Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 11.	V Ljubljani, dne 13. marca 1915.	Leto III.
Poziv!
Varčujte z živili, posebno z moko in kruhom!
Vojna, ki jo že mesece vojujejo proti nam fiaši sovražniki, ni naperjena samo proti vojaški ®ili avstro-ogrske monarhije, temveč je tudi prava Jzstradalna vojna napram civilnemu prebivalstvu.
Sovražniki, ki nas vojaško ne morejo prelagati, nas hočejo izstradati.
Vendar tega ne smejo doseči in tudi ne bodo dosegli, ako bomo varčno ravnali s svojimi živili.
Posebno moramo varčevati z moko, ako naj Zdržimo do prihodnje žetve.
Podlistek.
Jetnik št. 54.
(Konec.)
Levinski je z napetostjo pričakoval starta. Raz-s°dnik je dal znamenje, tekma se je pričela. Do prve ?'*preke je bilo troje konj v isti višini. Levinski se nagibal naprej, kakor bi hotel hiteti s konjem. ^Pazilo se je, da je „Frebrand“ za sekundo preje Vskočil zapreko. Po skoku se je razdalja med !'Freyo“ in „Frebrandom“ povečala. Na tribunah se )e oglasila stranka zelenega „Frebrandovega“ jokeja
1	glasnimi kriki odobravanja.
, Levinski je zadrževal sapo. Migal je -svojemu elo-rdečemu jokeyu, kakor v izpodbudo. Do druge ZaPreke je ostala razdalja konstantna, v. „Frejin“ jokey je skrčil noge v kolenih, stisnil *lval v trebuh, do zadnjega nategnjene vajete postil in se krčevito oprijel njenega vratu.
Žival je napela zadnje moči. Distanca se je Pričela manjšati. Stranka belo-rdečih je pričela 8k»sno ploskati.
, ,,Belo-rdeči napreduje11. Levinskega je zbudil a klic. Ozrl se je. Opazil je dami v sosednjem avto-
Marsikaj si moramo odtrgati od ust. Vsi moramo štediti; noben stan, noben poklic, nobena starost ni izvzeta. Kmet in meščan, gospodar in hlapec, gospodinja in dekla, odrasli in otroci!
Noben posel se ne sme pritoževati, ako dobiva manj hrane, kakor je bil vajen, noben posel ne sme staviti zahtev, ki jih gospod ir ne more in ne sme izpolniti, ker mu dovoljuje zakon za porabo v gospodinjstvu samo tesno odmerjeno količino moke.
Naša prva patriotična dolžnost je, da varčujemo z živili, in sicer predvsem z moko in kruhom.
Oblastvene predpise moramo natančno, vestno in strogo izpolnjevati.
Težki so časi; zahtevajo samozatajevanje in požrtovalnost; toda mi hočemo in moramo pokazati svetu, da vzdržimo.
mobilu, ki sta s pogledi veselo sledili njegovemu konju. Zadnjo zapreko sta oba v prvi vrsti preostala tekmovalca preskočila hkrati in „Freja“ je zmagala za konjsko dolžino. Razsodniki so telefonično sporočili izid totalizatorjem in na drogu se je zasvetil od stotin težko zaželjeni izid s „Frejino“ zmago. Iz bližnjih ekvipaž so gratulirali pl. Levinskemu. Tudi dami iz avtomobila, katerima se je zopet pridružil njun gospcd z dolgo črno brado, sta se ozrli. Ko jima je pa nekaj živahno sporočil, se je večja naravnost ozrla na gardnega poročnika. Očividno ji je ugajala vitka, pa vendar močna njegova postava; kajti s smehljajem je zaklicala: „Častitam gospod poročnik."
Levinski je prihitel k avtomobilu, se predstavil in izvedel imena sester in gospoda, ki se je predstavil kot primarij dr. Milkovič. Manjša Irena se je smehljaje opravičevala: „Oprostite, gospod poročnik, moja sestra je vesela naše skupne zmage. Res, konj in njegov gospodar sta neprekosljiva.“
Vsa družba je bila izredno vesela, kajti grofica Olga je menila: „Nihče nas tu ne pozna in moža itak ni poleg.“
Vsi so odšli k startu. Ko so po stari navadi proslavili zmago in spili skupno z jokeyem več steklenic šampanjca je bilo vse sijajne volje in Olga je Ireni
In vzdržali bomo, ako bomo varčevali z živili, posebno z moko in kruhom.
Od gora v doline, od kraja do kraja, od vasi do vasi naj se razlega in vpošteva klic:
„ Varčuj te z živili, varčujte z moko, varčuj te s kruhom!“
Ljubljana, dne 11. marca 1915.
C. kr. deželni predsednik:
Schwarz s. r.
37- do 42 letni črnovojniki pozvani pod orožje.
Dne 4. marca je bil izdan sledeči pozivni razglas:
Na podstavi Najvišje zaukazanega sklica cele c. kr. in kr. ogr. črne vojske, se pozovejo na črnovojno službovanje z orožjem:
V	letih 1873. do vštevši 1877. rojeni črnovojni zavezanci, ki so bili na naboru ali na popreškušnji spoznani za „nesposobne za orožje", ali so bili do 31. dne julija 1914. 1. po vnovičnem zdravstvenem pregledu odpuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orožništva, ter tisti, katerim ni bilo več treba priti na nabor zaradi časa, v katerem so pridobili avstrijsko državljanstvo ali bosansko-hercegovinsko deželanstvo; vsi ti, ako se sedaj na prebiranju spoznajo, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem.
Na prebiranje niso dolžni priti:
a)	Tisti, ki opravljajo že sedaj — tudi brez orožja — in sicer vsaj od 1. dne februarja 1915. 1.,
odkrito priznala, da ji poročnik s tem koketnim zlatim ščipalnikom in angleškimi brkicami imenitno ugaja. Vsa družba je ostala skupaj do noči in Le-vinski je spremil grofico Olgo prav do hotela, kjer je stanovala s svojim možem za časa zasedanja senata. Za drugi dan je bil določen skupen izlet z avtomobili, za naslednji pa je pl. Levinski povabil grofico Olgo ogledat si njegove konje. Ker se je njen soprog za nekaj dni odpeljal na svoja posestva, ker ni bilo po njegovem mnenju pričakovati odločilnega glasovanja tako kmalu, se je grofica lahko odločila sprejeti ponudbo.
