UČITELJSKI LIST GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“. Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, lirvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu”, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Štev. 21. V Trstu, dne 1. novembra 1921. Leto II. Oportunizem? «0, zdaj ne bom pe) čredo, kadar je glo-ria! . . . Ljudi je treba najprej spoznati, čas, okoliščine ... in potem previdno, po prstih . . . Po času se mora ravnati človek, r.e po sebi! In kadar ni vetra, je treba počakati, da bo zapihal...» Tako je govoril Kačur, ko je šel svojo zadnjo pot v zimsko noč, po veliki cesti, zunaj vasi, kjer je veter nosil sneg v gostih oblakih visoko v temno nebo. Tako je govoril Kačur in tako smo govorili mi, ki tavamo za njim, z blodno mislijo v polzavesti, da je nemara pot črede res edino zveličavna. «Ljudi je treba spoznati, čas, okoliščine . . .» Z drugo besedo : prevejano odpreti oči, videti gnilobo, videti kužna tla in lokavo presoditi v svojem razumu, da so zdrava in da je dobro v njih!. . . «Previdno potem, po prstih . ..» Ne navzgor, navzdol. Ne z načeli, mimo njih. Ne s pono-' som, ampak brez časti. Vedno nižje in dušeč v sebi, kar bi se še glasilo tihih, najtišjih glasov o človeškem dostojanstvu, o spoštovanju do samega sebe! «In kadar ni vetra, počakati, da bo zapihal ...» Kadar ni takoj na roko plačila za vse bridke ure poniževanj in gorja, potrpeti, da pridejo boljši časi, da pride vredno zaslužena nagrada! Tako je mislil Kačur , ko je šel svojo zadnjo pot in gledal svoje zaigrano življenje. Ali je imel prav ? Ni imel! Vse, kar je Kačur videl gladke ceste, kar je premislil šepetajoče življenjske modrosti, vse smo prehodili in preživeli in šli še postajo dalje. Ali nam je danes lažje ? Le prelistajmo naj-svežje liste zgodovine naše šole in našega stanu! Ne le nered, nele nedostajanje vseh učnih pripomočkov, knjig, tiskovin, ko je že mesec — pouka za nami, nele neredni urniki, temveč tudi stiskanje itak prenapolnjenih razredov, grehi na zdravju mladine in na njeni živi potrebi duševnega kruha, zapiranje šol in odslavljanje mladih učiteljev, ki imajo tudi pravico do življenja, čeprav so proletarci. To pa vse v istih dneh, ko se ponekod odpirajo nove šole z razredi 15. — 20. učencev, ko se nastavljajo učitelji brez zadostnih kvalifikacij s 15 tedenskimi urami in tudi manj, ko se celi okraji puščajo brez prave administracije, brez zadostnega nadzorstva in celo brez pouka v materinem jeziku! Kaj nam pomaga, če se je pri deželni učit konferenci lahko slovansko govorilo in celo sklenilo slovansko dopisovanje šolskih vodstev, če pa cele mesece ni učnih knjig in če so pri njih sestavi uveljavljeni kriteriji, ki nele ovirajo vsak didaktični napredek, temveč celo preprečujejo izdanje sestavljenih del?! Kaj nam pomagajo vsi krasni sklepi konferenc o tem in onem, če pa so vse moči na delu, da sabotirajo najboljše načrte in namene ? Toda če učitelj v malem zagreši, je takoj za njim bič, da ga temeljito pouči. . . Razločno se nam je zagrozilo v okrožnici ob koncu preteklega šolskega leta, da smo odgovorni za pravilen pričetek novega. Pričeli smo v neredu, ki ga nismo sami zakrivili in mirno lahko vprašamo: kdo je odgovoren za kaos, radi katerega se je grozilo nam? Ali ni točno poslovanje šolstva odvisno predvsem od vodilnih mest? Jasno se kaže, da so politični razlogi in vplivi v vsem ljudskem šolstvu tukajšnjih pokrajin močnejši kakor stvarni razlogi, ki bi morali biti moderni državi na srcu, kadar gre za tako važno inštitucijo, kakor je šola ljudstva. Politični razlogi meščanske birokracije divje preraščajo stvarne potrebe, zato je dolžnost učiteljstva v Zvezi, da pove, kako je to škodljivo nele šoli in generaciji, ki je prišla vanjo, da si pridobi znanja in spretnosti za. poznejše življenje, temveč tudi zdravemu razmerju dveh plemen, ki morata in hočeta živeti drugo ob drugem. Zakaj ljudstva niso radi strank in šola ni radi birokracije, šolstvo je težka gospodarska in kulturna potreba, ki olajšuje delavcu in kmetu boj za obstanek in s tega stališča ga mora država presojati. Kdor drugače misli, ne pozna smisla ljudskega pouka, ne vidi njegovega pravega pomena, greši torej na gospodarskem in kulturnem prizadevanju množic, potiska jih še globlje v zmotno in moralno suženjstvo. S tem pa ne zbuja le plemenskega sovraštva, temveč tudi socialno in izziva boj, ker se danes mase dovolj zavedajo svojih življenjskih, ekzistenčnih potreb. Ako torej hoče šolska uprava teh dežel razburiti duhove, ni treba ničesar druzega, kakor da poveča itak veliki nered v šolstvu, da šole zapira in pošilja učiteljstvo na cesto, da raz-crje obstoječo šolsko zakonodajo s popolnim uničenjem dolgoletne, moderne šolske avtonomije in napravi položaj učiteljstva čimbolj gmotno in pravno nesiguren. Kakor vidimo, je na najboljši poti, da to doseže. Za dokaz bi navedli le dejstvo, da predlog tolminskega okr. šols. sveta glede definitivnih nameščenj učiteljstva ni našel nikake milosti pri tako-zvanem deželnem šolskem svetu in da večina predloženega