BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP P ION IR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: v DSSS je odgovorno vložišče, da je BILTEN takoj po izidu dostavljen v vse TOZD gradbene operative ter v TOZD Lesni obrat, TOZD SPO in TOZD MKO. Vodje splošne službe v TOZD gradbene dejavnosti so odgovorni, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, vodstva gradb:šč pa, da je razdeljen med delavce in vajence.
Bilten je glasilo kolektiva OUR SGP PIONIR Novo mesto. Za podjelu glasila članovima kolektiva odgovorni su: U DSSS je odgovoran ekspedit, da se odmah po izlasku iz štampe Bilten dostavi u sve OOUR gradjevinarske operative i u OOUR Lesni obrat, OOUR SPO in OOUR MKO' Vodje opštih poslova u pojedinim OOUR gradjevinskih sektora su zaduženi da Bilten razdjele po gradilištima i da ga prime svi radnici i učenici u privredi.
_____________ \J
NOVEMBER 1978	12. DECEMBRA 1978	LETO: XII., ŠTEV.: 8 (99)
^________Fr. Mihelič: Kurir (linorez 1944)_
Ljudstvo - gospodar
lastne usode
OB 29. NOVEMBRU DNEVU REPUBLIKE
29. november, praznik Republike.
Dan, ko se vsako leto znova ustavi naš korak in poleti misel nazaj v burna leta revolucije, h koreninam naše vstaje in vzpona iz teme, kjer so stoletja tičali v ponižanje in nemoč potisnjeni jugoslovanski narodi.
Bil je potreben čas, da sta propadli avstrijsko in turško cesarstvo, da so se začele prebujati delovne množice v naših deželah in se boriti za svoje temeljne gospodarske, narodne in socialne pravice. In še je bilo potrebno nekaj velikega, novega, enkratnega: volja in ugled
Komunistične partije Jugoslavije, ki je edina opozarjala na pretečo nevarnost fašizma in ki se je na obrambo države tudi vsestransko pripravljala. Zato se je „Titu v času najhujše politične zmede, ko nas je teptala sovražnikova soldateska, posrečilo ohraniti mir genialnega državnika in je tako našo najusodnejšo politično in vojaško katastrofo leta 1941 spremenil v eno največjih zmag vseh jugoslovanskih narodov," kot je o predsedniku Titu pred 30 leti zapisal Miroslav Krleža, eden njegovih starih tovarišev in soborcev.
Ob letošnjem 29. novembru
nam zato hvaležna misel še zlasti hiti k tovarišu Titu, tvorcu nove Jugoslavije. V srcih nas toplo grejejo njegove nepozabne besede:
„ . . . Komunistična partija Jugoslavije je ljudstvu od začetka odpirala pogled v prihodnost, ko bodo položeni temelji nove skupnosti enakopravnih narodov, v kateri bo ljudstvo gospodar lastne usode. Uspeh je dosegla zato, ker si je od prvega dne vstaje za rešitev enega najusodnejšeih in najpomembnejših vprašanj določila nalogo doseči enotnost med jugoslovanskimi narodi, hkrati pa tudi enotnost množic slehernega naroda posebej. Narodnoosvobodilni boj je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, to pa je tudi ena največjih pridobitev naše revolucije."
Konec novembra 1943 so bili na drugem zasedanju AVNOJ postavljeni pravni temelji federativne državne skupnosti, s tem pa tudi čvrsta podlaga njene suverenosti in celovitosti. Tu so dobila zakonsko podlago stoletna hotenja naših narodov, da bi živeli v skupni državi enakopravnih ljudi. Tu seje uresničila organska zveza med resničnimi koristmi delavskega razreda v slehernem narodu in v Jugoslaviji kot celoti ter med nacionalnimi koristmi posameznih narodov. Tu je bilo okronano z najvišjimi priznanji desetletja dolgo strpno, načrtno vsestransko delo KPJ za bodočnost naših narodov.
In ni ga bilo in tudi zdaj ga ni dobromislečega človeka, ki ne bi vedel in v srcu čutil, kako je vsa ta naša polpretekla, sedanja in bodoča zgodovina do zadnjega vlakenca pretkana z delom in življenskimi ideali tovariša Tita. Nič ni torej za nas Jugoslovane bolj naravnega od mogočnega, ponosnega spoznanja, da je Titova socialistična Jugoslavija, ki je v zadnjih desetletjih dosegla ogromen napredek, resnično naša domovina, po kateri so hrepeneli pred nami rodovi in stoletja.
Vse okoli nas potrjuje take ugotovitve iz dneva v dan. Socializem je dal našemu življenju novo podobo. Milijoni delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije
(Nadalj. na nasl. str.)
*	*-*.***+***>»-l->«-*>«-*>**
★	★
★ ČESTITKE ZA NOVO*
*	LETO 1979!
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★	NAŠE ČESTITKE ZA NO *
★	VU GODINU 1979!	★
★	* ★ ★ ************>*+******,«. *
IVANU KOČEVARJU ZLATA PLAKETA
DS delovne organizacije SGP PIONIR je dodelil tov. Ivanu Kočevarju, prejšnjemu glavnemu direktorju podjetja PIONIRJEVO plaketo z zlatim znakom, najvišje priznanje, ki ga podeljuje SGP PIONIR posameznikom ali društvom. Visoko odličje je bilo podeljeno 7. decembra 1978, tov. Ivanu Kočevarju pa ga je vročila delegacija, ki so jo sestavljali: predsednik DS Jože inž. Preskar, pred-sednik_ konference sindikata Milan Šinkovec in tajnica Jožica Bednaršek. Tov. Ivanu Kočevarju iskrena čestitka vsega kolektiva!
*
IVANU KOČEVARJU ZLATNA PLAKETA
RS radne organizacije SGP PIONIR dodjelio je drugu Ivanu Kočevaru, prijašnjem glavnom direktoru preduzeća, PIONI ROVU plaketu sa zlatnim znakom, najviše priznanje, što ga podjeljuje SGP PIONIR pojedincima i društvima. Visoko priznanje dodijeljeno je bilo 7. decembra 1978, a drugu Ivanu Kočevaru uručila ga je delegacija sastavljena od predsjednika RS Jožeta inž. Perskara, predsjednika konferencije sindikata Milana Šinkovca i sekretarice Jožice Bednaršek. Drugu Ivanu Kočevaru iskrena čestitka čitave radne zajednice!
BILTEN 2-------------------------
(Nadalj. s prejš. str.)
klešejo obraz te nove, srečne podobe, ki je obrnjen z gorečo vero v lepšo, še bogatejšo prihodnost Prepolni najplemenitejših občutkov in prisrčne zahvale za vse, kar nam je dal s svojim bogatim, junaškim in pametnim delovanjem, se te dni
obračamo s toplimi pozdravi k našemu Titu in mu z novimi delovnimi zmagami in vsesplošnim napredkom čestitamo za dan republike:
da bi bil še mnoga leta zdrav in srečen med nami, naš prvi in najdražji tovariš!
TONE GOŠNIK
Narod - gospodar vlastite sudbine
POVODOM 29. NOVEMBRA - DANA REPUBLIKE
29. novembar, praznik Republike. Dan, kada se svaku godinu ponovno zaustavi naš korak i misao poleti natrag u burne godine revolucije, korjenima našeg ustanka i uspona iz mraka, gdje su jugoslavenski narodi bili stoljećima uklje-šteni u poniženje i potisnuti u nemoć.
Bilo je potrebno vrijeme, da propadne austrijsko i tursko carstvo, da se počnu buditi radni ljudi u našoj zemlji i boriti se za svoja osnovna privredna, narodna i socijalna prava. Još je bilo potrebno nešto veliko.novo, jedinstveno: želja i ugled Komunističke partije Jugoslavije koja je jedina upozoravala na prijeteću opasnost fašizma i koja se je svestrano pripremala za odbranu države. Zato je „Titu u vrijeme najteže političke zbrke, kada nas je gazila neprijateljska vojna sila, uspjelo očuvati mir genijalnog državnika te tako našu najsudbonosniju političku i vojnu katastrofu 1941. godine pretvoriti u jednu od najvećih pobjeda svih jugoslavenskih naroda", kako je o predsjedniku Titu prije 30 godina napisao Miroslav Krleža, jedan od njegovih starih drugova i suboraca.
Povodom ovogodišnjeg 29. novembra nam zato zahvalna misao u prvom redu hiti drugu Titu, osnivaču nove Jugoslavije. U srcima nas toplo griju njegove nezaboravne riječi „Komunistička partija Jugoslavije je narodu od početka otvorila pogled u budućnost, kada će biti položeni osnovi nove zajednice ravnopravnih naroda, u kojoj će narod biti gospodar vlastite budućnosti. Uspjeh je postigla zato, jer si je od prvog dana ustanka za rješenje jednog od najsudbonosnijih i najhitnijih pitanja, odredila zadatak, postići jedinstvo medju jugoslavenskim narodima, ujedno i jedinstvo svakog naroda posebno. Narodno — oslobodilačka borba je nosila sa sobom slobodu, ravnopravnost i bratstvo svih naroda i narodnosti Jugoslavije, to je ujedno i najveća tekovina naše revolucije".
Krajem novembra 1943. godine na Drugom zasjedanju AVNOJ—a bili su postavljeni pravni osnovi federativne državne zajednice, a sa time i čvrsta osnova njene suverenosti i cjelovitosti. Tu su dobila za-
konsku osnovu stogodišnja htjenja naših naroda, da bi živjeli u zajedničkoj državi ravnopravnih ljudi. Tu se je ostvarila organska veza iz-medju istinskih koristi radničke klase u svakom narodu i u Jugoslaviji kao cjelini, te medju nacionalnim koristima pojedinih naroda. Tu je bio okrunjen najvišim priznanjima desetogodišnji, dugi, strpljivi, planirani, raznovrsni rad Komunističke partije Jugoslavije za budućnost naših naroda.
Nije ga bilo, a ni sada nema pametnog čovjeka, koji ne bi znao i u srcu osjećao, kako je sva ta naša prošla, sadašnja i buduća povjest do zadnje niti istkana radom i životnim idealima druga Tita. Ništa nije dakle za nas Jugoslavene prirodnije od silnoga ponosnog saznanja, da je Titova socijalistička Jugoslavija, koja je u zadnjim desetljećima dostigla ogroman napredak, stvarno naša domovina, za kojom su težili prije nas radovi stoljećima.
Sve oko nas potvrdjuje iz dana u dan takvu konstataciju. Socijalizam je dao novu sliku našem životu. Milioni radnih ljudi svih naroda i narodnosti Jugoslavije klešu lice te nove srećne slike, koja je okrenuta gorećim plamenom u vjeru u ljepšu još bogatiju budućnost. Prepuni najplemenitijih osjećanja i srdačne zahvalnosti za sve što nam je dao svojim bogatim, junačkim i pametnim djelovanjem, ovih se dana obraćamo sa toplim pozdravima k našem Titu i sa novim pobjedama i sveopćim napretkom čestitamo mu Dan republike: da bi bio još mnogo godina zdrav i sretan medju nama, naš prvi i najdraži drug!
TONE GOŠNIK
Za smeli in dobro voljo
RIŠE: I. MARKOVIČ
Za smijeb i dobru volju
CRTA: I. MARKOVIČ

+- CC	_______ / - e . ,	r\\
-fSzl _ &L.\	——- -CS'HooctU
\<Sx	}*=
r*_________
J	X
~ 4 OvttLOU X <■ *7f	“ivVZ-s-LsVut SS Q
T
-Verjetno vam je zdaj jasno, da niste upravičeni do izplačila stimulacije !