Levinski je z navdušenjem pričakoval lepo grofico, katere zapeljiva razvitost, duhovitost in tempe-metnost sta mu silno ugajale. Obeh sestric solnčno-zlati lasje so ga sicer za najpreje opozorili nanji, saj je bil oboževatelj zlatih, obilnih las.
Pričakoval je grofico Olgo z ekvipažo. Vprežena je bila dvojica najlepših belcev njegovega hleva. Ker je Levinski kmalu opazil, da grofico konji ne inte-resirajo preveč, jo je povabil ogledati si zanimivosti, ki jih je prinesel s seboj kot vojaški ataše iz Bukarešta.
Sluga je serviral starega tokajca in biskvit in šele pozno popoldne sta se odločila za pot nazaj.
Dasi se je pripravljalo k nevihti, vendar sta se odločila prehiteti ploho. A dohitela ju je sredi pota
pri črni vojski zavezanih korporacijah pa od 26. dne oktobra 1914. 1., črnovojno službo, ali sicer aktivno vojaško službo, dokler so v tem razmerju;
b) zdravniki (doktorji medicine);
c) vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe, potem vsi, ki so služili pri vojakih in uživajo državno preskrbo;
d) tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka , za vsako službo nesposobnega, sploh oproščeni črno-vojne dolžnosti, ako imajo črnovojno doslužnico ali črnovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem seznamku;
e) tisti, ki so bili po vnovičnem zdravstvenem pregledu šele v času svoje črnovojne dolžnosti ozna-menjeni za „nesposobne za orožje";
f) osebe, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so slepe na obeh očeh, ki so gluhoneme, bebaste in sodno proglašene za blazne, umobolne ali slaboumne ako se ni itak že doslej izreklo, da so oproščene črno* vojne službe, nadalje drugi bolniki na umu in taki ki imajo božjast, vsi ti, ako je na prebiranju predložen zadeven dokaz.
Prebiranje.
Da se preskusi njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, se poživljajo oznamenjeni črnovojni zavezanci, da pridejo pred komisijo za prebiranje črne vojske. Te komisije bodo uradovale v času od 6. dne aprila do 6. dne maja 1915. 1.
Kraj, dan in ura uradovanja se razglasi s posebno objavo.
Kateri komisiji za prebiranje je odkazan posamezni črnovojni zavezanec, se ravna po njegovem bivališču ob času, ko se izda ta razglas.
Črnovojnim zavezancem se dovoljuje brezplačna vožnja po železnicah in parnikih v stojališče komisije za prebiranje in nazaj. Kdor želi to ugodnost, mora v občini bivališča (na občinskem uradu, magistratu)
na polju, a ker je bila ekvipaža brez strehe, sta totalno mokra dospela pred hotel.
Opravičevaje se je hotel Levinski posloviti, a grofica Olga ni dovolila, češ, da se bo prehladil-Predlagala je, naj počaka v njenih sobah, da prl' nese sluga drugo obleko, Levinski se je z iskrenim pogledom zahvalil za njeno vabilo.
Moral je odložiti mokro suknjo in ostal je v gf°' fični sobi. Polmrak, ki ga je plašila svetloba bliskov, prijetna toplota in s parfumom prenasičeni zrak sta v Olgini bližini vplivali ravno tako razdražljivo n3, Levinskega, kakor Olgina živahnost. Olgi je bil Ladislav brez suknje izredno povšeči in največje veselje ji je bilo, če je v blisku zažarela bela njegova srajca-Olga je bila tudi premočena od dežja in mo; rala je odložiti belo sveleno bluzo, ker so se na n)1 pričeli prikazovati sledovi oranžnega traka, ki je pfe' pletal čipke pri njenem korsetu.
Prosila je Ladislava, naj gleda toliko časa skoz okno, da bo s toaleto gotova.	.
Levinski se je res nekaj časa trudil gledati skozj okno, ko pa se je nekoliko ozrl nazaj in jo je vide brez bluze, je skočil k nji in jo poljubil na prsi-„Mirujte! Ne, Ladislav, pazite", t)lga ga k lahko odrinila. V njem pa se je razvnela kri. V temn sobi se zavrtel z njo, se vsedel v fotelj in jo pritisni nase, da ji je zastala beseda.
v času do 20. dne marca 1915. 1. prositi za izdajo čmovojne izkaznice.
Vsi črnovojni zavezanci, ki bivajo v drugem političnem okraju, ne v okraju svoje domovinske občine, ter morda v posebni objavi sicer oznamenjeni črnovojni zavzanci, se morajo na vsak način, in sicer v času do 20. dne marca 1915. 1., zglasiti na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča s svojimi listinami, na pr. krstnim ali rojstnim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico itd. in dobijo tam črnovojno izkaznico.
Črnovojno izkaznico je treba skrbno hraniti in jo prinesti seboj na prebiranje.
V	tem razglasu oznamenjeni črnovojni zavezanci, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani, priti na prebiranje v dneh, ki pridejo žanje v poštev, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje. Kdaj, in kje bodo poslovale te poslednje komisije, se objavi posebej.
Odhod v službovanje.
Tisti, ki so bili na prebiranju spoznani, da so sposobni za službovanje, se pozovejo za poznejši čas,
Kam morajo potem odriniti v službovanje tisti, ki so spoznani za sposobne, izvedo na prebiranju.
Tisti, ki so bili na dodatnem prebiranju spoznani za sposobne morajo odrniti v službovanje v 48 urah potem, ko so bili odbrani.
Ugodnosti.
Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29. vojnega zakona (posvečeni duhovniki. nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovski učiteljski službi, kandidati duhovskega stanu zakonito priznanih cerkev in verskih družb), se ne privzemajo na črnovojno službovanje z orožjem; priti morajo na prebiranje in prinesti seboj dotične listine, ter dokazati to svojo lastnost.
Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost ali svoječasno na naboi‘u, ali jo dokažejo sedaj na prebiranju, se podeli dovoljenje, nositi znak enoletnih prostovoljcev v času svojega črnovojnesa službovanja.
V	tem razglasu oznamenjeni črnovojni zavezanci morejo, ako so bili na prebiranju spoznani za sposobne, prostovoljno vstopiti tudi v skupno vojsko, vojno mornarico, ali deželno brambo, in sicer ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni — prezentni službeni čas, ali pa na dobo vojne.
Po prezentaciii pa ie prostovoljni vstop v vseh teh primerih dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotičnik prideljen za črnovojnrka v vojaško izučbo.
Poziv in prebiranje bosansko - hercegovinskih deželanov.
Naznanja se da se poživljajo tudi gori oznamenjeni črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti chuge rezerve službi zavezanih bosansko-herceeovinskih deželanov na službovanje z orožjem. Kolikor bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, se morajo zglasiti do 25. dne marca 1915. 1. na občinskem uradu, oziroma na magistratu cbčine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem razglasu imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti kar najhitreje na prebiranje k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu v čigar področju je njihovo bivališče.
Službenim zavezancem v razvidnosti druge rezerve, se dovoljuje na podstavi izkaznice brezplačna vožnja po želnicah in parnikih k najbližjemu dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu in nazaj.
Kdor ne sluša tega zaukaza, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih.
Poljubil jo je na usta, rame, roke in prsi in ona je samo tiščala na prsih pentljo, branila se ni več.
V vročem razburjenju so minevale minute.
Ko je za hip nastala tihota, se je zaslišalo obračanje ključa v sosednih sobah.
Olga je planila raz naročje Levinskega Molče Ra je prijela za roko in ga vlekla v drugo sobo. Ko Se je Levinski zavedal, je takoj uganil položaj. Ozrl se je po sobi. Bila je Olgina spalnica. V roki je držal neko iglo, s katero je imela spet korset Hotel jo je spraviti v miznico njene nočne omarice.
V tem, ko je miznico odprl in zagledal v nji s školkami vložen damski samokres, je zaslišal v sosedni sobi hrup in ostre moške besede.
Komaj se je okrenil so se vrata odprla in grof Je pridrl z njegovo sabljo v sobo.
Brez besede je dvignil sabljo. Levinski je sko-cil nazaj in sprožil samokres. Zasvetili so se štirji streli; grof je padel.
Levinskemu se je vrnila hipna hladnokrvnost. V Sosednje sobe je vdrlo hotelsko osobje in navalili so ^anj. V zadnjem hipu je Levinski sprožil poslednji strel in padel s krvjo oblit v roke prestrašenega sluge.
Levinski je vzdihnil in se prebudil. Zamolklo je ^rožljal ključ in dnevna svetloba je planila skozi 0ciprta vrata, v katerih se je pojavil poddesetnik in njim stražin bajonet.
Levinski se je zavedel in streslo ga je nekaj tako silnega, da bi planil na ječarja in ga v hipu zadušiL ..Jetnik št 54“ z mrzlim rezkim glasom je zadonela beseda, ki je Levinskemu prišla kakor udarec. Opriiel se je odra Poddesetnik ie poveljeval: „marš!“ S sklonjeno glavo je stonil Levinski iz ozkega zapora Pot je šla no znanem ozkem hodniku na prostor, posut s peskom in obdan z visokim zidom. V vsakem kotu ie stala straža
Levinski ie pričel hoditi gori in doli.
Kakor pri mrzlici so mu misli prinašale najža-lostnejše zgodbe Za hip se je prikazala slika iz sodne sobe Videl ie sebe z obvezo na glavi in avditorja. ki je razglašal: degradacija in ječa.
Začutil je strašno slabost in naslonil se je na zid. ..Hodite hitreje!" Rezki glas ga je pognal naprej Opotekaje je nadaljeval svojo pot in kakor brez zavesti ponavljal besede, ki jih ie izvedel kakor slovo od sveta:
,.Grofica Olga se v žalni toaleti izborno zabava." ..Nazaj!“ je zaklical poddesetnik. Straži iz spod-niesra konca sta molče korakali za jetnikom, ki se je vračal v ječo.
Še enkrat je pocledal proti nebu. ki ie gorelo v večerni zarji, globoko je vdihnil topli suhi zrak in prestopil prag. Za njim so se zaprla vrata in votlo je zadonel njegov korak nazaj v temo in noč.
Dobec, 27. junija 1913.
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-ruskega bojišča.
Uspešni boj v Karpatih. — Srdite borbe v jugovzhodni Gallolji.
Uradno razglašajo, dne 3. marca opoldne:
V Karpatih, zapadno od gorskega prelaza Uszok, se vrše boji, ki so se razvili v večjem obsegu za posest važnih višin na gorskih grebenih. Krvavo smo odbili več ruskih napadov ter dosegli tekom dne v bojni fronti nove krajevne uspehe.
Pri zavzetju neke višine, severno od Cisne, smo zajeli 400 ujetnikov.
V jugovzhodnji Galiciji se vrše na celi bojni fronti srditi boji.
Ob Dunajcu in v ruski Poljski se ni prigodilo ničesar bistvenega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ________
Boji ob Laborozl ln pri Clsni. — Odbiti ruski napadi pri Blallgrodu.
Uradno razglašajo, dne 4. marca:
Na reki Biali jugovzhodno od Zaklyczina smo včeraj po krvavem boju potisnili prodirajoče ruske čete.
Na obeh straneh doline Laborcza in na višinah severno od Cisne trajajo boji mestoma tudi ponoči.
Povsodi, kjer se je našim četam posrečilo pridobiti na prostoru, poskuša sovražnik opetovano s protinapadi, ki jih vselej krvavo odbijamo.
Zlasti ob cesti pri Bialigrodu so poskusili Rusi v gostem snežnem metežu prodirati z močnimi četami.
