1 m ijj.




Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki,

&
first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. -
Stev.' 23«
Entered as Sboohp-Ciabb matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y, undeb the Act of Congress of March 3. 187«
INE;w YORK, v Četrtek, 28. januvarija, 1904.
Sami mrtrei.
Ratifikacija.
Strašno nabiranje trupelj V senatu so opustili
amendemente panamske
premogarjev.
Mrtvecev skoraj ni prepoznati.
Vsi so nepopisno obžgani.
Pittsburg, Pa., 28. jan. V rovu Harwick pri Chestwicku, kjer je zahtevala grozna katastrofa 184 žrtev, pričeli so včeraj zjutraj z nabiranjem mrtvecev. Rešilno moštvo je preko noči odstranjevalo ruševine, tako, da je prišlo do mrtvecev, kteri niso potrebovali nikake rešitve več. V vsem rovu je grobna tišina in kinalo so našli prve žrtve.
Do i ure zjutraj so našli 22 na pol zgorelih iu upepeljenih trupelj, ktere so odnesli v šolo, ktero poslopje so spremenili v začasno mrtvašnico. Par ur potem našli so v nekem stranskem hodniku še 38 trupel, ktera vsa so tako ožgana, da jih nihče ne more spoznati.
Soproge in otroci nesrečnih premogarjev, ktere so stale v snegu in mrazu pozno v noč pred vhodom v rov, so pozno v noči pregovorili, da so odšle domov. Dejali so jim, da pred jutrom ne bodo dosegli ponesrečene premo-garje. To seveda ni bilo resnično, kajti takrat so že našli vse polno razkosanih trupelj, toda delavci so hoteli vdovam prihraniti grozni prizor. V mrtvašnici bodo mrtvece, kteri vzgleda j o v prav strašno, po možnosti očistili in potem pripustili ženskam, da iščejo svoje drage.
Smrtna košnja pod zemljo je bila uprav strašna. Rešilno moštvo je našlo prve žrtve zjutraj ob 2. uri. Blizo glavnega rova so našli šest, in poleg njih 1-1 mrtvecev. Njehova trupla so bila grozno ožgana. Mnoga trupla so brez glave in zopet drugi so tako ožgani, da jih ni mogoče prepoznati. V Pittsburgu so naročili poln vlak krst, v ktere bodo položili nesrečne žrtve. Pogrebne troške bode poravnala premogova družba.
Dobrosrčni ljudje so pričeli nabijati milodare za podporo preostalim rodbinam premogarjev in upaio, da bodo nabrali saj $10,000. da tako saj do poletja pomagajo vdovam in sirotam.
Ob 8. uri dopoludne ao našli na-daljnih 38 mrtvecev, kteri so ležali v obeh hodnikih na južnej strani rova. Mnogim nesrečnikom je zgorela vsa obleka in gola trupla so pokrita z strašnimi ranami.
Najhujša je osoda dveh ubogih poljskih žen, kteri sta prišli iz stare domovine dne 26. t. m., da se po dolgej ločitvi od svojih soprogov, ktera sta delala v rovu, zopet z njima združiti. Njuno jokanje in obupanost je bilo pretresljivo, ko sta zvedeli, da s*a postali ravnokar udovi. Jedna je prinesla seboj tudi malo dete, nesrečno si-roto.	g
Pittsburg, Pa.. 28. jan. Včerajšnji in današnji dan sta dneva žalosti in tuge za malo mestece Cheswick. Mnogo mrtvecev so že prinesli na površje, toda vsi so grozno razmesarjeni, ne-kteri brez rok, drugi brez nog in glav.
Ženskam in otrokom so že stokrat dejali, da zaman upajo, da bodo svoje očete in soproge videli se žive, toda kljub temu stoje po ves dan pri vhodu v rov v nadi, da objamejo soproga in očeta še živega. Trupla nesrečnikov prihajajo sedaj neprestano na površje na kar jih odnesejo v mrtvašnico,kjer skušajo prikriti njihove rane.
V nekterih delih rova vlada izredmt vročina, tako, da se je bati, da ni kj< pričelo goreti. Ako se to obistini, potem tudi nabiranje mrtvecev ne več mogoče.
Vstop v mrtvašnico je zabranjen, kajti prizori, ktere je tamkaj videti, so grozni. Se le, ko bodo vse mrtvece storili zopet ljudem podobne, potem bodo pripustili vdovam in sirotam priti v mrtvašnico.
Popoludne so našli v severnem hodniku vse polno mrtvecev, kteri so zadnji, kar jih je še v rovu. V severnem delu rova trupla niso tako razmesarjena, kakor v južnem, tako, da jih bode lahko spoznati.
M YORK
je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. Pew York.
pogodbe.
Republikanci preinačili svoje nazore.
Vsakdo se je že naveličal Paname.
Washington, D. C., 28. jan. Republikanski senatorji so se že do skrajnosti naveličali debat o Panami in vsakdo sedaj želi, da pride prej ko mogoče do ratifikacije prekopove pogodbe. Senatov odsek za inostrane zadeve je na željo vlade odstopil od zahteve glede posebnih pogodbenih amendementov.
Pri včerajšnje j dopoludanskej seji, so potom glasovanja naročili predsedniku odseka, senatorju Cullomu, da prekliče amendemente in senatu priporoči, da se pogodba potrdi v svojej prvotnej obliki. Republikanski senatorji os sedaj spremenili svoje prvotne nazore. Prvotno so namreč bili mnenja, da pogodba sklenjena z provizo-rično panamsko vlado ne more biti veljavna.
Takoj po pričetku včerajšnje sena-tovo seje je senator Morgan (Ala.) podal resolucijo, s ktero zahteva, da predsednik Roosevelt predloži senatu vse brzojave poslanika Buvhanana iz Colona. Potem je tudi podal drugo resolucijo, s ktero trdi, da je Podnebje v Panami mnogo slabje, nego ono v Nicaragui, radi česar bi bilo bolje, ako se prekop gradi preko Nicarague.
O panamskem vprašanju bodo govorilo še več demokratičnih senator-
Washingtonske novosti.
Zahtevajo pojasnila.
Washington, 27. jan. Senator Stone je vložil v senatu naslednjo resolucijo: "Oddelek inostranih del se poživlja, da preišče in dožene, so li Buena Varilla in druge osobnosti, ktere žive pod zakoni naše republike, vprizorile vstajo proti republiki Colombiji, so li državljanom Paname zagotovili, da jim bodo v slučaju vstaje pomagali z našim vojaštvom in mornarico in je li kak uradnik naše vlade imenovanemu Buena Varilla naznanil, kako stališče bodo zavzemale naše države v slučaju vstaje v Panami. Imenovani odbor naj ima tudi pravico zahtevati izročitev listin iz kterih bi bilo mogoče raz-videti navedena vprašanja.
Današnje kabinetne seje so se udeležili vsi člani kabineta, Lzimši državnega tajnika Haya. Seja je trajala poldrugo uro in se je bavila izključno le z panamskim vprašanjem. Nadalje so razpravljali tudi o panamskej pre-kopovej pogodbi. Po seji se je pomožni državni tajnik Looms posvetoval z predsednikom Rooseveltoin.
Neprijetno za Payneja.
Washington, 27. jan. Republikanski zastopnik Overstreet, član odseka za poštne zadeve vložil je v zbornici resolucijo, s ktero zahteva od generalnega poštnega ravnatelja pojasnila številu konj, kočij in avtomobilov, ktere rabijo poštni uradniki. Resolucija je bila sprejeta.
Rusija nh.
Japonci ne silijo Rusijo v hitri odgovor.
Položaj je nespremenjen; diplomatic še poslujejo in obe državi nadaljujeta z vojnimi pripravami.
Ruski minister inostranih del in japonski poslanik zborovala.
Nova postaja vojne mornarice.
Washington, 27. jan. Ker bodo imele Zjedinjene države po zgraditvi panamskega prekopa važne koristi v srednjej Ameriki, bilo bi umestno v južnej Californiji ustanoviti postajo naše vojne mornarice. Radi tega je senatov odsek za vojno mornarico izdelal predlog, vsled kterega naj se ustanovi taka postaja s skladiščem premoga v San Diego, Cal. Tamoš-nja postaja karantene naj se izroči na razpolago oddelku vojne mornarice. Pred vsem bodo tam zgradili skladišča za premog in kasneje poprav-ljalnico za vojne ladije.
Paris, 28. jan. Uradoma se poroča iz Petrograda, da se je ruski minister inostranih del posvetoval z japonskim poslanikom. Kurino. predno je odposlal odgovor Japonskej. Upati je, da bode ruski odgovor tak, da ne pride io konflikta.
Paris, 28. jan. Semkaj se poroča iz Petrograda, da bode sedanji ruski odgovor zadnji v zadevi položaja v iz-točnej Aziji. Ruski odgovor bode kategoričen in z njim bode petrograjska vlada v kratko izjavila, da v nadaljne japonske zahteve ne more privoliti. Pred vsem Rusija ne bode dopustila, da Japonci utrjajo Masainpho.
Japonske zahteve pa nikakor niso take, kakoršne opisuje londonsko časopisje. Obe državi sta napravili razne koncesije.
London, 28. jan. Semkaj se poroča, iz Berolina, da sta Nemčija in Japonska sklenili pogodbo, da bodeia — preprečila ruskem baltskem vojnem bro-dovju pot v Azijo. To je naravno le skromna angleška želja.
Petrograd, 28. jan. Ruski državniki se mirno posvetujejo o odgovoru, kterega bodo poslali Japoncem. Položaj je nespremenjen. Japonska vlada ne sili rusko, da hiti z svojim odgovorom, kajti japonski poslanik Ku-rino ni dobil tacega povelja.
Admiraliteta povdarja, da je kreta-nje ruskih vojnih ladij krog Port Ar-thura brezpomembno. Admiraliteta tudi še vedno upa, da bode prišlo do končne poravnave.