ne bo obveljala. Kam bo naša uprava na ta način prišla, bomo videli. Z gotovostjo pa lahko trdimo, če sodimo objektivno in brez vsakršne strasti, da je skrajno zgrešena, pa naj traja deset tednov ali deset let in da bo veljala doba našega šolstva v zgodovini naših zemelj kot ponesrečeno eksperimentiranje, ki ni imelo ne smeri in ne uspehov . . . Za učiteljstvo so ti časi velike vrednosti. Prinašajo nam naukov, ki bi jih v normalnih razmerah ne dobili. Naše vrste oživljajo, se dramijo. Počasi, zakaj vedno smo preveč malikovali onemu jadnemu spoznavanju . . . časa, okoliščin itd.! Vedno smo tipali kakor previdni slepci v temi, smo hodili po prstih, čim tišje, čim udanejše v usodo parije! Od raznih strani čujemo zdaj glasove in vidimo, da se tilniki izravnavajo. Zato pozdravljamo novi kurz v šolstvu, kakor je nenavaden ta pozdrav. Vemo, da bo mlado učiteljstvo Zveze doživelo resnic, ki bodo drogocene za ves stan in vso njegovo usodo v prihodnosti. IV. GRBEC : il 3a „JYovi T(od“ Pot gre navzdol. Plamen navdušenja ugaša: Vedno manj naročnikov, vedno manj agitacije, vedno manj brige! S trudom smo vsadili to cvetko, žarko se je razcvela. Ali naj pustimo, da jo uzame zgodnja jesen ? ! Najboljši slovenski mladinski list hira. Ali naj pri tem brezbrižno skomigamo z rameni?! Ne čakajmo sramote, da list propade. Vstanite lenobni, zganite se brezbrižni! Osemsto nas je učiteljev, osemsto nas bodi agitatorjev za list. Bič jeze čez tiste, ki jih ne gane naš klic! Naš list mora v zadnjo kočo, da zadnje vasi! Hrana bodi naš list za našo mladino. Zato proč z lenobo, proč z brezbrižnostjo! Klic nas vseh bodi: Na delo za list! Pevski zbor „Zveze Odkar je leglo prokletstvo na nas, so nam upadle roke. Nepregledna množica nas je, tiha, velika moč je v nas, ali treba je enkrat napeti sile do skrajnosti, da prikličemo iz kamna to mrtvo življenje. In tedaj pride tudi za nas oni tihi, veliki čas, ko se bo razmaknilo trnje, ki nas je porastlo vse vprek ; pognalo bo rože in pot se bo odprla sama vitezu rešitelju. • Ideja za ustanovitev učiteljskega zbora se je rodila tedaj, ko so Moravski učitelji nastopali po naših krajih. Od tistega časa se ni uresničila do danes, a sila, s katero se je sedaj lotila «Zveza» te lepe misli, priča, da ne bo daleč ta dan, ko bomo imeli idealen zbor v svoji organizaciji zmožen tudi nalog, ki so mu jih postavili s svojimi deli največji domači in tuji mojstri. Ob ustanovitvi zbora pa moramo imeti marsikaj pred očmi. Varovati se moramo takoj ob začetku, da ne pridemo na tako pot, ki bi nam onemogočila dosego našega cilja ; na drugi strani pa je potrebno poiskati vzore in poti, ki so jih rabili drugi pred nami, da so dosegli to, česar nam doslej ni bilo mogoče. Omeniti hočem nekoliko tipičnih slučajev iz razprav natisnjenih pred nekoliko leti v reviji «Musik». Tičejo se dveh diametralno nasprotnih zborov. Služilo nam bo to za vzpodbudo in svarilo obenem. Ako so hoteli vprizoriti v Parizu kako delo, pri katerem ima nastopiti tudi zbor, tedaj so naleteli vselej na velike težave. Zbor so morali sestavljati le iz pevcev po poklicu, na druge ni bilo računati. Število je moralo biti omejeno, kajti ljudi je bilo treba plačati za nastop in tudi za vsako vajo. Tudi število vaj je moralo biti omejeno, in tedaj se je zgodilo, da so javno nastopili z delom kakor je Hiindlov «Mesija ali pa Bachov «Pasijon sv. Matevža* po treh do štirih vajah. Stroški so bili vkljub temu ogromni. Pri rutini takih pevcev je sicer delo šlo gladko do konca, ali notranja poglobitev je manjkala vselej, kajti delo ni bilo izkristalizirano kakor je neobhodno potreba in kar zahteva potrpežljivega učenja, polnega ljubezni do stvari in svetega navdušenja. Manjka tedaj predvsem duha. Več dosežejo v tem oziru celo diletantski zbori, kakor hitro se najde pri njih veselje in ljubezen do umetnosti. Notranje duševne prostosti je treba tistemu, ki hoče v lem kraljestvu kaj doseči! Razprava govori tudi o težavah, ki čakajo dirigenta pri takem zboru : Discipline ni! Od začetka do konca morajo vsi gledati na note, ker ni mogoče zahtevati od pevcev, da bi drugače pogodili svojo ulogo. Pojejo sedeč; večkrat imajo gospodje in gospe klobuke na glavi; vsako toliko mora biti večja pavza za oddih; vaja se ne sme podaljšati za več časa, kakor je bilo domenjeno. Vzroki vseh teh nedostatkov so različni. Petje se ne goji v zboru ne v enih ne v drugih šolah in smisla za to je tam malo, četudi se občuti potreba. Z moškimi bi se še dalo kaj doseči, ali velike težave so tedaj, ko se sestavlja mešan zbor. V Parizu je strašna moda, da 1 -kor hitro stopi gospodična v dobi od 14. do l d. leta iz hiše, jo mora vedno kedo spremljali, navadno je to mati; brez spremstva ne gre ni-kamof. Nadalje so določeni posebni dnevi za obiske : ob teh se ne ganejo od doma. Vsako toliko imajo dame čajeve večere in družabne večere, kjer se imenitno je in pije . . . O vsem drugem nas hvala Bogu ne zanima, kajti pri nas ni vse tako strašno in še tiste da- ine z njih čajem brez škode lahko prepustimo gospodičnam, ki ne morejo