Napad, ki je bil dospel do najbližjih distanc, se je končtio popolnoma razbil ob ognju naših topov in strojnih pušk. Sovražnik je imel težke izgube.
Na ostali fronti nobene bistvene izpremembe, samo topovski boj.
Pred Przemyslom vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ____________
Uradno razglašajo, dne 5. marca:
Na bojni fronti v ruski Poljski in v zapadni Galiciji je vladal včeraj v splošnem mir.
V	Karpatih so se v nekaterih odsekih vršili boji. Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. _____________
Odbit ruski napad pri Plotrkovu. Mir v Jugovzhodni Gallolji.
Uradno razglašajo, dne 6. marca:
Delni ruski navali v odseku vzhodno od Piotr-kova, so se ponesrečili v našem učinkovitem artilerijskem ognju. Sicer se ni dogodilo na ti fronti in na oni v zapadni Galiciji ničesar zabeležbe vrednega. V Karpatih še trajajo boji za nekatere višinske pozicije. Prevladujejo neugodne vremenske in razgledne razmere. Na bojišču v jugovzhodni Galiciji je po dogodkih zadnjega časa začasno zavladal mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ____________
Boji v ruski Poljski ln v Karpatih. - Naše det« *° v Karpatih odbile ruski napad in ujele 570 moi>
Uradno razglašajo, dne 7. marca opoldne:
V nekaterih frontnih odsekih v ruski Poljski so se včeraj vršili srditi boji, ki so se mestoma odigravali na najbližje distance. Z dobrim artiljerijskim ognje® smo prisilili ruske oddelke, da so z znatnimi izgubami izpraznili sprednje pozicije.
V Karpatih, kjer na raznih točkah trajajo boji za ugodne višinske pozicije, smo povsodi odbili ruske nočne napade ter ujeli 8 častnikov in 570 mož.
V jugovzhodnji Galiciji traja še mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer,
feldmaršallajtnant, _____________
Prebita ruska strelska 6rta pri Oorlloah. — 0ni6»' Joče ruske izgube pri I.upkowu. — 1200 Rusov ujetih. — Potolčena sovražna konjenloa v Jug®' vzhodni Oalloijl.
Uradno razglašajo, dne 8. marca:
V bojih v ruski Poljski, ki še trajajo, smo mn°' gopot izvojevali uspehe.	»
Sovražnika smo vrgli z močnimi izgubami iz vec sprednjih oporišč in strelskih črt. Enak uspeh je i®£ kratek naval naših čet ob fronti v zapadni Galici)}-kjer smo v prostoru pri Gorlicah prodrli dele sovražne strelske črte ter po krvavem boju zavzeli neko vas. Več častnikov in nad 500 mož smo ujeli.	.
V Karpatih se vrše srditi boji. V prostoru Pr Lupkowu so Rusi včeraj popoldne započeli napad močnimi četami.	,
S pridobivanjem novih ojačenj je sovražnik ved' no obnavljal razredčene svoje čete, jih z vsemi sred' stvi podil naprej ter vkljub težkim izgubam z napa' dom trikrat prodrl blizu do naših pozicij.	.
Zadnji ruski naskok se je vsakokrat izjalovil o naših zavornih črtah, pri čemer je imel sovražnik i® čujoče izgube.	•
Stotine mrtvih leže pred našimi postojanka®^
V nekem drugem odseku bojne fronte so na čete po odbitem ruskem navalu nepričakovano Pr'ce0 z napadom, zavzele po sovražniku močno zasedel kopo ter znova ujele 10 častnikov in 700 mož.
na neki sosedni višini smo ujeli tisoč Rusov.
V jugovzhodni Galiciji je doživela občuten P raz močna sovražna konjenica, ki je osamljeno ope rala proti krilu naših pozicij.	n"fer
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. r*° feldmaršallajtnant. ____________
Zavrnjen ruski napad pri Lopuoznu. — Uspehi Oorlloah in v Karpatih. - Junaštvo naše arn»*
Uradno razglašajo, dne 9. marca opoldne:	.
Na fronti, severno od Visle, je bil tudi vce živahen topovski boj. Južno od Lopuczna smo truda odbili ruski napad.	.ejj
Pri navalu, izvršenem pri Gorlicah, smo za] še nadaljnje ujetnike.	g.
Zavzeto pozicijo smo povsodi vzdržali kljub kratnim poskusom sovražnikovim, da bi jo zopet vzel.	..	s0-
Nepregjtino se opetujejo v karpatski fror1 i|l0-vražni napadi, ki jih sovražnik po razvojni "l0jenj. sti izvaja, sedaj z močnejšimi, sedaj z bolj p mi četami. Tako smo tudi včeraj zopet odbili na
točkah srdite ruske napade, ki so dospeli do naših zavir.
Nasprotnik je imel težke izgube. V teh bojih smo zajeli nadaljnih 600 sovražnikov.
V	Karpatih v zadnjih dneh zopet prevladujoče neugodne vremenske razmere, zahtevajo od armadnih skupn, ki se bore v tej bojni fronti, čisto izredne žrtve.
V	neprestanem stiku s sovražnikom se nahajajo naše čete često noč in dan v boju in so večkrat prisiljene, izvajati pri ostrem mrazu in debelem snegu napadalne operacije ali pa vztrajati v obrambi proti ponajveč premočnim sovražnim silam. Zadržanje naših vrlih Čet, kakor tudi vsakega posamnika, ki se udeležuje teh bojev, zasluži neomejeno pohvalo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H6> feldmaršallajtnant.
Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča.
&«mci >o odbili rutki napad pri Avgrnatowu in ujeli 1600 moi. — Nemiko napredovanje pri Kolnu.
Veliki glavni stan, dne 3. marca:
Vzhodno bojišče:
Pri Grodnu je položaj neizpremenjen. Jugovzhodno od Avgustova so poskušali Rusi, da bi prekoračili reko Bobr. S težkimi izgubami smo jih potisnili nazaj, ter ujeli 1500 mož.
Drugi napadi, sevemozapadno od Lomze, so se tik pred našo fronto popolnoma razbili.