Princ Hilkov, ruski železniški minister namerava v kratkem odpotovati v Irkutsk v Sibiru, da pregleda železniško progo ob Bajkalskem jezeru, ktera bode kmalo dogotovljena. Potem bodo zamogli vlaki voziti direktno dalje proti iztoku, kar je velike vojaške važnosti. V razgovoru z čarom je slednji Hilkovu izrazil željo, da se na iztoku ohrani mir.
Rusko časopisje piše zopet zelo bojevito. Tudi se resno poroča, da so rezervne bataljone spremenili v stalne polke, ktere bodo poslali v iztočno Azijo.
London, 28. jan. Japonski poslanik baron Hayashi izjavlja, da Japonska ne bode obravnavam stavila nikakih zaprek.
Tokio, 28. jan. Kabinet je sklenil v vojski vpotrebiti 100,000,000 yenov iz državnih obligacij in 50,000,000 yenov iz povišanja državnih davkov.
Colombo, Ceylon, 28. jan. Japonski križarki "Njazin" in "Kasaga" sta dospeli semkaj iz otoka Perim.
Vstaje v Afriki.
V vsej južnej Afriki vre.
Vstaja je posledica boerske vojske; Kafri se nameravajo Angležem osvetiti.
Zamorci dobivajo orožje od Angležev.
Nai«*rt» im ffasvfe". Za «1

"Glas
Nezgoda na železnici.
Chicago, BI., 27. jan. Na Chicago, Burlington & Quincey železnici, blizo St. Louisa, Mo., zavozil je Denverski ekspresni vlak v neki lokalni vlak. Ob tej priliki so bile tri osobe usmr-tene, štiri težko ranjene, dočim se ena pogreša.
Diaz, Ark., 28. jan. Osobni vlak St. Louis, Iron Mountain & Southern železnice je blizo tukajšnje postaje zadel ob neki tovorni vlak. Lokomotiva in več vozov tovornega \laka je raz-dejanik; razvaline so se vnele in zgorele. Neki potnik je bil na mestu usmrten, tri ženske so težko ranjene. Pod razvalinami je najbrže še par mrtvih.
Madison, Wis., 28.. jan. Na aelez-ničnem križpotu pri Carry blizo Crystal Lake povozil je voz necega duhovna njegovo ženo in štiri otroke, kateri so se vozili s sanmi domov. Duhoven, njegova žena in dva otroka so bili na mestu usmrteni; ostala dva otroka sta smrtno ranjena.
20 osob ranjenih.
St. Louis, Mo., 28. jan. Na Broad wayu sta zadela v megli skupaj dva voza poulične železnice. Pri tem je bilo 20 osob ranjenih. Večino težko ranjenih so odvedli v Aleksijsko bolnico, dočim 90 ostale poslali domov.
Berolin, 27. jan. Se le iz angleških virov so tukaj zvedeli, da domačini v nemškej jugozapadnej Afriki nepopisno mučijo nemške naselnike in vojake.
Nemška vlada je poslala sedaj v svojo zapadnjeafriško posest 2000 vojakov, ktero število bode pa vsekako premajhno, kajti število upornih domačinov preseza 15,000.
Nemški častniki kupujejo sedaj . kapskej koloniji vole za kazensko ek-spedicijo. Nemška društva nabirajo milodare za vspešnejo gojitev nemškega barbarstva v Afriki.
Berolin, 28. jan. Iz nemške jugo zapadno Afrike prihajajo neprestano žalostna poročila, kajti Nemci so po-vsodi, kamor se obrnejo, pošteno te-peni. Temu se najbolj vesele Angleži, kar je razvideti iz angležkega časopisja, ktero jednoglasno piše. da Nemci niti pojma nimajo, upravljati pre-komorske kolonije.
V ostalem se pa tudi med Kafri na angleških tleh pripravlja vstaja ali pa pridejo Kafri Jlercrom na pomoč, tako, da nemško barbarstvo vrnejo z barbarstvom. Kakor znano, so Angleža časa boerske vojske oborožili Kafre, kteri sedaj prodajajo svoje puške Hererom.
Semkaj se brzojavlja iz Koribiba v Afriki, da Ilereri še niso zasedli naselbino Okhandijo. Vendar so pa že umorili šestnajst Nemcev, dočim se jih 70 "pogreša". Umorili so jih toraj 86.
Newyorska kronika.
Leto XI.
Gg naročnikom, kteri do koncem meseca ne dopošljejo naročnine, aii iste ne ponove. naznanimo, da bodemo pošiljanje lista ustavili. Premnogo imamo stro-
Bojni plesi.
Muskogee, Ind. Terr., 28. jan. Iz južnih pokrajin dežele Cherokee Indijancev prihajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. V gorovju so se zbrali Cherokee in Keetowah Indijanci, kateri prirejajo vsako noč vojne plese. Bati se je tudi, da se jim ne pridružijo Snake indijance.
General Lukban zaprt.
Manila, 27. jan. Tukaj so zaprli vstaškega generala Vincente Luk-bana, kteri je vodil vedno vspešno svoje vstaše proti ameriškim vsiljivcem. Lukban je obdolžen, da je sokrivec- zarote, ktero je skoval Gomez Ricarte.
Nezgoda na morju.
Boston, ^ass., 27. jan. Jadranka Ella Prossey" iz Thomastona, Me., se je na potu pri Cape Cod, Mass., zadela ob jadranko "Francis Shubert' iz Bostona in se je potopila. Kapitan Elias White in čolnar Peterson sta vtonila. Druga jadranka je bila pri tem tako poškodovana, da jo je moralo možtvo ostaviti. Mornarji obeh jadrank dospeli so danes z vlačnim parnikom "Winslow" v Boston.
Dete v peči.
La Crosse, Wis., 27. jan. Gospa Edward Schmidtova pustila je svojo petletno hčerko Marijo in dete, ktero je bilo staro jedva 18 mesecev, sama doma in je odšla v drvarnico sekati drva. V peči je bilo zakurjeno. Ko je prišla v kuhinjo, ni mogla nikjer najti svoje dete, dočim starejša deklica na nikak način ni hotela povedati, kje je ostala njena sestrica. Še le po natančnej preiskavi je našla uboga mati svoje dete sežgano v peči, kamor ga je dejala starejša sestrica, da bi se "pogrelo".
Trije otroci zgoreli.
Rockport, O., 27. jan. Tukaj so zgoreli trije otroci zakonske dvojice Fei-singer. Gospa Feisingerjeva je bila smrtno ranjena, ko je skušala svoje otroke rešiti.
Požar napravil za $225,000 škode.
Louisville, Ky., 27. jan. Požar je uničil tukajšnje veliko skladišče God-dard Storage. Škoda znaša $225,000. Gašenje je bilo skoraj nemogoče, kajti voda je radi izrednega mraza takoj *mmiila, ko je prišla y oavj«
Upravništvo "GLAS NARODA".
Beračeva
o 1 a.
Ko je stal včeraj kapitan Murtha od mostne policije na newyorskej strani brooklynskega mostu, ga je nek slabo oblečen rnožki naprosil za miloščino. Kapitan pa je pokazal na detektiva Sauterborna in dejal: "Poskusite vašo srečo pri onem možu, on tako izgleda, da bode kaj "padlo". Detektiv ga je pa prijel in pri sodišču je moral plačati $3 kazni.
Spiritizem in špirituoze.
Pri špiritističnih sejah, ktere se,	- ........_________
vrše pri James Thompsonu v hiši št. Škov, da bi dnevnik pošilja li tja V 331, zap. 57. ulica in ktere veljajo po en dan $1 za osobo, igrajo prvo in glavno vlogo — špiritnoze, tako, Ua duhovi umrlih ne bivajo v dušah navzočih, temveč v steklenicah alkohola. Imenovani Thompson je bil obtožen, da so ga alkoholovi duhovi preveč obsedli, radi česar ga je sodišče obsodilo za šest mesecev brezplačnega spanja v "tombah"'.
Revolver inStefanilla.
Z vso južno vročekrvnostjo je bil Francesco del Monte, 123 Mulbery St. zaljubljen v svojo signorino Concetto Stefanillo, 241etno amoroso iz Csrra-re. Imenoval jo je "čara mia", ,;ca-rissima", "grandiosa" in "dolcissima" toda šarmantna Concetta ni hotela ničesar vedeti o našem "galantuomo". Njen ljubitelj je postal "£urioao",radi česar je pričel streljati in je pri tem zadel necega "amico" svojega dekleta, kteremu je ime Ernesto Tesce. Pri sodišču je strelec dejal, da je hotel ustreliti svojega dekleta, ker ni hotela priznati, da je ona last "del un alte-ro." Ko ga je stavil sodnik pod $5000 varščine, dejal ni nič druzega, nego "madre santissima". Sedaj premišljuje v "maggiore priggione".
Piva v potokih.
Mleko in med se v našej deželi ne pretaka, toda pivo teče kar v potokih. Minoli torek popoludne so spustili kar 12,000 sodov pive v North River. Pivo je bilo last pivovarne Conrad Stein & Sons, na 57. ulici in 11. Ave., ktero je nedavno kupila Lion Brew-
qi	• , ., , .	poveča piaea na
blednja pa m kupila poslopja.	, T
i	, T. v.	predsedniku Lewisu
strojev in zaloge piva, kajti Lion	su
aiiuj^v iix zaioge piva. Kajti i^ion i • ,	.	----
Brewery je prevzela le odjemalce iu - f m ^V^T konvencija je spremi--------Jela Predlog, kteri ie naoerien nrnti
Proti Gloverju.
, , .	.	Cripple Creek, Colo., 27. jan. Pol-
ko™ik Verdeckberg, poveljnik držav
dolgove.