-Nadam se, da vam je sad jasno, da nemate pravo do isplate stimulacije I
Delovna
usmerjenost
sindikata
gradbincev
Obljuba dela dolg, s to objavo pa uresničujemo obljubo, ki smo jo dali v eni izmed preteklih številk, ko smo se obvezali, da bomo našim bralcem, članom sindikata gradbenih delavcev Slovenije, prikazali, kako je svoje naloge v prihodnjem mandatnem obdobju izoblikoval Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Smatramo, da bo to obvestilo za vse nas dobro, saj nas bo vnaprej pripravljen konkretni program spodbujal k dejavnosti, predvsem pa bo opozarjal osnovne organizacije sindikata kdaj, kje in v zvezi s katerim vprašanjem ali nalogo, se morajo lotiti dela. Ob tem smo prepričani, da ta program in njegova usmerjenost nakazujejo tudi metode dela, kako se lotiti stvari, da jo uspešno pripeljemo do cilja. Naj nam bo dovoljeno začeti z majhnim uvodom.
VLOGA SINDIKATA
Delavski razred in delovni ljudje uresničujejo svoje zgodovinske in ne-
posredne interese tudi v zvezi sindikatov kot svoji najširši razredni politični organizaciji. Sindikat je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri organiziranju delavskega razreda za obvladovanje celotne družbene reprodukcije in za usposabljanje delavcev za samoupravne funkcije. Dosežena stopnja realizacije družbenoekonomskih odnosov utemeljenih na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, položaj in vloga delavcev pri odločanju o celovitih vprašanjih osebnega in družbenega razvoja nalagajo še bolj poglobljeno aktivnost sindikata na razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, kot oblika organiziranosti in delovanja zveze sindikatov obenem pa tudi samostojna oblika sindikalnega organiziranja delavcev dejavnosti, sprejema usmeritve delovanja zveze sindikatov kot osnovno izhodišče dograjevanja in usklajevanja specifičnih interesov delavcev v gradbeništvu. Delovanje na področju uresničevanja in usklajevanja specifičnih interesov mora izhajati iz opredeljene ustavne vloge in položaja delavcev, sprejetih sklepov kongresov zveze komunistov, izhodišč organiziranosti in sklepov zveze sindikatov in neposrednih interesov delavcev v gradbeništvu. Na podlagi doseženih rezultatov uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov moramo še nadalje krepiti družbeno vlogo sindikata. Neposredna aktivnost našega delovanja
(Nadalj. na nasl. str.)
(Nadalj. s prejš. str.)
se bo odražala z delovanjem in usklajevanjem aktivnosti na vseh nivojih organiziranosti združenega dela.
Za uresničevanje opredeljene vloge sindikata delavcev gradbeništva sprejemamo naslednje naloge, s katerimi bomo razvijali in usmerjevali razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in zagotavljali pogoje za doseganje skladnejšega razvoja, materialne podlage dela, standarda ter socialne in materialne varnosti delavcev gradbeništva.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRA NOST JE TEMELJ
Prizadevali si bomo, da z neposredno aktivnostjo sproti ocenjujemo in dograjujemo organiziranost TOZD kot podlago uveljavljanja neodtujljive pravice in obveznosti delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter podlaga za združevanje dela in sredstev in integracijskih gibanj v združenem delu. V ta namen bomo zlasti v osnovnih organizacijah dajali ustrezne pobude. Zavzemali se bomo, da se v vseh fazah poslovnega procesa, ki predstavljajo zaokrožene celote, organizirajo temeljne organizacije. Z aktivnostjo bomo prispevali k dograjevanju dosedanje organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela v panogi, ki je podlaga za uspešno gospodarjenje.
Prizadevali si bomo za integracijska gibanja, ki morajo temeljiti na motivih povezovanja dela in sredstev, nadaljni delitvi dela, dvigovanje individualne in družbene produktivnosti dela in povečanje dohodka. Zavračali bomo vsako integracijo, če bi opredeljenih ciljev združevanja in ekonomskih učinkov.
SAMOUPRAVNI AKTI, SVOBODNA MENJAVA DELA IN ŠE KAJ
Dograjevanje samoupravnih aktov v TOZD je kontinuirana naloga v vseh oblikah organiziranosti združenega dela. V ta namen bomo odklanjali formalizem, nepopolnost in nerazumljivost samoupravnih aktov in bomo sproti preverjali posamezne rešitve, ki zadevajo pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev.
Odločno bomo odklanjali rešitve, ki ne temeljijo na sprejetih samoupravnih aktih in zahtevali odgovornost strokovnih služb in poslovodnih struktur za dosledno izvajanje sprejetih samoupravnih odločitev.
S tem, ko bomo dosledno angažirali delavce pri uresničevanju njihove z ustavo opredeljene vloge in položaja, bomo sindikati zagotavljali, da bodo medsebojni odnosi med delavci temeljnih organizacij in delavci delovnih skupnosti temeljili na načelih svobodne menjave dela. Pri tem bomo sindikati izhajali iz stališča, da samostojnost temeljnih organizacij ni v tem, da imajo lasten administrativni aparat, temveč v tem, da imajo dohodek. Delovne skupnosti skupnih služb bomo uveljavljali kot sestavni del celotnega procesa dela, skrbeli bomo za uresničitev njihovega enakopravnega družbeno ekonomskega položaja, za uveljavitev ustreznih spodbud za delo, za opravljanje njihovih funkcij in za temu primerno organiziranost. Prav tako bomo nasprotovali poskusom posameznih temeljnih organizacij, da bi skupne službe oblikovali le kot servis in jih odrinili od odločanja in odgovornosti, ki to odločanje spremlja.
Uveljavljanje samoupravne delavske kontrole, kot sestavine celovitega odločanja delavcev bomo spodbujali s politično in strokovno pomočjo nepo-
sredno v OOS. Prizadevali si bomo, da delavci neposredno in preko organa samoupravne delavske kontrole z vzpostavljenem samoupravnih odnosov medsebojne povezanosti, soodvisnosti in solidarnosti uresničujejo svoj odločilni vpliv, interese in potrebe ter odgovornosti v vseh oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev. Zlasti bomo preverjali uresničevanja sprejetih samoupravnih odločitev, razvijali samoupravljanje delavcev kot sredstvo odgovornosti, onemogočanje samovolje, parcialnih rešitev in kršenja družbenih norm. Delovanje samoupravne delavske kontrole ni občasna akcija, temveč sprotna in vsakdanja naloga v okviru poslovnega in samoupravnega delovanja v TOZD.
POMEN SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA
Dosedanji razvoj sistema socialističnega družbenega planiranja v gradbeništvu in IGM je kljub pozitivnim premikom kazal določene slabosti. Te so se kazale predvsem v neusklajenosti planov, zaostajanju na področju oblikovanja pogojev uveljavljanja dohodkovnih odnosov, neupoštevanju načela sočasnega in celovitega planiranja in v postopkih demokratičnega sprejemanja planskih dokumentov. Tako stanje povzroča zaprtost razvoja delovnih organizacij, neustrezno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, neustrezna tržna gibanja in stalne pritiske na povečanje cen.
Zavzemali se bomo, da se v sleherni TOZD pripravijo planski dokumenti, ne le kot stroškovni pregled proizvodnih kategorij, temveč kot podlaga celovitega uresničevanja odnosov v združenem delu.
Zaostajanje izdelave in sprejema planov bomo opredeljevali kot kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in dajali ustrezne pobude ter predlagali odgovornost posameznih subjektov.
Prizadevali se bomo, da se po demokratičnih postopkih delavci izrečejo o planskih dokumentih, ki morajo biti razumljivi, celoviti in sočasni.
S svojo družbenopolitično aktivnostjo bomo zagotavljali pogoje, da bodo delavci z osebnim izjavljanjem sočasno
odločali o razporejanju celovitega dohodka za vse potrebe in namene.
Zavzemali se bomo za vidnejšo vlogo DO in sestavljenih organizacij združenega dela v katerih bodo delavci usklajevali kapacitete, razvijali tehnološke dosežke, snovali skupno prodajo in delitev dela ter programov. Te organizacijske oblike naj bi se razvijale na vseh področjih gradbeništva.
VEČ SKRBI DOHODKOVNIM ODNOSOM
Z uveljavljanjem procesa samoupravnega planiranja se bomo prizadevali za nadaljnjo razvijanje dohodkovnih odnosov. Zavzemali se bomo za načrtno prestruktuiranje kapacitet in investicijska vlaganja ter krepitev materialne podlage v gradbeništvu. Za te naloge morajo biti v TOZD opredeljeni načini in pota, po katerih bomo postavljene cilje uresničili.
Zagotavljali bomo pogoje boljšega izkoriščanja kapacitet, delovnega časa, boljše organizacije dela in sodobne tehnologije, kot podlage rasti osebne in družbene produktivnosti dela.
S sprotnimi ocenami doseženih rezultatov gospodarjenja bomo preverjali razvojne cilje in jih dopolnjevali.
Morebitne motnje v procesu gospodarjenja in poslovanja z izgubo bomo celovito analizirali in se zavzemali za odpravo vzrokov izgub in ne le za njihovo finačno kritje. Prizadevali se bomo za pripravo celovitih in realnih sanacijskih programov ob sodelovanju delavcev.
Dohodek, ki se realizira v TOZD skladno s tržnimi pogoji in po samoupravnih sporazumih je merilo gospodarjenja in vir reprodukcijske sposobnosti. V ta namen imajo pokazatelji gospodarjenja poleg informativnega pomena tudi pomen za celovite poslovne odločitve delavcev. V procesu razporejanja dohodka se bomo prizadevali za uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev, da razporejajo dohodek skladno s svojimi in družbenimi potrebami v okviru realnih možnosti. V ta namen se bomo zavzemali za natančna merila delitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov.
VSE SILE ZA VEČJO PRODUKTIVNOST
Na podlagi dosedanjih spoznanj, opredelitev ekonomske politike in družbenega plana bomo razvojnemu konceptu gradbeništva posvetili več pozornosti. Z uveljavljanjem sistema samoupravnega planiranja, dohodkovne in poslovne povezanosti se bomo prizadevali, da delavci v TOZD neposredno odločajo o razvojnih usmeritvah. Zlasti se bomo prizadevali za razvoj zmogljivosti v IGM, ki nadomeščajo uvoz in za povečanje produktivnosti dela in kapacitet za izvajanje investicijskih del v tujini.
Na porast produktivnosti dela v preteklem obdobju so premalo vplivali kvalitetni dejavniki razvoja (izkoriščanje zmogljivosti in delovnega časa, uvajanja sodobne tehnologije, inovacij, delitev dela, združevanja dela in sredstev) zato boj za večjo storilnost ostaja trajna naloga. Krepitev materialne osnove organizacij združenega dela je neločljivo povezano s prizadevanji za višjo delovno storilnost, delovno disciplino, ekonomično izkoriščanje družbenih sredstev, aktiviranje notranjih razerv in odpravljanje neracionalnega poslovanja.
Prizadevali se bomo, da skrb za večjo storilnost dela in vpliv kvalitetnih dejavnikov razvoja postane vsakdanja sestavina združenega dela in ustvarjalno prizadevanje delavcev za višji družbeni proizvod in višji osebni in družbeni standard delavcev.
DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE DELAVCEV
Na tem področju se bomo prizadevali za dopolnjevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojih delavcev v gradbeništvu, terjali opredelitev teh ppgojev v samoupravnih splošnih aktih in zagotavljali pogoje preventivnega zdravstvenega varstva, kulturnih pogojev, ustezne pogoje stanovanjskih razmer. Najmanj enkrat letno bomo ocenili te razmere in v progojih bistvenega odstopanja sprožili postopek pri ustreznih inšpekcijskih organih.
(Nadalj. na nasl. str.)
(Nadalj. s prejš. str.)
Zavzemali se bomo za dogovorjeno opredelitev delovnega časa delavcev v gradbeništvu kot pogoj preventivnega zdravstva.
