PROSVETA
l dan raren • to praznikov,
Uradniški tu upravnilkl prostori: 1057 South Lawndalo Avo.
4 dally Sunday®
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Subscription UM YmtIt ŠTEV.—NUMBER 225
Laboriti odnehali v opoziciji
Debata o nezaupnici Bevinu
Nova nasilja v Palestini
Pet britskih policajev ubitih
Ustanovitev vlade ljudske fronte se obeta
PROGRAM SKUPNE AKCIJE
Naznanilo o formiranju proti komunistične fronte
MURRAY SVARI PRED POLOMOM
London, 18. nov.—Levičarski rebeli v delavski stranki so odnehali v opoziciji. Vodja rebe lev K. Zilliacus je dejal, da ne bo pritiskal za glasovanje o predlogu, da. parlament izreče nezaupnico zunanjemu ministru Bevinu.
Zilliacus je dejal, "da bi konservativci pozdravili debato o nezaupnici. Glasovanje o nezaupnici bi potisnilo v zadrego delavsko vlado."
Možnost je, da bo skušal premier Attlee izsiliti glasovanje o nezaupnici. On je prepričan, da bi bil predlog poražen z veliko večino. Proti predlogu bi glasovali tudi konservativci, ki podpirajo Bevinovo zunanjo politiko.
Doznava se, da je Bevin, ki je v New Yorku, poslal osebno po slanico Attleeju z zahtevo, naj parlament glasuje glede nezaupnice. Revolta levičarskih labo-ritov je vzbudila veliko pozornost v Ameriki. Bevin bi rad pokazal svetu, da ni velike opozicije proti njegovi politiki.
Če bo predlog dan na glasova nje, je gotovo, da rebeli ne bodo glasovali proti vladi. Rebelni aboriti očitajo Bevinu, da je preveč naklonjen v izvajanju politike kapitalistični Ameriki, namesto da bi delal za zbližanje med Veliko Britanijo in Rusijo.
Domače vesti
Sodnik poslal pikete v zapor
Apel odvetnikov za poroštvo zavrnjen
Pari«, 18. nov,—Po desetletnem presledku je Francija na pragu vlade nove ljudske fronte levičarskih grup. V tem presledku je Francija šla skozi vojno, poraz, okupacijo in osvoboditev.
Odločilna feza v pogajanjih glede ustanovitve prvega parlamentarnega režima četrte francoske republike je prišla včeraj, ko jo Leon Blum, vodja socialistične stranke, sprejel v načelu povabilo komunistične stranke glede formiranja vlade ljudake fronte. Ustanovilu naj bi se demokratična zveza, katero naj bi tvorili socialisti, komunisti In reprezentunti drugih levičarskih grup. Zvezi naj bi se pridružili levičarski poslanci, ki ao bili izvoljeni v Alžerlji, na Mada-gaskaru in v drugih francoskih pokrajinah onstran morja.
Končno sprejetje povabila zavisi od sestave programa skupne akcije in osvojitve metod. Socialisti bodo morda predlagali, naj v vlado pridejo tudi levičarski republikanci, katerih vodja Je Edouard Harriot.
Na konferenci voditeljev aoci-alistične stranke je bila sprejeta resolucija, ki naglaia potrebo zbližanje > komunisti. Ta dalje poudarja, "da so se social isti vedno zavedali svojih dolžnosti kot zagovorniki francoske republike. Ta je bilo zlasti demonstriram. I. 1036, ko je socialistična strunka prevzela vodstvo Javnih zadev v težkih okolnostih."
Opazka ae nanaša na vlado ljudske fronte omenjenega leta, Predaednik vlade je bil Blum, tvorili pa so jo socialisti, komunisti in socialni radikalci.
Voditelji socialistične stranke so v sprejeti resoluciji zagotovili člane, da se ns bodo izognili dolžnosti v kritični url. Obnova Francijo, njena varnost in zaščita demokracije zahtevajo skupna prizadevanja.
Ako bodo pogajanja med socialisti in komunisti uspešna, bo Francija dobila vlado • komunistom na čelu. Ta bo prva vlada pod vodstvom komunista v za-padni Evropi. Komunistična stranka je pri nedavnih volitvah dobilu večino glasov In največje število sedežev v parlamentu Republikanska (katoliška) stranka Je prišla na drugo mesto, socialistična pa ns tretje mesto, Vodja republiksnsks stranke jo Georges Hldault, pred* sodnik sedanje vlade, ki Ima tudi pozicijo zunanjega ministra.
Ponudba gledo ustanovitve vlad« ljudake fronte Je bila v pismu Jucqueaa Duclosa, tajnika komunistične strsnke. Izgleda, da lat pismo postalo važen dokument v francoski politični zgodovini, To nsglsšs med drugim, da )e komunistične itranks dobila največje Število glesov pri volitvah in da se zsveds svojih odgovornosti in dolžnosti.
Katoliška hierarhija obsodila Rusijo
Washington, 1). C., 18 nov.— Hierarhija rimsko katoliško cerkve je obsodils Sovjetsko unijo m naglas.la, da Js ons odgovor ns zm klrifuzijo in konflikt, ki ovirsta prizadevanja za ustanovitev miru. Obsodbo Je ureklo čez »to kardinalov, nadškofov, škofov in drugih preletov te ctr » k ve na svojem letnem zborova >| nju v Washmgtonu.
naj ar upirata zahtevam hišnih pus«* t m kov za i višanje stanari -, ne in odpravo kontrole.
Birmingham. Ala« 18. nov.— Okrožni sodnik Richard V. Evans je obsodil dvanajst delavcev, zavojevanih v stavki proti restavraciji Greenwood, na tri in šest mesecev zapora. Spoznani so bili za krive kršenja in-junkelje proti piketiranju in nadaljevanju stavke.
Prizadete so unije Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij. Carey Haigler, pokrajinski direktor CIO, je dejal, da odlok sodnika ograža pravice delavcev.
Na šest mesecev zapora sta bila obsojena Carl Hacker in George Hardwick, uradnika u-nije ADF, čeprav sta se pokorila odredbi sodnika in preklicala stavko. Evans Je zavrnil apel odvetnikov za poroštvo in odredil, da morajo biti obsojenci od vedeni v Ječo.
Obsodba je sledila zaslišanju glede žaljenja sodišča. Evans je izdal injunkcijo • prepovedjo pt-ketiranja restavracije 27. septembra. Takrat Je tudi prepovedal nadaljevanje stavke,
Sodnik Je odredil, da mora u-mja hotelskih in restavracijskih delavcev plačati odškodnino $13,0(H) lastniku restavracije. Dejal je, da unija ni dala dovolj časa lastniku za Študijo pogodbe, ki naj bi krila ualužbence v restavraciji.
Stepinac bo imenovan za kardinala?
Rim, 18. nov.—Vatikanski viri so naznanili, da bo morda zagrebški nadškof Alojzij Stepinac imenovan za kardinala. Stepinac je bil na obravnavi pred sodiščem v Zagrebu obsojen na šestnajst let zapora in težkega dela. Spoznan je bil za krivega sodelovanja z Nemci, Italijani ter hrvaškimi ustaši, kakor tudi zločinov proti ljudstvu. Radio Moskva je prej citiral poročila rimskih listov, da bo Stepinac i-menovan za kardinala. Sest kardinalov je umrlo v tem letu in število članov kolegija kardinalov se je znižalo na 64.
Governor province sprejel pogoje
Tsberan. Persijs, 18. nov. — Poučeni krogi trdijo, da je M. Al-zov, načelnik divizije sovjetske ga zunanjega urada za Srednji vzhod, predlagal sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Perzijo. Člani perzijske vlsds niso potrdili in ns zsniksli trditve.
fiizov je zspustil Tshersn In odpotoval v Moskvo zsdnjl te dsn. On Je Imel pred odhodom razgovoro a predsednikom per zijske vlade Kultanehom. Slednji Je naznanil, da bodo volitve odložene, dokler ne bodo |*>go Janja z Rusijo glede oljnih kon resi J v severni Perziji zaklju čena.
Možnost je, da bo perzijska vlada preklicala pakt, katerega je sklenila pred devetimi leti s Turčijo in Afghanistanom. S tem so se te države obvezsle, ds bodo pomagale druga drugi v slučaju agresije s katere koli strani.
Naznanilo pravi, da Je Stzov zagotovil Su I ta neha, da bo Rusija zalagala perzijsko armado z orožjem in strelivom in poklala v deželo vojaško vrseuke.
Uradni krogi »o potrdili poro čilo, da Je Naaser Quahkaj, go verner province Kars, aprejel pogoje perzijske vlado glede končanja revolte v provinci, ki je izbruhnila zadnji teden

Jt .v odprta Lewisu. apelira na federalni za u (Hjštcvanje za-Odbor .ma še av-^tievrth m«-zd in de-°jev, čeprav je predan razveljavil mezd-0 pred enim tednom.
Opozicija proti zvišanju stanarine
Atlantic City, N J , 18 nov — V'iditolji jeklarske unije CIO ao naznanil*, da bodo vodili odločno opozicijo proti zvišanju stanari nr Pozvali ao predsednika Tru mana in Paula Parterja, načsJ nika urada administracije cen,
Povzel odgo-za napad
IS. nov—Hideki Tojo '"Vovornost za za-'«pad na p(.arI Hsrbor. ^ predsednik japonske napada. Tojo se kot vojni zlo-inarodn.m vojs-
vH1.	<X<
Po) proli ras kal) i ao bo nodaljovail
■ —\--------
TOREK, IINQVEMU^
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of and fMMMi by Slom*
Naročnina a« Združene driava (Isven m loto. S3.00 aa pol late. $1.50 ta šetrt U Cook Co~ $7.40 aa tate telo. »3.7» a« pol teta; a«
Subscription rates: for tha United Stat— (except Chicago) and Canada $$.00 par pv, Chicago and Cook County $7.50 par year, foreign countries $1.00 per year.
Cena oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov ta na naročenih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtica, povesti, drame, pasmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prflošil poilr.lnu.
National
audi when
Naslov ne vse, ker ime stik s listom! PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlaola
Žingoistični imperializem
Zadnja leta, ko je svet krvavel v plamenih druge svetovne vojne, je bilo dofti naglašanja med nasprotniki fašizma, da mora im perializem izginiti. Tega mišljenja je bil tudi pokojni Roosevelt sicer javno ne toliko izrazito kot privatno, vendar pa je tudi javuo kazal mržnjo do njega. Najboljši dokaz tega je bila njegova politika dobrega sosedstva, ki je bila antiimperialistična. Proti imperializmu se je bolj izrazito že večkrat izrazil Henry Wallace, če prav mu rusofobi radi očitajo, da je—"muddle-headed" ali "zmešan".