Ko je slednja pivovarna prevzela imenovane posle, bilo je še v zalogi 3072 sodov piva v Steinovej pit\ »nrni Da bi smel Stein pivo imeti še dalj časa v zalogi, moral bi bond v znesku $75,000,
meseca, obnoviti. Prvotno so skušali pivo prodati, toda to se jim ni posre- ] čilo. Lion Brewery je izjavila, da ona ni zamogla pivo prevzeti, ker pivo ni tako, kakoršno je ono od Lion Brewery in ker bi morala plačati $3000 davka. Radit ega so sklenili, vse pivo spustiti v vodo. Potem so o tem naznanili davčnim uradnikom, da pivo neb odo več prodajali, na kar so storili "smrtni greh" včeraj. Vse sode so potem znosili v klet, kjer so jih odprli in spustili pivo v kanal, od kjer je teklo v River. Cevi so pa bile premajhne, tako, da pivo ni zamoglo dovolj hitro odtakati. V kletu bi se zamogel vsakdo v pivu kopati. Pivo je teklo ves dan v reko.
ne milice, naročil je majorju McClel-andu, naj imenuje komisijo, ktera bode preiskala — pamet bivšega člana kongresa John M. Gloverja, zagovornika štrajkujočih rudarjev. Polkovnik trdi, da se je Gloverju "zmetalo", ker inače bi tako ne kršil ustavo.
Požrtvovalnost očeta.
Toda, prečastitil
Tudi kakemu prečastitemu se vča-ih pripeti, da pride v navskrižje z posvetnimi prečastitimi oblastmi. Reverend Wechsler se je včeraj vozil z vozom poulične železnice po Willis Ave-, Bronx Borough in je pri tem mislil, da je v svojem župnišču. Radi tega je prav po domače pljunil na tla, na kar ga je neki policaj vzel seboj v harlemsko policijsko sodišče, kjer bi moral plačati $3 denarne kazni, če-stokrat se pa tudi pripeti, da tudi prečastiti nimajo seboj denarja, radi Česar bi moral prebiti tri dni "v dolenjih prostorih". K sreči je pa bil pri sodišču — Žid Hajmovič, kteri mu je posodil $3 in ga tako rešil iz trodnev-nega spanja v trebuhu "Jonove ribe."
Slab oče.
Peku Gothardu Kupferju, 1552, 2. Ave., je sodišče naročilo, naj plačuje-za svoja dva otroka Dinah in Fred, ktera sta pri društvu za varstvo otrok po $1. Tega pa ni storil in sedaj dolguje društvu že $736, kajti 3VŽ leta se ni zipenil za svoje otroke. Prihodnjih šest mesecev bode pekel otoku.
kruh
Učen Kitajec.
Naši Kitajci izborno napredujejo. Neki pralec iz Rockaway Beacha, če-gar soproga, rodom Nemka, je zbolela prišel je v bližnjo lekarno in zahteval za 50 centov — "radijeve soli". Klerk ga je začudeno vprašal, kaj namerava s tem pričeti, in kje je zvedel o radiju. Kitajec je pa mirno odgovoril, da se baš sedaj mnogo piše o radiju in nje-govej zdravilnej moči, kte*o hoče po
da je niti milijonar ne more kupiti se je Kitajec začudil in odšel. S ca
Za splošno združenje stavbinskih delavcev.
Indianapolis, Ind., 27. jan. Glavni izvrševalni odbor od United Brotherhood of Carpenters £ Joiners je sklenil. da se imenovana organizacija pridruži k National Structural Trades Alliance. V to morajo pa privoliti vse lokalne unije.
Mitchell ne dobi večje plače.
Indianapolis, Ind.. 27. jan. Pri včerajšnji seji tukaj zborujoče konvencije premogarjev so sklenili povišati pristopnino premogarjev na $10. .'lani, kteri še niso tri mesece pri organizaciji, ne dobe prestopnih listin. Nekdo je predlagal, da se Mitchellu poveča plača na $5000 na letu in pod-na $3000. Pred-
krivičnemu com.
kteri je naperjen proti postopanju proti zamor-
Wihnington, Del., 27. jan. Ko je ikušal Stansbury Jacobs v Stantonu, Del., rešiti svojo 121etno hčerko Lino, iz goreče hiše, moral je plačati svojo predrznost z lastnini življenjem. Jacobs se je radi dima probudil in jo skočil s svojo rodbino skozi okno prvega nadstropja na ulico. Ko je svojo hčerko pogrešil, pohitel je nazaj v hišo, iz ktere se ni več reš:l. Razun Jaeobsove, zgorele so še tri druge hiše.
Mala poročila.
—	V Sour Lake, Texas, zgorelo je Šest blokov hiš.
—	V Genevi, N. Y., zgorela je trgovina W. F. Chitoy. Škoda znaša $75,-000.
General Danici R. Collier, pokojninski agent za okraj Louisville, Ky., je tamkaj umrl.
—	V Albany, N. Y., so inkorpori-rali "Hotel Potemac Co." iz Wash-ingtona, D. C., z delniško glavnico ▼ znesku $1,<X)0,000.
—	V San Antonio, Texas, je zgorela velika Wolfsonova trgovina. Škoda znaša $250,000, zavarovalnina pa le $200,000. Zgorelo je tudi par bližnjih hiš.
—	V verskej blaznosti je 33letni farmer Isaac Hall v Van Buren, N. Y„ v spanju umoril Hano Hallovo. Pri umoru je potreboval revolver, dva noža in sekiro, s ktero je svojej žrtvi odsekal glavo.
—	V Sedalia, Mo., je sodišče obsodilo v 2§letno ječo Frank G. Buntona, kteri je pred par meseci ustrelil Emil Meyerja, ker je slednji zapeljal njegovo hčer. Meyerja je vsfrelil zavxat-no, inače bi ne bil tako strogo kaznovan.
r	— . - — Voznik mestne bolnice v Worce-
skusiti na svojej ženi. Ko mu je klerk stru, Mass., Carlson imenom, je v lju-naznanil, da je radij tako draga stvar bosumnosti napadel v bolnici uslužbe-
no kuharico Ericksonovo, ktero je te-D žko ranil. Potem je tudi sebe usmrtiL
- , --------;---—~	iaxxii. x uiej-Li je lum seoc usmrtu.
som bodo lekarnarji gotovo prodajali Ericksonova je šla šetati z njegovim radijevo sol, ktera bode tako po ceni, tekmecem G us Olsonom, radi česar ja kakor kaka druga ioL v -	{Carlson prisegel, da jo -umori.
_£__
________iLis_
______________
Glas Naroda".
Uit ciraakih (klavcev t Ameriki CTndnik:	Editor:
ZMAGO SLA V VALJA VTEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. Mi Greenwich St., New York City.
Na Balkanu.
H* lato relj a list za. Ameriko . .$3—,
*	P«I leta............U60,
Za Xvr*»o u vse leto . . . 04.50
*	*	pol leta . . . 2.60
*	četrt leta . . 1.75 V Evropo paSiljamo list skupno dve
itev'lki.
<*CRm Naroda" izhaja viaki dan nedelj in praznikov.
..GH-AS NARODA"
(.Taiae of th« People")
every day, except Sunday i
Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisement« on agreement.
de 10 vrstic se plača
v.
brez podpisa in osobnssti na natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati pe Order.
Fsi %m amembi kraja naročnik«* da ss nam tudi preišnie kida hitreje najd—as
in poiiljatvam
"GLAS NARODA*',
M Greeawick St.. New York. Of*.
— Telefon 879F Oortlandt. —
AH mora tako biti?
"Rov, v kterem se je pripetila razstrelba, je bil preiskan dne 1. decembra. Takrat je bilo v njem nekoliko plina, toda rov ni bil nevaren."
Inipekior Cunningham, ne je tako izrazil o Chea-wicku.
"Rov Cheswiek, kjer ae je pripetila katastrofa je imel vedno mnog« plina. Z drugimi besedami : rov je bilo potreba natančneje preiskati."
"New York Tribune." Ako imamo lo količkaj čuvstva in sočuvstva z nesrečnimi ljudmi, moramo v ocigled groznej katastrofi v rovu Cheswiek ponoviti vse to, kar amo že čestokrat natolcevali v "Glasu Naroda" ob priliki katastrof. In ako se cenj. čitatelji spominjajo na toza devne članke, nam bodo gotovo pretr dili pri izjavi, da milovanje za nesrečnimi žrtvami ni bilo nikoli glavna vsebina teh člankov, v kterih smosku šali pred vsem le dokazati, da so take nesreče zakrivili vedno in vselej le kapitalistični podjetniki in njihovi zastopniki. Bal kakor pri zadnjej chi-aškej katastrofi, tako tudi sedaj ne ,memo iskati krivce med žrtvami katastrofe, temveč v vrstah onih, kterih dolžnost je bila skrbeti za varnost premogarjev, in kteri so za svoje dolžnosti niso zmenili.
Kakor so v Chieagu prvotno zatr jevali, da je katastrofo provzročilo zbegano občinstvo, ker je zgubilo pamet, bas tako trdijo sedaj v Pennsyl-vaniji, da je nastala razstrelba radi tega, ker je kak premogar pustil svojo svetilko odprto.
Tn kakor v Chieagu najbrže ni nihče "zgubil pameti"', tako tudi vChes-wicku najbrže ni bil nihče nepreviden da bi hodil po rovu z odprto svetilko. Ako bi rov preiskali vsaki dan izvedenci, bi bila gotovo razstrelba nemogoča.
Dne 1. decembra m. 1. je rov pre-iskal inšpektor Cunnings, Takrat je bilo nekoliko plina v rovu. toda inšpektor je smatral "rov nenevarnim." Ako bi ne bil "nevaren", bi se gotovo ne pripetila razstrelba. V ostalem je pa tudi vsakomur znano, da je za varnost rudarjev nikjer na svetu ne stori tako malo, kakor bas pri nas, kajti varnostne naprave so za kapitaliste predrage in inozemskih delavcev Je tukaj tudi v izobilju.