na cesto brez spremstva. Druga prikazen, o kateri hočem govoriti, pa je naravnost čudovita in blesteč zgled, kaj za-inore celo priprosta delavska masa pod spretnim vodstvom. To je Draždanski ljudski pevski zbor sestoječ le iz delavcev. Od bogatih slojev se ne sprejemajo člani za noben denar, kajti bogatini lahko obiskujejo vse mogoče prireditve, ki so ubogemu sloju nepristopne. Število pevcev 403, podpornih članov 1372, ljudi, ki obiskujejo prireditve 16530, Vsak član je plačeval vsak teden 10 pfenigov. V teku osmih let je ta zbor imel petdeset različnih prireditev, kjer so se izvajala s pomočjo orkestra in solistov vsa največja dela svetovne literature n. pr. samospevi, zbori, maše, ora- toriji, simfonije. Prirejali so se koncerti, posvečeni delom enega samega skladatelja, nadalje poleg umetnih del- večer narodnih pesmi različnih narodov itd. Razprava našteva programe vseh prireditev, ki so zares velikanske. Važno je tudi, da so se prirejali posebni koncerti za mladino. Prvi dve uprizoritvi je obiskalo 4800 otrok. Pod okriljem zbora so se prirejali tudi večeri, pri katerih so nastopali člani zbora, ki godejo kak inštrument. Ti večeri niso bili v tako velikem štilu kakor javne prireditve. Zbor je imel veliko biblioteko, vsako toliko predavanja dostopna za jako nizek prispevek ali celo z brezplačno vstopnino. £ # * Toliko doseči ne bo pri nas mogoče tako kmalu : to vse je bilo v tistih lepih starih časih pred vojno in bilo je daleč od nas; pozabiti pa ne smemo, da je bilo nekaj podobnega nam jako, jako blizu ... Če bi mogli tisto oživiti zopet, bi bil naš cilj tudi dosežen, posebno še zaraditega, ker hodi zlato srednjo pot med obema prejšnjima kontrastoma. Domače glasbene razmere so nam pred očmi vsak dan : Matica in njene podružnice. V Gorici pa je pod vodstvom Michlovim prišla glasbena matica tako daleč, da si je postavila še višji cilj kot ljubljanska. Njen zbor je pel vse Lajovčeve pesmi, njen zbor je pel Dvorakovega «Mrtvaškega ženina*, Sattnerjevo «Jeftejevo prisego*, Dvorakov «Stabat mater», Beethovnovo «Misso solemnis» itd. Imel je lastni kvartet in šolo iz katere so izšli : Rijavec, Medvedova; Eržen, Nefat; vijolinisti : Bravničar, Logar, Sancin; skladatelj in kritik Marij Kogoj. . . To vse je delo enega samega velikega človeka, dokler se ni s svojega mesta umaknil, ker ni bil kos našim razmericam, ki jih nismo znali podrediti velikm razmeram. F: S. O ljudskih predavanjih Nadaljevanje. Pred vsem se nam bo treba dotikati gospo* darskih vprašanj. Gospodarstvo je podlaga našega življenja, naše sedanje reve; lahko "a postane podlaga našega blagostanja. V gospodarskih stvareh naše ljudstvo sicer ni tako zaostalo, kakor slišimo pripovedovati o prebivalcih raznih drugih dežel, vendar lah* ko opazujemo tu pa tam velike napake. V mnogih krajih se še sedaj ljudje trdno drže na* čela, da je vsaka novotarija škodljiva, in da je najboljše, ako gospodari sin tako, kakor so gospodarili oče, ded in praded. Pri tem na* zadnjaškem mišljenju jih zadržujejo in pod* pirajo razne vraže, posebno pa misel, da ti, ki pišejo knjige o raznih kmetijskih panogah, nič ne vedo; češ, kaj ve gospod, kako sc ko* pije in orje. Naj. poskuša najprej sam, potem nam ne bo kvasil takih neumnosti. Kako izbiti našemu ljudstvu to nesrečno misel iz glave, Naš kmet se navadno ne loti nobene novo* sti, dokler se ne prepriča s svojimi lastnimi očmi o uspehu, in sicer o mnogoletnem uspe* hu kakega poskusa. Le počasi prodiraj o ^dobre nove navade med širše ljudske množice. Zato bomo morali biti pri gospodarskih predava* njih silno previdni. Prcdno komu kaj svetuje* mo kot dobro, poprej sami poskusimo! V knjigah se marsikaj hvali, kar za naše kraje ni primerno. Gospodarstvo je odvisno od zemlje, na kateri se izvršuje, in od človeka, ki ga izvršuje. Za poskuse iz poljedelstva in sadjarstva nam dobro služi šolski vrt. Tu se izvežbajmo najprej sami, potem pa nastopimo z zares praktičnimi nasveti pred ljudstvo. Kar sem sam poskusil, bom mnogo lažje in bolj prepri* čevalno zagovarjal, kakor to, o čemur sem sc seznanil le iz knijg. V novejši dobi se širi ideja delavne šole. Brez dvoma najlažje uporabljamo nasvete za* govornikov delavne šole na šolskem vrtu. Zal, da mnoge šole nimajo vrtov, kjer pa so, so premajhni, ali pa ne služijo namenu, kate* rcmu so namenjeni. Naša zahteva bodi, da naj bo pri vsaki šoli dovolj velik šolski vrt, ki naj sc uporablja v zares šolske namene. Nujno je tudi potrebno, da zberemo v celoto vse, kri sc je dosedaj dobrega pisalo o šol* skih vrtovih, da tako dobimo pregled vseh naših postavnih dolžnosti in zahtev, da na* pravimo načrt o uspešnem pouku na šolskem vrtu, in da podamo potrebnih didaktičnih nasvetov. Vsa ta snov zbrana v malo brošuri* eo in združena s knjigo Domači vrtnar, ki jo je spisal prof. Janez Koprivnik, bi morala biti priročna knjiga vsakega učitelja. Zato vabim posebno prijatelje delavne šole, da se nemu* doma lotijo tozadevnega dela. Šolski vrt naj ne bo učdnica samo za šol* sko mladino, ampak tudi za cdrastlo ljudstvo. Na šolski