Pri investicijskih naložbah in planskih dokumentih se bomo zavzemali za opredelitev preventivnega zdravstva, pogojev in načinov odpravljanja težkih in zdravju škodljivih delovnih mest. Prizadevali se bomo za ustrezno in v skladu z varnostnimi delovnimi predpisi varno in z varnostnimi ukrepi opredeljeno delovno mesto.
Zavzemali se bomo za zmanjševanje nadurnega dela, za modernizacijo proizvodnih kapacitet, zagotavljali pogoje hitrejše stopnje rasti proizvodnje in produktivnosti dela, ter osebnega in družbenega standarda delavcev.
Prizadevali se bomo za zagotovitev toplega obroka vsem delavcem ne glede na terensko delo, izmensko delo ali delovno področje. Ta naloga je pomembna zlasti v operativi, kjer še marsikje zagotavljamo topli obrok z vrednostnimi boni.
S tem smo vam prikazali najbolj aktualne naloge vseh nas, predvsem pa osnovnih organizacij sindikata, ki bodo v svojih programih še bolj konkretizirale in upoštevale tudi tiste naloge, ki so že naši stari znanci, kot so: izobraževanje in usposabljanje delavcev za delo, doseganje boljših delovnih rezultatov, proizvodna in športna tekmovanja in nenazadnje bomo utrjevali obstoječe in ustvarjali nove organizacijskopolitične pogoje za čimširše vključevanje delavcev v politično sindikalno delo ter s tem uresničevali oblast delavskega razreda.
Ive Šubic: Komora
Največ smrti zaradi obolenj srca in ožilja
V letu 1975 je od skupnega števila umrlih v SFRJ zaradi nalezljivih bolezni umrlo 2,75 odst., zaradi akutnih bolezni dihal 4,70 odst., zaradi bolezni srca in ožilja pa kar 38,12 odst. vseh umrlih. Zaradi novotvorb je umrlo od skupnega števila preminulih 13,43 odst., zaradi neugotovljenih stanj in raznih bolezni 17,00 odst., zaradi poškodb 6,94 odst. in zaradi drugih bolezni 17,06 odst.
Najveća smrtnost zbog bolesti srca i krvnih žila:
1975. godine od ukupnog broja umrlih u SFRJ zbog zaraznih bolesti umrlo je 2,75 posto, zbog akutnih bolesti dišnih puteva 4,70 posto, a zbog bolesti srca i krvnih žila čak 38,12 posto od svih umrlih. Od tumora je umrlo od ukupnog broja preminulih 13,43 posto, zbog neutvrdjenih stanja i raznih bolesti 17,00 posto, zbog povreda 6,94 posto i zbog drugih bolesti 17,06 posto.
Radna
usmjerenost
sindikata
gradjevinara
Obećanje čini dug, a sa ovom objavom ispunjavamo obećanje, koje smo dali u jednom od prošlih brojeva, kada smo se obavezali, da ćemo našim čitaocima, članovima sindikata gradje-vinskih radnika Slovenije, prikazati, kakav je oblik dao zadacima u narednom mandatnom roku Republički odbor sindikata gradjevinskih radnika Slovenije. Smatramo, da će ova obavijest biti dobra za sve nas, jer će nas unaprijed pripremljeni konkretni program podsti-cati na djelatnosti, prije svega upozoravati će osnovne organizacije sindikata kada, gdje i u vezi sa koiim pitanjima ili zadatkom se moraju prihvatiti posla. Pri tom smo uvjereni, da ovaj program i njegova uspješnost naznaćavaju takodjer i metode rada, kako se treba prihvatiti stvari, da bi je uspješno doveli do cilja. Neka nam bude dozvoljen mali uvod,
ULOGA SINDIKATA
Radnička klasa i radni ljudi ostvaruju svoje historijske i neposredne interese takodjer i u savezu sindikata, kao u svojoj najširšoj klasno — političkoj organizaciji. Sindikat je jedan izmedju najznačajnijih faktora kod organiziranja radničke klase za ostvarivanje cjelokupne društvene reprodukcije i za osposobljavanje radnika za obavljanje samoupravnih funkcija. Postignuti stepen realizacije društveno—ekonomskih odnosa osnovanih na sredstvima za proizvodnju koja su društveno vlasništvo, položaj i uloga radnika kod odlučivanja o svim pitanjima ličnog i društvenog razvoja, nalažu još veću aktivnost sindikata na razvoju političkog sistema socijalističkog samoupravljanja.
Republički odbor sindikata gradjevinskih radnika Slovenije, kao oblik organiziranja i djelovanja saveza sindikata, istovremeno samostalni oblik sindikalnog organiziranja radničke djelatnosti, prihvaća usmjerena djelovanja saveza sindikata, kao osnovnu polaznu tačku dogradjivanja i uskladjivanja specifičnih interesa radnika u gradjevi-narstvu. Djelovanje na področju ostvarivanja i uskladjivanja specifičnih interesa mora temeljiti na opredjeljenju ustavne uloge i položaja radnika, prihvaćenih zaključaka kongresa Saveza komunista, ishodištima organiziranosti i zaključcima saveza sindikata i neposrednim interesima radnika u gradjevinarstvu. Na osnovu postignutih rezultata ostvarivanja društveno—e konomskih odnosa, moramo i u buduće jačati društvenu ulogu sindikata. Neposredna aktivnost našeg djelovanja odražavati će se djelovanjem i uskladjivanjem aktivnosti na svim nivojima organiziranosti udruženog rada.
Za ostvarivanje opredeljene uloge sindikata radnici gradjevinarstva prihvaćamo zadatke, sa kojima ćemo razvijati i usmjeravati razvoj socijalističkih samoupravnih odnosa i ostvarivati uslove za postizanje skladnijeg razvoja, materijalne osnove rada, standarda, te socijalne i
materijalne sigurnosti radnika gradjevi-nastva.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST JE OSNOVA
Nastojati ćemo, da sa neposrednom aktivnosti usporedno ocenjujemo i do-gradjujemo organiziranost OOUR kao osnovu ostvarivanja neodtudjivog prava i obaveza radnika, da odlučuju o uslovi-ma i rezultatima svoga rada te osnovu za združivanje rada i sredstava i integra-
cijskih kretanja u udruženom radu. U tu svrhu ćemo posebno u osnovnim organizacijama davati odgovarajuće pobude. Zalagati ćemo se, da se u svim fazama radnog procesa, koji čine zaokruženu cjelinu, organiziraju osnovne organizacije. Aktivnošću ćemo doprinositi dogradjivanju dosadašnje organiziranosti osnovnih organizacija udruženog rada u grani, koja je podloga za uspješno privredj ivanje.
(Nastavak na si. str.)
Železokrivec pri delu Armirač na radu
V času od 2. 11. 1978 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD gradbeni sektor NOVO
MESTO
—	s podjetjem „ADRIAMONT" Rijeka za gradnjo yIV. faze stambenog naselja Skurinjska Draga" Rijeka — investicijska vrednost 39,605.720.— din;
TOZD gradbeni sektor KRŠKO
—	s Komunalnim stavbenim podjetjem Krško za gradnjo vodovodnih objektov v Krškem — investicijska vrednost 1,304.923,- din;
TOZD TOGREL
—	z „Gradjevinsko organizacijo udruženog rada ,,RAD" Djako-vo" — za montažno konstrukcijo športne hale v Djakovu — investicijska vrednost 2,400.000,- din.
(Nastavak sa prij. str.)
Zalagati ćemo se za integracijska kretanja, koja moraju temeljiti na motivima povezivanja rada i sredstava, podjeli rada, podizanju individualne i društvene produktivnosti rada i povećanju dohotka. Nećemo prihvaćati nijednu integraciju, ako nema opravdanih ciljeva za udruživanje i ekonomske učinke.
SAMOUPRAVNI AKTI, SLOBODNA RAZMJENA RADA I ŠTA JOŠ
Dogradjivanje samoupravnih akata u OOUR je kontinuiran zadatak u svim oblicima organiziranosti udruženog rada. U tu svrhu otklanjati ćemo formalizam, nepotpunost i nerazumljivost samoupravnih akata i usporedno ćemo provjeravati pojedina rješenja, koja se tiču prava, dužnosti i obaveza radnika.
Odlučno ćemo otklanjati rješenja, koja ne temelje na usvojenim samoupravnim aktima i zahtjevati ćemo odgovornost stručnih službi i poslovnih struktura za dosljedno izvodjenje usvojenih samoupravnih odluka. Sa tim što ćemo dosljedno organizirati radnike kod ostvarivanja njihove sa ustavom opredjeljene uloge i položaja, sindikati će obezbjediti, da će medjusobni odnosi medju radnicima osnovnih organiziacija i radnicima radnih zajednica temeljiti na načelima slobodne razmjene rada. Kod toga će sindikati polaziti od stanovišta, da samostalnost osnovnih organizacija nije u tome, da imaju vlastiti administrativni aparat, već da imaju dohodak. Radne zajednice zajedničkih službi kao sastavni dio cjelokupnog radnogprocesa, brinut će za ostvarivanje njegovog ravnopravnog društveno—ekonomsskog položaja, za ostvarivanje odgovarajućih pobuda za rad, za obavljanje njegovih funkcija i za primjernu organiziranost. Isto tako ćemo se suprotstavljati pokušajima pojedinih osnovnih organizacija, da obrazuju zajedničke službe samo kao servis i da ih odbace od odlučivanja i odgovornosti, koje prati to odlučivanje.
Ostvarivanje samoupravne radničke kontrole, kao sastavnog djela cjelokupnog odlučivanja radnika podsticati ćemo sa političkom i stručnom pomoći neposredno u OOS. Nastojati ćemo, da radnici neposredno i preko organa samoupravne radničke kontrole sa ostvarivanjem samoupravnih odnosa, medjusobne povezanosti, uzajamne zavisnosti i solidarnosti ostvaruju svoj odlučujući utjecaj, interese i potrebe, te odgovornosti u svim oblicima samoupravnog organiziranja rada i sredstava. Prvenstveno ćemo provjeravati ostvarivanje usvojenih samoupravnih odluka, razvijati ćemo samoupravljanje radnika kao sredstvo odgovornosti, onemogućavati samovolje, parcijalna rješenja i kršenje društvenih normi. Djelovanje samoupravne radničke kontrole nije povremena akcija, već uporedni i svakodnevni zadatak u okviru poslovnog i samoupravnog djelovanja u OOUR.
ZNAČAJ SAMOUPRAVNOG PLANIRANJA
Dosadašnji razvoj sistema socijalističkog društvenog planiranja u gradjevinar-stvu i IGM je usprkos pozitivnim kretanjima pokazao i odredjene slabosti. Ove slabosti su se iskazale prije svega u ne-uskladjenosti planova, zaostajanju na področju formiranja uslova za ostvarivanje dohodovnih odnosa, u nepoštivanju načela istovremenog i cjelovitog planiranja i u postupcima demokratičnoga prihvaćanja planskih dokumenata. Ovakvo stanje prouzrokuje zatvorenost razvoja radnih dokumenata. Ovakvo stanje prouzrokuje zatvorenost razvoja radnih
organizacija, nesvrsishodno iskorišćava-nje proizvodnih mogućnosti, nesvrsi-shodna tržna kretanja i stalne pritiske na povećanje cijena.
Zauzimati ćemo se, da se u svakoj OOUR pripreme planski dokumenti, ne samo kao pregledi troškova proizvodnih kategorija, nego kao osnov cjelovitog ostvarivanja odnosa u udruženom radu.
Zaostajanje izrade i prihvaćanja planova smatrati ćemo kao kršenje samoupravnih prava i dužnosti radnika i davati ćemo odgovarajuće pobude te predlagati odgovornost pojedinih subjekata.
Zalagati ćemo se, da se na demokratski način radnici izjasne o planskim dokumentima, koji moraju biti razumljivi, cjeloviti i istovremeni.