Dejstvo vsekakor je, da je imperializem največji netilec in povzročitelj vojne, pa naj bo kolonijalni, dolarski ali militaristični Dokler ne izgine vseh vrst imperializem, toliko čaaa tudi svet ne more biti varen pred novimi pokolji in razdejanji.
Likvidiranje imperializma je seveda precej komplicirano vprašanje, kajti imperializem je osnovni del obstoječe svetovne uredbe; sploh je imperializem stara človeška navlaka in sega v eni ali drugi formi v sivo davnino. Ustvarili so ga roparski nagibi človeka — pehanje za tujo zemljo, za tujo ceneno ali suženjsko delovno silo, za tujim bogastvom — surovinami, monopolakim trgom, etc. Z drugo besedo: imperializem je ropanje slabejšega po moč nejšem in zasužnjenje premaganca po zmagovalcu.
Ker je kapitalizem gospodarsko že po svoji naturi ekspanziven in izkoriščevalski, zato se je že V svoji detinski dobi vrgel na smo-treno širjenje in ustvarjanja imperializma — kolonij etc. In ker je kapitalizmu tekla zibel v Angliji, zato se je slednja tudi razvila v najmogočnejšo imperialistično državo vseh časov. Ampak imperializma so se oprijele tudi vse druge kapitalistične države, kar je med njimi ustvarjalo konflikte in vojne. Toda vsled skrajno uničujočega morilnega orožja, med katerim je zdaj tudi atomska bomba, se mora $vet odpovedati imperializmu in vojni, kar pomeni, da se mora odpovedati tudi kapitalizmu, ali pa bo napravil samomor v novem atomskem khmju.
Iz zahteve po odpravi imperializmu je bil pri postavljanju temeljev Združenih narodov porojen koncept poverjeništva, po katerem naj bi ta nova svetovna organizacija prevzela legalno in moralno odgovornost /.a nekatere Holonijalne poseščine. Ta koncept je bil sicer porojen že pri sestavljanju pokojne Lige narodov, ki je prevzela juridično, ako žc ne moralno odgovornost nad nekaterimi spornimi kolonijami, na primer nad Palestino in Levantom, kakor tudi nad bivšimi nemškimi kolonijami v Afriki in otoki na Pacifiku.
To imperialistično dedščino — kolonije in otoke — so si evropski in japonski imperialist! razdelili med seboj pod novo mednarodno znamko kot "mandate". Za tc mandate so bili legalno odgovorni Ligi narodov, ker je bila formalno ona njih lastnik. Z drugo besedo: te ligine poseščine so razne imperialistične države dobile v nekak "najem".
Pri sestavljenju čarterja Združenih narodov v San Franciscu so koncept mandatov spremenili v koncept poverjeništva, kar zveni nekoliko bolj demokrutično. Na predlog in zahtevo ameriške delegacije so si zamislili dve vrsti "poverjeništva", in sicer normalno ali civilno ter "strateško" poverjeništvo. Prva vrsta ali kategorija predvideva civilno poverjeniško oblast v področju poverjeniškega sveta Združonih narodov, druga kategorija ali "strateško poverjeništvo" pa predvideva vojaško oblast v področju zaščitnega sveta.
Nad otoki ali poseščinami Združenih narodov (prej Lige), ki bi prišle pod "strateško poverjeništvo", bi zaščitni svet Z. N. ne imel nobene besede. Absoluten gospodar nad njimi bi bila država, ki dobi "strateško poverjeništvo" nad njimi. Na njih bi lahko zgra dila vojaške baze, kar je v resnici namen "strateških poverjeni kov", nad podložnim ljudstvom pu samovoljno vladala. Za to svojo oblast bi ne bila nikomur odgovorna, niti Bogu, in poverje-niški svet Z. N. bi ne imel nobene pravice glede inšpekcije in predpisov. Edina odgovornost "strateških poverjenikov" bi bila v tem da bi zaščitnemu svetu dajali letna poročila o svojem "poverjeni-šivu".
Nu drugi strani bi bile poseščine, ki bi bile pod civilno oblastjo poverjenike države, podvržene kontroli zbornice Združenih narodov, odnoano poverjeniškega sveta. Carter pravi, naj bo cilj tega poverjeništva usposabljanje prizadetih kolonijalnih ljudstev za samovlado in neodvisnost skozi šolunje in izobrazbo. To naj b pomenilo stopnjeval no likvidiranje imperializma.
Ako bi carter določal samo poverjeništvo pod civilno oblastjo tedaj bi bilo upanje, da bo imperializem izginjal v zaton, daai počasi. Toda ker čarter t*> zaslugi in zahtevi ameriške vlade določa tudi "strateško poverjeništvo", o kakršnem pod pokojno Ligo na rodov ni bilo sluha, je to upanje le pobožna želja, ilaati še, ako bo zbornica Združenih narodov klonila pod najnovejšo zahtevo ameriške vlade in Ameriki priznala "strateško poverjeništvo" nad vsemi otočji na Pacifiku, ki jih je izgubila Japonska v zadnji voj ni, to je svoje lastne In mandatirane. To bi pomenili tesidranje militarističnega imperializma šiiom vsega Pacifika.
Ameriška delegacija je po navodilu iz Washingtonu zagrozila ako Amerike ne dobi "atratelkega poverjeništva" nad navedenimi "toki. jth bo pa enostavno obdržala, kar pomeni, da ne priznava nobene mednarodne oblasti. V ozadju tefa so seveda militarist I — generalni štab vojnega in mornariškega departmenta, ki tehtava entadavno anekaijo vseh pacifiških otokov, nad katerimi je imela rtolast Japonska Vae te otoke misli spremeniti v vojaška baze Chicago Sun pravi temu "žingoistični imperialism".
Z enako rahtevo je rdej prišla na dan tudi Ju*na Afrika, ki pra vi, ako ne dobi takega "poverjeništvaJ nad Jufnozepedno Afriko
POROČILO O 40-LETNICI DRUŠTVA 53 SNPJ
Cleveland. O.—Danes je praznik primerja in vse je tiho po Waterloo rd. Vse drugače je bilo sinoči, na Martinovo nedeljo. Ljudstvo je hitelo na proslavo društva'V boj S3 SNPJ, katera je bila oglašana kot kokošje jajce. Tudi naš lokalni angleški tednik Scoop je nam dal na razpolago kolono na prvi strani in priobčil sliko od plesalke Judith Pretnar, ki je članica mladinskega oddelka društva 614 SNPJ.
Otvoritev programa se je za-kesnela le nekaj minut, kar je nekaj nenavadnega pri nas, ki ne poznamo točnosti. Sicer pa je bilo potrebno, da smo pričeli ob pravem času, kajti nekateri, ki so nastopili na našem programu, so bili oglašani, da nastopijo ob istem času na St. Clair ave. Ker se nerednosti rade dogajajo, tudi mi nismo brez napak. Ena teh je bila, da smo oglašali nastope v duetu vse druge, samo one ne, ki so nastopili, namreč Albert Fatur in Alice Tekavc, Shareen Tedd pa je dobila imeni Fidd in Field, član Dominik Blumel pa Piumei Vzlic raznim napakam pa je bil program izboren.
Prva točka je bila živa slika, ki jo je aranžiral Vinko Coff, ameriško himno pa je Florence Unetič, Betty Kapel pa je recitirala "Kje si mati?" Pevski zbor Jadran je zapel "Rožmarin" v počast ustanovim članom našega društva, pozneje pa še pesem "Kanarčki". Ta zbor bo imel svoj koncert 24. nov. otem je nastopil mladinski pevki krožek elevelandske federacije SNPJ in zapel pod vodstvom Franka Pluta sledeče pesmi: "Slovenec sem", "Pastir pa pase ovce tri"; "Oj večer je že" ta zapeli sestri Vidic, dalje "So tlčice zbrane". Zadnja pesem Today is Monday" je zelo Uga-ala našim posetnikom.
Umetni ples, ki sta ga izvajali Judith Pretnar in Shareen Tedd, ; e bil izborno podan. Spremljat je Frank Barbič ml. Za nji ma sta nastopila v duetu Albert Tatur in Alice Tekavc (prej Vidmar), spremljal pa ju je Edwin Poljšak. Zapela sta "Tam kjer unica" in "Tiha luna". Oba sta člana Zarje, ki bo imela svoj koncert na Zahvalni dan, 28. no vembra. Nato je bil predstav-Jen kot govornik glavni predsednik Vincent Cainkar. Njegov govor je trajal 25 minut in članstvo ga je resno in mirno poslu šalo.
Za Cainkarjem je nastopil Louia Kolih in nam zaigral na klavirko harmoniko. Louis je član mladinskega oddelka. Od mladinskega pevskega zbora SDD pa sta v duetu zapeli Ste-phania Sever in Ruth Vidrich, na klavir pa ju je spremljala Mary Sever. Ta mladinski zbor e imel svoj koncert 17. novembra. Za njima je nastopil Rudy Liach, član gospodarskega odse-ka SNPJ. V jedrnatem govoru ja povedal marsikaj zanimivega sedanjem političnem položaju. Potem pa je predsednik Cainkar kazal filme 13. redne kon venci je SNPJ, ki so je vršila v Minnesoti.
S pri/orom žive slike sto bila predstavljena Jože Kunčič ln Louia Starman, ustanovnika, ter nagrajena z rdečimi naglji. Spregovorila sta nekaj besed in povedala, kako je bilo takrat, ko ja bilo društvo ustanovljeno, za eno pa izrazila radost, ker je sad dele v teku 40 let teko bogato rodil. Z rdečimi naglji sta bila nagrajena tudi govornika Cainkar in laseh. Spomnili so se tudi mene. uboge reve. ki sem vodil program, tako da sem bil rdeč ve* večer.
Proslavo so posetili tudi glav* nI odborniki, in sicer Matt Pe-
s seboj kar ves zbor društva 137 SNPJ. Rekla je, čeprav jih nismo osebno [»vabili, so se vseeno odzvali. Kakor ae posojuje tako ae vračuje, namreč ko sem zvedel, da bodo na svoji redni seji v decembru aervirale riževe klobase, sem sklenil, da jih bom posetil.
Na priredbo so prišli tudi Rudy Potočnik iz Detroita,
Mich* in Anton Petrovich in žena iz Presta, Pa., kakor tudi atari jednotar in nekdanji glavni odbornik Prank Černe iz Cleve-landa.