vrt pogosto povabimo tudi očete in matere ter razkažimo jim, kaj in kako delajo tam naši šolarji. Mislim, da je tudi tu na me* stu oni pregovor, ki pravi: Besede mičejo, zgledi vlečejo. Govoreč o sadjarstvu, moramo izpregovo* riti besedo posebno o gojenju sadnih dreves in o uporabi sadja. Sadjarstvo prinaša mnogo lepih dohodkov, ako ga sadjarji umno in z ve* seljem goje. Kjer je sadjarstvo lepo razvito, imajo kmetovalci tudi po več tisoč lir na leto dohodkov od sadja. Seveda pri nas takih sa* djarjev še ni, a delati moramo na to, da se tudi pri nas sadjarstvo povzdigne, in da se tako ljudstvu pomaga do boljših dohodkov. Sadjarstvo je sedaj v mnogih krajih sploš* no na jako nizki stopnji, o umni sadjereji ni niti govora. Zato so nujno potrebna sadjar* ska društva, kojih namen bi bil vsestransko pospeševati sadjarstvo. Sadjarska društva bi prirejala predavanja o sadjarstvu. Prirejala bi sadjarske tečaje, kjer bi se obdelala vsa najpotrebnejša tvari* na iz sadjarstva; obenem bi se ljudem tudi praktično pokazalo, kako se delajo sadjar* ski izjdelki. Sadjarska društva- bi napravila za svoje člane drevesnice. Določala bi one vrste sadja, ki najbolje uspevajo v raznih okrajih. Delala bi tudi na to, da si napra* vijo sadjarji vzorne sadovnjake. Ta društva bi preskrbovala vse sadjarske potrebščine, k a* kor vse priprave za cepljenje, za obiranje in shranjevanje sadja, umetna gnojila i. t. d. Skrbela bi za uporabo in za vnovčenje sadja; vplivala! bi, da se sadje tudi doma koristno uporabi. Zato bi skrbela posebno za to, da se napravi v vsakem kraju najmanj po ena moderna sadna sušilnica. S tem bi najlažje izpodbili noge oni, ponekod tako vkorenin* jeni šnopsariji. V mnogih gospodarskih strokah, kakor v živinoreji, mlekarstvu in sirarstvu, se sami ne moremo praktično izvežbati. Ali naj pustimo to, za naše gore najvažnejšo pano* go gospodarstva popolnoma iz vidika. Ne ! Naša zahteva hodi, da imej vsak okraj svo* jo kmetijsko šolo in zmožnega potovalnega kmetijskega učitelja. Da se naša živinoreja in sirarstvo dvigneta, pa je neobhodno po* trebno, da se takoj ustanovi sirarska oziro* ma mlekarska zveza; ki bo skrbela za boljšo izobrazbo mlekarjev in za razpečavanje mleč* nih izdelov. S tem se znatno izboljša kako* vost našega blaga, ki se bo prodajalo potem po višji ceni v prave roke tako, da ne bodo goljufali našega ljudstva razni prekupci in špekulanti. Posebno pozornost moramo posvetiti na* šim gozdom. Ne dopustimo, da bi bila oro* pana n?'ša dežela tega dragocenega zaklada in krasu. Skrbimo, da se poprime ljudstvo pogozdovanja in sajenja posebno stavbenega lesa. Moste so tudi regulatorji podnebja in s tem dobrotnice poljedelcev. (Se nadaljuje). Podrobno poročilo o Zvezinem delegacijskem zborovanju. Predsednik Grmek: Tov. Hreščak mi očita, da nismo gojili stikov z italijaskimi kolegi. To ni rds. Resnica je, da oni niso hoteli z nami ni* kakšne skupnosti, kadarkoli sem poskus 1 zbližati se ž njimi. Ravno zato izjavljam, da jim ne bom tudi v prihodnje vsiljeval prija* teljstva. Če pa že prihajajo iz sež. učit. društ* va vsa mogoča- očitanja, je pa res, da se nik* dar nobeno njegovo zborovanje ne naznani Zvezi. Ali je to prav? Podpr. Križman: Z italjanskimi tovariši moramo skupno če le mogoče! Na Goriškem smo že kdaj gojili ž njimi solidarnost in jo bomo še, ker vemo, da je to koristno in po* trebno. Naša šolska in stanovska politika naj sc prilagodi razmeram, s katerimi moramo rv* čunati. Predlagam, da sc sprejme danes to na* čelo. Tov. Gerželj: Pri italjanskih tovariših resni pravega razpoloženja za skupno delo. Tol* minsko učiteljstvo se je o tem tudi že prepri* čalo. Podpr. Križman: Pobijam, kar je trdil pred* govornik. Delegate sežanskega učit. društva pa še posebe zavračam. Najslabšc je ravno v sežanskem okraju, opozorim samo na urado* vanje, ki ni nikjer izključno italjansko kakor ravno v tem Okraju. In zakaj se pritiska, da bi se sestal okrajni šolski svet? Generalni komisariat je odredil vendar, da se o. š. sveti skličejo! Oblastim ni mnogo mari za Zvezine intervencije. Ko se je sestavila spomenica glede gmotnega stanja na osrednjo vlado v Rimu, ni bilo nikakega odgovora. Iz Rima to* rej nimamo preveč pričakovati, zato pa mora učiteljstvo polagati važnost na okr. šol. svčte in pritiskati toliko bolj mi nje. Tov. Pahor: Zveze ni sež. učit. društvo ob* veščalo, ker ni dobilo pravočasno oblastnega dovoljenja za zborovanje. (Medklic: Saj pra* vila ne zahtevajo zglašanja Zvezi!) Sicer pa smo napravili svojo dolžnost radi okr. šol. sveta. Svetujte nam kaj naj storimo, ko nam niti tov. Hreščaka ne pustijo voliti v o. š. šv.! Vsekakor je res, da se moramo z vso silo za* vzeti za šolsko avtonomijo, ki jo polagoma spet vzpostavljajo. Seveda ni vseeno, kako bosta v bodoče sestavljena okrajni in deželni šolski svet. (Medklic: Stavi predlog!) Tov. Mikuž: S šolskimi tiskovinami ne mo* rcino biti zadovoljni. Niso praktične in tud' ne enotne; čas bi bil, da pride tu do reda! Tudi glede referatov za- konference ne moremo molčati: roki za njih sestavljanje