rogatec—Brežioe—Ruclollovo. Očita se poslancu dr. Benkoviču, tta ni storil nič za pospeSevanje te zadeve. Ali ni ravno on z osnovanjem novega odbora in brezobzirno kritiko nedelavnosti starega odbora povzročii, da se je stari odbor vzdramil iz ve61etnega spanja in< začel trasirati? Ali ni ravno on sopovzročil, da je mestna obCIna Brežlce.v skrbeh, da se ji zadeva izviie iz. rok, sama plafiala najveCji del stroškov tega trasiranja? In s |em se.ie drugim obCinam prihranilo mnogo tiso^akov. Dr. BenkoviC je §e vedno v stiku s iehniki in se potegnje za to, da novi odbor trasira neke varijaate te proge, ker je proga starega odbora v nekaterih de^ih tehniški nestvor, zlasti prehod čez Savo pri Brežicah; največje važnosti je, da se proga čim ceneje zgradi, k'er sicer utegne del projekta staregaodbora postati usodepolen za rentabiliteto in izvršljlvost celega projekta, Kako neutemeljeno je hujskaiije ,,Nar. Dnevnika", sledi že iz dejstva, da je ravno isti dan, to je dne 8. t. m., kb je dopisnik zmazal svoje skrpucalo ia spustil svojo strupeno puS6ico, dr, Benkovič prejel plsmo, ki je velevažno za usodo tega vpraSanja in pomeni velik korak naprej v delovanju novega odbora. ^Narodni Dnevnik" ima pač vedno nesrečo s svojimi hujskarijami. Dr. Benkovič sam požrtvovalno vodi delo novega odbora,_se ne boji nobene zamude časa in izdatkov, Edina ovira, da novi odbor še ni dokončal svoje naloge, je to, tfer nekateri interesenti no6ejo uvideti, da morajo sami plačati stroške projekta, katerega si žele; pa tudi to se v kratkem uredi. "Ai!i naj morda poslanec dr. Benkovič sam pla6a Še stroške trasiranja? Mesto da dopisnik ,,Narod. Dnevnika" hujska, jiaj raje poseže v žep ' in inleresente poufii; s tem bo storil kbristno delo, ne pa z zabavljanfem po Sasopisih. Dr. Benkoviču mora pripisovati velik vpliv, ker le njemu očita, da je kriv, ker delo ne napreduje; ali on ne vidi poslanca dr. Ploja, ki tudi zastopa kraje, udeležene pri tej zadevi? Ali dopisnik ne vidi tudi svojih pristaŠev v starem odboru, ki niti k sejam ne zabajajo? Kaj pa wa to pravi dopisunče? Dr. Benkovič je kot poslanec v tej zadevi v polni meri storil svojo dolžnOst. 'Revizija trase se bode vršila tekom prihodnjega leta; potein pa je Še velik korak do izvršitve projekfa, ker brez denarja se ne gradi železnic. Dopisnik ,,Narodnega Dnevnika" očita dr. Benkoviču, da }e glasoval za nagodbo z Ogrsko. S tem pa samega sebe bije po zobeh, kajti dogovor glede belokranjske železnice ter nje podaljšanje do Karlovca in dalje je bil ravno del ogrske nagodbe! Očitno, logika ni močna stran dopisnikova. Kako pa bi naj se drugače prisililo Ogrsko, da gradi zvezo z belokranjsko železnico, ako ne potom dogovora, nagodbe, katero smatra veleučeni dopisnik za škodljivo. Ali se ne spominjamo, da je dr, Ploj svoj 6as zoper nagodbo glasoval le z ozirom na državnopravne pomisleke Daimatincev, Mariborski okraj. 111 Mariboi'. C. k'r. višji okrajni zdravnik dr. Albert Leonhard je stopil v pokoj. m Hoče. Zadnjo nedeljo nas je posetil g. prof. dr. Kovačič iz Maribora ter nam je v prostorib Kat. bralnega in gospodarskega druStva predaval o prebivalcih Palestine in njih življenju in o najvažnejših krajih in mestih svete dežele. Govor je bil zelo poučIjiv in smo ga vsi z zanimanjem posluŠali. m Hoče. Casniki poročajo žalostno novlco, da se je pri nas iz\ršil zopet uiaor. Sin župaua Grašica iz Pivole je nniori] Maia-jnerja iz Razvnnja. Vsaka hvidobija ima svoj vzrok V GraSičevi hiSi se bere že od nekdaj ..Stajerc". Obžalujemo strašni dogodek in smrt l>okojnega, obžalujemo celo GraSičevo rodbino, trdimo pa, da je to tudi sad slabega čtiva. Kjer se čita teden za tednom ,,Štajerc", tam tudi otroci ne morejo biti dobri. m Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 13. nov. se je vršila pri nas lepa slovesnost. Dekli&ka Marijina družba si je omislila kip Brezmadežne. Slovesno blagoslovijenje kipa se je izvršilo pri popoldanski službi božji. Cerkiveni govor je imel g. dr. Hohnjec iz Mai-ibora. Po večernicah so se na&a vrla dekleta in Žene zbrale v ..Slovenskem Domu" k poučnemu shodu. Mladeniški organizalor g. dr. Hohnjec je v svojem govoru razložil