Jugozapadno od Kolna smo napredovali.
Južno od Myszynieca smo svoje sprednje čete nekoliko umaknili pred premočnim sovražnikom.
Sevemozapadno od Przasznysza so Rusi počasi Prodirali.
Zavrnili smo več ruskih nočnih napadov vzhodno °d Plocka.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti ruakl napadi na Poljskem.
Veliki glavni stan, dne 4. marca:
Vzhodno bojišče:
Ruski napadi sevemozapadno od Orodna so pri-sli v naš artiljerijski ogenj z boka ter se ponesrečili.
Tudi severnovzhodno od Lomze so se s težkimi Zgubami razbili ruski napadi.
V	okolici južno od Myszynieca in Chorzele, ka-Kor tudi sevemozapadno od Przasznysza so Rusi obnovili svoje napade.
Na ostali fronti nobene izpremembe.
Vrhovno armadno vodstvo.
**n»ol ao zavrnili vae ruake napade na Poljakem.
Veliki glavni stan, dne 5. marca:
Vzhodno bojišče:
Položaj okrog Grodna je neizpremenjen.
Ruske napade smo krvavo odbili.
Ruski navali severnovzhodno in severno od Lom-so se ponesrečili. Sovražnik je imel velike izgube, "'nogo ujetnikov I. in II. ruske gardne divizije je °stalo v naših rokah.
Dalje do Visle se položaj ni izpremenil.
Nekaj ruskih navalov vzhodno od Plocka je bilo brez uspeha.
Vzhodno od Skiernievvic se je popolnoma izjalovil močan sovražni nočni napad.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 6. marca:
Vzhodno bojišče:
Ker smo ves vojni plen v gozdovih, severnoza-padno od Grodna, in okrog Avgustovva spravili na varno, ne da bi nas mogli na tem kljub energičnim protiodredbam zavirati Rusi, so sedaj čete, ki smo jih doslej tamkaj rabili, na razpolago za druge operacije. Sicer ni okrog Grodna in pri Lomzi ničesar bistvenega. Severovzhodno od Przasznysza se je razbil ruski napad Sovražnik je imel težke izgube. Tudi se-verozapadno od Plonska smo odbili ruski napad. Južno od Visle nimamo ničesar poročati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti ruaki napadi na Poljakem. 3400 Ruaov ujetih.
Veliki glavni stan, dne 7. marca:
Vzhodno bojišče:
Naše kretnje zapadno od Grodna potekajo po načrtu.
Odbili smo ruski nočni napad na Mocarce, severovzhodno od Lomze. Tudi zapadno od Przaszny-sza smo zavrnili močnejše ruske napade.
Naš napad jugovzhodno od Rawe je bil uspe šen 3400 Rusov smo ujeli in uplenili 16 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
Izjalovljeni ruakl napadi pri Auguatovru, Przaaz-nyszu in Plocku.
Veliki glavni stan, dne 8. marca:
Vzhodno bojišče:
Južno od Augusto\va so se ponesrečili ruski napadi. Sovražnik je imel velike izgube.
Pri Lomzi se vrše nadaljni boji.
Zapadno od Przasznysza in vzhodno od Plocka so Rusi izvršili brezuspešne napade.
Pri Rawi so naše čete odbile več ruskih nočnih napadov.
Ruski navali iz okolice Novvega Miasta niso imeli nobenega uspeha. Število tamkaj ujetih Rusov znaša 115 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti ruakl napadi pri Augustowu, Oatrolenki in Rawl. — Nemol ao ujeli 5550 Ruaov.
Veliki glavni stan, dne 9. marca:
Vzhodno bojišče:
Vzhodno in južno od Augustowa so se izjalovili ruski napadi. Sovražnik je imel težke izgube.
Severnovzhodno od Lomze je ostavil sovražnik po ponesrečenem napadu 800 ujetnikov v naših ro kah.
Sevemozapadno od Ostrolenke se je razvil boj, ki še ni zaključen.
V	bojih sevemozapadno od Przasznysza, ki se razvijajo za nas ugodno, smo ujeli 3000 mož.
Ruski napadi severno od Rawe, severnozahodno od Nowega Miasta niso imeli uspeha. Tu smo ujeli 1750 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspehi na francoskih bojiščih.
Veliki glavni stan, dne 3. marca:
Zapadno bojišče:
Pri St. Eloisu, južno od Vperna, smo po krvavi borbi odbili napad dveh angleških stotnij.
Pri Peronu se je spustil vsled motorne hibe neki francoski aeroplan. Zrakoplovce smo ujeli.
Francoski napadi v Champagni niso imeli niti najmanjšega uspeha.
Zopet smo vrgli Francoze z velikimi izgubami iz njihovih pozicij.
Severnozapadno od Lille sur Tourbe smo iztrgali sovražniku strelske jarke v širokosti 350 metrov.
Francoske navale v gozdu pri Cousenvoye in v okolici Ailly-Apremonta smo z lahkoto zavrnili.
Naši napadi sevemovzhodno od Badonvillera so nam zopet donesli znaten pridobitek na ozemlju.
Našo fronto smo na tem mestu v zadnjih dneh potisnili naprej za 8 kilometrov.
Severovzhodno od Cellesa so Francozi zaman poskušali, da bi izravnali svoje izgube v zadnjih dneh.
Vrhovno armadno vodstvo.
Fotopljen francoski munloijski parnik. — Nemški uspehi pri Loretto. v Champagni in v Argonih.
Veliki glavni stan, dne .4. marca:
Zapadno bojišče:
Francoski municijski parnik, določen za Nieu port je po pomoti pijane posadke priplul v Ostende kjer smo ea obstreljevali in potopili.
Ranjeno moštvo smo rešili.
Na višini Loretto severnozapadno od Arrasa so včeraj zjutrai naše čete osvojile sovražno pozicijo v širokosti 1600 metrov.
Ujeli smo 8 častnikov in 558 mož ter uplenili 7 strojnih pušk in 6 manjših topov.
Sovražne protinapade popoldne smo odbili.