so bili ab* solutno prekratki. Kako naj učiteljstvo pri* pravi kaj res temeljitega, če ima le nekaj dni časa? Čemu to forsiranjc? Tudi v zadevi me* ščanskega kurza, ki se vrši zadnji trenutek počitnic v Trstu, bi bilo pametno govoriti, zato predlagam debato. Tov. Križmanu je lah* ko razpravljati o okr. šol. svetih, toda' kje je ukaz o vzpostavitvi šol. avtonomije v idrij* skem in postojnskem okraju? (Tov. Križman ugovarja, češ da ga je sam videl.) Zakaj po* nekod zakon, drugod pa brezpravnost? Tudi Šrajevega slučaja ni mogoče dovolj grajati: v upravnem odboru Zveze je sklep odobril, do* ma ga je zavrgel! Kam pridemo na ta način? (Ploskanje.) Končno protestiramo, da se uči* teljstvu servirajo tiskane izjave, medtem ko sc nam niti uradni brzojavi ne dostavljajo, kadar se nam pošljejo v najvažnejših zadc* vali. (Delegacija živahno odobrava.) lov. Kosmina: Govori o meščansko*šol* skem tečaju v Trstu in preide na raizstavo obrtnih šol v Vidmu, ki si jo je ogledal. Ni vse slabo, kar imamo, o našem šolstvu sc celo učitelji iz starih provinc pohvalno izražajo. Zbližanje z ital j. tovariši ne bo težavno. Tov. Mikuž: Strinjlam se v marsičem z izva* janji Hreščaka, sem pa proti temu, da se ne* prestano tolče po vodstvu Zveze in po uredniku. Največ smo sami krivi, za-to bi bilo prav, da sc kritizirajo tudi člani. Geni pri listu kaj prav, ne očitajmo uredniku, temveč raje organizirajmo uredništvo kakor se nam zdi primerno! Preds. Germek: Predlog o gr-a-ji tov. Sraja naj se ublaži, ker je tovariš mehke nravi in bi rad vsem ustregel! Tov. Hreščak: Nisem stavil nikakega pred* oga, obsojam tudi med nami samimi gnilobo. Predsednik odredi glasovanje o tajnikovem loroeilu, ki se odobri in o Križmanovem Medlogu glede ožjih stikov z italjanskimi to; «ariši, kar se sprejme. ""Na vrsto pride blagajniško poročilo, ki ga ioda tov. Gruntar. (Poročilo je bilo objavlje« to v Učit. listu 16. sept. t. 1.) Tov. Hreščak omeni, da so potnine pr e; visoke. Tov. Mcrmolja izjavlja v imenu pregledo; valeev računov, da so se računi pregledali in našli v redu. Želi samo, da se v prihodnje na; bavijo zia račune knjige mesto dosedanjih lis stpv. Predlaga absolutorij. (Sprejeto.) Sledijo poročila Zvezinih odsekov.' Za orgiinizatorični odsek poroča tov. l\i; hičič in stavi sledeče predloge: 1. Zveza naj da gojencem in gojenkam uči; teljišč nekaj brezplačn h iztisov »Učiteljskega lista«; 2. naj sc izda ročni zapisnik za 1. 1921/2 s statusom vsega učiteljstva v našem ozemlju, kakor ga je izdajala Zaveza v Ljubljani; 3. a) ker je tov. Samec odložil uredništvo »Učiteljskega lista«, se predlaga na to mesto tov. J. Pahor; b) vodstvo Zveze se pooblašča, naj pravočasno poskrbi za urednika »Novega roda« za 1. 1922; 4. delegacija izvoli odsek izmed učiteljstva, organiziranega v Zvezi, ki naj ukrene skupno z vodstvom, z organizatoričnim in šolsko;po; litičnim odsekom vse, kar je potrebno v svrho ustanovitve društva ali zadruge, da bi se pc; riodično ali sporadično izdajale knjige, bro; šure ali slično, s poljudnoznanstveno in lepo; slovno vsebino, ker je le na ta način mogoče zamašiti vrzel na kulturnem polju v Jul. Be; nečiji. ^(Predlog Jov. Mermolje.) Vsi predlogi se sprejmejo brez debate.'* Za šolsko*politični odsek poroča tov. Rojc. Prvi predlog je o odpravi celibata učiteljic, kakor so ga predale odseku: Oziraje se na dejstvo, da so se drugod že v splošnem uredile pravne razmere učiteljic ter da preveva vse vrste stanov in strank ne; vzdržljiv duh demokratizma in svobode, dvigajo svoje gkisove tudi učiteljice Julijske Benečiji v svrho preureditve zastarelih zaiko; nov, ker ji dajo čutiti manjvrednost, kakor jo ima njen tovarišmčitelj. Z dosego enakopravnosti s svojimi tovariši v plačah, stremimo tudi po tem, da smo ena; kopravne z njimi tudi v zadevah svobode. Vsled tega stavimo sledečo resolucijo: 1. Odpravi naj sc celibat. Učiteljica imej pravico do učiteljevanja tudi po poroki. 2. Ako ni ista (omožena) voljna nadaljevati svoje učiteljske službe še potem, ko je poro; čena, naj se ji da službenim letom pr merna pokojnina — ne odpravnina. 3. Učiteljice, ki so se omožile v času zase; danja našega ozemlja, naj dobe iste pravice. 4. V slučaju, da je učiteljica moralno za; grešila naj se ne vporabljajo za: njen pre* stopek najskrajnejša sredstva kazni, temveč naj se lavna z učiteljico vsaj tako obzirno, L_ I S T E_K___________________________ Mi gremo naprej! (Spisal N. N.) Nekje so hoteli reorganizirati šolstvo. Na ukaz od zgoraj so se zbrali strogi gospodje, sedli v mehke fotelje za mizo in odločili: «Po šolah je še veliko starega prahu, ki so spomin na dobe, ko nas še ni bilo tu. Da se ta prah ni odstranil, so krive metle v rokah ljudi, ki smo jim preveč zaupali. Poiščimo si tedaj moža, ki nam bo boljše služil.* Pa so šli, da najdejo moža. In so ga našli. Poklicali so ga predse in mu dejali: «Na, tu imaš, pometaj dobro, da se ti bo dobro godilo na zemlji.* In so mu dali novo metlo v roke. Mož se je lepo zahvalil, zagrabil novo metlo in stopil v šolo pred šolnike. Ko je prvič zamahnil z metlo, je dejal: «Izkazalo se je, da je ta in ta nepotreben. Zavežite culo in izginite!