Toda nesreča in zopet nesreča, je dvojnega pomena. V gledališče človeku rd treba iti, toda živeti mora vsakdo, toraj tudi delati, ako ni človek kapitalist. Iz tega sledi, da je nesreča v rovu dvakrat tako strašna, kakor v kakem gledišču. V nijednej vojski ne doseza število žrtev take visokosti, kakor ono v rovih. Kadar gre dela rec zjutraj na delo, ne ve, se li bode zvečer vrnil domov k svojim dragim. Samo jedna razstrelba — in tisoč soprog in otrok je zgubilo moža, očeta, brata in reditelja.
Ali mora temu biti tako! Gotovo,
dokler vlada kapitalizem. ----
Na Balkanu se bliska. Tiho sicer, toda vztrajno se pripravljajo vse balkanske državice za skrajne slučaje. Tako je Bolgarija že meseca oktobra poklicala v službo 24.000 vojaških novincev, ki so bili določeni za tekoče leto. Bolgarsko sobranje je v tajni seji dovolilo vojnemu ministru 25 milijonov izrednega kredita za armado ter tudi redne stroške povišalo za 3 milijone frankov. Armado so letos Bolgari pomnožili za 6 pešpolkov, 6 eskadronov in 3 topničaTske polke.
Rumunija je pomnožila svoje top-ničarstvo. Črnogorci so dobili vojno ministerstvo, ki ureja sokolske perja-nike po modernih vzgledih. Tudi Srbija noče biti zadnja, kadar si bodo delili zapuščino bolnega moža ob Bo-sporu. Naravno, da Turčija to vse vidi in čuje in da tudi bolni mož oblači železno srajco. Že pred letom je Turčija naročila 200,000 novih pušk in 230 topov. Po vsej Macedo-niji in Rumeliji je razpostavila močne čete in vedno še prihajajo iz Azije novi oddelki. Vse to kaže, da se bržčas spomladi na Balkanu zasuče vojni vrtinec, ki bode lomil drevje, pustošil žitna polj a, uničeval mirne domove ter moril človeka in žival.
V septembru je že leto mi nolo, ko sta Avstrija in Rusija poslali turškemu sultanu primerne reforme za ila-cedonijo. Turški sultan je odobril vse predloge ter obljubil hribe in doline, a storil nič. Evropi je bilo to vendar preveč in odobrila je avstrijsko in rusko kontrolo. Sedaj pa se je zganil turški sultan ter ugovarjal, češ, da na Turškem treba časa za reforme. Tur-ija je gotovo zopet računala na razprtije in needinost evropskih držav. Toda enkrat se je vendar varala. Danes so vse evropske države edine, da je treba s Turčinom govoriti resno besedo. Ruski car je koncem septembra obiskal nemškega cesarja, v prvi vrsti, da se razreši balkansko vprašanje. Nemški cesar je sicer dober prijatelj turškemu sultanu, a ravno zaradi tega mu mora svetovati reforme, ki morejo še turški državi podaljšati grešno življenje. Francija je na strani Rusije. Italija je s Francijo v najboljšem prijateljstvu, in celo Angleži podpirajo avstro-rusko politiko na Balkanu.
To je končno vse lepo, vprašanje ie ali so s tem zadovoljni balkanski narodi- "Status quo" — vse ostani pri starem, to je ona stara pesem, ki jo pojo že nad 30 let vsi avstrijski ministri za vnanje posle. Zadnji čas je irrof Goluchowski v proračunskem odseku avstrijske delegacije odgovoril na razne ugovore slede balkanske politike. Rekel je, da se Turčija mora poboljšati, ako hoče živeti. In Turčija ae mora poboljšati, ker je pod evropskim nadzorstvom. To nadzorstvo pa je določeno na dve leti, in v tem času se morajo izvršiti reforme.
Da bi se primerne reformt izvršile, to bi mogli končno verjeti, toda dvomiti moramo, ali je tudi resna volja turškega sultana in njegovih prvih svetovalcev, da izvrše povelje Evrope. Možje, kakor Ali in Fuad paša so i Turčiji bele vrane, kterim črni kro karji izkljujejo oči. Pa recimo, da turški sultan posluša dobre svete in resno prične z reformami. Posledice teh reform pa ne bodo vidne, ko se začne tajati sneg na Balkanu, in zato ie že danes gotovo, da se v kratkih mesecih pojavi vstaj a s podvojeno silo.
Sicer pa, draga Evropa, ali naj Macedonci na večne čase robotajo turškemu sultanu in njegovim pa sam? Macedonci so obupali, dajihEv-ropa reši turškega ižesa, zato so že pričeli v svojem obupu z dinamitom Macedonci imajo kot narod isto pravico, kakor vsi drugi narodi, ki so v zadnjem polstoletju Evropi prenare-iali obraz ter delali nove zemljevide. Oni zahtevajo svobodo, avtonomijo, ktero jim je že pred 25. leti zagotovil člen 23 berolinske pogodbe. In to pogodbo so podpisali tudi Avstrija in Rusija. Macedonci zahtevajo to, kar so dosegli svoj čas Grki, Srbi, Bolgari ter v zadnjem času Krečani. In za to ''svobodo" so vsi ti narodi prelili mnogo krvi. Zato se moti Evropa, ako ur.a, da turški sultan izvrši v Mace-iOniji reforme brez krvi.
Qui trop embrasse, mal etreint. Tako je zadnjic grof Goluchowski odgovoril dr. Stranskemu na vprašanje, zakaj se reforme ne uvedejo tudi v drinopoljskem okraju. S tem je bržčas hotel reči: Kdor misli, da se Turek kdaj prelevi, ta se jako moti. Ravno tako pa se moti tudi grof Goluchowski, ako upa, da bodo Macedonci zakopali svoje orožje.
itDogodki v Avstriji.
Nedavno je bil v Kutnigori velik shod, ki je bil znamenit po govorih državnih poslancev Pacaka in Herol-
Dopisi.
Johnstown, Pa., 25. jan.
\ nadi, da sprejmete moj kratek
Kranjsko slovensko katoliško
da. Prvi je izvajal, da so bili Čehi dopis, kojega se že dalj časa pogreša
NAZNANILO. Članom samostojnega društva sv. Barbare v Johnstownu, Pa., se tem potom naznanja, da bode imelo društvo svojo redno sejo dne
31. januarja 1904
v dvorani P. Gabreaja, 619 Power St, fefanetewn, Pa.	Odbor.
vsikdar pripravljeni za spravo z Nemci. Na prvi konferenci s Ivorber-jem je bilo dobro razpoloženje za spravo, ali nesposobnost sedanjega ministerskega predsednika je vse pokvarila. Kar proklamirajo sedaj Nemci, je direktna negacija čeških zahtev.
Poslanec Herold pa je menil, da je češko vprašanje, ki je bilo od nekdaj kardinalna točka avstrijske politike, stopila sedaj v tako v stadij, da ne bo več možno odlašati z njega rešenjem. Umetno vzdržavanje nemškega značaja je provzročilo državi že mnogo-ktero težko krizo. Cehi morajo delati na odstranjenje sedanje ustave, ktere senčne strani se uveljavljajo tudi v upravi. Z ozirom na sedanje razmere morajo Cehi zahtevati zanesljivih garancij, ki bodo popolnoma zagotavljale njihovo eksistenco.
Istega dne je govoril svojim volil-cem v Meranu znani liberalec dr. Grabmayer. Kar se dostaje državnega zbora je mož dekretiral, da v zbornici ne sme priti do stalne večine, ako ni nemška. Povedal je, kar vemo vsi že davno; tako je nemško svobodo-in pravicoljubje ter niihovo spoštovanje do konstitueijonelneg-a principa: so Nemci kje v manjšini, pa naj gospoduje — manjšina! Nemci so v Avstriji sicer v manjšini, ali večina v parlamentu mora biti vendar nem-a!!
Dr. Grabmayr je notoričen oproda dr. Koerberja, on je bil tudi vladin mešetar za "spravo" na Tirolskem. Dr. Grabmayr je v najintimnejih od-nošajih z dr. Koerberjem in politični nazori se menda popolnoma pokrivajo Tudi v svojem govoru v Meranu si je prizadeval za zavezništvo med Italijani in Nemci. Da bi kaptiviral Italijane, jim je govoril kakor da je rešitev vseučiliščnega vprašanja že pred vratmi ter jim je laskal z naglaševa njem, da so Nemci in Italijani dva j<*dnakovredna kulturna naroda, kte-rima obema grozi slovanska povo-denj!
Tu imate sedaj ! Dalmatinskim in isterskim Hrvatom daja dr. Koerber po kaki "Reichswehr" klicati v spomin, koliko krivic so že pretrpeli od strani Italijanov; tu v Meranu pa najintimnejši pomočnik istega dr.a Koerberja šcu-va Italijane proti Slo vanom in jih straši s "slovansko po plavo"!!! Od ene strani se ščuvajo Italijani proti Slovanom, od druge Slovani proti Italijanom. Tako je urejeval avst. germanizatorni sistem Narodi se morajo ubijati med seboj, da more on živeti.
— Časopisje vEvropi. Najnovejša statistika izkazuje, da se je leta 1904 od lanksega leta pomnožilo nemško in slovansko časopisje, in sicer nemško za 206 na 4694, češko za 61 na 957, poljsko za 18 na 322, rusko za 11 na 171, malorusko za 5 na 48 in slovensko za 1 na 59. Razun tega izhaja 586 francoskih, 478 angleških. 332 italijanskih, 122 madjarskih, 38 grških, 32 nizozemskih, 40 švedskih. 33 danskih, 26 srbskih, 16 španskih, 15 bolgarskih, 13 hebrejskih, 12 arabskih, 7 latinskih, 5 slovaških, 3 fla-manski in po 2 portugalska, finska in armenska oasepisa. . ^
Evropejske in druge vesti,
London, 28. jan. Znani Američan Whitaker "Wright, kteri je bil radi poneverjenja obsojen v Tletno ječo in ki je takoj po razglašenju obsodbe umrl, ni umrl naravne smrti, kajti on se je zastrupil.