zbranim Slovenkam pdtrebo izobrazbe, organizacije in zaniraanja za javno in narodno delovanje za naše mladenke in žene. Pohvalil je g. govornik šentiljske Siovenke, ki tako vstrajno sodelujejo pri narodno-obrambnem delu v St, Ilju, Shod je vodila Anica Krenova, ki se je govorniku iinenom šentiljskih Slovenk zahvalila za krasen govor. m Sv. Lenart v Slov. gor. Pozivljemo s tcm vse zavedne slovenske kmete, župane, mladeniče in dekleta domafie župnije, kakor tudi šentruperške, trojiške, bolfenške, agitirajte zoper obisk naše nemške šole. Podučite stariše, ki poSiljajo svoje otroke v to nemškutarsko raučilnico ali o katerili se je- bati, da bi jib pošiljali. Vplivajte na nje, da se spametujejo in pošljejo svoje otroke v domačo slovensko-nemško Šolo, kjer se bodo edino kaj naučili. So otroci v nemški šoli, kakor sem izvedel, ki že drugo leto sedijo tam, pa še v drugom in tretjem razredu prav gladko brati ne znajo, razumejo pa Še nemški čisto nič in govoriti ne znajo. Tako ti ubogi otroci zapravljajo ljubi čas v nemški Šoli, ne učijo se nič in ko izstopijo iz šole, pa ne znajo ne nemSki, Se manj pa drugo, kar potrebujejo v življenju. Posebno v ruperški župniji bi bilo treba ž^ve agitacije, od tam jih Še največ prihaja v našo neinško šolo zapravljat pamet in kupovat neumnost. Tudi od Sv. Trojice se jih je letos precej navalilo. V domači župniji so izgubili nemškutarji kredit, zato pa so se vrgli na sosednje župnije. m St. Lenart v Slov. gor. Okrožni zadružni shod, ki se je vršil tukaj dne 13, t. m., je zelo dobro uspel. Gospod nadrovizor Vladimir PuSenjak je v svojem ppzdravnem govoru razložil pomen okrožnih za- družnih shodov. V predsedstvo so bili izvoljeni- naslednji gospodje: Franc Wella, predsednifc, Frano Rop, podpredsednik, Alojzij Arnufe I, tajnik, Franc Krambergar II. tajnik, Ivan RoŠkar, Fr, Zupe, Iv. JuranCifi, Vinko Kronvogl, Alojzij Zelenik, Matija Suman, Franc Ješovnik in I, Kovačič, odborniki, G. Pušenjak je predaval nato o draginji in o zadružni prodaji živine. Poslaneo RoSkar je navdu&eval kmete za organizacijo in dajal razne nasvete. Tajnik gosp. Krambergar je opozarjal na važnost kmetijskih podružnio in na zboljŠanje travnikov. H koncu je Še g. nadrevizor Pušenjak podal nekatera navodila za. poslovanje posojilnic. Sklenilo se je, da mora okrožno predsedstvo vsakega pol leta sestaviti imenik Clanov pri vseh posojilnicali v okraju in mora vsaka posojilnica od Člana, ki je obenem član pri kaki drugi posojilnici, zahtevati, da pri eni posojilnici odstopi, ker sme biti član le pri eni posojilnlci. m Sv. Kupert v Siov. gor. V GradenŠeku se je porocil vrl miadenič Konrad Pihler z gdč. Elizabeto Fras iz Spodnje Senarske. Mlademu paru želimo obi- 10 srefie! m Fala nad Mariborom. Pod tera naslovom piže ,,Nar. List" z dne 27. oktobra t. 1. Stev. 43, da se je dne 16, oktobra ustanovila Ciril-Metodova podružnica za Selnico in PuŠčavo, kar je resnica. A dopisnik v ..Narodnem Listu" se zaletava v svojem dopisu tudi v podružnico ,,Slov. Straže" in ji nekaj očita, kar pa ni resnično. ..Narodni List'- pi§e tako: . ., ,,Omeniti moram pri tej priliki, da se je v naši oMini pred nedavnim časom ustanovila tadi klerikalna ,,Straža". Toda na tibem, po ovinkih. Veselico so napovedali, o ustanovitvi pa niso razglasili ničesar. Ljudstvo j'e prišlo na veselico, naenkrat se jim vsili podružnica klerikalne ,,Straže". Za predsednika so izvolili gosp. Fr. Kormana v njegovi odsotnosti. Lepo so ga hvalili v mariborskem lističu. Toda g. Franc Korman, p. d. Stefan, je značajen Siovenec in je vsiljeno predsedništvo odklonil. Pač pa je izvoljen v Ciril-Metodovo podružnico, katere ustanovitev se je poprej javno razglasila," — Tako piše dobesedno ,,Narodni List", Sedaj pa poglejmo, koliko je v tem neresničnega. 1. Ni res, da bi se podružnica ,,Slov, Straže" za Sv. Lovrenc in PuŠčavo ustanovila na tihem, Res pa je, da se je v ,,Slovenskem Gospodarju" z dne 28. julija t. 1., Štev. 30, str. 4, naznanila veselica in s posebnim poudarkom tudi ustanovitev podružnice ,,Slov. Straže". 2. Ni res, da bi se Ijudstvu, ki je priSlo na v©selico, podružnica ,,Slov. Straže" vsilila; res pa je, da se je že pred veselico oglasilo prostovoljno 40 udov, ki so že pred 31. julijem pristopili. 