* In naštel jih je dvanajstero. Med šolniki je završelo: «Kako — izginite!?* «Tako: takoj!* kakor se postopa z nje tovarišem v podobnem položaju. Delegacija: sprejme brez debate. Sledi pred; log o strokovnih učiteljicah za ročno delo, ki se pravtako sprejme: TTNaj se namestijo na naših ljudskih šolah strokovne učiteljice ženskega ročnega dela. 2. Ako se pa na eni ali drugi šoli to ne more izvesti iz kakršnih koli razlogov ali vsled ne* dostajanja zgoraj navedenih učnih moči, naj se da rednim učiteljicam za pouk v tem pred; metu primerna nagrada, ker je s tem delom združena zamuda časa izven šolskih ur s pri; pravljanjem, krojenjem, risanjem itd., kar bi v učnih urah rušilo disciplino in oviralo do; vršitev predp sane snovi. Tretji predlog šols.pol. odseka je, naj se napravi nov odsek, ki bi moral združiti orga; nizatorični in šolsko;polit. odsek, da bi se iz; dajale knjige in brošure.*) Odsek naj ima 3 člane. Tov. Hrešedc: Šolsko*politični odsek ni itak nič delal, ni nikdar zavzel svojega stališča, čemu torej še novega odseka? Ali morda za to, da bi pomagal spati šolsko;političnemu? (Smeh.) Odsek, k; naj spravlja skupaj dva druga odseka, res ni potreben! Tov. Gruntar: Če se že snuje nov odsek, naj pridejo vanj zmožni in delavni ljudje. Obstoječa odseka nista kompetentna za iz; dajanje in zalaganje knjig, ker nista pooblaš; čena od Zvezinega vodstva. Predsednik: Delegacija naj upošteva mne; nje tov. Gruntarja! Tov. Reja: Umestneje bi bilo, ko bi se se; stavil poseben odbor, ki naj bi imel sedež v Trstu in ki bi mislil še posebe na naše mla; dinske knjižnice. V zadnjih letih so mnogo trpele in so potrebne vzpostavitve. Tov. Mcrmolja govori nato o spisovanju šolskih knjig in konstatira, da gre delo dobro od rok. Tov. Gcrželj: O priliki obiska naučnega mi; nistra se je pripravila spomenica, v kateri so bile naše želje in zahteve. Prav bi storili, ko bi to spomenico predložili tukajšnjim obla; stimj Slediti bi moralo poročilo odseka za izven; šolsko delo učiteljstva. Da ga ni bilo, b kela, koja je i naš novčai promet vodila 'žalim šl nije voloski kotor poslao amo svoga otposlanik čime je prekinut kontinuitet skupnih odnošaja Bratsko slov. koparsko učit. društvo zastopa ov( nazočni njegov predsednik, kol. Medvešček. F zdravlja ga veleči, da istarski Hrvati ne mogu pomisliti života bez brače Slovenaca. Kol. Medvešček otpozdravlja veleči, da učvrst mo organizaciju i njezinu disciplinu pošto u njim leži naša obrana i napredak, usredotočimo sav r>* u našoj «Zvezi». — Predsednik čita razne pozdravi od^utnih kolega, a osobito se dojmio skupštine sli dačni pozdrav velevrednog župnika Ant. Ellnecil — Skupština odobrila delegate za «Zvezino» delejj zborovanje u Vipavi. — U< novi društveni odbor odabralo se: Predseduj kom; Vivka Šepič (Buzet), tajnikom: Ant. Ladaval (Pazin), blagajnicom: Zorn Špehar, (Buzet). Od bornici: Licul Gašo (Roč), Brdar Jakša (»Turšiči), n Kot predstavnici: Staver Josip (Sv. M. Mandalen3 Pazin); Brdar Jakša (za Pul); Smokovič Ante (K'j rojba, Poreč); Sirotič Josip (Slum Kopar) — ČBj nom upravnog odbora «Zveze» bi odabran predi stdnik V. Šepič. — Novi se predsednik zahvaljuje razvijajuči misli o organizaciji (govor če se doveti posebičel' Podastire skupštinarima na uvid iskaz uplačen® članarine te dužnike. Lanjski zaostatak članarin® iznaša 720 L. Za god. 1921, utesalo se 1285 L. «Zve zi» dugujemo svi zajedno 683 L. — Predsednik da-lje izveščuje o konferenciji «Odbora za promicanje učit. interesa® u Pazinu, te odbora za sastav čitana' ka, kojfi se držala u Opatiji 1. septembra 1920 — Dalje: o službenoj konferenciji u Trsta kol. Marko Zlatič želi barem nešto znati o poznate) t. zv.1 Kleinmayerovoj «lojalitetnoj izjavi»i Predsednik mu ukratko izveščuje, na što se prešlo preko toga na dnevni red. — Izveščuje nadalje o konfer delegata sviju u «Zvezi» udruženih uč. društava u Sv. Ivanu, 13. oktobra, gde se konačno iserpio dnevni red vipavskog zborovanja time, da še odobral0 «Zvezi>( predsednika u osobi kol. Ant. Germeka' (Vidi na drugom mestu ostale odbornike i članove odseka.) Preds. čita objavu kol. Aug. Rojčič-a glede njegovih «surogat» čitanaka (brošura po 1 F 20. c. što sadržavaju po 25 moralnih štiva bez realnih), koje kani izdati nasvoju ruku i na svoj riziko. Kol. J. Sirotič obrazlaže i predlaže’s razloga, što nisu navadno ove brošure cenzurirane, ni odobrenei da se' zamoli knjižara Iv. Novaka, .da naruči več odobrenu poznatu «Prvu Čitanku® Bafa - Cuimbelli-ja, te da se rabi stare čitanke Nazorove uz «Našu nadu». — Kol. A. Ladavac opaža, da je več Novak naručio u Beču tudi hiljade primeraka rečene Prve Čitanke*. Slobodno pako svakomu naručiti Rajči-čeve brošure. Prima se Sirotičev predlog, a na znanje uzela Ladovčeva opaska. Kol. Marko Zlatič tuŽJ se i prosveduje, što a) nijedna knjižjara u Istri (pa ni Trsta) nema hrvat. škol, knjiga; b) što se naše škol' ske oblasti nisu u tri godine nove vladavine po-brinule za knjige hrv. škola