Ponovne francoske napade v Champagni smo zavrnili z lahkoto.
Francoski naval.zapadno od St. Huberta v Ar gonih se je ponesrečil.
V	protinapadu smo iztrgali Francozom neki strelski iarek Tudi v gozdu pri Cheppvju se je ponesrečil francoski napad.
Ena izmed zadniih objav z Eifflovega stolpa je donesla vest. da so Francozie z uspehom obstrelje vali neko nemško kolono na potu preko hriba Taure. Potrditi moramo izjemno resničnost te vesti. To kolono so tvorili francoski ujetniki ki so iih transportirale naše straže Ta kolona je izgubila 38 mrtvih in 5 ranjenih.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potolčeni Angleži pri Tpernn. — Krvavo odbiti franooski napadi v Champagni. Argonih in pri Cellesu.
Veliki glavni stan, dne 5. marca;
Zapadno bojišče:
Južno od Vperna smo zadali s svojim ognjem Angležem znatne .izgube.
Na poziciji na višini Loretto, ki smo jo odvzeli Francozom, smo včeraj ponoči odbili sovražni napad.
V	Champagni so Francozi včeraj in danes po-noči nadaljevali svoje napade severno od Le Mesni-la. Zavrnili smo vse navale ter krepko držali svoje pozicije.
Napadi na naše postojanke pri Vauquois" vzhodno od Argonov in v gozdu pri Cousenvoye vzhodno od reke Mase so se ponesrečili
Vsi poskusi, da bi nam sovražnik odvzel ozeffl' lie ki smo ga zadnje dni osvojili v okolici Badonvillera so se izjalovili..
Snočni še z znatnimi, v gostih trumah izvršen' naskok na višino sevemovzhodno od Cellesa se jf| razbil z velikimi izcubami za Francoze. Tudi vec nočnih napadov je bilo brezuspešnih.
Nad 1000 mrtvih Francozov leži pred našimi ovirami.
Vrhovno armadno vodstvo.
Veliki glavni stan, dne 6. marca:
Zapadno boiišče:
Angležem smo iztrgali v protinapadu iarek jug0" vzhodno od Vperna Francoski poskusi da bi naS zopet potisnili iz pozicije ki smo jo osvoiili na višin' Loretto so se izjalovili Nanade smo odbili. 50 Francozov ie ostalo v naših rokah. — V Champagni so Francozi nadaljevali napade pri Perthesu in Le snilu Vsi napadi so se oon.esrečili Pri Perthesu sm° nieli 5 častnikov in 170 mož. V protinapadu sm® j7trcr;)1i Francozom ?ozdič severno od Perthesa $ del iarka od niihovih pozicii pri Le Mesnilu Brez usneha so bili tudi francoski napadalni poskusi na naše nnririie pri Vauquoisu in nri Cousenvove. kakof tudi vzhodno od Badomvillera in sevemovzhodno od Cellesa.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemci so odbili vse napade na franooskem bojiš*0' — Boji v Votrezih še trajajo.
Veliki flavni stan, dne 7. marca.
Zapadno boiišče:
Med rekama Sei in Somme so se vršili v splošne1" samo arfilieriiski bon’ Prenrečili smo nove sovraži poskuse nmdirati iitžno od Vnema
V Champagni so naše čete nanredovale Sovražniku smo odvzeli nekai iarkov in okroct 60 ujetnik0^
Francoski napad v masah proti naši poziciii sei vemv7h-'dno od T e Mesnila se ie s težkimi izcubam' za Francoze razbil ob našem pehotnem in artilier"' skem ornim
Vzhodno od Badonvillera smo zavrnili francosKe navale.	.j
V Vocezih se še niso končali včeraj započeti bo] zapadno od Ministra in severno od Sennheima.
Vrhovno armadno vodstvo
Ponesrečeni francoski napadi pri Sonainu in *** Mesnila. Boji v Vogezih še niso zakljnčenl.
Veliki glavni stan, dne 8. marca:
Zapadno bojišče:
Sovražni letalci so metali na Ostende bombe, ki so ubile tri Belgijce.
Boji v Champagni še trajajo.
Pri Soiiainu smo snoči odbili sovražnika v boju mož proti možu. Ponoči se je boj zopet pričel.
V okolici severnovzhodno od Le Mesnila se je Popoldne popolnoma ponesrečil sovražen napad.
Naš nočni protinapad je bil uspešen, vjeli smo 140 Francozov.
V gozdu Priester severnozapadno od Pont a Moussona smo odbili francoske navale.
V Vogezih še niso zaključeni boji v okolici zapadlo od Miinstra in severno od Sennheima.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspeh pri Lorettu. Boji v Champagni in v Vogezih še trajajo.
Veliki glavni stan, dne 9. marca:
Na višini Loretto so naše čete iztrgale Franco-?om 2 nadaljna jarka, ujele 6 častnikov in 250 mož ter uplenile 2 strojni puški in 2 topa.-
V Champagni boji pri Sonainu še niso zaključeni. Severnovzhodno od Le Mesnila smo s svojim
°gnjem preprečili napad za naval pripravljenega nasprotnika.
V Vogezih sta megla in sneg oteževala bojno '■ktivnost.
Boji zapadno od Miinstra in serverno od Sennheima še trajajo. Vrhovno armadno vodstvo.
Bitka pri Limanovi-Lapanowu.
(Iz vojnega poročevalskega stana.)
(Dalje.)