3. Ni res, da so izvolili za predsednika g. Franca Kormana v njegovi odsotnosti; res pa je, da je bil g. Franc Korman j)ri izvolitvi za predsednika navzoS, in sicer je stal na odru za kulisami in je potem po volitvi §e dobri dve uri na odrui igral in navzoče s svojo Šaljivostjo kratkoftasil. 4. Ni res, da bi g. Franc Korman vsiljeno mu predsedništvo odklonii; res pa je, da je za mesec dni pozneje predsedništvo odložil iz celo drugih vzrokov, ne pa zato, da bi mu bik> vsiljeno. Ce je bil potem dne 16. oktobra izvoljen g. Franc Korman, v Ciril-Metodovo podružnico in še morebiti dobil tam kakšno šaržo, to se je zgodilo pač v njegovi odsotnosti, ker ga res ni bilo pri ustanovitvi Ciril-Metodove podružnice, in to je bilo vsiljenp, ker se mu je že 2krat lani in letos ponujalo predsedništvo Ciril-Metodove podružnice iu je -vsakokrat odklonil kot značajen Slovenec. Mi se nismo pri ustanovitvi podružnice ,,S1, Straže" niti z eno besedico dotaknili nameravane Ciril-Metodove podružnice, dasiravno smo dobro vedeli, da se vaii to jajce že blizu 2 leti, tako dolgo so namreč liberalci že po vseli sosednjih župnijab nabirali ude za Ciril-Metodovo podružnico. Mi smo vas pusti- 11 v miru, ali vi nas nisto mogli. Nazadnje boste pa Se menda vprašali, kdo dela zdražbo in nemir med našim dobrim, mirnim in vernim Ijudstvom? Da, res! .,Nar. List" je lahko ponosen na svoje resnicoljubne in miroljubne dopisnike! m Gor. Polskava. Požar je upepelil pretekli petek, dne 11. t. m. pop. gpspodarsko poslopje naSega vrlega pristaša g. Petra Uranjeka, soseda šole in cerkve. Zažgali so otroci, ki so itak vefiinoma krivi požarov. m Gor. Polskava. Padel je v jarao, ki jo je. kopal framskemu gospodu župniku! Kdo? No, naŠ lj.ubi Peter Sortschnigg, bivSi žandarm, sedaj krfiraar in odbornik narodne (!) naSe posojilnice. Framski župnik se mu je straSno zaraeril, ker je neki rekel otroku, kateremu je bila Petrova soproga ,,botrica" pri birmi, zakaj si jemlje to botro, ker se v njeni hiši pleše in bere ,,Stajerc". Izustil je nato v svoji sveti jezi v svoji gostilni žaljive besede 6ez g. župnika, ki je ljubeznivega Pelra tožil. SodiŠče v Slov. Bistrioi je Sortschnigga oprostilo, prizivno sodišfte v Mariboru pa ga je obsodilo ter mu odmerilo globo 10 K iii povrnitev stroškov. Ko smo narodni Polskavljanr zvedeli pred par dnevi to, za nas zanimivo, za Petra pa žalostno novico, smo jo sprejeli s srčnim zadoSčenjem, kajti framski gospod župnik so morali letos zavoljo tega moža mnogo pretrpeti. Ljubi ,,Stajero", ali boS zdaj molfial? Fotolaži no malo svojega zvestega prljatelja! m Slov. Bistrlca. Zadnjo nedeljo je imeio naSe Kat. slov. pol. druStvo svoj občni zbor. Predsednikora društva je bil izvoljon deželni poslanec g. Peter Novak, podpredsednikom g. dr. Lemež. Sklemla se je resolucija, vkateri se ugovarja proti razdeljevanjn volilnih listin za obfilnske volitve v Slov. Bistnci. Po ob«nem zboru se je vršilo poliUCno zborovanje. Govo-. rili so gg. dež. in-drž. ¦poslanec dr. KoroSeo, odvetnik dr Leskovar, poslanec dr. VerstovSek in mestnl lcaplan OzvatiC. Sogla&no in z navduSeniem ]e bila sprejeta resolucija, s Jcatero izrefcajo navzoSi volilci Btoiim poslancem v deželnem zborii neomejeno zaupanje in zahtevajo, da se spremeni sedanji, Slovencem skrajno krivični volilni red ter se uvede splošna i_ enafca volilna pravica, osobito ker predpravice veleposestva v deželni zbornici nimajo veft nobenega pomena. m Harlbor. BGo«podJe aiooTi", mijna IJndgka igra se npruori 20. no7embra t 1. z^ečer ob */,8. nri 7 glo^engkem gled»liedu. To ja prra ljudgka igra 7 tej dobi, in ker 7emo, da in>ajo ljudske igre 7eliko privlaino irito 7 gebi, apamo, da ge gleJališče napolui z maogobrojnim oMin*t7( m. m Fran. Izobraievalno društvo se nstanovi prihodnjo nedeljo. Zanimaiije je občno in živabno. Ljudstvo je dobro, dovzetno, hrepeneč po napredka in izobrazbi. Govoril bo Framčanom že dobro znani Ijubiteij in Ijubl enec kaečkega ljudgtva g. prof. dr. Hohnjec. Zborovanje ae vr&i v d orani Aninega dfora po večernieab. Udnina je 1 E. Pridite vgi, ki