Udeležba je bila velika, tako da je zmanjkalo vstopnic, piva, jedil itd. Delavci, ki so prevzeli razna dela, so se potili, povrhu pa nekateri ostali še brez jedi. Odbor, ki je imel vso stvar v oskrbi, je bil vedno zaposlen. Tajnik Joe Durn si« je izbral svojo Mary, da mu je pomagala prodajati vstopnice, on pa je peljal na postajo gl. predsednika Cainkarja, ki je odpotoval nazaj v Chicago.
Jože Kunčič je ostal na priredbi do konca in še mama je prišla tja. Kakor "Big" Tony, tako sem tudi jaz prijel še enkrat mojo preljubljeno kroma-tično harmoniko in zaigral skupaj z orkestrom menda poslednje polke in valčke.
Neka ženska, ki je plesala, je dejala, da je bilo tako lepo kot da bi poslušala angelčke na trobente. Tako bom končal. Vodil sem 20-letnico, 25-, 30-, 35-in končal s 40-letnico. Pomagal sem organizirati dve društvi, poleg tega pa so po$tali mnogi člani SNPJ, ker sem jim razložil potrebo bratske organizacije
Kadar pade eden, se mora pojaviti drugi, da vzame vajeti v roke in vodi, ker je prvi prenehal. Meni ae vidi, da ae nekdanji bojeviti duh uatanovnikov SNPJ krha na vseh krajih in koncih. Ko gledam v kristalno steklo, vidim med starimi bojevniki mlajše haslednike, toda vsak koraka v nasprotno smer. Načela nepreatano menjajo.
Frank Barbič.
Tudi tako svane "cover girls". Id si, služijo kruh a svojo Evino lepoto, so šle na piketno Unijo pred urad magazina Coronet svojimi delodajalci ao v konfliktu, ker znanca da hi mprale več dobiti za svojo lepoto kot so jim botai pripravljeni plačatL Tudi med lepoto in profit! je rasrednl boj.
trovich, ki je član društva št. jalo do 53. podpredsednik C. Zarmk in j krat pa Joseph ne Močnik, porotnica. Vae k je spregovoril nekaj be-aed, Josephine pa je pripeljala
PISMO IZ 1 AJDOVŠČINE. VIPAVA
Cleveland. O. — Prejela sem pismo od moje nečakinje iz Ajdovščine, iz katerega ae vidi, da ima danes mladina pod novo ljudsko vlado več prilike kot smo je imeli. Ona med drugim piše:
"Mesec dni je že poteklo odkar sem Vam zadnjič pisala. Od Vas sem prejela zadnje pismo 28. maja, katero ste odposlali 5. maja. Naznanjam Vam, da smo prejeli tri Vaše pakete, katerih smo bili zelo veaeli. Vsi paketi so prišli nepoškodovani in v redu. Zelo sem Vam hvaležna za vse. Preveč ste ae oškodovali, ker ste poslali po večini vse novo blago, kajti tudi pri vas mora bili velika draginja.
Poškodbo Vaše hiše smo prijavili uradu za vojno škodo, potem pa bo komisija odločila vso to'za odškodnino.
Dne 22. junija aem bila v Ljubljani, kjer smo telovadci nastopili v Ljubljanskemu štadionu. Nastopili smo vsi srednješolci i Primorskega. Tukaj so bila u stanovi jena razna društva. Jaz sem članica planinskega društva in sem bila na Nanosu, čavnu, Javomiku, na Sinjem vrhu. zad nji izlet pa je bil na Triglav, a se ga nisem udeležila.
Nekaj besed o vojnih letih. Od 1940 do 1943 nismo občutili gorja. Prva žrtev Je bila pri nas vas Ustje, katere ueoda je potrla vsa srca. Dne^. septembra 194;* je na Ajdovskem trgu prvič po 25 letih /aplapolala slovenska zastava. Vse ljudstvo se je zbralo okoli te zastave in zadonelu • je slovenska narodna himna iz vseh ust, začno pa so lile solze i it vseh oči. To veselje je tri
24. septembra 1943. ta je udri z vso tilo nem ški okupator in ratkopal vae domove.
Od tedaj dalje pa do maja
(blvško nemško kolonijo), jo bo pe enostavno anektirala. ali pa odatopila od Združenih narodov Južna Afrika ima najslabši rekord v zatiranju domačinov.
1945 je bilo naše življenje eno samo veliko gorje. Taka leta ne bi hotela več preživeti za vse na svetu. Strah je vladal podnevi in ponoči. Dan za dnevom smo pričakovali smrti, požiga, internacije. Tudi lakote smo dosti pretrpeli. Kruha nismo videli po tri mesece, prav tako ne zabele. Sedaj pa končam in Vas pozdravljam, kakor tudi ostali. —Slavka, Lojze in Anton."
Mary Knafelc.
KLIC NA PROSLAVO NAIOBNE ZAVESTI
Kirkland Lake. Kanada.—Lokalno veče kanadskih južnih Slovanov v tem mestu pripravlja s aodelovanjemw vseh narodno zavednih sloeanskih društev velik koncert in shod v znak pro-, slave prve obletnice proglasitve FLR Jugoslavije.
Proslava se bo vršila v nedeljo 34, novembra, v Ukrajinskem delavskem domu, 31 Hudson Bay ave., začetek ob pol osmih zvečer. Glavni govornik tega večera bo glavni tajnik Veča kanadskih južnih Slovanov sodrug Stephan Miošič. Naj ne manjka nikogar na tej proslavi. Kdor količkaj čuti s svojim narodom, bo gotovo navzoč. Pokažimo na tej proslavi množično, da izhajamo iz junaškega naroda, kateri se ni strašil neizmernega trpljenja in borb za osvoboditev svoje zemlje izpod pete tiranskega tujca in domačih izdajalcev, kateri so sami nad seboj izrekli obsodbo v dneh osvoboditve s tem, da so skupno s tujimi tlačitelji pobegnili iz naše rojstne domovine in sedaj v zamejstvu nadaljujejo svoje hlapčevsko in izdajalsko delo.
Ob priliki obletnice osvoboditve Jugoslavije lokalno veče pripravlja tudi radijski program, ki bo oddajan 29. novembra. Čas bo pravočasno naznanjen v naših časopisih, kakor tudi ime radio oddaje.
V ponedljek zvečer pa se bo vršila redna mesečna seja lokalnega veča, začetek ob pol o^pnih zvečer v prostorih S. K. H., 40 Label ave. Seja bo važna radi tega,, ker bo prisoten gl. tajnik S. Miošič, kateri bo poročal o važnih zadevah, predvsem pa glede povrnitve naših naseljencev v staro domovino. Pridite in pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance.
Matija Otoničar. tajnik.
SMRT BRATA
Chicago. III.—Naznanjam, da nas je zapustil za vedno naš brat in stric Simon Marše. Zelo bo pogrešan v naših srcih.
Umrl je v Salt Lake Cityju, pokopan pa je bil v Kansasu I*po se zahavljujemo Antonu Šularju iz Arme. Kana., ki nam je oakrbel Uko lep pogreb. Prav tako se zahvaljujemo vsem so rodnikom in prijateljem, ki so se udeležili pogreba. Pokojnik za pušča sestro Antonijo Cekado in njeno hčer Mary Cekada ter e no aeatro. Francis Zetko.
ČASOVNI KOMENTARJI
V Ameriki imamo atomske bombe, vsled tega se naši mili-taristi, politikaši, svobodni podjetniki in podobna brozga obnaša kot prešerni petelini na gnojišču. Marsikateri ameriški žur-nalist, ki se je vrnil iz Evrope, je ostrmel, ko je naletel doma vsepovsod na neodgovorno govorjenje o tretji svetovni vojni, atomski vojni! V Evropi, zlasti v Rusiji, kot je pred časom po ročal časnikar John Strohm, bi vsakemu rekii, da je zrel za norišnico, če bi neodgovorno go-bezdal o vojni.
Temu pa ni tako tu. Admirali, kongresniki, žurnalisti neprene • homa napeljujejo vodo na svoj 1 mlin in perverzno govore o naj-kriitejšem instrumentu smrti. Se ni dolgo tega, ko je bila priob-čena v časopisih fotografija dveh admiralov, ki režeta torto, narejeno v obliki jurja oz. v obliki eksplozije atomske bombe. Ko je videl omenjeno sliko neki re verend, je v srdu vzkliknil: "Proklel in pognal bi v pekel te ljudi z otrdelo vestjo, te izdajalce človeštva, ki morejo priso stvovati tako monstroznemu izdaj alstvu vsega (miru), za čemer streme strta srca sveta!"
^In ti brezvestneži dobivajo z vsakim dnevom večjo kontrolo nad deželo. To odprto izraža tudi mrs. Roosevelt v svoji koloni z besedami: "Mi ne smemo dovoliti, da bi militaristi izvajali večji vpliv v naši vladi kot drugi departmenti." Dalje omenja mrs. Roosevelt, da je zadnje čase Sredozemsko morje posebno vabljivo za našo mornarico . . . Nezadovoljna je tudi, ker so poletela ameriška letala z letalo-nosca Franklina D. Roosevelta nad Grčijo in zapisala v zraku začetne črke letalonosca v tre-notku, ko se je dežela nahajala v kritičnem trenotku. Noben miroljub tudi ne more biti zadovoljen z izjavo nekega ameriškega admirala, ki je ošabno dejal, da lahko ameriške bojne ladje plovejo, kjer koli se jim vraga poljubi ...
Tako se obnašajo naši militaristi in imperialisti, zato se ni čuditi, da mnoge resno skrbi, da bi prišlo do atomske vojne. Na primer S. Allison, profesor na čikaški univerzi, je pred kratkim dejal: "Ako ne bo ustvarjena zadostna kontrola nad atomsko bombo, potem bo nemogoče preprečiti atomsko vojno."
Tak je položaj, tako izziva svet naša militariatična reakcija, ki je dekla kapitaliatov in im-penalistov, zaeno pa kriči "pri-mite tatu!" in dolži Rusijo ob vsaki priliki, češ, ona je tista, ki ograža svetovni mir.