Istre, pak zato pozivlje naš odbor i «Zvezu>, da požure cenzuriranje i odo-brenje od naših stručnjdka - učitelja sastavljenih i predloženih čitanaka, a naše drž. zastupnike da in-terpeliraju o torne u Rimu. — Isti dalje predlaže resolucije glede šikaniranja jugosl. učiteljstva u Istri, koje je skupština u? male preinake poprimila.'; (Donesti če se ih naknadno.) Kol. Medvešček opaža: Svaki progonjeni učitelj nek ne ostavi svoga mesta i zemlje bez prethodne dozvole <;Zveze». — Predsed. predlaže poduzeti korake za a) slobodan ulaz barem znanstvenih, pedagoških i. školskih knjiga i revija iz Jugoslavije. — Medvešček opaža, da se mogu iz Jugoslavije naročiti putem tiskare U. Trani u Trstu (Via Cavana) sve knjige. —, Dalje predlaže ;b) obdržavanje roditeljskih večeri; — c) da svaki učitelj priopči svaki znamenitiji školski i učiteljski dogadjaj. — Drug G. Licul: a) Nek se traži ključporeza i nameta na ličnu učitelj, dohodarinu. Skupština se zgraža nad novim nečuvenim nametima na učitelj; plače. Kol. V. Šepič veli, da njemu odmerili 1310 L 40 c. poreza i nameta; — b) ima se požuriti obečana povišica od 500 L; c) doznati točno dane koda kada posluju u uredu naši novi kot. škol. nadzornici. — Kol. Jos. Zigante: Hrvat, učiteljstvo Istre da sodeluju u učit. pevačkom zboru u Trstu. V Šepič preporuča glazbu i pcvanjc. Skrb oko toga poverilo se kol.: Zigantu, Majcanu, Mogoroviču te Zorici Flego. — Di izda ima todi pob naš bio nu, pol kit 1 let tei Drug M. Demarin obrazlože i predlaže a) da se I® izdava «Učit. List» 3-4 puta mesečno; b) da ima format revije; c) da donaša i pedagoške i mer todičke članke; d) da list ne priobčuje neplodne polemike. — Glede «Naše nade» primečuje, da donaša štiva prožeti humorom i veselošču. — Pošto je bio iscrpljen dnevni red, predsednik dižuči skupšti-nu, pozivlje suzvanike da korporativno posete grob pok. kol. Ant. Trošta, gde če kol. J. Sirotič položiti kitu cveča. S. Učiteljsko društvo za goriški okraj je imelo svoj letni občni zbor 6. oktobra t. 1. v Gorici pri »Zlatem Jelenu«. Predsednik tov. Križman pozdravi navzoče učiteljstvo, posebno pa naraščaj, ter mu priporoča, naj se tesno oklene učiteljskega društva, kjer si bo črpalo novih in svežih moči, katere bo potrebovalo v učiteljskem stanu. Po pozdravu poroča predsednik, da so se vršila posvetovanja pri dež. civilnem komisarju dr. Petta-riniju v Gorici glede zboljšanja gmotnega stanja. K temu posvetovanju so bili poklicani zastopniki vseh italj. učiteljskih društev goriške dežele. Slovensko učiteljstvo je zastopal predsednik tov. Križman. Prosilo se je že svoj čas ministrstvo za zboljšanje, toda odgovorilo je kratko, da ne more, ker ni denarja! Pomagati mora tedaj le dežela, a tudi ona je v slabem finančnem položaju. Ona lahko pomaga u-čitcljstvu na ta način, da zviša prispevek, ki ga daje okrajnim šolskim zalogam. Tega pa sam deželni komisar dr. Pettarin ne more storiti; treba je počakati, da vpostavi vlada deželno komisijo, ki bo imela pravice deželnega odbora in zbora v vseh važnih zadevah. Ta komisija bo v najkrajšem času sklicana k delovanju in se z gotovostjo lahko pričakuje u-godna rešitev. Nato je prečital predsednik imena onih moči, ki so stalno ali provizorično nameščene v goriškem okraju. Pri tem premeščenju se je storilo vse iz najboljšega namena za šolstvo in učiteljstvo. Sicer se bo moralo učiteljstvo še mnogo potruditi in tudi žrtvovati, predno bodo vpostavi jene naše šole na isto stališče, kot so bile pred vojno. Dalje sporoči, da so se sešli italj. tovariši pred 14 dnevi v Zagraju na učiteljski shod ter so se zedinili v tem, da žele skupno in enotno nastopati s slovenskimi učitelji v gospodarskih in gmotnih zadevali. Goriško učiteljsko društvo naj izvoli 2 delegata, ki bosta v vednem stiku z italijanskim učitelj, društvom. Pri razpravah se bodo posluževali italijanskega jezika, ker slovenskemu niso vešči. Kot delegata k tem sestankom sta bila voljena tovariša Urbančič in Reja. Vsled nesporazumljenja pri zadnjem delegacij-skcm zborovanju »Zveze« v Vipavi ni prišlo do volitve vodstva in odsekov. Raditega je izvolilo goriško učiteljsko društvo kot delegata predsednika tov. Križmana ter mu dalo polno moč, da zastopa goriško učiteljstvo pri zopetni volitvi upravnega odbora in odsekov »Zveze« v Trstu dne 13. t. m. Zelo je presenetila zbrano učiteljstvo vest, da je generalni civilni komisarjat v Trstu imenoval učiteljskim zastopnikotn mesto tov. Križmana v goriškem okrajnem šol. svetu italjanskega tovariša Ccschia, voditelja na italj. lj. šoli v Ločniku, kar je protipostavno. Zakon govori, da prideta v okraj, šolski svet dva šolska izvedenca in sicer, če je v o-kraju učiteljišče, je zastopnik učitelj, ravnatelj, tudi je lahko ravnatelj kake druge srednje ali meščanske šole v okraju, druzega pa voli ljud. šol. učiteljstvo iž svoje srede. Kjer pa v okraju ni nobene srednje šole, voli oba zastopnika učiteljstvo. To imenovanje je tedaj nezakonito, ker italijanska ljudska šola v Ločniku ne spada do danes h kaki strokovni ali srednji šoli. Proti temu vloži odbor goriškega učit. društva takoj rekurs v varstvo zakona in učiteljskih interesov. Predno se je nadaljeval dnevni red zborovanja, je tov. Reja opozoril učitelje-voditelje gor. okraja, na) v najkrajšem času pošljejo poročila na okraj, šolski svet, so li tamkajšnje šole že popravljene ali ne. 