ram je mar napredek in izobratbat m Sr. Aaton T SIot. gor. Eatoliško bralno društvO pri St. Antonn v Slo7. gor. priredi t nedeljo, dne 20. nov r prostorih g. Bojg (Altova gostilna) 7eselico g potjem. tamburanjem in x dvema gledaliSkima predgtavama: BCaSica kave" in »Krčmar pri zvitem rogu.' Potem »ledi prosta zabava. Zadttek ob pol 4. popoldne. K prav obilni ude ežbi vabi odbor. m Bralno irnitTO prl St. Anl na Krembergn priredi t nedeljo, 20 no7embra 19:0, vegelico g podučnim givorom, igrami nNa iren Marijinem" in rV ječi" ter sre6olo7om. m SlOT. Blstrlca Kdor boče veaelo nrici zabave in blažilnega ra*\edrila, ta naj pride zdaj v nedrtljo, dne 2), t. m. po večernicab v liotel Avstrija, kjer bodo naši kuueJki mladeniči uprizorili igro . Crevljar1', pevci pa zaveli par lepih pesmio Upamo, da bo mdi šaljiva t uibola p j godu Ijudem .ki imajo arečo" I Eer se bo čisti dobiček priredit76 obrnil v prid ubogim SoUrjem, upamo, d» ne bo nikoinnr ža! za par vinarjov, ki jih ta 7ečer iada, pa tuli, da ne bo manjkat noben blag in zareden Slovenec. Pfujski okraj Živinski sejmi v Ptuju se preuredijo. Sejmi ob sredah ostanejo kakor dozdaj, vsafc torek se bo pa vrSil velik živinski sejem. p Crna gora. V nedeljo, dne 20. novembra se bo ob 10. uri dopoldne v romarsld cerkvi M, B, na Crni gori slovesno blagoslovil krasno prenovljen veliki oltar in cerkveno pročelje. Castilci M. B. se prijazno vabijo. p Sv. Bolfenk pri SredišCu., Kakor stekli pes napada mirnega človeka, ravno tako napada blatna cunja ,,Narodni List" naše bolfenske trezno misleče lante in dekleta. V imenu naSib poštenib mladeničev in deklet odvračam z ogorSenjem izmišljene In lažnjive napade. Ali smo mi kjrivi, 6e se najhujši liberalci z noži bodejo? Ti pa ubogi dopisunček, ki Se ne znaS prav pošteno prijeli peresa v roke, lepo miruj in si tiste novce, ki jih zmečeš po nepotrebnem za papir in črnilo, lahko prihraniš, da si ob novem letu kupiŠ bi6 in greš k'am za pastirja. Ako boš pa bolj modro gospodaril in ti bo kaj denarja preostalo, bi bilo najbolje, če kupiš nekaterim vašim iantom in dekletom plenioe, katere bodo skoraj rabile. NekaJ pa si naj zapomnijo ti ,,purgarji" ^Narodnega Lista", da se je namreč začelo svitati. Kmalu vam tudi ,,Narodni List" ne bo ve6 mogel pomagati. Prišel bo čas, ko se bodo ljudje s studom obra&ali od vas in vaŠega smrdljivega lista in upoštevali geslo: Svoji k svojim. — Lačaoski patron. p Clrkovce. S včerajšnjim dnem smo dobili tukaj poštni urad, ki buio ga že zelo nujno potrebovali. Ti., poštni urad bo obsegal naslednje kraje: Cirkovee, Dražaves, Miliovce, Gor. Jablana, Pongerce, Stavešince in Spod. Jablano. PoŠta bo odliajala ob 6. uri 45 minut zjutraj iz Cirkovc in bo ob 8. uri dopoldne na Pragarskem; ob 9. uri dopoldne bo šla iz Pragarskega in bo dospela v Cirkbvce ob 10. uri 15 minut. p Sv. Lovrenc na Dr. p. Dne 14. t. m. se je poročila g. Marija Finžgar iz vrle narodne rodbine Finžgarjeve z g. 7anezom Fras, veleposestnikom v Rošnji iz Šentjanžke župnije. Novoporočencema želimo obilo sreče in blagoslova v novem stanu! p Sv. Lenarl pn Vel. Nedelji. GostilniSki prostori g. Munda, kjer je zborovala minolo nedeljo po večernicah Mladeniška zveza, mendas že dolgo niso bili tako natlačeno polin kakor totorat. G, Remperle iz Maribora je v navdušenem govbru pozival zbrane raladeniče k pristopu k Mladeniški zvezi. Društveni tajhik Megla Je opozarjal, da je bodočnost našega naroda naša bodočnost. GospodKorpar jemladenifce navduševal za boj za vero in domovino. C. g. župnik Zadravec pa je vspodbujal zbrane k samozavestnemu spoStovanju svoje materinSčine. Prepričani smo, da so vse te lepe besede padle na rodovitna tla, p Žetale. Zadnio nedeljo, dne 13. novembra po ve««rnicah je imelo KatoliSko bralno in izobraževalno društvo v stari Šoli lep društveni pouftni sbod. Navzočih je bilo okoii 100 članov, Nežika Bedenik se z navdušenimi besedami zahvali veleč. g. župniku za prostore bralhega druStva ter poziva Clane, naj bi se skazali hvaležne s tem, da bi marljivo sodelovali pri društvu. Ana Vogrinc v lepo tekoči besedi govori o kmečkem pozimskem delu in pravi, da v to delo spada tudi učenje in