Tej reakciji pridno pomaga katoliška hierarhija, ki ob vaaki priliki podpira kapitaliate, konservativce in militariate. Kjer koli ae ljudstvo skuša otresti izkoriščevalcev. bogatašev In nepridipravov, ki žive na račun delavca, tam stegnejo tvoje prate
vmes papež in njegovi škofj skušajo za lase privl*, na vrfje potapljajoče se trebuhi Na primer v Italiji je še ve i bogatašev z ogromnirni poJ na drugi strani pa je ',JU zelo revno m zemlje potreb Socialisti in komunisti so pa r mm kmetom, ki so p0 večini mo najemniki, obljubili da do razdelili veleposestva ml nje. Razumljivo, mnogi 2emJ lačni kmetje so glasovali za muniste in socialiste. P0 v tvah pa je papež, ki se ni nac, jal, da bodo levičarji zmagi celo v njegovem svetem mes! poklical pred sebe 2000 kmet in jim dejal, da so take refa me (razdelitev zemlje) nevarr ničvredne in škodljive. Kajr veliki pastir res dobro skrbi blagor svojih ovčic!
Papež baje namerava ime vati zagrebškega škofa Stepi ca, ki sedaj sedi v ječi radi p tiljudskega delovanja, za kan nala. Če se to uresniči, bo Si pinac prvi kardinal v zgodovi Jugoslavije. Kaj tiči za to ev tuelno papeževo potezo? drugega kot ščuvanje jugo^ vanskih katolikov proti seda ljudski vladi. Škofa Rožm naj bi pa proglasil za sve ka . ..
John Langerholc st. iz Joh
towna me je že večkrat gra v privatnih pismih radi moj pisanja. Svoj čas se je zelo zil radi mojih člankov o Rus ki so bili priobčeni v Cankar vem glasniku, ter mesečnik povedal.' Okrtačil me je že v krat (v privatnih pismih) t radi drugih zadev. To pot pa pod pismo pristavil: "Ali i korajžo tole priobčiti v Pro: ti? Dobro vem, da ne. To vzroka, ker manjka poštenoi Pika!"
Seveda imam korajžo, Jo! Evo tvojega pisma, ki se gl "V Prosveti z dne 6. nov. v Ioni 'Od časa časa' pfcd ali dve o socializmu' čitam čvekanje o socializmu, teoret no znanje o Karlu Marksu ne pomeni nič, ako ga ne ei v srcu—če nimaš smisla ža | štenost!' , Dobro povedano. Lepe be de. Kaj pa dejanja? Imam rej 'eno ali dve vprašanji'.
1.)	Ali je pošteno od gotov evropskih državnikov, da očil jo Ameriki dolarski imperia zem, ko vsak pravično čuteč c vek ve, da je Amerika žrtvov la bilijone vrednosti v orož, živežu itd. ter mnogo, mnq mladih življenj za rešitev Evi pe pred nacizmom in fašizm< in za vse te žrtve ni dobila palec zemlje?*
2.)	Ali je pošteno, da vi tam Chicagu pri Prosveti in Pro tarcu (socialistična lista?) pop pagajsko ponavljate ono nehv" ležno evropsko očitanje in 1 toplo odobravate?
Kakor gotovo imamo na zet lji dan in noč, tako gotovo om-njeno očitanje ni pošteno.
In ker ni pošteno, zato v« čvekanje v omenjenih lutiii socializmu ne pomeni nic. $i nimate smisla za poštenost John Langerholc st., ki ae Jf veličal blufanja, ki prinaj vzhoda."	u.
Na zgornje pismo b. lahko dolgo komentiral, a ne bomj pa vsled tega ne, ker Lan « holcevega mišljenja ne bi ruti vejico spremenil amašit^^ nočem, ker je moz v bistvu p šten, čeravno zaostal a caa*
Zmaga radikalcev v tej* Franciji je velikega pon*^ delavstvo. «eve, <*
ni
bodo u»<
vzajemno nastopal: v bodocn
stl.	V	preteklost:	bi	I	hko
ko več šteli, ce ne b bi cepili med seboj, medtem P-T reakcija žela na račun fr»*-tki h bojev. Poročila prihajajo.
Itomtt
•o vil
nidi .n «*.»■>»' I" 7" ,por«, d.. Ce
„,.. bo * v..,* r; k "L,
ipor.ium b
tud, Juko-Kv^
\ linv
sti iz nove, prerojene nije in Jugoslavije
ski pregled iz Slovenije
(Od našega stalnega dopisnika.) (Nadaljevanje in konec)
turno-prosvet-"življenja
to narodno gledališče
je izvršilo v pretedenem ^vljene naloge. Dasi ni , Trstu samem stalne dvo-M je vršilo svojo visoko in nacionalno misijo po ozemlju slovenskega Pri-Gostovali so po Soški do Bovce, po Brdih in in tudi po Istri. Tudi v I jo gostovali uspešno od do Vipavske doline po planoti i. dr. Povsod sprejeti z iskreno rado-m navdušenjem. Gledali-predstav je bilo v sezoni l jih je obiskalo skoro 73,-. Repertoar je obsegal: "Hlapec Jernej", Bor, anci", Golar, "Vdova Ro-Jurcič, "Deseti brat", "Pesem s ceste", 0'Neille, Christie", Shaw. "Kako meš bogat", Niccodemi, polo", Zupan, "Andante co", Benedetti, "Rdeče ro-llovi program pa je sestav-Ukole: Cankar, "Pohujša-T dolini Šentflorjanski", Zu-"Rojstvo v nevihti", Lin-"Matiček se ženi", Simonin tako tudi bo", Moliere, ffe".
ub temu, da tucH letos še slovensko narodno gleda-v Trstu svoje dvorane, je je gledališča v polnem u-Lansko leto je vodi1 ue Ferdo Delak, letcs ga
(. Sancin. *
ljudsko gledališče v
pričelo gledališko sezo-:m oktobra s Kreftovi-tdjskimi grofi". Poleg ^h Celjanov obstojajo tih ačanovi v drami "Herman i", ki pa so predstavljeni iki šovinističnega -ju-nskega edinstva. Kref-"Celjski grofje" so srednje-fevdalci v vsej življenski "ti — izkoriščevalci aloft prebivalstva v sre'1-i. Režijo je vodil Fe-Gradišnik,
♦
okrožnem prosvetnem fe-t Novem mostu v okto-
nastopile številne dra družine, pevski zbori,
e skupine, godbe i. p oška dramatska družina fadsUivila "Županovo M;c Podgradska Finžgarjevo kno življenja" Črnomalj-Mi Katajevo "Kvadra-Kočevski gledališki je nastopil z Achardovo > je lepo", Rajhenburg «al Borove "Raztrgance" gledališče iz Novega J* postavilo na oder Lita veseloigro "Glavni do Pred zaključkom so re tudi slovenski književni a pevskem festivalu je tlo 13 pevskih zborov P. 2 folklorni skupini iz ir> Črnomlja, flodba lz orkester iz Novega me-
i\
»•caj v Gorici Je bil »•ključen. Prosvetna
v Gorici
je organizirala
zanimanja in mno-•Merskih gledališč dvome finski tečaj, ki ga je vo f* Makuceva. Na za Pr red.tv! m, gojenci po fnajo smisel za pri-«*tanje, sproščenost in ^^»ra ,n tudi do P®*1 J*m bo omogoči ■ uwnerjati svoji, pri za * - kulturno
Wer.u
t'f
prosvet-
Pr zorili to nekaj V ankarJa ter reciti
^tiančca, K a juha in
■ dokumentarni film
. ®r * d iSlovensko
Ujetje Triglav filmM
irn Zdtla,° leP d<>-
rV ? ° <ie,u jn tiv ' K h delovnih bri Ukazale veliko
stvarjalno silo mladine v šoli novega življenja. V filmu so med drugim obdelani gradbeni sek-tojji pri gradnji proge Bubnjar-ci-Otovec v Beli Krajini, pri gradnji proge pri Borovnici, pri regulacijskih delili Pesnice in pri gradnji ceste Brezovica-Pod-smreka-Vrhnika. Film je reži-ral F. Štiglic, glasbo je kompo-niral B. Adamič.—Premiera je bila v ljubljanskem "Unionu" koncem oktobra.
e
Koncerti. Koncertna turneja umetnika-borca Zlatka Baloko-viča v Jugoslaviji je veličasten triumf njegovega mojstrskega Dredvajanja ter prisrčna manifestacija bratstva med južno-slovanskimi narodi to in onstran oceana. V tem času j? Z. Ba-okovič koncertiral v Zenjunu v "Domu letalcev" ter v veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu, kjer so izvajali uverturo Dvorakovega Karnevala, Čajkovskega koncert za vijolino in orkester ter Mendelovskega koncert za violino in koncert v D-duru. Simfonični orkester beograjske filharmonije in veliki umetnik sta dosegla odličen uspeh Balokovič je priredil koncert tudi v Zagrebu.
Na obisku v Sloveniji je doslej koncertiral na Jesenicah. na Golniku in v Ljubljani, kjer je 31. oktobra odigral ob spremljavi velikega orkestra Radia Ljubljane Čajkovskega koncert v D-duru in Mendelsohnov koncert v E-molu. V veliki filharmonični dvorani Ljubljani je priredil J. Gre-gorc violinski koncert s predvajanjem iz del Bacha, Čajkovskega, Dvoraka, Paganinija, Sara-sate, Tartinija in dveh Gregor-Čevih skladb. Spremljal ga je
pianist dr. Švara.
e
"Mladinaka revija". V ljubljanski Drami je izvedla Kulturna brigada dobro uspelo revijo "Mladinska proga". Bil je to pravi praznik mladinskega delovnega poleta. Predstavi so prisostvovali tudi napredni mladinci iz Francije, k^ so delali na mladinski progi in se sedaj vra čali v svojo domovino.—Reviji sta prisostvovala tudi podpredsednik vlade E. Kardelj in M. Marinko, predsednik vlade Slovenije.
e
Mladinako alavnoatno akademijo v počastitev 28. obletnice ustanovitve Leninskega komso mola v veliki dvorani ljubljanskega Uniona je priredil z velikim uspehom glavni odbor ljud
ske mladine Slovenije.
e
Razstave. V Ljubljani razstavlja slikar Tine Gorjup v Jakopičevem paviljonu svoja novejša dela.—V Zagrebu pa sta razstavila v salonu Ulrih znana tržaška umetnika Joše Ceaarec in A. Lukeiič. Razstavljenih je bilo 50 akvarelov in olj.
PREDSODKI PRED DVEMA SODIŠČEMA
Razsodba mednarodnega vojaškega sodišča v Nuernbergu je dala povod legalnim, političnim in moralnim vprašanjem, o katerih se bo razpravljalo še dolgo. Toda naj bo končni efekt tega že kakršen koli, razsodba je vzpostavila standard, kateri predstavlja prepričanje ljudi, ki verjamejo v pravilno legalno postopanje.