Sa svojom društveno — političkom aktivnosti ostvariti ćemo uslove, da radnici sa ličnim izjašnjavanjem istovremeno odlučuju o rasporedjivanju cjelokupnog dohotka za sve potrebe i namjene.
Zalagati ćemo se za vidniju ulogu radne organizacije i složenih organizacija udruženog rada u kojim će radnici uskladjivati kapacitete, razvijati tehnološka dostignuća, osnivati zajedničku podjelu rada i programa. Ovi organizacijski oblici neka bi se razvijali na svim područjima gradjevinarstva.
VIŠE BRIGE DOHODOVNIM ODNOSIMA
Sa ostvarivanjem procesa samoupravnog planiranja zalagati ćemo se za daljnji razvoj dohodovnih odnosa. Zalagati ćemo se za plansko prestruktuiranje kapaciteta i investicijska ulaganja te jačanje materijalne osnove u gradjevi-narstvu. Za ove zadatke moraju biti u OOUR opredeljeni načini i putevi, po kojima ćemo ostvarivati postavljene ciljeve.
Obezbjediti ćemo bolje uslove iskori-šćavanja kapaciteta, radnog vremena, bolju organizaciju rada i savremenu tehnologiju, kao osnovu rasta lične i društvene produktivnosti rada.
Sa uporednim ocjenama dostignutih rezultata privredjivanja provjeravati ćemo razvojne ciljeve i dopunjavati ih.
Eventualne smetnje u procesu privredjivanja i poslovanja sa gubitcima cjelovito ćemo analizirati i zauzimati se za otklanjanje uzroka gubitaka, a ne za njihovo finacijsko pokrivanje. Zalagati ćemo se za pripremu cjelovitih i realnih sankcijskih programa uz sudjelovanje radnika.
Dohodak, koji se realizira u OOUR u skladu sa tržnim uslovima i samoupravnim sporazumima mjerilo je privredjivanja i izvor reprodukcijske sposobnosti. U tu svrhu imaju pokazatelji privredjivanja pored informativnog značaja ta-kodjer i značaj za cjelokupno poslovno odlučivanje radnika. U procesu razporedi ivanja dohotka zalagati ćemo se za ostvarivanje prava i društvenim potrebama u okviru realnih mogućnosti, a u tu svrhu zalagati ćemo se za detaljna mjerila podjele dohotka, čistog dohotka, i ličnih dohodaka.
SVE SNAGE ZA VEĆU PRODUKTIVNOST
Na osnovu dosadašnjih saznanja, opredeljenja ekonomske politike i društvenog plana posvetiti ćemo više pažnje razvojnom konceptu gradjevinarstva. Sa ostvarivanjem sistema samoupravnog planiranja, dohodovne i poslovne povezanosti zalagati ćemo se, da radnici u OOUR neposredno odlučuju o usmjeravanju razvoja. Pogotovo ćemo se zalagati za razvoj proizvodne osposobljenosti v IGM, koje zamjenjuju uvoz i za povećanje produktivnosti rada i kapaciteta za izvodjenje investicijskih radova u inozemstvu.
Na porast produktivnosti rada u proteklom periodu su premalo utjecali kvalitetni uslovi razvoja (iskorišćenje mogućnosti i radnog vremena, uvodje-nje savremene tehnologije i inovacija, podjela rada, udruživanje rada i sredstava) zato borba za veću produktivnost ostaje trajni zadatak. Jačanje materijal-
ne osnove organizacije udruženog rada je neodvojivo povezana sa zalaganjem za veći radni učinak, za radnu disciplinu, za ekonomičnu iskorištenost društvenih sredstava, za aktiviranje unutrašnjih rezervi i uklanjanje neracionalnog poslovanja.
Zalagat ćemo se, da briga za veću produktivnost rada i utjecaj kvalitetnih uslova razvoja postane svakodnevni sa-
(Nastavak na si. str.)
794 prebivalcev na enega zdravnika
Leta 1976 je prišlo v Jugoslaviji po podatkih Zveznega zavoda za zdravstveno varstvo na enega zdravnika 794 prebivalcev. Po republikah je to stanje še precej različno; tako je prišlo v Bosni in Hercegovini na enega zdravnika v tem letu 1200 prebivalcev, v Črni gori 1119, na Hrvaškem 662, v Makedoniji 899, v Sloveniji 624, v Srbiji pa 765 (od tega na ožjem območju Srbije 669, na Kosovem 2299 in v Vojvodini 699).
794 Stanovnika na jednog liječnika
1976. godine bilo je u Jugoslaviji, prema podacima Saveznog zavoda za zdravstvenu zaštitu, 794 stanovnika na jednog liječnika. Po republikama je to stanje veoma različito. Tako ima u Bosni i Hercegovini ove godine 1200 stanovnika na jednog liječnika, u Črnoj Gori 1119, u Hrvatskoj 662, u Makedoniji 899, u Sloveniji 624, a u Srbiji 755, (od toga na užem području Srbije 669, na Kosovu 2299, a u Vojvodini 699).
Prizor z letošnje gradnje novega trgovskega centra na otoku Rabu (FOTO: Tone Vovko) Prizor sa ovogodišnje gradnje trgovinskog centra na otoku Rabu (FOTO: Tone Vovko)
(Nastavak sa prij. str.)
stavni dio udruženog rada i stvaralačko zalaganje radnika za veću društvenu proizvodnju i veći lični i društveni standard radnika.
RADNE I ŽIVOTNE OKOLNOSTI RADNIKA
/
Na ovom području ćemo se zalagati za dopunjavanje samoupravnoga sporazuma o minimalnim standardima životnih i radnih uslova radnika u gradjevi-narstvu, zahtjevati opredeljenje tih uslova u samoupravnim općim aktima i obezbjediti uslove preventivne zdravstvene zaštite, kulturnih uslova i odgovarajuće uslove stambenih odnosa. Najmanje jednom godišnje ćemo ocjenjivati ove odnose i u uslovima bitnog odstupanja pokretati ćemo postupak kod odgovarajućih inspekcijskih organa.
Zalagati ćemo se za dogovoreno opredeljenje radnog vremena radnika u gradjevinarstvu kao uslov preventivnog zdravstva.
Kod investicijskih ulaganja i planskih dokumenata zalagati ćemo se za opredeljenje preventivnoga zdravstva, uslova in načina otklanjanja težih i po zdravlje štetnih radnih mjesta. Zalagati ćemo se za odgovarajuće i u skladu sa propisima zaštite na radu, sigurno i sa zaštitnim mjerama opredeljeno radno mjesto.
Zalagati ćemo se za smanjenje prekovremenog rada, za modernizaciju proizvodnih kapaciteta, obezbjedjenje uslova bržega stepena rasta proizvodnje i produktivnosti rada, te ličnog i društvenoga standarda radnika. Zalagati ćemo se za obezbjedjenje toplog obroka za sve radnike bez obzira na terenski rad, rad u smjenama ili radno područje. Ovaj zadatak je značajan posebno u operativi, gde je još na mnogo mjesta topli obrok ,,Obezbedjen" sa vrednosnim bonom.
Sa ovim smo vam pokušali prikazati najaktualnije zadatke svih nas, a prije svega osnovnih organizacija sindikata,
Da, 19. 8. 1978 smo „osvojili" Triglav: Pavle in midve. Pavle že sedmič, midve pa seveda prvič.
Pogovor o vzponu na Triglav je potekal na TOZD Ljubljana že lansko leto, celo zelo resno smo se pripravljali za pot na najvišji jugoslovanski vrh. Tudi kandidatov ni manjkalo. Toda, kakor se rado v takšnih primerih zgodi, se je zgodilo tudi nam, da je naš vzpon propadel.
Letos pa je brez kakšne posebne predhodne „reklame v širino" dogovor med Pavletom ter nama bil trden in dokončen. Povzpeli na Triglav naj bi se v soboto, 19. 8. 1978.
Priznam! Kolikor bližje je bil ta dan, toliko večja negotovost se je porajala pri meni, ki je prešla v popolno tremo. Lahko rečem, da s petka na soboto skoraj nisem zatisnila očesa.
V petek zvečer sem mrzlično pripravljala prtljago, in jo zlagala v nahrbtnik — seveda po navodilih že izkušenih planincev. Pavle in Jadranka sta mi še zadnji dan „zabičala" kaj moram vzeti s seboj. In
koje će u svojim programima još bolje konkretizirati i uvažavati one zadatke, koji su već naši stari znanci, a to su: obrazovanje i osposobljavanje radnika za rad, postizanje boljih rezultata rada, proizvodna i sportska takmičenja i na kraju utvrdjivati ćemo postojeće i novo ostvarene organizacijsko—političke uslove za čim šire uključivanje radnika u politički sindikalni rad te time ostvariti vlast radničke klase.
TITOVE besede veljajo za vse!
Negativne pojave v sedanjem trenutku našega razvoja bomo dosti laže odpravljali, če bomo preprečili neodgovorno ravnanje, če bomo čedalje strožji, kar zadeva delovno disciplino in dosledno uresničevanje dogovorjenih stališč ter sprejetih obveznosti
Predsednik republike in predsednik ZKJ tovariš Josip Broz Tito je v začetku septembra sprejel vodilni aktiv SR Slovenije in spregovoril o številnih vprašanjih naše zunaje politike, kot o razveseljivih uspehih v našem gospodarstvu. Tudi ob tej priložnosti je med drugim poudaril, da nas doseženi rezultati spodbujajo, vendar pa se moramo vsi bolje zavzemati za odpravljanje te-
sicer se je med prtljago nabralo: volnene dokolenke, rokavice, šal, kapa, vetrovka, zložljiv dežnik, kompletno rezervno perilo, žepna svetilka in seveda hrana. Lahko rečem, da ko sem imela vse našteto skupaj, sem se prav resno ukvarjala z mislijo ali bom uspela tudi vse strpati v nahrbtnik — kje neki, da bi pa lahko realizirala še njuno navodilo, da naj ne jemljem preveč s seboj, ker v gorah je treba nositi sam prtljago in tudi ni nevarnosti, da bi ti od prtljage kaj zmanjkalo, saj ima vsak že svoje preveč. No nekako mi je uspelo spraviti vse pripravljeno v nahrbtnik in le tega celo zapreti. Ko pa sem si nahrbtnik za poizkus nadela na hrbet, sem bila prepričana, da sem vzela veliko preveč s seboj in, da bi mi delalo probleme za nošenje tolikšne prtljage po ljubljanskih ulicah, kje neki šele pri hoji navkreber — in to 6 do 7 urni. Polna skrbi, in lahko rečem psihično na
.parterju" sem legla v posteljo in do druge ure zjutraj upala, da mi bo uspelo zaspati. Vendar ko mi je to res skoraj uspelo, je bilo treba
žav in slabih pojavov. Kot vedno doslej, so misli predsednika Tita tudi tokrat napotilo za naše delo in prav bo, da se nekaterih spomnimo. Z našimi deli jih prelijmo v življenje, saj je samo tako mogoč napredek in z njim naš jutrišnji še bogatejši vsakdan.
Tovariš Tito je vodilnim delavcem Slovenije najprej govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih in naših odnosih z nekaterimi državami, ki so se v zadnjem času precej živahno razvijali. Ponovil je, da je njegov lanski obisk v Sovjetski zvezi, DLR Koreji in LR Kitajski dal izredno dobre rezultate, zavrnil pa je čudna protislovja in izmišljotine v sovjetskem tisku, do katerih je prišlo med nedavnim obiskom kitajskega predsednika Hua Kuo-fenga. Naši odnosi s Kitajsko se lahko uspešno razvijajo navzlic razlikam, saj na takih temeljih uspešno sodelujemo tudi s številnimi drugimi državami.