branje dobrih Sasnikov in knjig, katerih se naj pridno poslužujemo. Opozarja, naj odložijo vsi ves strah pred ljudmi in naj pokažejo svoi pogum, odločnost in značajnost s tem, da pristopijo k . našerau druStvu. Njeriemu lepemu govoru je sledilo ,po pravici glasno ploskanje. Prav lepo so predna&ali: . Jožef Blazina ,,Peseni o rajski ptici", Janez Vogrinc ^Hajdukova oporoka", Franc Skledar pesem ,,Domovini", ter naša najmanjSa, pa navdufeena Claiia Stres 'S&itez in Pulkb Jožel Slpm&kovo: ,,Vino in voda". Nazadnje je govoril 5, g. Jožet Krajnc o kmockem stanovanju: Kakp ga je treba pozimi tireditj, da bode prijetDO in zdravo. Po shodu.se je izposodilo 76..knjig. ^BiJ j« lejp^dan. ^taj^e ,najRred[u^iQ,:Vvfl«d^|o,Jln0 27. nov^mbra bode preda*'anie: Fotovanje-v Jeruzalem in po sveti deželi 'in se bodo obenem kazali kraji s skioptifinimi slikami. 8. decembra pa imamo nMikIavževo" !!! Pripravite se 1 p Kostrlvnica. V Cetrtek, dne 3. novembra smo obhajali tu blagoslovljenje nove bifee trgovca g. Jak. Juneža, naSega vrlega somifeljenika. Blagoslovil je hiSo svak Junežev, ft. g. ljutomerski vikar Andrej Lovrec ob asistenci g. nadžupnika KoroŠca, domaiega župnika ter župnika Gomilšeka. Bila je lepa družinska slovesnost, ki je zbrala skupaj prijatelje in sorodnike, zlasti celo odlično družino Lovrečevo s starfikom očetom vred. Izpregovorjena je bila marsikatera navdušena beseda. Za nSlov. Stražo" sino zložili SlomSekov dar 20 K. Posnemanja vredno. Želimo iz srca sreče in blagoslova naSemu Junežu v njegovi novi hi&i, Naj ostane vedno zvest katoliško-slovenskim nafielom! — V nedeljo, dne 20. novembra obhajamo pri nas posebno slovesnost: prvi vsprejem mladeni6ev in deklet v Marijino družbo. Naj se izvrši kar naj" pše in naj potrdi našo mladino v ljubezni do Br( madežne in do nedolžnega življenja!' p Črna gora prl Ptn]i. V nedeljo, 20. novembra, 7si na Goro, kjer se 7rii pn gospej Jagodio mična 7eselica s petjem, godbo in igrami. Slisale ge bodo izbrana pesmi moškega in mešanega zbora, kakor Aljaievi .Stražniki", ,8oči". »Ne z^eui mi!", FerjančiJera BP)aniparica^ in nTone solnce, tone", nada^je Ned7edo7a ^Naša z^ezda" in Sattnerjeva nNaša pesem". Eot godba nastopi pr7okraf, d< mači deški rbor na lok ki ga je uatanoTU % organiat Al. Pol.č. Videle se bodo tudi zanimive igre .Tri seetre" in nČaaica kave" Kdor se hoče enkrat požtevo kratkoiagiti, naj jih pride gledatl Žal ne bo nikomnrl Začetek je ob 3. uri popoldre. Sedezi po 1 E, stojišža po 30 7in. Eer je čisti dobiček namenjen za no?e knjige domačega bralnega drultva, ae prep'ačila hvaležno sprejemajo. Ljutomerski okraj. 1 Gor. Badgona. Vedno sijajnejše se razvijajo naše veselice. Na lepo slavnost, k'i jo je priredilo naše bralno društ\o, se je zbralo nepričakovano veliko ljudstva, menda proslori Karbaševe gostilne ob enakih prilikah niso biii nikoli tako natlačeno polni, kakor zadnjo nedeljo. Igrali sta se igri: nTri sestre" in »Prepirljiva soseda", In uspeh — krasen! Vsak nastop nam nudi kaj novega, kar moramo hvaliti, Vse je neprisiljeno, prisrfino, vse upliva na srca zadovoljnih udeležencev. Nastopali so vsi pravilno. Ni treba posebej hvaliti mož, mladeni5ev in deklet, ki so že enkrat ali drugokrat igrali, vse priznanje gre tudi tistim, ki so prvifi gledali kot igralci z odra zbrano obfiinstvo. Brez strabu, v zavesti, da nudijo, kar se je največ moglo od njih zahtevati, je pogodil vsak svojo nalogo. Pred igro in po igri so nastopili naši pevci in zapeli izbrano več pesmi, da bi tudi zelo razvajeno ulio ne moglo na njih ničesar pogrešati. Nastopil je s pozdravom in nagovorom tudi nas vrli J. Pelcl. Da naši madjivi tamburaši s svojimi melodijami niso zaostali, skoraj ni treba omenjati. V prav častnom številu se je vršila udeležba pri igri od strani nasih, za vse dobro in zdravo tako dovzetnih radgonskih prekmurskah Slovencev, katere je Še ustanovitev, radgonskega bralnega druStva navdušila k mnogobrojnemu posetu naŠe prireditve. Bilo je res veselo. Ko smo se ločili, smo si raislili: KakŠna sprememba v Gornji Radgoni! Tista srca, pred nekaterimi leti Se tako razburjena strasti, so daiies kipela navduSenja za mladino, ki se zbira