"Prosekucija je zagovarjala visoki standard nastopanja proti drugim narodom in proti lastnim ljudem—standard, po katerem se bo sodilo njih lastno postopanje v bodočnosti," tako je objasnil delo tožiteljev v Nuernbergu sodnik Robert H. Jackson, glavni ameriški tožilec na nuernber-ški obravnavi. Svoj tozadevni govor je imel na univerzi v Buf-falu kmalu po svojem povratku iz Evrope. "Nobeden od tožil-nih narodov ozir. dežel ne more dolgo zametavati ali se oddaljiti temu standardu, ne da bi si priklical nad glavo sodbo vsega civiliziranega sveta," je nadaljeval Jackson, hoteč s tem podčrtati, da ima obsodba, izrečena v Nuernbergu, dalekosežen pomen.
Vrhovni sodni k Jackson je s tem pokazal na prizadevanje mednarodnega sodišča v Nuernbergu, da se v zakonik mednarodnih ■ postav vključi in vzpostavi pravilo, da mednarodnega zločina ne predstavlja le agresivna napoved vojne, pač pa tudi preganjanje posameznikov in manjšin radi političnega, rasnega in verskega obiležja. Visoka tribuna je sodila taka preganjanja kot del agresivne vojne— t. j. kot domačo politiko v cilju pripravljanja za vojno ali politiko, naperjeno proti ljudstvu okupira/iih dežel. Toda moralno krijejo dognanja tega sodišča tudi diskriminacije in preganjanja, ki niso v zvezi z vojno
Kot je znano, se dogajajo take diskriminacije in preganjanja v vsaki deželi, in baš v času, ko
je pomožni vrhovni »odnik Jack son govoril o principih, ki so
deuta—in to v času, ko je bilo svetu tolmačeno, naj skuša razumeti visoke cilje, za katere dela mednarodna tribuna v Nuernbergu. Namesto tega je obravnava v Tennesseeju potrdila te cilje. Vsi ljudje, ki so dobre
vodili sodišče v Nuernbergu, se Hft nadejajo, da se bo ta •o	.. t________________I načelu m te cilje potrdilo in
INOZEMSKI GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI Predsednik avatrijake Zvese prijateljev nove Jugoslavije g Matsner je ob pnliki prevoza 1500 žar s pepelom zločinsko u morjenih Jugoslovanov, ki w bili pokopani v skupnem grobu v Gradcu, spregovoril o si m pa tijah, ki jih goje avstrijski de lovni ljudje o novih ljudeh ^ Jugoslaviji, ki so dali toliko ti soč žrtev za svojo svobodo in doprinesli vsemu svetu svetal zgled, kako ae je treba boriti za pravice delovnega ljudstva. Ju goalovanska luč človečnosti se blagodejno razliva v src h vseh poštenih in demokratičnih Av strijcev.
Predsednik mehiške republike g. Camaco je dejal v odgovoru našemu veleposlaniku S. Kosa-| noviču
iskrene Pr^telje^ k. .azumcjo	»Mt*.
Jugoslovane in občudujejo n|i-|
hove napore za dokončno zmago svobode. Prepričan sem, da naši držatfl ne boste našli nlko gar, ki bi dvomil nad pomenom vašega junaškega prispevka v domovinski vojni, ki vam je bila vsiljena s krivičnim napadom." Profesor Ladislav Rušička je švicarskem listu "Neue Zyi-richer Zeitung" objavil svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji: Vsak objektivni opazovalec lahko vidi, da je bil po končani vojni dosežen v Jugoslaviji velik napredek ne samo na pod ročju materijalne obnove, aiti pak tudi v okviru moralnega dviga in to v mnogo večjem obsegu kakor pa v drugih z vojno prizadetih državah. To pa so Jugoslovani dosegli zato, ker so uvedli v civilno življenje parti zansko marljivoat in njihovo visoko moralo. Jugoslavija ima v maršalu Titu voditelja, ki si je v času narodno osvobodilne borbe pridobil velike zasluge in tu di danes stremi zu tem, da privede državo in njene državljane v boljšo bodočnost.
G. Tauber. predsednik Zbora moravskih učiteljev, ki so priredili v Sloveniji po vseh večjih krajih pevske koncerte, ;e dejal: "Stara Jugoslavija nas je upre jela hladno, dočim je sedanja naša pot po jugoalovanski domo* vini od prvega dne naprej en sam praznik. Presenečeni smo, ker smo priče, kako nova Jugo slavija gradi in dela. Priznati moramo, da pri nas ni takega in volje za ob
je zaključevala v Lawrencebur-gu, obravnava, ki bi mogla služiti kot sramoten primer zapostavljanja in preganjanja, dogajajoča se od časa do časa v naši deželi. To je bila sodna obravnava proti 25 moškim, ki so bili obdolženi povzročanja nemirov v Columbia, Tenneaset«, dne 26. febr. letos. Vsi so bili črnci.
Izgredi v Columbiji so sledili srditemu sporu med mladim črncem-veteranom in belopolt-nim popravljalcem radioapara-tov. Ko se je raznesla po omenjenem kraju vest o prepiru, se je obenem razširila napetost, ki je običajna v takih predeljih, in skupina belih ljudi se je pričela zbirati v grozečem razpoloženju. Tisto noč so bili čfnei čuječi v svojem delu mesta. Culo se je strele, oddane od obeh strani in štirje policaji, ki so privozili proti zamorski črti z ugasnjeni-mi luči na avtu, so bili ranjeni, zadeti od nočnih strelov. Drugo jutro se je pojavil v četrti oddelek patrolmanov in pričel razbijati okna trgovin (zamorskih) ter razmetavati blago v njih. Aretiranih je bilo preko sto mož in mladeničev brez vsakega vzroka. Naslednji teden so bili v zaporih vsi ti aretiranci pretepeni in dva sta bila ubita, ker sta hotela "ubežati". Vsaj tako je bilo rečeno. Petindvujset od aretirancev je bilo pridržanih v zaporu in obdolženih umora prvega reda.
Nedvomno so teh 25 mož izbrali kar tuko na slepo in prosekucija ni niti poskušala dognati, če so sploh imeli kake direktne zveze s streljanjem one usodne noči. Sumokresi, predloženi v evidenco, niso bili tisti, s katerimi so bili policaji ob-streljeni. Vrh tega Je sodišče zavrglo dokaze, ki so pričali, da so obtoženci imeli vzrok zavarovati se pred belimi teroristi v noči 25. februarja.
Kolikor je bilo razbrati iz po teka obravnave nausodišču sa meni ter iz mnenj, izraženih izven njega, so bili ti obtoženci sojeni na podlagi skupne odgovornosti za svoje predelje—torej na teoriji, sllčni Hitlerjevi teoriji kolektivne krivde, katero se je izvajalo napram žjdom, političnim nasprotnikom in proti manjšinam. Taka teorija nima nič skupnega z ameriško postavo ali z ameriškimi demokratičnimi ideali.
Do in vključivši tožllčevo končno nalogo porotnikom Je izgledalo, kot da so obtoženci žrtve takozvane "bele justice". Porota, sestavljena iz belcev, pa je to teorijo zu vrnila in se je zanašala na posamezne dokaze krivde za svoj izrek. Tako je 23 obtožencev oprostilo vsake krivde, dva pa priznala za krivo—to sta bila dva, katera edina so .priče postavile v direktno vez a streljanjem. Oba sta vložila priziv na višjem sodišču.
Isti dan, ko je ta |>orota izrekla svojo razsodbo, je bivši glavni ameriški tožilec v Nuernbergu govoril o netolerenci in pre-napetosti v tej in v drugih dele-lah iz vidika efekta, ki ga lahko to ima na bodoči mir. "Kot druge dežele," je dejal, "Imamo tudi mi v Ameriki netoleranco in prenapetost med manjšinami in večinami in dogode se kot posledica tega neljubi incidenti."
Obravnava, izvirajoča iz nemirov v Columbiji, Tennessee, bi bila kaj lahko dovedla do še
učvrstilo tudi v na ledu jih obravnavah. Kajti tožba proti omenjeni skupini še ni zaključena, vsi, ki so bili oproščeni, bodo klicani pred sodišče ponovno, na podlagi drugih obdolžitev manjšega značaja. Dodatno busta sojena dva pridržana obtoženca na prvotni obdolžitvl.
Kljub vsemu, izrek porote in sodišča tekom prve obravnave ostane vele važen, ker postavlja vprašanje: "Kje, v oni s predsodki prežeti atmosferi, je dvanajst poštenjakov zajelo pravi duh pravice in se izreklo za pravično razsodbo?" Dober odgovor na to vprašanje je dul Vincent Sheean, reporter, ki je kril obravnavo in tako dal Američanom širom dežele priliko, da ao sledili njenemu poteku do dramatičnega konca. Dejal je: "Ta duh so zajeli iz našega splošnega ameriškega življenja, katero je, navzlic mnogim protislovjem, še vetfno najboljše življenje na tem planetu za ljudske mno-žice.M—FL1S.
Sodnijski proces proti sloven-skim izdajalcem v starem kraju
Priredil Mirko Kukel. tajnik SANSa
1	(Nadaljevanje)'
XXIV
V ozadju grških teritorijalnih zahtev
Zofija.—ONA—Kadar se bodo zunanji ministri velike četvori-ce lotili vprašanja pogodbe z Bolgarijo, utegne biti mnogo govora o "atrategični meji" Grčije. Tukaj v Zofiji prevajajo te besede enostavno s: "tobak".
Ko so nacisti lomastili skozi Evropo in prišli na Bolgarako, je bila njihova prva skrb, da ao postavili svoje straže pred vrata vaoh tobačnic, aušilnic in celo na tobačna polja. Predeli Bolgarije, na katerih uspeva tobak, niao posebno obširni—komaj de-aetlna dežele, toda njihova vai-noat je velikanska. Leže ya natančno tam, kjer Grki zahtevajo svoje obmejne pridobitve. Grči )a Ima ob Egejskem morju in v Traciji izvrstna tobačna polja. Ako bi ji uapelo pridobiti 4e se datlje bolgarske predele, bi Gr čija v tem pogledu dobila v ro ke monopol, ki bi ji omogočil kontrolo nad avetovpim trgom zu ta prav posebno aromatjičnl in edinstveni tobučni pridelek
Dolgotrajna in huda suša, ki je letos zaoela Bolgarijo, je ome jila njeno izvozno trgovino na dvoje predmetov—na rožno olje in tobak. Vsega drugega pa de želi primanjkuje. Tobak Je bil sploh najvažnejši vir dogodkov iz inozemstva.