Pretežni del svojih izvajanj je predsednik Tito posvetil nekaterim vprašanjem našega gospodarskega razvoja. Ocenil ga je — v celoti vzeto — da ni slab. Dosegli smo pomembne uspehe, toda hkrati smo prišli do neke meje, onkraj katere bi bilo nevarno, če bi dovoljevali nekatera ravnanja in slabosti. Zlasti hitro napredujemo v industrijski proizvodnji in kmetijstvu, pomembne uspehe smo dosegli tudi na drugih gospodarskih področjih. Pri tem življenska raven naših ljudi nenehno raste, kar se kaže v povečanju osebne porabe in izboljševanju kakovosti, pa tudi v izboljševanju stanovanjskih razmer.
vstati, saj odhod iz Ljubljane je bil ob tretji uri.
S četrturno zamudo smo s Pavletovo „katro" krenili proti Mojstrani in ob 5. uri že koračili izpred Aljaževega doma po dolini Vrat. Spremljala nas je takšna megla, da smo sprva ugotavljali, da dežuje. Skupine planincev, ena je imela celo harmonikarja s seboj, so že hitele mimo in tudi mi ,,se nismo dali". Megla nam je preprečila, da bi lahko občudovali lepoto te doline, ki jo po vsej širini zapira zid tisočmeterskih prepadov, ki je izredno slikovit. Vanj so zarezane globoke grape z ostanik snežišč, med njimi pa se vzpenjajo navpični stebri. Vse črte stremijo kvišku, proti skupnemu cilju. Planota nad robom sten pa nosi še vršnjo zgradbo Triglava, ki daje celotni podobi vtis izredne arhitektonske popolnosti.
Celotna zgradba sloni na podstavku, polnem zelenja in mehkobe, zgornja pobočja pa se bleščijo v večnem snegu.
Na razpotju, ki je pred spomenikom padlim partizanom — gornikom, smo potrdili svojo odločitev, da se povzpnemo na Triglav po poti čez Prag. Sprva smo hodili po ravnem, ob šumečem potoku, nato smo zapustili gozd in se med števil-
BILI SMO NA TRIGLAVU l
, PIŠETA: N.KRENCIČ IN J.TIVADAR	,
V nadaljevanju je tovariš Tito opozoril na nekatere resne slabosti, ki ne le da zavirajo še hitrejšo gospodarsko rast naše države, temveč bodo lahko resno ogrozile naše dosežke, če si ne bomo z vsemi močmi prizadevali, da bi te pomanjkljivosti odpravili. „O teh slabostih sem govoril že večkrat, še posebej natančno in odkrito pa na 11. kongresu ZKJ", je dejal.
Povečati
proizvodnost dela!
„Pogosto sem poudarjal, da je treba povečati proizvodnost dela, ki je pri nas v primerjavi z zahodnimi državami še vedno na nizki ravni in trenutno znaša 3 odstotke. To sicer ni malo, vendar bi morala biti ta številka večja. Ker je proizvodnja pri nas veliko dražja, moramo subvencionirati izvoz in uvajati določene restrikcije, da ne bi zunaj kupovali vsega mogočega" — so besede predsednika Tita. Realni osebni dohodki naših delovnih ljudi se nenehno zvišujejo, je nadaljeval, opozoril pa spet hkrati, daje največja težava v tem, da osebni dohodki rastejo tam, kjer nastajajo izgube. Tudi na veliko nevarnost, ki jo prinaša neupravičeno zvišanje cen, je opozoril. Z ostro kritiko je nato ošvrknil slabe pojave glede obrtnih storitev in pretiranega zaslužkarstva v „malem gospodarstvu", ki ne temelji na delu.
„Problem pravilne delitve dohodka je slej ko prej eno ključnih vprašanj našega razvoja in naših celotnih odnosov. Temu vprašanju bomo morali v prihodnje posvetiti še več pozornosti", je podčrtal tovariš Tito.
nimi bukvami vedno bolj bližali zelenicam pod steno. Na veliki skali na desni smo opazili ploščo z reliefno plastiko — podobo plezalca, ki je omahnil v steni. To je spomenik žrtvam Severne stene Triglava. Molče smo stopali dalje, kajti neznana sila nas je vedno bolj pritiskala k tlom. Vse se nam je zdelo pridušeno, potok je imel zamolkel glas, mi pa se kar nismo mogli otresti neznane naoetosti. Smo se zavedali vzroka? Pogledali smo kvišku! Smo že kdaj videli kaj bolj velikanskega in težkega? Ali smo se že kdaj čutili tako neznatne kot tu, v vznožju Triglavske stene? Da bi r.e osvobodili pritiska, smo zavili na levo preko potoka in splezali preko pragov in dolgih polic v kori-tasto dolino, ki nas je mimo levega obrobja stene vodila proti zgornjim planotam.
Najzanimivejše mesto poti čez Prag (če pa bi zanj vedela predno smo se odpravljali za vzpon na Triglav, bi gotovo ostala le pri namenu zavzeti naš največji vrh) je 10 do 15 metrov visoka, popolnoma gladka plošča, vsa naježena s klini. Pravijo, da je eden zadnjih medvedov, ki so se pred mnogimi leti še klatili po teh gorah, na beau pred trentarskimi lovci omahnil prek te skale in se ubil.
TITOVE
■ ■ WB
rijeci
važe za sve!
Negativne pojave u sadašnjem trenutku našeg razvoja mnogo lakše ćemo otkloniti, ako budemo spriječili neodgovorna ponašanja i ako budemo strožiji što se tiče radne discipline i dosljednog ostvarivanja dogovorenih stavova te prihvaćenih obaveza.
Predsjednik republike i Predsjednik SKJ drug Josip Brzo Tito je u početku septembra primio rukovodeći aktiv SR. Slovenije i razgovarao je o brojnim pitanjima naše vanjske politike, kao i o povoljnim uspjesima u našoj privredi. Tom prilikom je takodjer izmedju ostalog naglasio, da nas postignuti rezultati podstiču, ali da se moramo svi više zanimati za odklanjanje teškoća i slabosti. Kao uvjek do sada, misli Predsjednika Tita su i ovog puta bile putokaz za naš rad i bilo bi dobro, da se na neke podsjetimo. Sa našim radom prenesimo ih u život, jer je samo na taj način moguć napredak i sa njim naša bogatija današnjica i sutrašnjica.
Drug Tito je rukovodiocima Slovenije govorio najprije o nekim vanjsko — političkim pitanjima i o
našim odnosima sa nekim državama koji su se u zadnje vrijeme dosta živo razvijali. Ponovio je, da je njegov prošlogodišnji posjet u Sovjetski savez, DNR, Koreju i NR Kinu dao izvanredno dobre rezultate, a odbacio je čudne proturječnosti i izmišljotine u sovjetskoj štampi do kojih je došlo prilikom nedavnog posjeta kineskog Predsjednika Huo Kuo Fenga. Naši odnosi sa Kinom se mogu uspješno razvijati usprkos razlikama, jer na takvim osnovama uspješno suradju-jemo i sa brojnim drugim državama.
Pretežni dio svoga izlaganja predsjednik Tito je posvetio nekim pitanjima našeg privrednog razvoja. Ocjenio ga je u cjelini uzevši — da nije slab. Postigli smo značajne uspjehe, ali smo istovremeno došli do neke granice preko koje bi bilo opasno, ako bi dozvolili neka ponašanja i slabosti. Posebno brzo napredujemo u industrijskoj proizvodnji i poljoprivredi, ali smo takodjer značajne uspjehe postigli i na drugim privrednim područjima. Pri tom životni standard naših ljudi neprestalno raste, što se iskazuje u povećanju lične potrošnje i poboljšanju kvalitete, kao i u poboljšanju stambenih uslova.
U nastavku izlaganja drug Tito je upozorio na neke ozbiljne slabosti, koje ne samo da sprečavaju brži privredni rast naše države, već da mogu ozbiljno ugroziti naša dostignuća, ako se ne budemo svim silama zalagali, da te slabosti odklonimo. „0 tim slabostima sam govorio već više puta, a posebno precizno i otvoreno na XI. Kongresu SKJ", rekao je predsjednik Tito.
POVEĆATI PROIZVODNOST RADA!
„Često sam naglašavao, da treba povečati proizvodnost rada, koja je kod nas u primjeru sa zapadnim državama još uvjek na niskom stupnju i trenutno iznosi 3 posto. To zapravo nije malo, ali bi ta brojka morala biti veća. Pošto je proizvodnja kod nas mnogo skuplja, moramo subvencionirati izvoz i uvoditi odredjene restrikcije, da vani ne kupujemo sve moguće". — bile su to riječi predsjednika Tita. Realni lični dohodci naših radnih ljudi se neprestano povećavaju, nastavio je drug Tito i istovremeno je
upozorio, da je najveća teškoća u tome što lični dohodci rastu tamo gdje nastaju gubitci. Takodjer je upozorio na veliku opasnost koju donosi neopravdano povećanje cijena. Oštru kritiku je usmjerio na slabe pojave u pogledu obrtničkih usluga i pretjeranih zarada u „maloj privredi", koje se ne zasnivaju na radu.
„Problem pravilne raspodjele dohotka je prije ili kasnije jedno od ključnih pitanja našeg razvoja i naših cjelokupnih odnosa. Tom pitanju ćemo u buduće posvetiti još više pažnje", podvukao je drug Tito.
NA TRIGLAVU SMO BILI
PIŠU: N.KRENCIC I J.TIVADAR
Da, 19. 8. 1978 „zauzeli" smo Triglav, Pavle i nas dvije. Pavle je bio već sedmi put, a nas dvije prvi put.
Razgovor o usponu na Triglav vodili smo još prošle godine u OOUR Ljubljana. Počeli smo već i sa ozbiljnim pripremama za uspon na najvišji vrh Jugoslavije. Kandidata bilo je mnogo. Ali na žalost do uspona nije došlo prošle godine.
Ove godine nismo kao prošle vodili opširne razgovore o tome, nego smo se dogovarali samo Pavle i nas dvije. Urodio je plodom i u subutu 19. 8. 1978 popeli smo se na Triglav.
Moram priznati, da što se više približavao taj dan osjećala sam sve veću nesigurnost pa čak i tremu. Mogu reči i to da noću od petka na subotu nisam spavala.
U petak navečer grozničavo sam pripremala prtljagu i slagala je u ranac, točno se držeči uputa već prokušanih planinara. Pavle i Jadranka su mi još zadnji dan točno i
oštro naložili što sve moram uzeti sa sobom. Tu su se našle: vunene dokoljenke, rukavice, šal, kapa, vindjaka, sklopljiv kišobran, kompletno rezervno rublje, baterija i jasno, hrana. Kada sam si sve to pripremila nisam sama sebi vjerovala, da ću sve to moći staviti u ranac i zaista nije bili potrebno strahovanje da ću ponjeti još što preko njihovih uputa. Znala sam i to da u planinama moraš sve sam nositi, a i kradje se ne moraš bojati, jer svi imaju već svojega previše, pa ne uzimaju tudje stvari. Uspjelo mi je sve staviti u ranac, pa ga čak i zatvoriti. Kada sam pokusa radi stavila ranac na ledja bila sam sigurna, da sam uzela previše stvari, jer će nošenje tolike prtljage praviti poteškoće već u Ljubljani a kamoli tek kod uspona, koji traja 6 do 7 sati. Puna briga i psihiški čisto na podu otišla sam u krevet, do 2 sata nadala sam se da ću moći zaspati. No, kada mi je to konačno i uspjelo morala sam ustati, jer je odlazak iz Ljubljane bio točno u tri sata.