pod praporom vere in značajnosti, poštenega življenja. Blagoslov božji na te, ljudstvo, ki si spoznalo svojo pot in ki hoče& s požrtvovalnim in izobraževaliiim delom dosefii svoje oilje! Radgonski okraj. Radgona. Slovenci v radgonski župniji, ki bivamo deloma v raestu, deloma pa v slovenskih vaseh: v Gorici, v Zenkovciii, v Dedincih, v Žetincih in v Potrni, smo od ostalih Slovencev zelo pozabljeni in zapuščeni. Le vsakoletne Mohorjeve knjige Se budijo v naših srcih ljubezen do slovenske materne besede. Želeli smo si slovenskega društva, a nikogar ni bilo, ki bi ga nam ustanovil. Zato smo iz srca hvaležni Slov. kršCansko-socialni zvezi v Mariboru, da nam je ona ustanovila Katoliško slovenskio izobraževalno društvo, To društvo je obhajalo v nedeljo, dne 6, novembra ob 2. uri popoldne v Dedmcib svoj ustanovni zbor, Vreme nam je močno nagajalo, vendar se je v hiši rodoljubnega kmeta Mateja Pintarifia zbralo nad 100 ljudi, raed njimi trije župani, precej zavednih mož, največ pa mladine. Veliko veselje so nam napravili ljubi Petrčani, ki so ntts j)oftastili v lepem Stevilu, njimna čelu oba čč. gg. kaplana in vrli naš prijateli kmet J. Pelcl. Zbor otvori prenlagatelj druStvenih pravil, g. Matej Pintarič in prisrčno pozdravi vseldoSle. Župnik GomilSek, odposiaiiec S. K. S. Z., pa v iskrenih besedah razloži dr.^stvena pravila ter pojasni vzvišeni namen ter velik pomen novega izobraževalnega društva. Kovačič Antonija, voditeljica gornjeradgonske dekjiške zveze deklamuje pesem ,,Mojemu narodu", mladenki iste zveze, Osojnik Neža in KovaCift Ter. pa v zanimivem govoru navdušita vsa naSa dekleta za DekliŠko zvezo. V imenu gornjeradgonskega bralnega društva pozdravlja iiovo druStvo Jan. Pelcl in mu želi plodonosnega delovanja. Vmes so zapoli nekaj lepih pesmic gornjeradgonski raladeniči-pevci. Izredno so nas razveselili. NaSa srca so bila po teh navdu^enih govorLk na mah pridobljena novemu druŠtvu. Pristopilo nas je iakoj 47. Ako bi bilo vreme lopo, bi bilo pristopilo Se enkrat toliko udov, ker smo se vsi veselili novega društva. Udje smo takoj zložili 52 K udnine. Soglasno je bil Lzvoljen sledefii odbor: Matej. Pintarič, kmet V Dedinoih, predsednik; Jožef Veberič, kmei v Gorici, podpredsednik; Alojzij Rpž- i»an. mladenič v Dedincih, tajnik; Fr-. TrojakOv-kmet y, ^ incih, blagajnik; Janez Frano, mladeniS v Dedincih, knjižiii&ar; 6. g. Rajmund Bratajiič, kaplaa v Gornji Radgoni, in Jože Pintarič, kmet v Dedincih, odbornika; rafiunska pregledovalca sta: Matija ZemIjift, župan v Žetincih, in Alojzij Domajnko, mladeni6 v Zenkovcih. Imena izvoljenih so nain priSa, da bo društvo gotovo lepo delovalo. Obeuem se je ustanovili, ta dan Dekliška zveza pri naSem izobralevalnem druStvu in si izvolila voditeljstvo sedem vrlih niladenk. Iz lepo urejene društvene knjižnice, kl 6teje 185 knjig ter se nahaja v hiši kmeta Jakoba Franca v Dedincih, smo si ta dan izposodili že 50 najlepŠih knjig. To je bilo veselje med našo raladino. Kar trgali so se, kdo bi prej dobil knjjigo. Pač veseloznamenje, da med nami Še močno živi ljubezen do slovenskega jezika, čeravno imamo le nemSke Šole. Se smo vsi skupaj zapeli veselo pesmico, prejeli veliko navrjdil za uspeSno bodoče delovanje od župnika GomilSeka, potem pa je predsednik Pintarič sklenil krasno nepozabljivo zborovanje s prisrčno zabvalo govorniku, vrliin gostom iz Gornje Radgone ter vsem zavednim domačinom, ki so prihiteli v tolikem Stevilu aa prvo slovensko zborovanje med nami. Polni navdušenja za naš slovenski narod in za toliko potrebno \zobrazbo smo se vračali domov. Drevesce je vsajeno. Prepričani smo, da bo iz njega vzrastlo v kratkem času modno, nezlomljeno drevo, pod cegar senco se bomo našli vsi radgonski Slovenci. Naposledizrekamo Š€ iskreno zahvalo predsedniku M. Pintaricu, ki nas je vzel pod streho s toliko ljubeznivostjo ter se je močno potrudil in marsikaj žrtvoval, da smo dobili prepotrebno društvo Bog ga živi! Kat. slov. izobr. dnigtvo v Radgoni pa naj raste in cvete in naj probuja radgonske Slovence, da ostanejo vsi dobri katoliCani ia zvesti trdni Slovenci! Slovenjjraški okraj. t s Soštanj. V nedeljo, dne 20. t. m. ob 8. uri popoldne se vrgi v v cerkveni hiSi v Smihelu pri Soštanju okrožni zadružni shod. Dnevni red: 1. Navodila za poslovanje. 