Bolgrad, 28. jan. Macedonski vsta-ški agentje so v imenu Boris Sarafo-va proklamirali novo vstajo, ktera se lirične dne 28. marca.
Belgrad, 28. jan. Tukaj so zaprli bivšega srbskega ministra notranjih zadev, Todoroviča, kteri je bil v noči ko so umorili kralja Aleksandra in kraljico Drago, v kraljevem konaku, ranjen. Todorovič je obdolžen, da je poneveril $30,000, ktera svota je bila last naravnega sina la^za Mihajl Obrenoviča.
Kodanj, 28. jan. S parnikom'Oscar' odpotoval je danes v New York danski generalni komisar za danski odde-'ek svetovne razstave v St. Louisu. Danski oddelek svetovne razstave bo izdatno večji, nego se je prvotno domnevalo.
Madrid. 28. jan. Minolo soboto je našla policija v kraljevej palači, ko se je vršil vsprejem, pod nekim stolom bombo. Palača je bila v onem času polna španske "gospode".
Gibraltar, 28. jan. Ameriške tor-pedolovke "Decatur". 'iBainbridge", ''Barry", "Chauncey" in "Dale", ktere spremlja križarka "Buffalo", so dospele včeraj semkaj iz Canarskih otokov. Pot je bila prijetna. Dne 30. januarja odpljujejoj dalje v Algier.
Brest, Francija, 28. jan. Francoska topničarka "Cassini" odpljula je v zgorjeno norveško mesto Aalsund. Ivrižarka je nakrcana z jestvinami in obleko za pogorelce.
Tanger, Maroko, 28. jan. Iz Tesa se poroča, da se je vrnil general Sir Harry Maclean, polkovnik sultanove telesne straže, kteri je bil do sedaj vjet pri Kabilih.
Cannes, Francija, 28. jan. Američanka, gospa Radthornova, je tukaj 7. svojim avtomobilom ponesrečila. Bila je na mestu mrtva.
iz naše naselbine. Vam sledeče poročam :
Tukajšnja naša slovenska naselbina prav dobro napreduje v družinskem in društvenem oziru, ter se vedno bolj množi. Pred kakimi petimi leti bilo je tukaj le par slovenskih družin, danes pa lahko smelo rečem, da nas je ekolu 400 do 500 Slovencev tukaj.
Zadnjih par let so se naši mladeniči začeli prav pridno ženiti, ter tako vedno bolj stalni postajali. Tudi prihodnjo soboto imamo zopet dve svatbi na vrsti.
Vzrok temu je največ v tem iskati, da imamo, hvala bogu, tukaj še najbolj stalno delo, aKoravno zaslužek ni najboljši. Kdor ima le voljo za delati se tukaj lahko dostojno preživi.
Mnogo naših tukajšnjih rojakov, je zadobilo amerikansko državljanstvo in več jih ima svoje hiše, eni celo po tri, štiri in še več.
Kar se tiče poklica naših rojakov, so ti skoraj vseobčno premogarji, kajti narod si najrajši v potu svojega obraza kruh služi. V tovarnah se le sem in tja kak Slovenec nahaja. Kakih "'businessmen" nimamo tukaj, dasi-ravno bi to lahko pričeli, glede finančnih razmer, toda manjka jim potrebne eneržije oziroma korajže.
Nadalje, kar se društvenih- razmer tiče, moram tudi pohvalno reči. da imamo tukajšnji Slovenci štiri svoja podporna društva, ktera počasi, toda stalno napredujejo. Zalibog, da se še vedno nahajajo tudi med nami taki rojaki, kteri o tem nečejo ničesar veleti ter se jim še le oči odprejo po nesreči, ko je že prepozno.
Zatorej rojaki, kteri še ne spadate k društvu, ne odlašajte z pristopom k enemu ali drugemu društvu, vsa so dobra, ter vsak dobi pošteno svojo podporo v slučaju potrebe, ako se le po pravilih ravna.
Ob tej priliki tudi naznanjam, da je društvo "sv. Cirila in Metoda" št. 16, J. S. K. J., naročilo iz stare domovine krasen oltar svojih zaščitnikov, koji je ravno pred par tedni dospel in kteri je postavljen v tukajšnji hrvatski cerkvi sv. Roka na vogalu 3. Ave. in Chestnut St.
Po dogovoru z gosp. župnikom ter upraviteljem omenjene cerkve vršilo se bode blagoslovljenje taistega dne 14. februarja t. 1. pri slovesni veliki maši. V svrho tega smo tudi naprosili slovenskega župnika čast. gosp. Zalokarja iz Bridgeville, Pa., da bi nas takrat z svojim prihodom počastil.	|
Pri tej prilika vabimo tudi vsa bratska društva, slovenska in hrvatska, tukaj in v Conemaugh, da se blagovolijo polnoštevilno udeležiti te slavnosti, ter nam takorekoč dostojno pomoči do lepšega vspeha. Za njih bratsko ljubav in udanost bode tudi društvo sv. Cirila in Metoda vsakemu v slučaju potrebe rado pripomoglo po svojej moči.
sa društva se bodo imenovanega dne zbrala v cerkveni dvorani sv. Roka na 8. Ave. in Chestnut St., (pod hrvatsko slovensko cerkvijo) ter potem skupno odkorakala k blagoslov-ljenju oltarja. Po končanem opravilu odkorakajo društva v hrvatsko Narodno dvorano, kjer se bode postreglo z kozarcem pive in prigrizkom.
Pričakujoč obile udeležbe, želeČ tebi naš vrli dnevnik "Glas Naroda" obilo vspeha na tvojem trudapolnem potu, za prosveto ubozega delavca-trpina, ter obilo novih naročnikov, pozdravljam rojake širom republike!
Podslivniški.
svete Berta
v Forest City, Pennsu
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t Pennsylvania
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 478, Forest City, p* L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Psu II. tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucinei.i star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Btjcineli ml., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Karo:l Zalar, P. o. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temn še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna poiiljatev registrirana.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: F«»et City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60^
Društveno glasilo je "Glas Naroda".


VABILO k blagoslovljenju društvenega oltarja sv. Cirila in Metoda
Fdne 14. februarja 1904 v Johnstownu, Pa.,
v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka
(Cambria City) na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice.
Vabijo se vsa tukajšnja slovenska i* hrvatska družtva. Zbirališče: v dvorani pod cerkvijo ob ^io. uri dopoludne. Vabijo se tudi vsi druž-tveniki sv. Cirila in Metoda, stanujoči izven Johnstowna, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati mu bode po družtvu določeno kazen.	Odbor.
Rojakom v Clevelandu. O., in okolici priporočam moj
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio,
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolar j sveži prigrizek.
Slovenci v Clevel»~J„, O., se radi jajo v moj* „o...„ni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča
GAŠPER KORČE,
1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd)
Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete
lahko in hitro ozdraviti?
Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne"dopušča, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piše: Velecenjeni prof. Collins . —
Zelo bi mi biio ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizo 2 leta na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi
sem pa
uporabi čutil sem se boljši in sem tli za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu m Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom naj srčne je in bilježim z veleštova-njem Mato Zugežič, Box 123 Pellefonte, Pa.
»
\
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od bolnikov, in baŠ b o^l n i k i se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Col-linsu, da so sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli * se upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled osiabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled maloLrižnosii, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupaniem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bol.-č n. Kte remu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno p > njegovem nav ddu ravnati. Pozor Slovenci, llboirajle nas in obrnite -e t:>k« i na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega i-i znamenitega zdravnika je.
Prof. dr. E. C. Collins
140 West, 34	New York: City.
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do ft. ure zvečer.
t
I
b
RIBK0!


T—r:..---------	-
Jugoslovanska
Katol. Mota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S&dL&i, v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI •
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 308, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105. Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Oaiumet, Mieh.
JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
kakor gospica Carlier, ki se je rajši dala tožiti zaradi prclomitve pogodb*-kakor da bi bila v Atlieneeju cvetka ljubezni v prozorni obleki. Toda prišla jezdežja pod kap. Sodniki se nam-> ret- nočejo prenagliti, ter >0 pri prvi , obravnavi sklenili, da naj prinese tožena k prihodnji obravnavi dotično prozorno obleko. In skoraj gotovo • bodo sodniki zahtevali, naj jim do- I
i kaže sramežljiva obtoženka ad oculos,' r> • t •	,
i 1- - i	i	» 1 - . t^evic iz Liverpoola.
ali je obleka res nedostatna. A kaj po- Qerman;e jz
j tem? Sramežljiva umetnica bi se vse-1 AraHa^Himfcuf/^00 &
kakor laglje pokazala občinstvu pri.! t,- - .. - T. urK'1"
- 1	j , ,	. -Majestic iz Liverpoola.
motni luči na odru. kot sodnikom pri!-d i • - TT f belem dnevu.	jBelgravia iz Hamburga.
__Etruria iz Liverpoola.
Kretanje parni kov. Doipeti unijo:
— Zarotniki v s rb k i a r m a-d i. Pri volitvi predsednika v častniški kazini ie bil izvoljen zarotnik Popovič s 250 glasovi, dočim je dobil njegov protikandidat Rašič, ki ni bil med zarotniki, le 36 glasov. To je dokaz, da imajo zarotniki še vedno ogromno večino v armadi.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Gee. L. Broaich, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O.
Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Ely.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
V Ameriko se j» odpeljalo dne
11. ajn. ponoei z južnega kolodvora v Ljubljani 27. osob.