Ker so potrebe dežele po lu dustrijskih proizvodih skoro ne verjetno visoke, je razumljivo, da narod in vlada pričakujeta ! napetostjo odločitve glede mi rovne pogodbe, ki bo odloča I u med drugim tudi o tem, ali bo imela Bolgarija zdravo narodno gospodarstvo ali ne,

Francija in ntmiko vprašanje
Pariz. — ONA — Francija ae bo potegovala za tem, da dobe va# dežele, ki meje na Nemčijo, priliko povedati avoje mnenje u priliki razprav velike četvorice Tu gre za naslednje države: U«'l gija, Nizozemska, Avstrija, Če hoslovaška in Poljska.
V Proevetl ao doevae eveiot ae to delavske vesti Ali Jl> Html* vsak dent
"Ekselenca! Ob tej priliki se Vam, ekselenca, prisrčno zahvaljujem za Vašo veliko dobrohotnost. Ob Vašem odhodu iz Ljubljane želim Vaši ekselcnci božji blagoslov za Vaše bodoče delovanje na novem položaju, du bi bilo za vse koristno in da J»i Vaši ekselcnci prineslo osebno srečo in čast."
V roški ofenzivi so Italijani pobili na stotine Slovencev, p<»-žguli številne vasi. razdejali partizanske bolnišnice v gozdovih, bolnike in ranjence pa po-strelill. Ali se je škof zahvaljeval italijanskemu generalu za to "dobrohotnost" in mu želel "obilen blagoalov na novem položaju"?
Tožilec je predlagal dokument za dokumentom o ovaduŠkem delu nekaterih slovenskih duhovnikov. Bili so to originalni dokumenti, katere Je delomu iz italijanskega jezika prevajal tolmač, deloma jih pa iz originalnih prevodov bral predsednik sodišča.
Iz teh dokumentov je bilo razvidno, da je salczijanec Blatnik vohunil za priataŠl oavobodilne fronte in partizanov in jih ova-jal Italijanom. Poudarjeno je bilo, da Je bil Blatnik kurir škofa Rožmana med koncentracij' skimi taborišči in njegov kurir Vatikanom.
Iz poročila divizije Granaticrl di Sardegna od 15. julija 1042 poroča tajnik F. Rabaiotti:
"Po njihovih podatkih ae na-iiaja v Rakitni neki mlad župnik po imenu Kunstelj, na katerega ne moremo popolnoma zanesti. Na Robu je drui;l 50 let atar žup nik, ki je prav tako lojalen, a je zelo boječ ln bo prav tako dajal nformaclje, če je gotov, da g? i partizani) ne odkrijejo."
Tisti tajnik je poročal iz Vlš nje gore 6. septembru 1042, da aedaj pripravlja poimenaki api sek Slovencev iz te cone, ki bi mogli biti vključeni v antiko munistično milico. V tej zvezi je imel sestanek z župnikom v LJubljani, ker ae ni hotel sestati z njim v Višnji gori iz strahu, du bi bil odkrit. Bil je baje že dol-go časa njegov obveščevalec.
Prvega aprila 1042 je dr. Lambert Erlich izročil italijanskim oblastem spomenico, v kateri priporoča način za sodelovanje slovenskih oboroženih skupin z Italijani proti OF. "Italijunskv oblasti dolžijo ves slovenski narod, du s svojo moralno ln dejan, sko podporo pomaga vzdrževati komunistično 'Osvobodilno fron* to', ki se i orožjem bori proti p* kupacijski oblasti," se glaai en stavek. • V "Predlogu za izbolj* šanje trenutne situacije" pravi: "Najnujnejša potreba Je, za-jamčiti varnost življenja. V Ljubljani morajo varnostni or; gani vršiti stalno službo. Ob sumljivih incidentih naj varnostni organi takoj blokirajo zadevne ulice in preiščejo vse pa sante. Pobeg zločincev je treba onemogočili. Pri varnoatni službi mora priti do nekega sodelo-
,	miiknaaa števila progresivnih poelaaeev, ki Jih pri zadnjih volitvah ni seenl republik.n
Zkongreeolkl Lewi. Ludlow i. Indian.. Hole. Douglas Is CelllamtJe i. Vilo Marc.ntonK V Mehiki boste	^ NPJ" yorka. Uvea juga ao demokratje oUriell le okrog M aedeiev v aišjl afcernicl to iagublll
vanju med italijanskimi oblastmi in Slovenci. V sedanjem položaju bi bilo sodelovanje od strani Slovencev mogoče edino le v obliki odioznih prijav. Absolutno potrebno je, da italijanski oglas da Slovencem možnost samoobrambe v sledeči obliki: Slovenski orožniki in stražniki naj spet dobe orožje in sodeluje* jo prt varnostni službi. Stojijo naj pa pod vodstvom bivših višjih slovenskih policijskih orga-* nov, ki nuj jih zasedbena oblast imenuje po nasvetu vodilnih mož prejšnje slovenske uprave. Če naj Slovenci uspešno pomagajo pri Izkoreninjenju in uničenju komunistične organizacije (partizanov), ki jo smatrajo zn svoje največje notranje narodno in kulturno zlo, je potrebno, da jim italijanske oblusti omogočijo avtonino varnostno službo obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne narodne atraže po vaaeh. Slovenskemu čaaopiaju naj ae omogoči večju primerna propaganda proti komunizmu. Prav tako naj ae dovoli širiti protikomuniatične letake. UatroJ in delovanje ae-danje kveature naj ae temelilto preuredi po leljah slovenskih predstavnikov."
Po odmoru je italijanski tolmač prevedel dokument komande XI. Italijanakega armadnega zbora z dne 30. januarja 1042, ki govori najprej o zvezi z areti-rančem Joalpom Mlakarjem, bivšim županom iz Starega trga, ki stanuje v lškl vasi. Aretacija jo bila izvršena na indikucijo lokalnih konfidentov (zaupnikov). "Ta okolnoat je prinesla zelo važne poaledice za nadaljno delo. V kolikor ae je moralo večkrat brez otganizacije nadaljevati delo, imamo aedaj ... na razpolago več ljudi. V zvezi s tem Je treba poudurltl zvezo t lokalno duhovščino. Župnik iz Starega trga nam daje seduj določene informacije. V tem župniku smo našli zelo drugoconegu kolabora-torja. Pravi, da je dve tretjini vasi pod boljševiško boleznijo, /n katero je treba drastičnih arodatev. Drugi sodelavec in informator je župnik iz Begunj. On mi je tudi povedal za sodelavce komunistov njihovega okrožja, ki so skoraj val odsotni. Dal ml Je vae podatke, da ae Je lahko aaigalo 12 poalopiJ v vasi to da ae le aretiralo II njihovih sorodnikov. ki pa, kot on trdi, niao aktivni člani gibanja."
(Dalje prihodnjič.)
Listnica uredništva
Ker poštni aakon prepoveduje vaako oglašanje kakršnega koli arečkaaja v llatlh, prosimo vae dopiaalke, Id oglašajo priredbo svojih društev ali drugih organised). ali pa kako drugo akelio sa abiranje denarja, naj v avojlh poročilih ne omenjajo arečk ali sretkanja, kakor tudi ae kart nih ali tombulaklh aabav. ako le sanje določena vatopnlna. Poštna uprava sahteva od naa, da mora vae lako oglašanje la llata. Pro-almo. drftlte so teoa..
"Zame je to 'čista plača'!"
Hiti putolcna r vojakom Regularni« Ar* med« J« tnifnttiiu—iz vw1 kot •mgu razlogu«
"Vcrrnimo ra pil mer plulo. Ko m* je IJl< k vpiud kot pioftUk, »e J« rdelo |l*tlh |7ft rttesr^no skoro malenkiielno. V retnir rt pa—to j«» U zs'etek'
"Takor«ko/ vse )r plW-iino- njegova /dravnllka in roboiutraviilika oskrba, ate-novanjr obtoka, po4tntrie| aejlne pokojninska vplecile, in IIpoeebnng« letn*'-$» trv/ftja pil dohodninskemu davku Dobiva nikajulo zame, dal)e ra Dukovo hi«no, do 30 dni pU^anih pohitril« letno Prihranive pri ravarnVelnlni. tfl««iiitth, voftnji na vlakih Dobiva <*l naAih prt-hienkov trikrat tolik" obresti kot v rivilu
"Da, !«4I prihranka Imnve Zarne Je to 'tlela ptarV To )t I« »drn vrt okov /eke) w»rn ve»ela, da |e Dirk radovoljen v svoji alvibt. ter ** obenem >eve<l« koliko »e na
u*l in si v resnki gredi hodofnoat."
U. S. A
ISI W. Vaa Buren Si. 2001 Irving Park Blvd. •100 So. Raciae Ave.
ZALI
T
Dr. IVAN TAVČAR
Vrhnja plast
(Nadaljevanje)
Kje sem prvič pogledal na ta svet, ne vem in tudi nikoli ne zvem. Nekdaj poleti je priftla v Inharje mlada, zanemarjena ženska in lačna je bila tudi. S seboj je nosila v slabih cunjah zavito breme, in to breme sem bil jaz, ki vam pripovedujem vse to. Pri Komarjevih je prosila večerje in prenočišča. Dobila je večerje, spat pa so jo poslali potem na listje, njo in otroka. To že vse veste, no dobro, pa se mora vendarle povedati, da boste nato še bolje vedeli, kako je vse prišlo potem.
Drugo jutro je vpilo otroče v listnici, ženske pa ni bilo. Noč jo je bila vzela, ali mene je pustila Komarjevim v dar, ker so ji bili dali večerjo in prenočišče. Bila je ubožica, grozna ubožica, ker bi sicer ne bila tako ravnala z rodnim otrokom. Bog ji odpusti; kdaj sem ji odpustil že jaz!
Komarjev! pa me niso vrgli pod kap; malo so vpraševali za žensko, no dobro, potem pa so me obdržali za svojega in pri bogatejših niso beračili, da bi me bili vzeli. Tudi okrog občine, ki itak nikomur ne da ničesar, niso moledovali, da bi bfla kaj pomogla. Sami so me imeli, in to vsi veste, da jim ni preostajalo prav nič in da jim je dostikrat hodila prav zelo pičla. Pa so bili dobri ljudje, in Bog jim daj večno zveličanje vsem tistim, ki so že pomrli iz njih srede!