Zakasnila sam četvrt sata i krenuli smo s Pavletovom ,šatrom" prema Mojstrani i u pet sati već smo bili ispred Aljaževog doma, u dolini Vrata. Dočekala nas je gusta magla, tako, da smo i pomislili, da pada kiša. Skupine planinara već su polazile, jedna od njih u pratnji harmonikaša, a i mi za njima jer „nismo se dali". Gusta magla nije nam dopuštala da si ogledamo ljepote te doline, koju zatvara po svoj širini zid hiljadume-tarskih ponora. U njega su urezane jaruge sa ostacima snijega, medju njima se uspinju okomiti stupovi. Visoravan nad samim rubom stijene pa već nosi gornji dio Triglava, što daje cijeloj slici utisak izvranre-dne arhitektonske potpunosti.
Gornji dio Triglava naslanja se na postolje, koje je sve u zelenju i odiše mekoćom, a gornji dio, njegovi obronci blistaju se u vječnom ledu.
Na križanju, kod spomenika palim partizanima — planiinarima, još jednom smo potvrdili svoju odluku, da se uspnemo na Triglav preko Praga. Prvo smo hodali ravnicom uz žuboreči potok, potom bukovom šumom prema oazama zelenja u stijenama. Na velikoj
stijeni sa desne strane ugledali smo ploču sa reliefom penjača, koji je pao sa stijene. To je spomenik svim žrtvama Sjeverne stijene Triglava. U tišini krenuli smo dalje, neka sila nas je pritiskivala zemlji. Sve se nam je činilo nekako prigušeno, pa čak i glas potoka. Nismo se mogli otarasiti neke unutrašnje napetosti. Da li smo tada znali uzrok tome? Ne. Kada smo pogledali gore, zapitali smo se, da li smo već ikada vidjeli nešto tako veliko i teško. Da li smo se ikad osjećali tako malim i nevažnim, kao tada, u podnožju stijene Triglava? Da bi se oslobodili tog pritiska krenuli smo u lijevo, preko potoka i penjali se preko pragova i previsa u usku dolinu, koja nas je mimo lijevog obruba stijene odvela prema gornjim visoravnima.
Najzanimljivije mjesto na putu preko Praga (ako bi za njega znala pred usponom na Triglav, mislim, da bi ostalo sve samo na razgovorima o usponu na Triglav) je stijena, potpuno glatka i visoka oko 15 metara, sva puna klinova, da je izgledala kao jež. Kažu, da je jedan od posljednjih medvjeda, koji su tu živjeli progonjen lovcima iz Trente pao preko te stijene i ubio se.
življenskih
in delovnih
pogojih
delavcev
S SINDIKALNEGA POSVETA PRI __________SGP PIONIR________________
Že v uvodu bi rad opozoril na to, da se moramo zavzeti, da bi današnji posvet dobil kar seda praktičen značaj, saj je o gradivu o katerem bomo razpravljali bilo sprejetih že veliko teoretičnih stališč, razmere pa se izboljšujejo vse preveč počasi. Poleg tega moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da sta od življenjskih in delovnih pogojev v največji meri odvisna fizično in psihično počutje delavca ter v zvezi s tem njegov odnos do dela in delovna storilnost.
Oglejmo si najprej, kakšna so stališča sindikatov do teh vprašanj, ki so bila sprejeta že dozdaj ali pa bodo sprejeta na obeh sindikalnih kongresih, ki sta pred nama.
Že pred leti je bil sprejet prvi samoupravni sporazum o minimalnih standardih, ki jih je treba zagotoviti delavcem v gradbeništvu pri njihovem delu in življenju. Dopolnjeni sporazum o tem smo sprejeli lani, takoj pa moramo ugotoviti, da v gradbeništvu medtem nismo zagotovili še niti uresničitev določil prvega sporazuma.
Osnutki dokumentov za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije zelo podrobno določajo naloge sindikatov pri izboljševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev. Ugotavljajo, da sta socialni razvoj in varstvo delavca in njegove družine odvisna predvsem od dosežene stopnje produktivnosti, ekonomske razvitosti, vzajemnosti in solidarnosti ter samoupravnega delovanja delavca v okolju v katerem dela in živi.
Ob tem velja poudariti, da gre za vzajemno delovanje obeh dejavnikov torej delovnih in življenjskih pogojev na eni strani, ter ostalega kar smo pravkar navedli na drugi strani. Vsekakor ne smemo in ne moremo čakati, da se bosta izboljšali produktivnost in ekonomska razvitost in šele nato izboljševati delovne in življenjske razmere.
Sindikati opozarjajo, da se moramo zavzemati, da bi družbeni standard naraščal hitreje kot osebni, da v mnogih srednjeročnih planih razvoja niso dovolj upoštevani socialni vidiki, da se moramo zavzemati za celovito obravnavanje socialne politike in da smo v dosedanjih akcijah za stanovanjsko gradnjo, toplo prehrano, oddih in rekreacijo, varstvo otrok in varstvo pri delu že dosegli znatne uspehe.
V okviru opredeljevanja življenjskega minimuma smo se zavzemali za oblikovanje meril, ki naj bodo podlaga za vodenje socialne politike. V zvezi s tem velja omeniti „košarico življenjskih dobrin", dali smo pobudo za racionalnejši pregled vseh oblik socialne pomoči, ki jo prejemajo posamezniki v DO ter dosegli, da se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev socialne pomoči
ne upoštevajo samo osebni dohodki prosilca, ampak vsi evidentirani prejemki družine.
V	preskrbi občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami smo se zavzemali za odpravo kampanj ter zahtevali razvojno dohodkovno povezovanje vseh dejavnikov iz proizvodne verige: od proizvajalcev, do predelovalcev, trgovine in potrošnikov, da bi zagotovili nemoteno in ceneno preskrbo z živili. Pri tem bi se morali sindikati še naprej zavzemati za oživitev potrošniških svetov v KS.
Pri zaposlovanju smo presegli stopnjo rasti zaposlenosti, kvalifikacijska struktura pa se ob tem ni izboljšala, poleg tega pa se povečuje nezaposlenost na manj razvitih območjih. V Sloveniji je bil sprejet družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenske in kulturne razmere pri zaposlovanju, na osnovi tega pa so TOZD sprejemale samoupravne sporazume. Ugotovimo lahko, da mnogo teh samoupravnih sporazumov še ni podpisanih, kot opravičilo pa prizadeti navajajo, da nimajo ustreznih sredstev. Takšni izgovori so seveda nesprejemljivi. Sindikati so opozorili, da je pri modernizaciji proizvodnje v vsakem primeru treba poskrbeti za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo delavcev.
V	varstvu pri delu so bili doseženi pomembni uspehi, kljub temu pa moramo ugotoviti, da precej DO še ne obravnava vzrokov za nesreče pri delu, če prav bi po stališčih prejšnjega kongresa morale to storiti vsaj enkrat na leto. Opozoriti velja tudi na obsežne naloge pri varstvu okolja in na to, da poteka sklepanje samoupravnih sporazumov glede tega prepočasi. Veliko je bilo storjenega tudi glede neposrednega odločanja delavcev o razporeditvi delovnega časa in glede omejevanja nočnega dela žensk.
V	družbeni prehrani je bilo storejene-ga zelo veliko, zlasti glede zagotovitve le-te najširšemu krogu zaposlenih in glede racionalnejše organizacije. Govoreč o vrednostnih bonih kot nadomestilu za družbeno prehrano, pa moramo ugotoviti da te bone še vedno prejema preveč delavcev.
V	otroškem varstvu smo dosegli mnogo pri gradnji varstvenih ustanov, velik del sredstev za to pa smo zagotovili s samoprispevki. Opozoriti velja, da so se zbrana sredstva za otroško varstvo znatno povečala, zaradi nerevaloriziranih meril za prejemanje otroškega dodatka pa so mnogi otroci izgubili pravico do njega. Konec lanskega leta je prejemalo otroški dodatek 57 odst. vseh otrok v Sloveniji ali 23 odst. vseh zaposlenih delavcev. Čeprav se je otroški dodatek vrednostno povišal, zaostaja za porastom življenjskih stroškov in pokriva le majhen del izdatkov za otroka v družini. Veliko smo dosegli z uvajanjem celodnevne šole, z diferenciranim prispevkom za varstvo otrok in pri izboljšanju prehrane v šolah in varstvenih ustanovah.
V	zdravstvenem varstvu lahko štejemo kot izjemno velik uspeh to, da smo izenačili zdravstveno varstvo delavcev in kmetov. Vpliv delavcev na zdravstveno varstvo se je znatno povečal s sklepanjem samoupravnih sporazumov in utrjevanjem delegatskega sistema. Menimo pa, da bi morali z naše strani na današnjem posvetu to zadevo osvetliti tudi z druge strani: dejstvo namreč je, da zaradi povečanih participacij delavci manj posegajo po zdravstvenem varstvu, da pa po drugi strani z ustvarjenimi delovnimi in življenjskimi pogoji še nismo zagotovili osnov za zdravje zaposlenih in da bi skoraj lahko rekli, da smo s samoupravnimi sporazumi o
zdravstvu začeli graditi hišo pri strehi.
V	stanovanjski politiki smo z uvedbo načela vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu začeli reševati tudi stanovanjsko vprašanje delavca. Veliko več pa si bomo morali prizadevati za večjo dohodkovno povezanost med dejavniki stanovanjske gradnje, kot so urbanizem, komunalne organizacije, projektantske organizacije, ter izvajalci del, med katerimi bi se zlasti morali prizadevati za boljšo povezavo med izdelovalci razne opreme, inštalaterskimi organizacijami, obrtniškimi organizacijami in gradbinci.
V	športu je dosežen znaten napredek, vendar raven športa še vedno močno zaostaja za doseženo družbenoekonomsko razvitostjo družbe. S športno dejavnostjo se ukvarja premalo delavcev. Veliko je bilo doseženega s TRIM-om in raznimi športnimi prireditvami v delovnih organizacijah.
V	skrbi za oddih ni akcija, ki so jo vodili sindikati dala rezultate. Premalo so se povečale počitniške zmogljivosti. Več bi morali narediti pri organiziranju zdravstveno-preventivnega oddiha za težka delovna mesta. Regres za oddih delimo v vseh DO, merila za delitev regresa pa so marsikje še samo simbolična.
Ob celem sklopu stališč do vzgoje, izobraževanja in kulture, bi se ustavil ob za gospodarstvo posebej pomembni ugotovitvi: doseči bomo morali, da bo izobraževanje v večji in tesnejši povezanosti z gospodarstvom prilagajalo izobraževalne programe potrebam v gospodarstvu in oblikovalo izobrazbene profile, ki jih gospodarstvo potrebuje. Odnosi na tem območju se po našem mišljenju prepočasi spreminjajo.
i
Takšen je povzetek stališč do naštetih vprašanj, kot so oblikovana v osnutkih dokumentov za oba kongresa sindikatov. Mi pa se moramo na današnjem sestanku v razpravi lotiti konkretne obdelave konkretnih vprašanj iz teh območij, kot jih čutimo pri vsakdanjem delu in izoblikovati konkretna stališča do njih. V uvodni besedi bom navrgel samo nekaj teh vprašanj in vas prosim, da jih v razpravi dopolnite.
Najprej se moramo ustaviti ob vprašanju osebnih dohodkov. Republiško povprečje OD v gospodarstvu je 5.471 din, v gradbeništvu 5.300 din, v projektivi pa 9.000 din, pri tem pa je še okoli 80 odst. delavcev v gradbeništvu z osebnimi dohodki, ki so pod republiškim povprečjem. Ob tem nam kadri bežijo in moramo zaposlovati kadre, ki prihajajo iz drugih republik, s tem pa si nakopljemo kopico dodatnih težav: vprašanje stanovanja predvsem.
V zvezi z benifikacijo delovne dobe moramo stvar izpeljati tako daleč, da bomo imeli v samoupravnih aktih navedena delovna mesta ki imajo benifitirani staž.