Ponoči že so odbili hrabri huzarji v svojih kritjih 'zhodno od Limanove, ki so si jih napravili z naj-Piiprostejšim orodjem, več napadov z bajoneti. Zgodaj zjutraj, ko je bilo še temno, je ponovno napadel s°vražnik postojanko huzarskega polka št. 9. Posamezni strelski jarki se že nahajajo v ruskih rokah, *e se umikajo posamezni črnovojniški oddelki, ki se 'u hrabro bojujejo, ko naskoči sovražnika polkovni Poveljnik polkovnik Muhr, s samokresom v pesti, bičajoč: „£ljen a haza!“ na čelu pravkar došlega Pešoddelka devetega huzarskega polka, hitro izpozna-vajoč položaj. Z mnogimi častniki, podčastniki in hu-žarji, katerih imena se bodo svetila v polkovi po-Vestnici, je dohitela drznega polkovnika v boju na n°ž junaška smrt; a sovražnik je bil vržen, stara postojanka se je zopet osvojila, š , S čelno brigado košiške honvedske divizije oja-■ Ce|ia, poveljniku te divizije podmaršalu Hadfy podojena skupina pri Limanovi, v katere sredini so se cesti bojevali opisani boji, je osvojila vrhove km severnevzhodno, vzhodno in južno od Lipanove, z nekim honvednim pešpolkom pa vrhe v ls*i razdalji od Slopnice. Z ozirom na zopetni opa-položaj se je za to skupino razvrstil iglavški peš-P°lk kombinirane brigade pri Limanovi, pionirji so hitro priredili postojanke. -Rusi so dejansko dopoldne ob obeh straneh ceste °oiiovili napad in prisilili naše čete, da so se Umaknile na bližnje zahodne ležeče vrhove in na rob raja Limanova. Tu se je po nastopu dveh bataljo-n°v iglavskega polka, in iz oddelkov, ki so jih vzeli
iz bojne črte južnovzhodno od Slopnice, trajno ustavil sovražnik.
Popoldne se je čutil nastop skupine honvedske divizije, ki je zapustila ponoči Slopnice. Pomikala se je čez težavno goroje severnovzhodno od Zalesie do ozemlja južno od vrha Golcovv, da od tu zavarovana proti jugovzhodu z glavno silo napade vrh sam, s slabejšo skupino pa prostor vzhodno od vrha. Podpirana po uspešnem ognju več baterij iz okolice južnovzhodno od Slopnice in navidezno popolnoma presenetljiv napad je prodiral precej hitro naprej in je dospel še ta dan do razpotja južno pri Golcovvu.
Skupina v dolini Lososina se je držala proti sovražnikovemu naskoku ponoči na 11. december. Izjalovil se je tudi ponočni poizkus, da se naše, pravočasno z dvema nemškima bataljonoma ojačene čete iztisnejo iz postojank, ki so jih zavzele zahodno od vrha Kobyla. Rusi so ob tem poizkusu izgubili veliko ljudi. Posrečilo se je pa sovražniku, da je došel opoldne v dolini Lososina do 2 km proti Mlynne. Zadnji bataljon iglavskega pešpolka se je odposlal tja, da ojači polk kombinirane brigade kot nova rezerva v prostor severnozahodno od Limanove. Sovražnik ni nadaljeval svojega napada.
V	ostalih armadnih delih je potekla noč na 11. decembra mirno. Podnevi so utrjevali svoje postojanke. Na spodnji Stradoinki in tudi severno od Rabe je artiljerija sama odbila posamezne sovražnikove sunke.
Preostane še, da se opišejo dogodki v dolini Dunajec in na zahodnem krilu Boroevičeve armade. Kolesarski bataljon, poljska legija in oddelek Dunajec so se zbrali dopoldne pri Zabrzez in so potisnili neki kozaški polk in Lacko nekaj kilometrov ob reki nazaj. Napad bistveno ojačenih čet proti Novemu in Staremu Sandecu je napredoval, a ni mogel prodreti, ker je tudi v tem ozemlju nastopil sovražnik z novo divizijo. Bolj proti vzhodu so se približale naše čete blizu Grybowa in Gorlice.
Izplača se, da ostanemo pri opazovanju položaja ponoči od 11. na 12. december.
Med Vislo in okolico pri Rajbro/u so dosegli Rusi s svojim protinapadom le krajevni uspeh, od nadaljnjih, brezdvomno z velikimi izgubami zvezanih sunkov niso mogli pričakovati uspeha. Dejansko so čutile tu zvezne čete, če tudi so pretrpele velike izgube vsled ponovno posrečenih napadov, ker so vjele veliko sovražnikov in ker so zaplenile veliko vojnega materijala, v svojih močnih, z močno artiljerijo podprtih postojankah, da so na boljšem, kot sovraž nik. A izjalovil se je tudi sovražnikov poizkus, da obkoli južno krilo nadvojvodove armade. Medtem ko se je naša proti vzhodu razprostrta bojna črta južno od Rajbrota branjena z junaki in ojačena vedno z novimi četami, v velikem in splošno držala, se je po grozečem napadu neke, če tudi primeroma slabe skupine, iz ozemlja južno od Limanove uvedla taktična, po prodiranju naših kolon v dolinah Dunajec, Poprad in Kamienice proti prostoru Novi Sandec operativna obkolitev, ki je ni mogel sovražnik brez nevarnosti pustiti dozoreti. Vsled teh vtisov najbrže se je na ruski strani sklenilo umikanje, in sicer predvsem tistega armadnega zbora, ki se je nahajal v posredni nevarnosti. Ker so se pričele umikati glavne sile pri . Limanovi, kakor se je pozneje pokazalo, 11. decembra zvečer ali v bodoči noči, se lahko sodi, da se je odločila takrat bitka.
Odločitev se v velikih bojnih črtah in vsled mogočne odbijalne sile orožja dandanes večkrat izvede v manj dramatičnih oblikah kakor prejšnje čase, oso-bito če se borita po številu enakovredna sovražnika. Le polagoma se zave višje vodstvo strani, ki podleže, da se nahaja sovražnik v premoči in da je potrebno, da se izprazni prostor sovražniku. Po dnevih in tednih trajajoče napetosti in po mnogih, vedno zopet premaganih krizah večkrat navidezno podrejeni dogodek, primeroma skroma sila končno odloči, kakor dokazuje zgodovina sedanje vojske; tudi umikanju ne gre več brezpogojno nekdanja važnost, armadne dele, ki se umikajo, zakrivajo večkrat utrjene zadnje čete in ponoči se pridobi dovolj prostora med glavnimi silami in med tudi utrjenim zmagovalcem, da se lahko nemoteno in načrtoma premika in iznova razvrsti.
(Konec prihodnjič.)