'Tajniško poročilo tov. Rojca in blagajniško poročilo tov. Marmolja sta bili odobreni in sprejeti. Po končanih poročilih se je prešlo k volitvi novega odbora. Pred volitvijo odbora pa je povzel besedo predsednik tov. Križman ter sporočil, da je bil s 1. oktobrom t. 1. upokojen ter se je v iskrenih besedah poslavljal od učiteljstva, priporočal mu je edinost, stanovsko ljubezen in odkritosrčnost. Mlajše učiteljstvo naj visoko dviga zastavo ugleda, s tem dcaeže vse — v šoli in zunaj nje. Zato se pa mora nadalje izobraževati in izpopolnjevati. Priporočal je učiteljstvu, naj vedno vceplja v nežna mlada srca to, kar samo čuti; varuje naj mladino, ker v nji je naša bodočnost, naš narod. Narod je sicer še trden, krepak, utegne pa postati takšen, da ga bo upognil vsak vetrič. Ako bo naš narod gospodarsko dobro podprt, le tedaj bo neodvisen in nihče ga ne bo mogel podjarmiti Zato pa naj deluje učiteljstvo na zadružnem polju. Le tam je rešitev našega naroda! Posebno pa je priporočal tov. Križman odboru učit. društva, naj vzame v varstvo mladi naraščaj, ki bo prišel iz tolminskega učiteljišča. Privabi naj ga v svoje okrilje, naj mu da razna navodila in naj ga nadzoruje pri delu, da se ne poizgubi, kar bi bilo v kvar šoli in narodu. — Obljubil pa je pred. tov. Križman, da bo še nadalje podpiral učiteljstvo ter prosi, da bi ga ne brisalo iz svoje srede, kajti ostati hoče še nadalje kot tovariš in sobojevnik, kar mu bo v veliko zadoščenje. Če je kdaj- utegnil — sicer nevede — oškodovati kakega tovariša kot predsednik ali zastopnik, prosi oproščenja. Navzoče učiteljstvo je bilo neprijetno zadeto, ko je videlo, da se poslavlja še tako krepak in mlao«.-niško navdušen tovariš od svojih sotovarišev, ki je tako spretno vodil kot predsednik že od leta 1908. učiteljsko društvo in sedaj pa zapušča učiteljstvo, ki bi ga še bolj potrebovalo, ko kdaj prej. Raditega ga je tov. Možina naprosil v imenu učiteljstva, naj še nadalje predseduje goriškemu učit. društvu. V istem smislu je govor tudi tov. Urbančič. S tem je dalo goriško učiteljstvo tovarišu Ignaciju Križmanu najlepšo zaupnico in odlikovanje! Nato so sledile volitve in je bil z vzklikom voljen stari odbor. Po volitvah se oglasi tov. Bajt, vpokojeni učitelj, ter pojasnil, kakšne krivice se gode upokojencem i ter prosi, naj se tudi aktivno učiteljstvo potegne za zboljšanje pokojnin. Tov. Urbančič nasvetuje, naj bi stopila deputacija do civ. komisarja, da bi se prošnje glede premičnin, katere je učiteljstvo zgubilo vsled vojnih dogodkov, i rešile takoj po 31. oktobru t. 1., da si more vsaj pred j zimo nabaviti potrebno obleko in pohištvo. S Tov. Paljk vpraša zastopnika, je li res, da so zni-j žali pavšal za kurjavo. Predsednik tovariš Križman I odgovori, da je res to. Okrajni šolski svet je sicer [ ostal pri starem znesku, črtali so pa v Trstu. Učiteljstvo bo tedaj kurilo, dokler bo imelo drva na razpolago, potem pa zapre šole. S tem je bil izčrpan dnevni red in zaključeno 1 lepo*') obiskano zborovanje. Že ob 2 uri popoldne je bila sklicana odborova ( seja, kjer se je konstituiral novi odbor s predsedni-l kom Križmanom na čelu. R. Občni zbor tolminskega učiteljskega društva, dne 6. oktobra t. 1. Tovariš predsednik pozdravi navzoče j učiteljstvo z željo, da bi se povečala organizacijska ' zavest članov, Merilo stanovsko - organizacijskega duha je že pičlo število navzočih. Begotnost in brez-I brižnost morata iz naših vrst, če bomo hoteli zasto-I pati vztrajno in uspešno koristi šole in stanu. Tajnikovo poročilo. Društvo šteje 84 članov in je imelo v preteklem letu dve zborovanji. Odbor je | imel sedem sej. —- Po naročilu zadnjega občnega | zbora, se je podala izvoljena deputacija na okrajni šolski svet radi slovenskega uradovanja, kjer je \ dobila odgovor, da se to že vrši, a dopisov poedi-nim šolam ni mogoče prevesti radi prevelike izgube časa. Izpopolnitev potovalne učiteljske knjižnice do sedaj ni imela uspeha. Za realizacijo učiteljskih 1 predavanj se je odbor zavzel v največji meri. Naprosil se je civilni komisarjat, da da uvozno dovoljenje za potrebne znanstvene knjige. Društvo je oskrbelo izkaze mladinskih šolskih knjižic v okraju z ozirom na izpopolnitev istih. Odbor je odposlal Zvezi z obsežno številko predlogov tičočih se šolstva in učiteljstva za spomenico ministru prosvete ob priliki prihoda v Trst. — Opaža se nedisciplina; zborovanj se udeležuje le malenkostno število članov. — Na zborovanju dne 16. junija t. 1. se je govorilo, da je Zveza v krizi, katera jo lahko uniči; a to se ni zgodilo. — K razpravi o tajnikovem poročilu se oglasi tov. J. Gerželj. 1. Tov. Germek je povedal, da so se nakupile knjige za šolske knjižnice tolminskega okraja, in sicer po 50 knjig za vsako šolo. ;— 2. Po mojem mnenju je razbitje