2. Predavanje: Zadružna prodaja živine; govoriVlado Pušenjak iz Maribora. 3. Razgovor o zadružnih zadevah. 4. Slučajnosti. Zadruge v Smartnem na Paki, Smihelu, gkalali, St. Ilju pri Velenju, Št. llju pod Turjakom, in Slov. Gradeti naj pošljejo svoje člane načelstva in nadzorstva k temw. zbbrovanju! ________ k Konjice. Kmefika hranilnica in posojilnicav sprejema, oziroma eden njen odbornik, ob uradnih dneh, to je v eetrtek, 24. novembra in 1. in 7. dec. t. 1. naročila na umetni gnoj, 6e se priglasi toliko odjemalcev, da se lahk.o naroiŠ cel vagon, se ga bo narofiilo, sicer ne. Umetni gnoj se dobi na tak naftin ccneje. k Konjice. Odpadla je k protestantizmu kbnjiška; rojakinja, bivaioča v Drauhof-u župnije Selnica, Leopoldina Tušek, Lz'< stno! Naravnost drzno pa je, da prosi poteni pri lukvjšnjem župnijskem urad=. za podelitev ustanove za neveste, katero je napravil nekdanji tukajšnji nadžuimik Novak. Ta bi bila lepa, da bi s katoliškimi uslaiiovami podpirali odpadnike! k Lešje pri Zrečah. Gospodar Sadek je ob cesti blizo svoje hiše postavil nov križ, Ta je bil minolo nedeljo slovesno blagoslovljen. Pozneje je med udeleženci nabrala neka mladenka 3 K 40 vin. za ,,Slovensko Stražo", Posnemanja vredno! k Bohorlna. Tu je vsled pljučne vnetice umrr: Janez Gorenak, podnaftelnik mladeniškega oddelka Marijine družbe v Zrecah. V Cetrtek je še oral, a sleded torek je izdabnil blago dušo. Svetila mu večna^ Jufc! k Prlhova. Strahovit vihar, ki ,je grozil podreti naša poslopja, je razsajal dne 13. in 14. t. m. Vsi smo se bali kak&ne nesreče vsled tega silnega piBa. In res! Komaj je dne 14. t. m. minula 9. ura, Že je naznanjalo, da v vasi gori. Iz neznanega vzroka Jft začel goreti ,,Robarjev" živinski hlev; kmalu je objel strašen plamen Robarjevo hišo in svinjak, potem se je pa razširil na ,,GregorCev" živinski hlev in svinjak. Do tal je pogorelo vseb pet poslopij s polskimi pridelki, s štirimi glavami živine in s hisno epravo. Imenovana posestnika sta bila zavarovana za nizko vsoto. Pomilovanja in usmiljenja vredna ter pomoM potrebna pogorelca z obilimi otročiči prav toplo priporočamo občanom in dobrim sosedom. Pomagajte in obenem prosite Boga: Ognjene šibe re&i nas! k Sv. Knnlganda n. P. Občina Sv. Kunigunda Je vložila prošnjo za poldnevni šolski pouk, ki }e potreben za naš planinski svet. Naj bi sledile proSnje kmefikih obfiin, ki se nahajajo v enakih krajevnih razmerah, da se preosnujo Solski zakon primerno kmečkim potrebam. Kar so spoznaH za potrebno liberalni poslanci na Koroškem, tega nam ne morejo odrefti liberalci na Stajerskom. NaŠi slovenski poslanci pa bodo brez dvoma radi upoštevali opravifiene želje svoiih volilcev. Celjski okraj. Celje. 'Okrajno glavarstve je iztiralo nekega agenta V_j§ma Blotenberga iz NemCije. Ker je na suinljiv našui zbiral radarje in druge delavce sa rudnike v Namoiji, . a. se hi.mogel izkazati %¦ listinami, fnu.je glavarstvo prepp-edato biveti v okroJJo odljskaga.okrajnega gl©vai«tv_,v. v 3,-- c Blažena ncmseinu. Pfigel je v neko sloveasko gosflluo mlad kmet iz celjske okolice s svojo žeiyp, ki pa msta.našega miSlJenja. V gostMni je bilo veS znancev in znank iz njegove fare, zato je botel Franol pokazati, da je veljavni ,,taj6e her" in da je bil dva meseca ,,paj militer". Ker v ,,ekstracimru" ni bilo zanj prostora, vsede se v ,,ta gmaj zimer" _ ,,ta gmaj lolku" in poklice: ,,Frau. cvaj knabe zupen!" Gostilnifcarfca ga gleda in ponižno vpraša, 6esa Francl želi. ,,Fir cvaj knabe zupen!" se odreže Francl. Gostilnižarka pogleda njegovo ženo in ko vidi, da le ni ,,Knabe", kakor od obeh mož zatrjuje, temveč njegova boljSa polovica, zato Se odhajajoč vpraSa enkrai, fiesa želi. ,,FIaj.si!.