Vprašanju življenjskih pogojev bi morali posvetiti kar največ pozornosti in se ob tem dogovoriti za konkretne akcije. Če se lotimo samo vprašanja samskih domov je slika takšna: SGP PIONIR ima v obstoječih samskih domovih okoli 1200 ležišč, od tega pa je le 500 takšnih, ki odgovarjajo minimalnim standardom sporazuma. Nerešenih zahtev za prostor v samskih domovih imamo okoli 1000, za kar bi potrebovali okoli 20 milijard S din za gradnjo samskih domov, tega pa naša
(Nadalj. na nasl. str.)
Malico so pripeljali (FOTO: Tone Vovko) Užinu su dovezli (FOTO: Tone Vovko)
(Nadalj. s prejš. str.)
zdajšnja akumulacija ne prenese. Kreditov za gradnjo samskih domov iz sredstev Samoupravnih stanovanjskih skupnosti ni, kreditov za to pa ne dajejo niti banke. Še vedno imamo v okviru podjetja barakarska stanovanjska naselja za delavce (na Reki 450 ležišč in v Zagrebu 300 ležišč) čeprav barakarskih naselij ne bi smelo več biti. Smatramo, da bi morali biti pri reševanju tega vprašanja deležni večje pomoči družbe, saj ugotavljamo, da imamo v gradbeništvu le 2,2-odstotni ostanek čistega dohodka, kar ne zadošča niti za potrebe enostavne reprodukcije, hkrati pa smo sami povečali svoj lastni napor za hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja s tem, da je SGP PIONIR 6-odstotni stanovanjski prispevek samo povečalo na 9-odstotnega. Naša akcija bi morala biti usmerjena v Stanovanjske skupnosti in v banke za pridobivanje kreditov za gradnjo garsonjerskih domov.
Ob tem moramo poudariti, da imamo zaposlenih v kolektivu 70 odst. delavcev iz drugih republik in da tem delavcem moramo zagotoviti stanovanjske pogoje. Prav nedosledno reševanje tega vprašanja z zasilnimi rešitvami ima za posledico, da se ti delavci teže vživljajo v novo okolje pri nas, da delajo manj in slabše kot bi sicer, zaradi slabih življenjskih pogojev v katerih živijo pa se tudi teže vključujejo v oblike športnega in kulturnega delovanja, ki jim jih nudimo.
Načeti moramo tudi na pol rešeno vprašanje terenskega dodatka za delavce v gradbeništvu. Smatramo, da je terenski dodatek neke vrste nadomestilo za izredno težke pogoje dela, ki jim je podvržen gradbinec: to so oddaljenost gradbišč, vremenske neprilike in neurejene higijenske razmere v katerih dela na gradbišču. V industriji teh težav ne poznajo.
Sindikalna lista naj bi bila usklajena po republikah, da ne bi prihajalo do razlik in nezadovoljstva ter bega delavcev iz ene DO v drugo. Delavci obstoječih razlik, ki jih opazijo, nočejo in ne morejo razumeti, na sestankih in zborih pa izgubljamo mnogo časa prav z brezplodnimi razpravami in dokazovanji okoli tega vprašanja. Omenimo naj, da imajo na primer v SRH 5 let manj pokojninske dobe kot pri nas.
Za delavce iz drugih republik bi morali organizirati odhode domov, bodisi enkrat na mesec ali na dva meseca, ker ob neorganiziranem odhodu mnogi zamujajo na delo, si podaljšujejo redni tedenski počitek in sami rešujejo to vprašanje z bolniško, ki jo pri domačem zdravniku zlahka dobijo.
Informiranje delavcev ob obstoječem nacionalnem sestavu zaposlenih v DO je vsekakor še vedno problematično. Vse samoupravne akte in vse objave na oglasnih deskah moramo zagotoviti v srbohrvatskem prevodu, medtem ko smo v BILTENU to že dosegli, ker izhaja dvojezično kot prvo glasilo kolektiva v Sloveniji in lahko smatramo to kot zelo velik uspeh!
V razpravi se moramo posebej ustaviti ob vprašanju delavcev, ki jih zaposlujejo naši kooperanti. Gre za to, da sklepamo pogodbe za prevzem manjših del pri gradnjah s številnimi kooperanti iz drugih republik, ki so na razne načine legalno obšli zakon glede števila zaposlenih pri zasebnikih. Te delavce dobijo kooperanti v najbolj odročnih predelih Jugoslavije. Med njimi je zelo veliko nepismenih. Zelo težko se znajdejo v novih razmerah, ne poznajo svojih pravic in jih delodajalci v pravem pomenu besede izkoriščajo.
Zagotovljene nimajo ne prehrane, stanujejo pa v človeku neprimernih bivališčih. Sindikati bi se morali zavzeti, da bi pri podpisovanju pogodb s koperan-ti zahtevali tudi določila o tem, kaj so dolžni v okviru dogovorjenih minimalnih standardov nuditi svojim delavcem. Nimajo nobene osebne zaščitne opreme, nimajo organizirane prehrane in že to dvoje ustvarja na gradbiščih vidno razliko med njimi in našimi delavci. Kako se počutijo oni ob tem si lahko mislimo.
Zavedati se moramo, da bodo prizadevanja za boljše življenske in delovne pogoje delavcev pripomogla k boljšemu počutju delavcev, k njihovi večji delovni vnemi in produktivnosti in da se bodo ob tem laže in boljše vključevali v kulturno in samoupravno življenje.
0	životnim
1	radnim uslovima radnika
SA SINDIKALNOG SAVJETOVANJA U SGP PIONIR____________
Več u samom uvodu htio bih naglasiti, da se moramo zauzeti za to, da današnje savjetovanje pridobije prak-tičko značenje, jer je o gradivu o kojem ćemo danas raspravljati doneseno već mnogo teoretičkih zaključaka, uslovi se poboljšavaju veoma polako. Osim toga moramo imati u vidu da od životnih i radnih uslova ovisi fizičko i psihičko osjećanje radnika i s time u vezi i njegov odnos do rada i radnog učinka.
U prvom redu pogledajmo kakva su stanovišta sindikata po tim pitanjima,
koja su bila primljena već do sada ili će biti primljena na kongresima sindikata, koji su pred nama.
Prije više godina bili su primljeni prv/ samoupravni sporazumi o minimalnim standardima radnika u gradjevinarstvu potrebnim za njihov rad i život. Dopunu tog sporazuma primili smo prošle godine, ali na žalost moramo odmah ustannoviti, da u gradjevinarstvu nismo obistinili ni odredbe prvog sporazuma.
Osnova dokumenata za 8. kongres Saveza sindikata Jugoslavije i 9. kongres Saveza sindikata Slovenije veoma podrobno nalažu zadatke sindikatu pri poboljšanju radnih i životnih prilika radnika. Ustanavljaju, da su socijalni razvoj i sigurnost radnika i njegove obitelji ovisna prije svega od postignutog stupnja pruduktivnosti, ekonomske razvijenosti, uzajamnosti i solidarnosti kao i samoupravnog dejst-vovanja radnika u ambijentu u kojem žive i rade.
Kod toga moramo naglasiti da tu dolazi do uzjamne povezanosti obaju faktora, to znači radnih i životnih uslova na jednoj i onoga što smo prije naveli na drugoj strani. Moramo biti svjesni toga da ne možemo čekati na poboljšanje produktivnosti i ekonomske razvijenosti pa tek onda poboljšati radne i životne uslove i prilike.
Sindikati nas upozoravaju da se moramo zauzimati za to, da društveni standard brže raste od osobnog, da u mnogim srednjeručnim planovima nisu dovoljno uzeti u obzir socijalni vidici, da se moramo zauzimati za cjelovitu raspravu o socijalnoj politici te, da smo u dosadašnjim akcijama postigli i neke pozitivne rezultate u stambenoj izgradnji, u ishrani radnika na radnom mjestu, odmoru i rekreaciji, zaštita djece i zaštita radnika na radu već su postigli dobre rezultate.
U samom okviru opredeljenja životnog minimuma zauzeli smo se za izradu mjerila, koja će nam služiti kao osnova za vodjenje socijalne politike. U vezi s time potrebno je i spomenuti takozvanu „košaru životnih dobrota", dali smo i podsticaj za racionalni pregled socijalne pomoći, koju primaju pojedinci u RO i postigli, da se kod ustanavljanja uslova za socijalnu pomoć ne uzima u obzir samo lični dohodak molioca nego i svi prihodi obitelji.
U snabdijevanju gradjana s osnovnim životnim potrebščinama zauzeli smo se za ukidanje kampanje i zahtjevali razvojnu prihodnu poveznost svih činilaca iz proizvodnog lanca: od proizvo djača, do preradjivača, trgovine i potrošača i s time zagotoviti nesmetanu i jeftinu opskrbu živežnim namirnicama. Kod toga morao bi se sindikat zauzimati za obnovu saveta potrošača u mjesnim zajednicama.
U zapošljavanju prešli smo stupanj porasta zapošljovanja a kod toga se kvalifikacijski sestav nije poboljšao, povečana je i nezaposlenost u manj razvijenim područjima. U Sloveniji bio je primljen dogovor o minimalnom standardu za životne i kulturne prilike kod samog zapošljavanja. Na osnovi toga su OOUR primale samoupravne sporazume. Moramo ustanoviti i to, da mnogi od tih sporazuma još nisu potpisani zbog pomanjkanja sredstava za izvršenje istih. Takvi izgovori s ne smiju biti razlogom nepotpisivanja tih sporazuma. Sindikati upozoravaju da kod modernizacije proizvodnje moramo se pobrinuti za dokvalifikaciju i prekvalifikaciju radnika.
Kod zaštite na radu postigli smo dobre rezultate. Uprkos tome moramo ustanoviti, da mnogo RO još ne raspravljajo o uzrocima nesreća na radu iako bi to morale na osnovi stanovišta prijašnjih kongresa, bar jednom godišnje. Upozoriti moramo i na zašitu okoline i u vezi s time na samoupravne akte, koji se prepolako primaju. Mnogo toga u pozitivnom smislu bilo je učinjeno kod samog odlučivanja rad ni ka po pitanju radnog vrijemena i ograničavanja rada žena noću.
U društvenoj ishrani bilo je učinjeno zaista dosta, pogotovu kod zagotavljanja ishrane najširem krugu zaposlenih i kod pojednostavljenosti same organizacije. U pogledu bonova kao nadomje-stku za društvenu ishranu moramo ugotoviti, da ih još uvijek prima previše radnika.
U pogledu dječjeg varstva postigli smo mnogo kod gradnje dječjih vrtića. Velik dio sredstava potrebnih za izgradnju pridobili smo samodoprinosom gradjana. Upozoriti moramo, da su se sabrana sredstva za dječje varstvo povečala, zbog nerevalorizacije mjera za primanje dječjeg dodatka mnoga su ga djeca izgubila. Koncem prošle godine
(Nadalj. s prejš. str.)
57 procenata sve djece u Sloveniji primala su dječji dodatak ili 23 procenata svih zaposlenih radnika, lako se je dječji dodatak povećao, on još uvijek zaostaje za porastom životnih troškova i tako pokriva veoma malen dio izdataka za dijete u samoj obitelji. Mnogo smo postigli uvodjenjem cjelodnevne škole, s različitim doprinosom za varstvo djece kao i kod poboljšanja ishrane u školama i odgojnim ustanovama.
Kod zdravstvene zaštite možemo si kao veoma velik uspjeh uzeti saznanje, da danas imaju jednaka prava u pogledu zdravstvene zaštite i radnici i seljaci. Uticaj radnika na zdravstvenu zaštitu povećao se sklapanjem samoupravnih sporazuma i utvrdjivanjem samog delegatskog sistema. Smatramo, da kod vsega toga moramo spomenuti i to, da sa povećavanjem participacije mnogi radnici odustaju od zdravstvene zaštite na jednoj strani, i na drugoj pa još nismo mogli zagotoviti svim radnim ljudima osnove za zdravlje, pa se može kazati, da smo s tim samoupravnim aktima započeli graditi kuću od krova nadolje.