Sedem deklet je bilo pri hiši, in njivice so bile majhne, in malo se je pridelalo. To morate vedeti, kako so morali delati, če so hoteli živeti! Pri njih sem se privadil dela tako, da mi ni bilo treba pozneje beračiti. Sedem deklet je bilo, in vse je moral stari Komar 2a praznik lepše oblačiti, kar ni bila šala, prav nikaka šala1 Lenčka je bila najmlajša in po moji sodbi tudi najzalša. Umela sva se posebno, ker sva bila skoraj tistih let. Tudi pozneje, ko sva prišla v dobo, ko mladost zori, sva se imela rada kakor brat in sestra. Pa drugega nič, saj vidite, kakšen sem. Na obrazu nič, na drugem telesu nič. kakor staro motovilo. Na kaj takega se mlada kakor staro motovilo. NaN kaj takega se mlada ženska ne ozre. In tudi Lenčka se nI zagledala vame, kar se ml še danes ne vidi čudno. Bil sem pač že takrat dober človek in imel sem dobro srce. Pa kaj gleda mlado dekle na kaj takega, in tudi Lenčka nI gledala. Kar itak vsi veste!
No dobro! Ostal sem pri Komarjevih, dokler nisem bil za delo. In lepo so ravnali z mano, in pravi prav radi so me imeli. Potem, ko sem le nekoliko dorastel, pa sem šel služit ter sem v pogorju pasel koze in ovce. In rad sem služil, ker sem že čutil—četudi sem bil otrok—da jim ne smem delati nadloge, ko vendar nisem bil njih otrok. Vidite, pošteno sem se preživel, in vsak krajcar sem deval na stran, ker sem se bal beračenja na stare dni. Tudi sem nekoliko kupčeval, sedaj z jajci, sedaj z borovnicami, sedaj z žaganjem in tako po vrsti. Ena reč
in druga, ko sem imel osemindvajset let, sem kupil Hiščarjevo kočo na griču. Nekaj sem plačal, nekaj sem napravil dolga, pa sem le imel svoje selišče. In ta je prava!
V tistem času je doletela Komarjeve velika nereča. Spomladi je starec trebil drevje, pa se 'mu je zlomila veja, in padel je z debla. Pohabil se je do smrti, in hiša je izgubila gospodarja. Siromaštvo je siromaštvo, in nesreča pride malokdaj sama. Tudi h Komarjevim je prišla še druga nesreča? Kaj bi vam pravil? Lenčka se je bila spečala s Pečarjevim starejšim, in stvar ni ostala tako. Takrat, ko je bila največja sila, da bi jo bil vzel, pa je Pečarjev Miha izginil in se potegnil v Ameriko. Tja so takrat prav močno zahajali od nas, in tudi Jernač izpod Skale je bil, kakor nam je pravil, med tistimi, ki so se odpeljali čez morje. Prav tako je bil z njimi Pečarjev Miha, tu v Inharjih pa je pustil dekleta v skrbeh in sramoti. In to ni majhna reč, najsi pride kaj malega vmes. No dobro! • Morda dve leti potem je bilo. Na praznik sv. Vnebohoda sem šel k deseti maši v Poljane. Lep dan je bil, ali nekaj je govorilo v meni: "Vzemi dežnik s seboj, ker se ne ve, kakšno bo vreme." In res sem bil sam v cerkvi z rdečim dežnikom. Dober mora biti človek, pa oprezen. In prav to opreznost moram zahvaliti, da sem zlezel v sveti zakon. Zaradi nje sem vzel tisti dan dežnik pod pazduho, in zaradi tega dežnika sem dobil ženo, ki bi je drugače ne bil dobil.
Po maši sem stal pred cerkvijo, in k meni je stopila Komarjeva Lenčka. Pray bleda je bila in prav drobna. Pa kdo bi ne bil bled in ne droban, če tiči tisti, ki bi sam mogel pomagati, nekje v Ameriki in če nam ni pustil drugega nego otroka, ki je in troške dela! Kdaj je že nisem bil videl! In po pravici rečem: Nič rad nisem zahajal v hišo, odkar si je dala opravka s Pečarjevim. Odkar pa stvar ni bila ostala tako, pa me že celo ni bilo blizu. Vse to mi ni bilo všeč, to veste, in če bi bilo šlo po mojem, Komarjeva Lenčka ne bi bila nikdar pogledala Pečarjevega Mihe. On nič, ona nič, in sedaj mi povejte, ljudje božji, kaj pride iz tega? Nič, ali pa kaj takega, kar je še manj kakor nič. No dobro!
"Kako je, da nič ne prideš?" me je vprašala. "Kaj smo se ti zamerili* da ne prideš?"
"Kaj bi hodil," ji odgovorim; "saj veš, da je opravka dosti in da tudi težko lazim v grič."
Seve, pravega vzroka ji nisem povedal, ker mora biti človek dobrega srca. Bolje, da za-molčiš, kar užali bližnjika, tebi pa nič ne koristi!
"Mati mi je dejala, da bi s teboj rada govorila o tem in onem. Saj veš, kako je težko, če zgolj ženske gospodinjijo pri hisi! Rekla mi je, da bi šel z mano fro maši in. da lahko ješ pri nas, če ti je pravi" "Pa grem, Lenka, prav rad grem!" * t Dalje prihodnjič.)
Obisk pri sadjarski in proizvajalni zadrugi
V Orešju blizu Ptuja je sadjarska proizvajalna zadruga. To je nekdanje Glazarjevo pose-stvo, po agrarni reformi pa razdeljeno agrarnim interesentom, ki so ustanovili zadrugo. Člani zadruge so sami sadjarski stro kovnjaki. Ko sva s tovarišem hodila po ptujski okolici, naju je radovednost gnala, da sva si zadrugo ogledala. Prijazna ženska nama Je povedala, da so Vsi za družmki pri delu na polju. Ko sva odhajala s jaisestva, sva sklenila, da se vrneva v mraku, ko bodo končali z delom.
Okrog pol devete ure zvečer najdeva vse zadružnike zbrane pri večerji. Predsednik zadruge naju je povabil v drugo sobo, preurejeno v pisarno. Vprašala sva ga. kako živijo, on pa nama je povedal:
"Vem, da sta se začudila, ko nas je toliko po številu pri eni mizi. Skupno obdelujemo zem Ijo. Vseh nas je 21 družin, to je 50 članov, ki živimo tudi v skupnem gospodinjstvu."
Čudila sva sc, kako je mogoče. da toliko različnih ljudi lah ko živi v taki slogi in medsebojnem prijateljstvu
"Nas vejejo iste misli ln delo," nama je odgovoril in začel razlagati, kak&ne cilje hočejo dose či s svojim delom. "Naia zadru-g* je specialno sadjarska. Imamo 7 strokovnjakov, ki se že 20 ah več let havtjo izključno samo s sadjarstvom. Vsi smo prepri Čam, da bomo na tem mestu vzgojili tako sadno drevje, čigar plod ne lxi samo za domačo u
sajenje nizkega sadnega drevja. Pa tudi podnebje je za vzgojo te vrste sadja ugodno.
Sadje bi moralo postati ]X>-trebna in zdrava hrana vsemu ljudstvu. Za to je potreba svežega sadja in sadnih predelav ne samo velika, temveč vedno raste. Brezpogojno moramo ukreniti vse potrebno, da bo naša država lahko že v kratkem času proizvajala čim večje količine raznega plemenitega namiznega sadja.
Sedaj, ko sc naše sadjarstvo obnavlja in racionalizira, je u-goden trenutek za to, da prenehamo s primitivnim načinom vzgajanja sadnih drevesc in proizvodnjo sadja ter začnemo s sistematičnim delom pri obnovi sadjarstva. Naše sadjarstvo je treba postaviti na naprednejše, sodobnejše temelje.
Med proizvajalce in potrošni ke sadja so se prej vrinili razni špekulanti. Pojavili so se trije, štirje posredniki. Tako je moral naš potrošnik zaradi neorganizi rane trgovine s sadjem za slabo kvalitetno sadje plačevati tri kratno, pa tudi še višjo ceno. To je eden izmed razlogov, da naše sadje ni bilo pristopno ii rokim ljudskim množicam. V takih prilikah tudi ni nič čud nega. da smo vsako leto uvažali is inozemstva velike količine sadja po zelo visokih cenah. Zato je postajalo naše poljsko sadjarstvo vse bolj nerentabilno Vse češče se vidijo popolnoma zapuščena zdivjana sadna dreve sa, ki so postala popolnoma ne rodovitna. .
porabo. Proučili smo zemljo in
UkAMjv K )e, 0* )« ufoOAt tt	vwvlwv ftmu stanju jc
tudi bil, da sc bivše ustanove niso brigale za napredek sadjarstva ter niso jsosvečale pažnje in razumevanja tej panogi gospodarstva," je dejal Albin, član Naproze v Ptuju.
"Ne samo to, da niso imeli razumevanja, temveč so hoteli kmeta, malega sadjarja popolnoma uničiti," se je po kratkem pomisleku razburil zadružnik-strokovnjak. "Škropilnice, katere smo dobili na račun repa racij i>o prvi svetovni vojni, so rjavele v raznih občinskih sklar diščih, sadne mladike so bile zasajene na slabih terenih, s podarjenim sadnim karbolejem so se mazali cerkveni plotovi ali pa graščinski kurniki itd. Vse to dovolj jasno dokazuje, da je bilo vsako napredovanje sadjar stva v predaprilski Jugoslaviji onemogočeno. Danes pa imamo vse možnosti, da sadjarstvo raz vijemo do najvišje stopnje, da pridelamo prvovrstno kvalitetno namizno sadje, tako da nam ga nikoli več ne bo treba uvažati is inozemstva. Samo na našem posestvu ga bomo pridelali toliko, da bomo lahko v zadostni meri založili trg."
"Koliko pa potem takem imate zemlje?"
"72 hektarov," na kratko od govori zadružnik.
"Pa imate dovolj tehnične sile ln tehničnih pripomočkov za ob delavo tako velikega komplek sa?" ga radovedno vprašava.
"Tehničnih pripomočkov zi obdelovanje zemlje, kakor zi vzgojo sadnega drevja nam ne primanjkuje. Ako pa potrebu Jemo kakšno novo obdelovalno orodje, ga pa napravimo sami u neuporabnih koeov avtomobilov. Tudi delovne sile imamo dovolj. Malo nas je, vendar delamo! veseljem od ranega Jutra do po
'On je ravno mislil iti preko piketne linije« tedaj pa
tudi petletni načrt. V tem času bomo napravili namakalne naprave, napeljali elektriko po vsem posestvu ter vse-ri zadružnikom zgradili hiše."