Izpred okrožnega sodišča Eča v Novem mestu. Na za-ftožni klopi je sedel Janez Miklič. delavec v Malih Lescah. Dne 5. novembra m. L vrgel je kamen skozi okno posestnice Antonije Grm. V sobi so bili mali otroci in je bila nevarnost, da bi kterega ne poškodoval. Obdolženec es zagovarja s svojo pijanostjo, trdeč, da nič ne ve, kaj je delal. Razjarjen pu je bil zato. ker se mu je Gr-movka smejala, ko se je opotekal. Antonija Grm potrdi, da je obdolženec res bil nekoliko pijan, a ne popolnoma. Kamen je priletel ravno pred osteljo. kjer so spali otroci, ki so bili -sled tega zelo preplašeni. Jan. Nose teri je kuhaj hruškovec in ki je Mi--lič pri njem pil, potrdi isto, kakor arva priča. Županstvo in c. kr. sodišče v Višnji gori potrdita, da je Janez Miklič nekoliko slaboumen. Ker pa je bil že kaznovan svoj čas ne. tri tedne zapora, prisodilo mu je okrožno sodišče tri mesece. — Franc Otavnik iz Gredic pri Tržišču, nekaznovan, je tožen zaradi težke telesne poškodbe. Udaril je 1. novembra m. 1. Janeza Umka s kamnom f>o očesu. Vsled te poškodbe je moral Umek ostati 14 dni doma. Tudi ta se izgovarja, da je til opolnoma pijan. Jezen ej bil pa zato. 'er so ga izzivali. Temu pa ugovarja anez Umek, kteri pravi, da je vse Jlagano. Franc Velč notrdi, da Otav-ik ni bil izzivan in tudi ne popolnoma pijan. Reza Dolšak iz Tržišča je pa videla, da je bil tožitelj pijan, se opotekal in padal na tla. Bil je nad obrvmi krvav, poškodoval pa se je lahko sam. Izvedenca dr. Vavpotič in dr. Defranceschi izjavita, da je bila poškodba nad očesom početkoma sama na sebi lahka, a vsled infekcije da je postala težka. Županstvo Tržišče obtožencu ne daje posčbno dobrega izDričevala. Sodni dvor ga je obsodil na štiri tedne zapora. — Janez Starilia, trgovec v Semiču, je začel trgovino brez vsacega denarja. Napravil je za 15,?K)0 K dolga. Dasi je že pred leti vedel, da je pasiven, vendar ni napovedal konkurza. Stariha trdi, da je imel v začetku 5—600 gld. premoženja. Spočetka je lahko plačeval, a vsled prevelike konkurence zadnjih let je prišel na kant. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
—	Italijaskega beguna preganjajo. Julij Alfano iz Palermo je ubežal iz italijanske armade na Goriško. Tu ej pa začel krasti. Zda bejži pred avstrijsko policijo in se skriva okoli Gradiške.
—	Položaj na Srbskem. Ker je ministrski svet sklenil, da ne bo letos običajnih novoletnih sprejemov, poda se jutri kralj s celo vlado v Topolo, kjer se bo obhajal Silvestro-va večer in stoletnica prve srbske vstaje. V četrtek (novo leto) opoldne se kralj z dvorom vrne nazaj.
— Bogato darilo. Francoski boga-taš Jacques Siegfried je podaril za-odu "Institut de France" Ves grad je bogato opremljen v slogu 15. stoletja ter reprezentuje zgodovinsko vrednost več milijonov. Siegfried je prepotoval trikrat ves svet, da je nabral čim več zgodovinskih zanimivosti za svoj grad. Grad je dal zgraditi Ludo-vik XI. leta 1460. ter je dandanes najbolj sloveč v celi Franco-ki.
— Ogrsko. Dan sledi dnevu, a vis so si podobni; v ogrskem državnem zboru se noče nič obrniti na bolje Ministerski predsednik še nima zaznamovati nikakih vspehov. Na kako nizki moralični stopinji stoji ogrski parlament, je pokazal jako zhačilno dogodek v aferi Eremits. Njegov dolžnik ga je ubil, ker je skoparil in sle-paril. V zvezi z zadnjimi štirimi ali petimi imunitetnimi zadevami si vstvarimo lahko karakteristično sliko: Skopuhi, sleparji, goljufi, tatovi, de-fravdantje sede v visoki narodni zbornici. To so sadovi nasilnega madja-rizma, ki je zgrajen na krivici in brutalnosti. — Ministerski predsednik Tisza je z vspehom konference pri cesarju popolnoma zadovoljen. Potemtakem ni pričakovati nikake spremembe v vladni politiki. Tisza je dobil tudi od cesarja dovoljenje, da skliče delegacijo za poznejši čas. Zbornica mora prej rešiti rekrutno pred-ogo. V liberalni stranki računajo s tem, da bodo še 20—25 sej zavzeli ob-strukcijonisti. — V seji državnega zbora dne 11. jan. se je nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. Na vrsti je določitev števila novincev. Govorili so samo obstrukcijonisti Po za-ključenju razprave je poslanec grof Apponyi vložil nujno interpelacijo, ali je res, da so se pretrgala pogajanja glede določitve novega vojaškega sodnega postopanja. Tisza je takoj >dgovoril, da to ni res.
-O Grillparzerju se pripoveduje: Nekega dne je prišel k njemu mlad dunajski meščan ter prosil pesnika, naj bi napravil njegovim sta-rišem primerno pesmico za zlato poroko. Delo ne bo zastonj. Pesnik, ki je bil ravno dobre volje, je obljubil ter tudi v par dneh odposlal dolgo himno. Dobrodušni meščan se je tudi takoj oglasil pri Grilparzerju ter ga vpra-al za račun. Seveda je pesnik odločno odklopil kako nagrado, pač pa je prašal meščana, kako mu pesem u-gaja. Ta je povsem hvalil nekako zmedeno, a ko mu je pesnik velel, naj brez obotavanja po%*e svoje misli, je mož odgovoril: "Res lepa je pesem in nič ne smem na njej grajati — toda este, malo predolge so pa res bile kitice, kajti potreboval sem jih za torto da jih s sladkorjem nanje napišejo.
Novo leto je prineslo Vipav cern zimo. Burja s snegom semtertje že igra svojo staro burko.
L» r a g i n ja je v Vipavi velika sedaj so mesarji po vzgledu ljubljan skih mesarjev v novem letu ceno govejemu mesu zvišali na 60 kr. pri kili, in druga živila so tudi draga.
- Uporna ob č i 11 a. Občina )ounozouls blizu Limouxa na Francoskem že dve leti ni plačala nikakih davkov ter jih tudi v bodoče noče plačati. Kmetje so obvestili oblasti, da bodo vsakega uradnika ali iztirjalca obesili, ki pride v občino. Kmetje so si nakupili 80 pušk ter se organizo-vali za slučaj, da jih napadejo orožniki ali vojaki. Vzrok upora je tožbaob-činarjev z nekim pariškim bogatašem, ki je kupil neki občinski gozd, dočim kmetje trdijo, da je gozd še vedno njihova skupna last. Niti lastnik niti kdo od oblastnij si ne upa priti ogledat prepornega gozda. Osrednja vlada je naročila prefektu. naj na vsak način reši to afero, a kmetje so izjavili, da prelijejo zadnjo kapljo krvi, preden jim kdo vzame gozd.
— Grof Khuen-Hederva-ry. Dasi je grof Khuen že davno napovedal, da odputuje za več tednov v Egipt, se še vedno udeležuje držav-nozborskih sej. Temu dejstvu se pripisujejo posebni nameni. Splošno se misli, da ima Khuen tajne misije ali pa Dostane minister na dvoru.
— Nune podedovale 60 mi 1 i j o n o v. Ves Paris se sedaj bavi z nunsko kongregacijo asumcionistinj. To je red ženskih jezuitov. V ta samostan je prišla pred osmimi leti Marija de la Cousino, mlada hči južnoameriškega milijonarja, ki je zapustil svoji edinki 60 milijonov in bogate bakrene rudnike, ki so nesli mladi no vici dva milijona na leto. Nedavno je mlada dama umrla. V oporoki je zapustila celo svoje premoženje nekemu Evgenu Roland-Gosselinu, ki ga
ni nikdar v svojem življenju videla Brezsrčni starši. Pri gra- niti vedela gploh M nieROVO ime. Ro
ski policiji sta skoraj istočasno javi- land je namreč le siamnjak, posredo-
li dve revni stranki, da jima je neki mož, ki se je izdal za vrtnarja, izročil po dva otroka z izgovorom, da ima nujni pot, a otrok ne more s seboj jemati. Nekemu hišniku je na ta način izročil 121etno deklico in lOletnega dečka, neki delavčevi ženi pa tri leta starega dečka in jedva 3 mesece staro deklico, ki še niti jetsi ne zna. In mož do danes če ni prišel po otroke ter najbrže tudi ne pride, ako ga ne izvoha policija.
Zaljubljen pokopališki čuvaj. Tudi pokopališkim čuvajem se včasih primeri, da se nesrečno zaljubijo. To se je zgodilo Janezu Škofu v Gradiški, ki trpi zdaj na posledicah. V Zdravšini je našel svojo nevesto. Pred poroko ji je moral podariti tri njive in 2000 K. A ko ga je vzela, se mu je začelo šele slabo goditi. Tepla ga je in spodila iz hiše. Ne upa se več nazaj, Zuuj nima ne iene — ne premoženja.
valeč, dočim je dedič 60 milijonov nunski samostan. Vsled novega zako na neavtorizovani samostanski redi ne morejo biti pravni dediči. Ker pa tudi osebe, ki ooložijo samostansko obljubo uboštva in pokornosti, ne mo reoj delati veljavnih oporok, imele so pretkane nune milijonarko do nejne smrti le za novico v samostanu. Ko je prišel čilenski konzul v samostan po milijonarkino zapuščino, pokazale so mu nune le nekaj starih knjig, fotografij in rožni venec. Tudi tega niso hotele vedeti, kam sta prišla vsako letna dva milijona, ki jih je dobivala iz rudnikov. Truplo izkopljejo in ob ducirajo, da se zve, kakšna bolezen je milijonarko tako naglo pobrala.