Tedenske novice.
(Nobenih pisem, samo dopisnice ujetnikom na Ruskem.) Ruski cenzurni uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem ujetnikom na Ruskem, namenoma razmerno hitre vročitve, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. V interesu naših, na Ruskem ujetih vojakov je, da naj jim njihovi sorodniki in znanci dopisujejo vedno na dopisnicah. Opozarjamo na to vse naše čitatelje!
(Da se omogoči setev,) ki je tako v gospodarskem, kakor tudi v vojaškem interesu, je vojaška uprava odredila, da se bodo vojakom poljedelcem onih vojaških formacij, ki se ne nahajajo na bojišču, ali ki bivajo v rekonvalescentnih in drugih zavodih, dovoljevali po možnosti kratki dopusti v svrho, da bodo ti vojaki pomagali pri poljskih delih. Najdaljši takšen dopust znaša 14 dni, dovoljenje pa da po veljnik dotičnega oddelka. Ozirati se je pri tem v prvi vrsti na samostojne kmetovalce in na kmetijske delavce. Vsak, ki se mu da dopust, dobi izkaznico, v kateri je naveden točen čas dopusta in ki dotičnega upravičuje, da se brezplačno vozi po železnici. Kdor bi se po končanem dopustu ne vrnil, bo strogo kaznovan. Dotičnim vojakom se ne odtegnejo vojaške pristojbine, a tudi njegova rodbina vživa v času dopusta določeno državno podporo. V posamnih, posebnega uvaževanja vrednih slučajih bo vojaška uprava na posebno utemeljeno prošnjo dovolila časovno omejen izpust iz službe posamnih samostojnih kmetovalcev in kmetijskin uradnikov.
(Omejitev kuhanja žganja iz krompirja.) Vlada je pooblastila deželne vlade in namestništva, da dokler traja vojska, lahko popolnoma prepovedo ali omeje kuhanje žganja iz krompirja.
(Krušne nakaznice v Avstriji.) Dunajski listi poročajo, da, ko doženejo zaloge moke in žita, uvedejo v Avstriji najbrže krušne in močne nakaznice. Nakazana množina je odvisna od doznane množine zalog. Najbrže se določijo meščanom drugačne množine kakor kmetom, ki se preživljajo večinoma s kruhom in moko.
(Tudi svinčniki se podraže.) Tovarne svinčnikov so sklenile zvišati ceno svinčnikov, ker mo-
rajo materijal za svinčnike dobivati iz prekmorskih dežel.
(Podraženo goveje meso na Dunaju.) Ker je poskočila na dunajskem sejmu cena živini, se je podražilo tudi meso, ki je tudi slabše, kakor je bilo prej. Načelstvo mesarske zadruge se je 8. marca p0-svetovalo z županom dr. \Veiskirchnerjem o tržnih razmerah. Več sto mesarjev je že zaprlo na Dunaju svoje prodajalne. 2upan je obljubil, da hoče pri vladi glede na nastale razmere posredovati.
Razne stvari po svetu.
(Izmenjavanje avstrijskih in a m e-riških profesorjev.) 2e nekaj let je bilo običajno, da so na avstrijskih in nemških univerzah predavali ameriški profesorji kot gosti, avstrijske in nein-ške univerze pa so pošiljale svoje najodličnejše učenjake kot goste na ameriška vseučilišča. Letos desig-nirani dunajski profesor dr. Oberhummer je to čast odklonil, da protestira proti neprijaznemu postopanju Amerike napram Nemčiji in Avstriji. Vsled tega odpadejo tudi predavanja ameriškega profesorja Johna Burgessa, ki bi naj bil letos gostoval na dunajski univerzi.
(Koliko bo stala Francijo vojna?) Francoski senator Perchot je izračunal, da bo izdala Francija do konca leta 1915. nad 20 milijard v vojne svrhe. K tej vsoti je prišteti še odškodnine za po vojni povzročeno škodo na francoskem ozemlju, ter rente za invalide in svojce na bojiščih padlih vojakov. y to svrho bo treba vstaviti v vsakoletni proračun najmanj 1 milijardo, kar bo tem občutnejše, ker živi država sedaj od svojega kapitala.
(Sistiranjenašega izvoza v Ameriko.) Kakor poročajo dunajski listi, so obvestile nizozemske paroplovbne družbe avstrijska transportna podjetja, da odklanjajo v bodoče z ozirom na stališče Anglija prevažanje avstrijskega blaga v Ameriko. Tudi aflie-rikanske ladje prevzemajo blago, ki prihaja iz Avstrije le, če je deklarirano kot amerikanska lastnina, Avstrijski izvoz v Ameriko je znašal 1. 1913 70 mil1' jonov kron, uvoz iz Amerike pa 323 milijonov kron-
(Izmenjava civilnih ujetnikov.) Nemčija in Avstrija na eni strani ter Rusija na drugi strani so se po posredovanju neke nevtralne države p° godile glede izmenjave za boj nesposobnih civilni*1 oseb. Rusijo smejo zapustiti vsi moški avstrijski n1 nemški državljani od 17. do 45. leta, ki so za vojsko nesposobni, bolni ali pohabljeni. Zdravniki in duhovniki, ki so pripadali vojaštvu, smejo istotako odpoto' vati iz Rusije. Vsi smejo seboj vzeti vso svojo Pv' ljago, denar in dragocenosti, izvzemši zlat denar M bančne vloge.	„
(Izgube sovražnih brodovij.) „Tirnes z dne 1. marca poročajo, da so zavezniki izgubili doslej sledeče število ladij: 2 angl. bojni ladji, 13 kr!' žaric (10 angleških, 2 ruski, 1 japonska), 5 topn*’ čark (2 angleški, 1 francoska, 2 ruski), 2 rušilca (1 Ja' ponski, 1 francoski), 4 podmorske čolne (2 angleška.
2	francoska), 4 torpedovke (3 francoske, 1 japon' ska), 5 pomožnih križark (4 angleške, 1 ruska). vse uničene ladje so skupno obsegale 158.000 ton.
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Ernst	Pobi’