"Kje pa boste dobili kredit za gradnjo tako velikih stvari, kakršne ste si zadali v tem petletnem načrtu?"	>
"Nam kredit ni potreben," e-nergično odvrne. "Sami bomo pridelali toliko poljskih pridelkov, da se bomo vsi lahko pošteno preživeli, preostalo pa prodali na trgu. Bavili se bomo tudi z živinorejo, skrčili bomo gozd, poleg tega pa je kolektivno obdelovanje tudi mnogo bolj donosno, mnogo boljše in tudi cenejše. Vse, kar bomo potrebovali za napeljavo elektrike, nabavo namakalnih naprav in gradnjo hiš, bomo v veliki meri kupili iz lastnih prihrankov. Z vztrajnim delom bomo naše posestvo kaj knpalu preuredili in z naprednim načinom vzgoje sadnih dreves v treh letih dosegli že aktiven plod. Traktorje, ka-v terih do sedaj, še nimamo, nam posoja strojna postaja iz Dor-nave."	u
Ko sva odhajala iz tega vzornega posestva, sva se samo čudila vztrajnosti in trdni volji zadružnikov sadjarske zadruge.
A. Č.
Življenje v delov-nem taboru Narodnega muzeja v Stični
Delovna četa Narodnega muzeja v Ljubljani je odšla 1. julija v Stično raziskovat tamkajšnja grobišča. Četa je štela 40 ljudi, sestavljali so jo slušatelji historičnega oddelka, srednješolci z vseh fakultet ljubljanske u-niverze. Pri delu na GomUi je pomagalo tudi nekaj domačmov.
StrokoVno delo je vodil ravnatelj muzeja dr. Kastelic, pomagala sta mu dva strokovnjaka. Raziskovali so grobišča iz halstatske dobe, katere izsledki so za našo znanost zelo zanimivi in važni. Po dvomesečnem kopanju so (iosf^ll sredino gomile in prišli do grobišč. Strokovno znanje naših študentov je pri tem delu veliko patdobilo, saj se je gradilo na praktičnih izsledkih in na temelju nove, napredi^ znanosti. Za izpopolnitev znanja so skrbeli, profesorji in študentje, ki so priredili 22 strokovnih predavanj.
Tudi kulturno-prosvetno življenje delovne Čete je bilo pre cej razgibano. Nastopili so na sedmih kulturnih prireditvah v Zagradcu. Višnji gori, Radohovi vasi. Stični, Vidu in Ivančni gorici. Na prireditvah je sode lovala tudi tamkajšnja mladina. V delovnem tabtru so imeli me Aani pevski zbor. šahovski krožek in stenski časopis. Skrbno so gojili tudi fizkulturo. pred vsem odbojko in nogomet.
vanj in več študijskih krožkov. Predali so nacionalno vprašanje, Leninov življenjepis, Kardeljevo "Pot nove Jugoslavije" in razne druge brošure/ Pogosto so hodili na množične sestanke v bližnje vasi in tam pomagali ljudem reševati krajevna vprašanja. Za čim tesnejšo povezavo z ljudstvom so organizirali politična in poljudno • znanstvena predavanja. Delo je ocenjevala tekmovalna komisija.—Razen tega je četa pomagala domačinom pri obnovi porušenih vasi. ,
Počitniško delo muzejskega delovnega tabora je dokaj pomembno. V študentih je vzbudilo in poglobilo zanimanje za znanstveno delo, zbližalo študente univerze, srednješolce in njihove profesorje ter ustvarilo trdno povezavo med ljudskim inteligentom in delovnim ljudstvom, kakršno zahteva naš novi čas.	A. B.
Razni mali oglasi
WE GUARANTEE LIFETIME JOB EXPERIENCED ALL AROUND UPHOLSTERER
$1.70 per hour - Steady work Bring Tools FRANK IBACH It SON
Euclid—556	Oak Park. Ills.
EXPERIENCED SHEET METAL WORKERS
$1.95 fr
hour
In and Outside Work - Steady GENERAL SHEET METAL WORKS
1846 W. Carroll ,
LABORERS or HELPERS ln WOODWORKING PLANT
Steady Work Good Pay
SPANIAR BROS. UM N. Howe
MACHINISTS BENCH HANDS
STEADY WORK - GOOD WAGES 50 hour week - H4 over 40 hours BLACKHAWK MACHINE CO. 65« N. Albany Ave.
EXPERIENCED
Lamp Shade Makers
Insldo or Homo Work • Steady Job Good Pay GARFIELD LAMP SHOP 3926 S. Ashland Avo. - Triangla Mil
EXPERIENCED
CASKET TRIMMER
< Stoody Work Good Pay STANDARD CASKET CO. 72t Milwaukee Ave.
GIRLS—For assembly work, electrical appliances. Clean, interesting. No experience needed. No Saturday Good transportation. Pleasant working conditions Subsidiary of Eureka-Williams Corp. National Stamping A Elec. Works. 3212 W Lake St.
Mladi raziskovalci so posvečali veliko pafnjo tudi politični vzgo-
Mcga vcvcig. Napravi »my h )»• toict *> 21 pohtčuuh prcOa-
"PROLETAREC"
SoetallatlČBo-dolavakt
Glasilo Jugoslovanske soc. sveže in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleikem Jeziku. Slano $3 sa celo. 61.7» sa pol •I sa totrt leta.
naroČite si ga!
Naslov:
PROLETAREC
CHICAGO 23. ILL. South Lawndalo Avenue
2 301
Osnovali so mladinski delovni bataljon
Blejska Dobrava.—Ko se je v naši vasi osnoval mladinski delovni bataljon, je mladina z veliko večjim veseljem pristopila k delu. Že prvi mesec je opravila 448 prostovoljnih ur. S 184 prostovoljnimi uram: so pomagali pri košnji in spravljanju se na, s 122 pri obnovi kulturno-prosvetnega doma, z 90 urami pa pri raznih drugih manjših delih.
Največja delovna akcija v preteklem mesecu pa je bilo sekanje drv za ljudsko šolo na Blejski Dobravi. V 237 urah so podprli in obsekali okrog 25 m3, nato pa sežagali in očistili vse veje.
Sprejeli smo obvezo, da bomo v bodoče že z večjim poletom nadaljevali začeto delo
Joše Podobnik.
TOREK, 19. NQVemRp A Razni mali oglati
Razni mali oglasi
Potrebujemo izkušene MRAMOR POLIŠERJE
' Ročno in strojno delo PEERLING-SHEDDY MARBLE CO.
4006 West Taylor St.
Prvovrstne MIZARJE * sa isdelovanje kabinetov 52 ur tedensko Stalno drflo	. Dobra plača
SPANJAR BROS. 1160 N. Howe
WANTED Girls or Women for
Sewing SAUSAGE CASINGS PLANT Sewers—Must have experience on
Power Machine. For other departments will accept learners.
Steady work	Good pay
40 hour week
MAX SALZMAN, Inc.
t 4*1* S. Hiklld St.
janitors^
and
J anitress
See Superintendent 8 So. Dearborn
TOP WAGE
SODA FOUNTAIN
DISPENSERS MEN OR WOMEN
Must be congenial and be able
meet and handle people. Steady work - Good ha
Piper's Chocolate si
33 S. Prospect - Park Rl Tel. Park Ridge S3
TRAY GIRLl
DELO V BOLNIŠNICI NA JUŽNI STRANI
Hrana in dobra plača Vprašajte v sobi 310
ILLINOIS centri RAILROAD
135 East Uth Place blizo Roosevelt Rd. in Michigan ]
, PACKERS
EXPERIENCED or
INEXPERIENCED Comparable salary 5 DAY WEEK Apply at once
American Optical
10 S. Wabash Ave. 8th F1
Mr. GIBSON
RAD BI DOBIL 2ENSKO
Iščem bolj priletno žensko za opravljati domača hišna dela, samo za eno osebo. Za plačo in drugo se pogovorimo pozneje. Pišite na moj naslov:
FRANK PUNGARCHER 424 N. »th Street, Sheboygan, Wis. Phone 5626 W.
WE NEED AT ONCE
HELPERS WELDERS
AND
FITTERS
i DAY WEEK
DAY or
NIGHT SHIFT
EXCELLENT WORKING CONDITIONS
GOOD PAY MAKE YOUR NEXT JOB
GRAVER'S
COME AND SEE US
Employment Office Open from 8 to 5 P.M. Monday to Friday
GRAVER TANK & MFG. CO.
4809 Tod Ave. EAST CHICAGO, IND.
GIRLS - WOME!
TYPISTS
•	STEADY EMPLOYMENT
•	COMPARABLE SALARY
•	IDEAL WORKING CONDITK
5 day—40 hour week
American Optical
10 S. Wabash	^8th
See Mr. Gibson
A CITIRAJTE ZA PROSVETO*
Njegova udobna gorkota odpomore trplji
HRBTOBOL
O Pridružite se milijonom. ki prt Salo na Johnson's BACK PLAST« narejen. da odpomore hitro hrbtn bolečinam. Preskulen do /duvnil • stotinami ljudi, da delujtl O Uporabljali ta plaster, je kot bi mall Korkotnl "pad" na delo i To milo zdravi ten le prrmria krottfl GREJE vat hrbet. olaim •korrlosfl. Je čisto. Nke« ne za več dni.
O Johnson s BACK PLASTER vsr proti hladu, zvelc ml*ce. da t** ravno na boleč prostor. Nareim Johnaon & Johnson lin«, ki kakovost le petdeset let V v*h karnah.
ALI GLEDATE za d0b*| PLAČO in stabilnosti
Tolefon kompanija ima takih prilik
HIŠNICE
(JANITRESSES)
Takoj od sačotka pl«*s 72Vic uro. po troh masacih 774c«' la po šostlh masacih po M1*
uro
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS! DELIH MESTA
Delovne ure od 5 30 pop do
ure ponoči.
Oglasita so pri
ILLINOIS BELL
TELEPHONE COMPANY
T uposloralnam urH« »•
v priti!*)« 309 W. WASHINGTON
Ifet
SHEET METAL WORKER
AND
GRINDERS
EXPERIENCE NOT NECESSARY Steady Work . Good Pay • Time and One Ha H 0™r 4
ART METAL PRODUCTS
514 S. Green 51.	M"n ^