- fir cvaj kuabe zupe pringen frau!" Gostilničarka se je koraaj zadrževala, da ni pred ,,nemSkim gospodom" raz&ula polno velikansko vrečo smeha. Gostje so kihali. Kaj jim je neki bilo, dragi moj Francl ? V kuhinji pa je tudi gostilničarkin meb počif. Iz h\ aležnosti za io zabavo pa je le poslala dekJo ueniSkega gospoda po slovenski vpraSat na uho. česa njegov neraSki žeJodec želi. No, in na tihem in na ubo ttdi naš FratiOl po slovenski naroči, na glas pa po nemSki, ker se boji, da bi drugafie to čul njegov nemšKi želodec, ki menda slovenske jedi ne Je. O blažeua nedolžnoali c Zalee. PetrovŠki nadučitelj gosp. Slanc Ernesi sedaj pohišuje, ali kakor se refte ,,hauzira" za žalsko kmetijskn podružnico. V nedeljo je nesel svoje slabo blago na prodaj v Gotovlje, kjer je postavil pred cerfcvijo svoj šotor. Gospod Slanc, Vi se na gospodarstvo razumete toliko, kakor zajec na boben. Zatorej pustite to stvar na miru! c Nova cerkev. Prihodnje leto se bod& vršile pri nas občinske volitve. Treba se je že sedaj pripravljati na nje, sioer nam bodo na občini odlbčevali in zapovedovali ljudje, katerih v resnici ne mara no ben trezno misleč človek. Kdo bode zadovoljen in kdo si bode volil može, katere ob času volitev priporofiajo in s silo delajo za nje agitatorji, ki jim ]e cerkev deveta briga, možje, katerim je ljubša gosposka suknja in gosposki jezik (nurnreS nemški) kakor pa tisti, ki ga govori po večini priprosto kmečko ljudstvo (slovenski), može, katen niti s svojim lastnim gospodstvom ne znajo gospodariti. Možje volilci! Kličem vam: otresimo se hlapeevanja, dnevi suženjstva naj izginejo za vselej! Pripravimo se prav dobro za bodoče občinske volitve! Mnogim volilcem ,je čisto vseeno, kdo je izvoljen, in rajši ne gredo volit. Kaj takega se ne sme več zgoditi v naši župniji. Prvi vzrok, da se pri nas ljudstvo tako malo zanima za občinske volitve, je ta, ker se veliko premalo zaveda, kakega pomena so občinske volitve. VpraŠam vas, cenjeni volilci, bi vam li bilo tudi potem vseeno, ako bi bil vsled vaše nemarnosti in nezavednosti izvoljen odbor, kateri W vam prav po nepotrebnem nakladal nove davke? ,Vam je li vseeno, ali dobite od ob<5ine dopise v Jeziku, ki ga razumete, lo je v slovenskem, ali ako jib dobHe v nemgkem jeziku, ki ga ne razumete in morate hofliti vsled tega od Poncija do Pilata, da vam kdo te dopise raztolmači? Ali ni tukaj prav nič Škode? Na volitev iti se pa nekateremu tako zamudno zdi. Drugi vzrok je ta, ker se pri nas občinske volitve vrše skoro vsikdar Šele meseca aprila, ko imajo naši posestniki največ dela v vinogradih (nekateri imajo vitiograde nad pol ure oddaljene). Bi se li ne mogle oMinske volitve prej vršiti? Tretjič so pa naši voliloj večinoma preveč strahopetni; strah jih je voliti po svojem prepričanju; veliko se jib da preplaSiti pred volilnim lokalom, lcjer jih navadno Sakajo politični agenti. Glavni vzrok za to žalostno dejstvo pa je ta^ da manjka ljudem »ačelne politične samozavesti in I>oliti6ne izobrazbe; ljudje so premalo organizirani. Tukaj nas 6aka še mnogo dela; kajti le potem, k.o bo naše Ijudstvo dovoli organizirano, se bo tudi bolj zaninialo za javno življenje in se tudi ob volitvah ne bo dalo omajati v svojem prepričanju. c Polzela. Požarna bramba nam je priredila dne 26. oktobra t. I. prijetno vinsko trgatev. V natlafteno polni dvoraiii stno iraeli pvm prijetne uriee. Prireditelji so imeli obilo pošia ter je blagajfnik bilježil 44 K čistega dobiftka v korist požarni brambi. Srčna hvala vsem udeležencem in prirediteljem ter priredite iiam zopet kmalu kaj! o Polzela. NaSa novoustanovljena zasebna feulterajriska ?ioln ima jako imenitno zgodovino. V prostorih, kjer je sedaj neiuSka Šola, oziroma slovenska mučilnica, imel je gospodar Frano Jelen svoj hlov za — osla. o Polzela. Učenci Šulferajnske šole so postali ie grozno nčeni. Na vprašanje: Von wo bist du? .,Dvanajst let." Wie alt bist du? .,Iz Parižolj ali St. Petra." Kannst du deutsch sprechen? ,,OCe so me sem dal." Res. ftudeži oslovskega hleva! c Juvanie pri Sv. FranSiSku. Dopisnik v predzadnji Stevilki «Slov. Gospodarja" govori nekaj o bralnem druStvu. Mene tudi veseli, da malo podrega, naj bi se začelo kaj delati. Toda celo zadevo bi marali vzeti v roke pravi raožje, ki dajejo raladini krSčanski vzgled ler jo izobrazujejo v res kršftanskem in narod nem dubu. Liberalizein in naprednjaStvo samopokvarjata mladino. c Radmirje pri Sv. Frančišlra v Gor. Sa.v. doMfti. Poroftali smo žo, da so se dne 30. oktobra zvefier stepH Ian