— Sramežljiva gledali ška igralka. Igralke malih gledališč v Parixu navadno ne poznajo preveč sramežljivosti na odru, rajše se kažejo ▼ prozornih tančicah kot težki obleki.	je
St. Louis iz Southamptona. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Finland iz Antwerpena.
Odpljuli so: La Tourraine 28. jan. v Ilavre. Odpljuli kodo:
Zeeland 30. jan. v Antwerpen. Philadelphia 30. jan. v Southampton. Neckar 30. jan. v Genovo. Graf Waldersee 30. jan. v Hamburg. Ethiopia 30. jan v Glasgow. Rotterdam, 2. febr. v Rotterdam. Auguste Viktoria 2. febr. v Hamburg Main 2. febr. v Bremen. Majestic 3. febr. v Liverpool La Champagne 4. febr. v Havre. Prinz Adalbert 4. febr. v Genovo. Numidian 4. febr. v Glasgow. Etruria, C. febr. v Liverpool. St. L ouis 6. febr. v Southampton.
-Zaradi hiše zblaznela. G. de Negri v Gradiški je prodal hišo profesorju Porkausu. ne da bi vedela za to njegova soproga. Ko je gospa zvedela, se je silno jezila. Nastal je prepir, ki se je končal s tem. da je zblaznela.
— Premeteni Saksonec. — Na italijanskih se navadno ne potuje posebno udobno. Vendar se je v ne kem neapoljskem hotelu hvalil do brodušni Saksonec v prijateljskem krogu, da potuje po Italiji kakor kak knez. Vsi so hoteli vedeti, kako to napravi. Saksonec jim je to razložil "Moj princip je, vstopiti le v vozove za nekadilce. Izberem si primerem si primeren prostor ter se zamislim v časopis.^ Med tem časom prihajajo v kupe Italijani navadno s smodkami v ustih. Par minut pred odhodom vlaka odložim časopis, privzdignem klobuk ter rečem zelo uljudno: "Pardon Si gnori vietato fumare!" (Oprostite gospodje, kadenje je prepovedano.) Učinek je čudovit. Vsi potniki pograbijo svojo prtljago ter hite v drug kupe Ko odidejo, začne se tudi vlak pomikati. Jaz sem sam, se udobno raztegnem ter si — nabašem pipo — vajen sem namreč pipo kaditi". Vsi so se čudili Saksončevi prekanjenosti, le to jim ni. bilo prav jasno, zakaj pusti Italijane vstopiti ter jih šele pozneje opozori, da je kupe za nekadilce. Tudi to jim je Saksonec pojasnil: "Kadilci zasedejo v mojem kupeju prostore in nekadilci si poiščejo med tem časom druge prostore. Ko imajo vsi potniki svoje sedeže, potem šele rabim svojo hišno opravo.
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
\ sak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost.
Po vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak.
!,r;iko Je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-l'UTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute
_Ako ste bolni. — Ako ste v New Vorku ali daleč proč. —
Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezer~2a neozdravljivo
— Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli st ine in stotine do-
Math. Grill,
1548 St Clair St , Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
I^HSTNA VINA.
Rndeče vino po r.O ct. ^al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 gajon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom ie oriložit; denar
larjev in vam kljub tem ^iso povrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da piiete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bohi.ite. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresoin zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osgbno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životuej sestavi) podel: °ova moč, suhi se odebele, debeli se osuie, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost eloveka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROlDE — SF0LSKE B0LEZM — ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STE N R VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili ašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravlji nje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete. v čem ob-toji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do T. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
251 E. T2ti St.,
.■New York.
O r d i n i r a : od S. do 9. ure dop ; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
KJE STA?
F. Rogelj, po domače P a v c in F. S k u b i c, oba doma iz Trebinia. Z Skubicom smo bili skupaj pred 5 leti New Mexici, a z Rogljem pred 12 leti v Clevelandu, O. Za njun naslov bi rad zvedel F. Rogelj, P. O. Al-dridge, Mont.	(26-1 1-2)
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
POZOR ROJAKI 1 Bratom Slovencem in Htvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCU",
kjer imam rar.un raznovrstnih iz bornih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem Času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave.. Cleveland. O
VABILO
na
VESELICO,
ktero priredi
slov. flružtvo sv. Alojzija št. 42
v Steeltonu, Pa.,
dne 1. februarja 1904.
Slovence in Hrvate vabi k obili udeležbi
ODBOR.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni
SALOON,
41* S Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke 4td. Preskrb i m stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
r obilen obisk se priporoča:
(3ldo)	John Puhaau
GAŠPER KORČE
1776 St. Clair St.. Cleveland, O.,
Tolmač pri sodiščih. Ako e kdo ponesreči ^ tovarni zposluje-^odškodnino. M^je načelo je rojaki pošteno postopati n varovati brezvestnežev.
Slovensko- Araerikanski
..K OLED A R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave.,
Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street.
Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kumo, 1001 Main Street, Lt
Salle, HI. Fr. Keržišnik. Rock Springs. Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can.met. Mich.
Fr. Gabrtnja, 519 Power St.. John
s town, Pa. John Govže, Ely, Minn. Josip Gorišek, 513^Rubby St., Pitts
burg. Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calu
met, Mich. Stefan Kukar, 920 N. Chicago St.
Joliet, HI. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.
Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Jo liet. ILL
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem Dtvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIavu",
017 So. Center Ave., blizu iq. ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegli šče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
. Mohor Mladic,
617 So. Center Av., blizo 19. oL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephones 1723 Morpao,
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 eent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank S a k s g r, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derganc. 215 N. Con
gress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Oabrenji, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ake želi kdo rojakov list prodajati, naj m oclaai pri upravaiftm
NAZNANILO*
Slovensko podporno društvo #v. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne *eje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania.
Za tekoče let« bili so izvoljeni sle-leči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, IL tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor« vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inače jih m«ra društvo suspendirati.
Društveniki ajritirajte ? prid dru-itr»I	ODBOR.
A mmr «4..
PAZI
se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš ž njim.
T rl g=3i3o"kr
Kfso zvonovi piakali...
ona misel, ki mi je kakor trpko očitanje trepetala v duši, ni dala miru. Ko je bila mati v kuhinji, sem se tiho in oprezno splazil v zadnjo sobico.
''Tetica___tetica !"
Suh, upadel, a sicer rdeč obraz se
je obrnil k meni, in dvoje globoko udrtih oči se je zagledalo v mene. "Ti si — kje pa so oni ?" "V veliki sobi. Mamica so nam prepovedali iti k Vam. Mi Vas vedno Lz-
(Dalje.)
Prvi iz nase hiie so za mojega življenja zapeli zvonovi pestuiiji MieL
Odkar njena podoba živi v mojem „ . .....
„	UT,0u. Tnni- prasujemo in kričimo, \ i pa težko
spominu, 30 zrem vedno enaKO. maj- (K . „	H
hna, suha in sključena ženica naguba- ffovonte...
nega obraza in z otroškim nasmehom na brezzobih ustih.
Otroci smo jo časih imenovali "kri-Mica". Brat Lojze je namreč nekoč vprašal strica kovača, zakaj se drži teta Mica vedno tako sključeno.
—	4<Ker ie nosi deset križev na ramenih" — je menil stric; in odtedaj je bila Mica "križana Mica''.
Mati nas je za voljo tega večkrat pokarala. Tudi Mica je v z«eetku pri novem naslovu kazala prav teman in strog obraz.
"Tetica, ne bodite hudi; to je le za Salo" — smo vpili vsi in vsepovprek ter grabili starko za roke in obleko.. "Tetica... tetica Mica, ali ste kaj hudi V'
"Seveda huda, ker niste pridni" — a ženica se je smehljala in ves obraz ji je žarel od ljubezni do nas.
Tedaj nisem umeval vse ljubezni te poštene duše. Ljubil sem jo le iz nagona — vračal sem njeno ljubezen, A če se sedaj spomnim njene vdanosti, njene požrtvovalnosti in materinske skrbi, me dvlada vroče hrepenenje, da bi Sel na konec sveta, Če bi jo mogel tam še enkrat videti. In zaprosil bi jo z vso dušo, naj pozabi mojih mladostnih razposajenosti, naj mi odpusti vso nehvaležnost, vse razžalitve, in poln hvaležnosti bi ji v neznatno povračilo poljubil žuljavo roko.
Bila nam je druga mati. Spominjam se,da se je nekoč prevzdignila in je morali za nekaj dni v posteljo. Tedaj pa se je nekega dopoldne brat Tonček na nogi nevarno opekel. V kuhinji je stopil v vroč pepel. Od bolečin je zakričal na vse grlo. Mati je stala ob ognjišču in je vsa prestrašena za vpila. Jaz sem sedel na pragu ter jedel kis'.o mleko. Ker je jokal brat in ker je tarnala mati, sem tudi jaz glasno zaplakal.
Tedaj pa se hipoma odpro vrata, in iz sobe piane bolna pestunja — oblečena le p«.1 vršno vsa bleda in prepadla in trepetajoča na vsem telesu.
"Za Boga križanega — kaj imate
—	kaj se je zgodilo i —- Ah, opekel si se, v tleči pepel si stopil— Sol na rano, sol... Da si tako nepreviden, da ne paziš — ti revež!... Ali te boli?
—	Ti siromak — nič ne jokaj, bo že bolje..."
Sama vsa medla, da se je komaj držala po koncu, je bratcu trosila na rano sol ter ga tolažila dokler se ni umiril. Od slabosti pa ni mogla več sama v posteljo; mama jo je malone nesla. Sama na sebe ni mislila. Vedno je govorila le o Tcnčkovi nesreči ter ga s solzami v očeh, a z neizrekljivo ljubeznijo karala zavoljo take neprevidnosti. Prepričan sem, da bi iz srca rada vso bolečino Tončkovo pridejala svoji, če bi le bilo mogoče
Dasi smo starki v otroški lehkomi-selnosti in razposajenosti čestokrat nagajali in jo jtzili, smo ji vendar bili vsi iz srca vdani. Zato nas je zelo neprijetno presunilo, ko je resno zbolela.
V začetku zime je bilo, ko je legla. Jaz sem izpolnil tedaj pet let, najmlajši brat Jožek pa je ravnokar vstopil v četrao.
"Teta Mica so bolni" — nam je naznanila mati, ko Mica nekega jutra ni vstala.
"Bolni?" — Vsi smo se zavzeli. Tri Lojze, najstarejši, ki je vedno hotel govoriti glavno besedo, je vprašal važno-* "Ali bodo umrli, Če so bolni?"
"Tako hudo pač ne bo." —
Jaz pa sem bil na Lojza prav hud. Vzroka pa sem imel dva: preverjen som namreč bil. da je vprašal to le, da bi se pokazal, da je že "velik", in obenem sem trdno veroval, da tetka ne more in ne sme umreti.
Kmalu nato sem sel k teti v zadnjo sobo.
"Tetica, zakaj pa ste bolni?"
"Zakaj ? Ker sem se prehladila in ker sem stara."
"Ali boste dolgo bolni, tetica?"
"Bog vel Le moli, da kmalu ozdravim."
"Bom. — Ali naj Tonček tudi moli?"
"Reci mu!"
"In če moliva, ne boste umrli f"
"Umrla ?"
Spomin jem se, da me je pogledala vznemirjeno.
"Ali so mati rekli, da bom umrla ?"
"Ne. Lojze jih je vprašal, a mama so rekli, da ne boste... A saj ne smete — kaj ne, da ne boste f'
''Kakor Bog hoče."
"Tri očenaše bova s Tončkom zvečer zmolila, da ne umrete."
Molila sva jih, in bil sem trdno prepričan da teta kmalu ozdrsvi. In prav začudil sem se drugo jutro, da se Mica ni vstala, ampak ji je bilo le slabe-je» "Gotovo angel varih zavoljo tega moje molitve ni ponesel v nebesa, ker sem teto Mico tolikokrat žalil in jezil"....
Ta misel mi je s težo legla na srce ter se bolj in bolj zajedala vanje. — Mati nam je naročila, naj ne hodimo k bolnici, ker težko govori in bi jo s fvojimi vprašanji le mučili. A meni
Starka ni odgovorila. Zrla je črez mene tja nekam v kot sobice. Sopla je naporno in glasno.
Meni je bilo tesno in bolno pri srcu. Xisem prav vedel, kako ji naj raz-odenem, zakaj da sem prišel, ter tako odvalim kamen s srca. A povedati ji treba vsekakor in povprašati jo!
"Da — mamica so nam prepovedali. . a jaz sem vendar prišel k Vam. . "Saj ne bodo hudi. da si prišel." "Nekaj bi Vas namreč rad povprašal."
"Le vprašaj, le!"
"Ne res, tetica, da niste hudi name?"____
"Dete, dete! — Da kaj takega misliš!"
'Ker nitse ozdraveli! — S Tončkom sva snoči molila za Vas, a ste vendar še bolni— Gotovo angel varih molitve ni ponesel v nebesa. In najbrž zavoljo tega ne, ker Vas nisem rad slu-sal in sem Vas jezil."
"Ne, ne — saj si priden. Le zvečer spet moli!"
"Bom, tetka — in potem gotovo ozdravite, kaj ?"
Popoldne so bolnico preoblekli. Mizo so pogrnili z belim prtom in na njo so postavili razpelo, dve sveči, blagoslovljeno vodo in sol... Vse te priprave sem gledal z začudenjem.
"Gospod pridejo z Bogcem, pravite mamica? A kako pridejo z Bogcem, če ga pa ne vidimo kakor angelca va-riha ne?"
"Le lepo moli in pazi: v onem belem kruhu je.n
"V kruhu pravite? — In zakaj pridejo z Bogcem?"
"Ker so teta bolni."
"A umrli ne bodo, kaj ne, da ne?"
"Kakor bo Bogec hotel."
"A jaz vem, da ne bodo."
In sklenil sem, da pred večerom imolim obljubljene očenaše za Mico. Zvečer bi bilo morda že prepozno.
Poiskal sem Tončka, da mu razo lenem svoj naklep. Bil je voljan, dž pojde z menoj v materino spalnico in la tamkaj skupno zmoliva očenaše.
"Ko pridejo gospod z Bogcem. bo-lemo tudi molili" — mi je zatrjeval brat.
A ko so res prišli, sem le malo moil. A gledal sem! Zvonček, ki je cin-•rljal tako prijetno in zvonko, in gospod z belo obleko in lepa svetilnica na ^est oglov in velik pes, ki je prišel z gospodom in cerkovnikom in ki ej kar meni nič tebi nič legel ob pragu ter me tako veliko in zvedavo gledal, da sem teto Mico malone pozabil.
Ko so gospod pri bolnici opravili in prišli v vežo, so me pogladili po raz-mršenih kodrih ter- me vščipnili v de bela. rdeča lica. Čebi me vščipnil Loj ze ali Tonček, bi gotovo zakričal a te daj nisem.
"Kdaj pa pojdeš v šolo ?"
Vedel sem sicer, kdaj, a nisem upal povedati. Potegnil sem mater za krilo češ, naj ona pove, kar je tudi storila.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, prknotijeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTUICO, PODAGRO ita.
in razne renmatične neprilike.
SAflO 1 2ScU In S Oct. v vseh lekarnah ali pri
F. Ak Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
John Venzel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in	ih
harmonik
46 priporoča rojakom za izdelovanj in popravljenje harmonik. Deio 11: pravim na zalite^anjc naročnikom Cene so primerno nizke, a de! trpežno in dobro. Cene. tri vrstni i od $22 do $45. Plošče so iz naj bol, Sega cinka. Izdelujem tudi plošč-iz aluminija^ nikelja ali medenim Cena tri vrstni m je od $45 do $80 Več in natančno pove:
JOHN V EN ZEL, 74 Munich St., Cleveland, Ohio
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo."
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOc. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. •NTebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr„ 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sveta noč 15 et. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct-
Druge knjige: Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimakih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct Narodne pripovedke L in H. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 et.
Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Naš cesar Fran Josip L, 15 in 2© ct Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 et. Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct.-Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 2t. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske cgode-vine 25 ct.
RABI
telefon kadar dosneš na kako postajo v New York in ne vež kako priti k F k. sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
OcmpapiB Generate Transatlantiqw.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI FARNIK1	SO I
,,L* Lorraine", a« dva vijaka.____...................ia.ooo ton,
YL» Savoie", „ „ „ ................................12.000	,,
f-rLa Tovtraine'-, ,, ,, ,, .................	10.000	„
3,L'Aqmtaine", ,, „ ,, ..................................10.000	,,
,,La Bretagne",..........................................8.000
,,La Champagne",..................v....................8.000	,
,,La Gascogne",................................8.000	,,
ttV" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob zo.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo Is pristanišča itv 42 North River, ob Morton Street:
35.000 konjtklh	BBOfti.
35.00c	„	„
12.000	„	h
16.000	„	h
9.000 „	h
9.OOO ,a	H
9.000 „	„
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G LAS iNAROD A"
CENA 25 CENTOV	CENA 25 CENTOV
Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. —,,A11 right !" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je:
v New York;lis IOQ Greenwich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St.
(JRAP'1
. v	Svira vse vrste glasbe.
kacega inštrumenta je (
gs&	nepotrebno-
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev >1 komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov.komad; $3 ducat.
Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug ciiinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
Chambers Street, New York City.
La Champagne *La Lorraine
La Bretagne La Touraine
La Champagne
4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1004. 25. feb. 1904. 3: marca 1904.
*L& Lorraine
La Bretagne + S? voie La Champagne *La Touraine
10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
filiTii tgeieiji: 32 BROADWAY. NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A 31 BRIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko
Boulogne-sar-Mer.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija- ST ATEN DAM, parnlk z dvojnim
kom, 12,500 ton.	• • «__. _
RYNDAM parnik z dvojnim vija- j	vijakom, 10,500 too.
kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrij
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka.
I NO MOST, 3 Rudolfstraase. BRNO, 2i Krona.
parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo 1 -11 , • - ■ - -.—- - - ~~ ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.

Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož i z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 4.3^ Union.
Govori se v vseh slovanskih jezikih. Prij>oroča se rojak; m drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, la^tn i.
§tar line
(Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * + * + * * * *• + * Philadelphia in Antwerpenom.

dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovence na njega obrne.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
^ SilLOO:fcT
od gospoda J. Stublerja
xr Duluth, Minn., 217 W. Superior St,
-T
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar T staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelu dobro postrežem.
Sš spoštovanjem	(31jI) _______ Josip Scharabon. .
ghFr . V"
Jj f 'j'-f*fTfo^
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 toa
fmnland............i276otor
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.	"
T int,W(;r^en edna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorj« Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.	"morje,
, , lz	Y?RJ?A "JPMejo parniki vsako soboto ob 10 uri
tfe? P0?01* M ,ob yznož^ Fulton Street. - Iz PHIL A DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju WashingtonSt
jeobr^dna:^^^^ ^ kuPovan^ vožnjih listkov se
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor.I^om&W^hington Sts., CHICAGO. _ Cor. 3rd fc'pine Sta. ST. LOUIS, — 30 Montgomery St., SAJ* FRANCISCO ^ ali na njene zastopnike.	»