U stambenoj politici smo uvodjenjem uzajamnosti i solidarnosti u stambenoj privredi započeli rješavanjem stambene problematike radnika. Mnogo više morali bi se zauzimati za veču prihodnu povezanost izmedju faktora stambne izgradnje, kao što su urbanizam, komunalne organizacije, projektantske organizacije, izvodjači radova, boljom pove-zanošću sa izradjivačima razne opreme, instalacijskim, zanatlijskim organizacijama i gradjevinarima.
U pogledu sporta postigli smo bitan napredak, ali još uvijek zaostajemo za postignutim	društveno—ekonomskim
razvitkom društva. Sportom bavi se premalo radnika. Mnogo više postignuto je TRIMOM i raznim sportskim priredbama u sklopu radnih organizacija.
U pogledu brige za odmor radnika ni akcija sindikata nije donijela neke vidne rezultate. Nije se povečala kapaciteta odmarališta za radnike. Nisu postignuti nikakvi rezultati kod zdravstveno preventivnog odmora za radnike, koji rade pod teškim radnim uslovima. Regres za odmor djeli se u svim OR, osnove za diobu regresa ponegdje su šusta formalnost.
U skkopu stanovišta za uzgoj, obrazovanje i kulturu moramo se zaustaviti kod za privredu veoma važnog dejstva: moramo postići, da obrazovanje još u većoj meri i što tesnijoj povezanosti sa privredom prilagodi obrazovne programe potrebi same privrede i oblikuje obrazovne profile potrebne gospodarstvu. Odnosi se na tom području prepolako mjenjaju.
Sve gore navedeno je izvadak iz stanovišta do nekih pitanja iznesenih u nacrtu dokumenata za oba kongresa sindikata. Mi dannas moramo zauzeti konkretna stanovišta do konkretnih pitanja na koja nailazimo kod našeg svakodnevnog rada. U samom uvodu spomenuti ću samo neka od njih, a vas molim, da me dopunite u vašoj raspravi.
U prvom redu moramo se dotaći pitanja ličnih dohodaka. Republički prosjek ličnih dohodaka u privredi iznosi 5.471,00 din, u gradjevinarstvu 5.300,00 din, projektivi 9.000,00 din, a osim toga još oko 80 posto radnika u gradjevinarstvu ne postiže ni prosječan lični dohodak. Zbog tega imamo i probleme s kadrovima, koji bježe iz naših organizacija i moramo zapošljavati stručnjake iz drugih republika, pri tome pa nailazimo na nove poteškoće, na primjer stambene.
U pogledu beneficiranog radnog staža moramo u naše samoupravne sporazume navesti radna mjesta, koja ispunjavaju uvjete za benefikaciju.
Pitanju životnih uslova moramo posvetiti što više pažnje i dogovoriti se o konkretnim akcijama. Ako uzmemo u obzir samo samačke domove odmah dobijemo konkretnu sliku: SGP PIONIR ima u svojim samačkim domovima oko 1200 ležaja, a od toga samo oko 500 takovih, da odgovaraju minimalnim standardima sporazuma. Nerješenih zahtjeva za smještaj u samački dom imamo oko 1000, za što bi morali utrošiti 20 milijardi SD in, što nam današnja akumulacija ne dopušta. Kredite za izgradnju samačkih domova ne daju ni Samoupravne stambene zajednice ni banke. Još uvijek imamo u sklopu organizacije stambeno naselje baraka za radnike (na Rijeci 450 ležaja i u Zagrebu 300 ležaja) iako ih ne bi smjelo biti. Mišljenja smo, da bi kod rješavanja tog problema moralo pomoći i samo društvo, jer ustanavljamo, da u gradjevinarstvu ostaje samo 2,2 procenata ostatka čistog prihoda, što nije dovoljno za potrebe jednostavne reprodukcije, ujedno pa smo sami uložili sve sile za čim brže rješavanje stambenog problema. SGP PIONIR je od 6 procenata povećao na 9 procenata stupanj doprinosa za stambenu izgradnju. Naša akcija je usmjerena za sticanje kredita, preko Stambene zajednice i banke, potrebnih za izgradnju domova sastavljenih iz garsonjera.
Moramo istaknuti i to, da imamo u našem kolektivu 70 procenata radnika iz drugih republika i da tim radnicima moramo osigurati stan. Zbog slabog rješavanja tog problema s raznim prinudnim smještajem imamo za posljedicu to, da se ti radnici teško užive u novu okolinu, da rade manje i slabije nego bi inače, zbog loških životnih uslova u kojim žive teže se uključuju i u razne oblike sporta i kulture, koje im se nude.Moramo se osvrnuti i na pol rješene terenske dodatke radnika u gradjevinarstvu, Smatramo, da je terenski dodatak naknada za izrazito teške
radne uslove, kojim je podvrgnut radnik u gradjevinarstvu: udaljenost gradilišta, vremenske nepogode, neuredjeni higijenski uslovi. U industriji takovih poteškoća nemaju.
Sindikalna lista neka bude uskladjena po republikama, da ne dolazi do nepotrebnih seljakanja radnika iz jedne OR u drugu. Radnici ne mogu i neće takve razlike razumjeti i iznose ih na sastancima i time gubimo dosta vremena u besplodnim raspravama i dokazivanjima. Spomenimo i to da je u SRH 5 godina manje potrebno za umirovljenje.
Potrebno je omogućiti radnicima iz drugih republika redovit i organiziran prijevoz kućama jednom ili dva puta mjesečno. Time bi izostali neopravdani izostanci s posla kao i bolovanja kod kuće, kao izlaz u nuždi.
Informiranje radnika takovog nacionalnog sestava je u našoj RO proble-matičko. Sve samoupravne akte, sve razglase na razglasnim daskama moramo zagotoviti na srpsko—hrvatskom jeziku, to smo već postigli u BILTENU, koji izlazi na dva jezika kao jedini v SR Sloveniji. To smatramo takodjer velikim uspjehom.
U našoj raspravi moramo se posebno zaustaviti i na radnicima, koje zapošljavaju naši kooperanti iz drugih republika, koji su na razne legalne načine zaobišli zakone u pogledu broja zaposlenih radnika kot privatnika. Radnike vrbuju iz najudaljenijih i najzaba-čenijih predjela Jugoslavije. Medju njima je mnogo i nepismenih i zbog toga ne poznaju svoja prava i njihovi poslodavci ih iskorištavaju u pravom smisli te riječi. Nemaju ni uredjene ishrane, stanuju u nepodesnim boravištima. Sindikati moraju se zauzeti, da kod potpisivanja ugovora sa kooperantima zahtevamo i neke uslove za nudjenje minimalnog standarda svojim radnicima. Oni nemaju lična zaštitna sredstva, nemaju organizirane ishrane i već tu je vidljiva prva razlika medju njima i našim radnicima. Kako se osjećaju možemo si zamisliti.
Moramo biti svjesni toga, da će poboljšanje životnih i radnih uslova
doprinjeti poboljšanju osjećanja radnika, njihovoj većoj radnoj revnosti, produktivnosti i da će se zbog toga prije i lakše uključiti u kulturni i samoupravni život.
( ~~\
POPRAVEK
V prejšnji številki sta se po krivdi Grafičnega oddelka ČZP Dolenjski list primerili dve napaki: avtor teksta Predstavljamo vam OE železokrivnica TOZD Krško je podpisan kot Slobodan Ivasovič, pravilno pa bi moralo biti: SLOBODAN IVANOVIČ, in druga napaka je bila v rubriki Iz vseh strani, kjer je v slovenskem tekstu nepravilno napisano, da sta bila Kež-man Anton in Vučajnk Zvonko nagrajena s po 500 dinarji, namesto pravilno s po 5.000 dinarji. Za obe nenamerni napaki se opravičujemo!
ISPRAVKA
U proteklom broju po krivnji Grafičkog odelenja ČZP Dolenjski list došlo je do dvaju grešaka: avtor teksta Predstavljamo vam OE armiračnica OOUR Krško potpisan je kao Slobodan Ivasovič umjesto pravilno SLOBODAN IVANOVIČ, a do druge greške došlo je u rubrici Sa svih strana, gdje je u slovenačkom tekstu nepravilno napisano, da su bili Kežman Anton i Vučajnk Zvonko nagra-djeni sa po 500 dinara, umjesto pravilno sa po 5000 dinara! Za obadvije nenamjerne greške se izvinjavamo!
v_______________________________/
Ogled enega izmed številnih stanovanjskih gradbišč v Novem Sadu (FOTO: Franc Vizjak) Razgledanje jednog izmedju mnogih stanbenih gradilišta u Novom Sadu (FOTO: Franc Vizjak)
Tudi v
Novem mestu
novinarski
servis
Prvo srečanje delavcev v informacijskih službah DO naše regije v okviru novoustanovljenega novinarskega servisa, katerega sklicatelj je ČZP Dolenjski list, je bilo 14. septembra 1978 v dvorani knjižnice tovarne zdravil „KRKA".
Tov. Tone Gošnik je v imenu sklicatelja povzel vsebino osnutka „Oblika in obseg dela novinarskega servisa" in mu dodal kratek pregled doslej prehojene poti s področja razvoja obveščanja v združenem delu v občini Novo mesto in ožji dolenjski regiji. Povedal je še, kaj uresničujemo z ustanavljanjem novinarskega servisa in da ostaja odgovornost za vsebinsko usmeritev glasil združenega dela še naprej skrb delovnih organizacij. Servis naj bi se pri tem razvijal v smeri, kot jo bodo nakazale potrebe razvoja obveščanja v regiji, vsi delavci s tega področja pa naj bodo aktivni rekreatorji za dokončno izoblikovanje oblik in obsega dela novega servisa.
Odnos do obveščanja v nekaterih DO še ni spodbuden. Informacijske službe se ukvarjajo ponekod s premagovanjem začetnih težav, celo z nerazumevanjem za poslanstvo obveščanja v socialistični družbi. Znan je poudarek, ki ga dajejo ustava, kongresna gradiva ZK in drugi dokumenti samostojnosti in odgovornosti ustvarjalcev v informativni dejavnosti. Zato se lahko s ponosom in veseljem, pa tudi s potrebnim pogumom lotimo številnih nalog, ki so zdaj pred nami glede obveščanja v naših občinah in v DO.
Posveta so se udeležili predstavniki naslednjih DO: „Krka", IMV, LABOD, NOVOTEKS, NOVO-LES, TRIMO TREBNJE, GG Novo mesto in SGP „PIONIR" ter predstavniki družbeno političnih organizacij.
Udeleženci srečanja smo nato sprejeli kot sklep:
1.	osnutek „Oblik in obsega dela novinarskega servisa" se sprejme kot izhodišče za dejavnost novega servisa, vsi pa ga bomo iz prakse dopolnjevali in v roku 6 mesecev dokončno učvrstili;
2.	uredništvo servisa naj začne izdajati svoj BILTEN za potrebe glasil v DO;
3.	do podobnih delovnih srečavanj in izmenjav delovnih izkušenj
naj prihaja poslej pogosteje, po možnosti naj bodo organizirana v delovnih organizacijah;
4.	ostale, danes podane pobude, naj postanejo sestavni del nalog in zamisli, kaj vse naj bi delal naš novi servis;
5.	za formiranje aktiva novinarjev
tovarniškega tiska, ki doslej kljub prvi pobudi še ni zaživel, naj poskrbe:	Kastelic Vanja,
Simčič Jože in Štimac Katja.
B. K.
I U
Novom mestu novinarski * servis
Prvi susret radnika u informativnim službama RO naše regije u okviru novoosnovanog novinarskog servisa bio je 14. rujna 1978 u biblioteci tvornice lijekova „KRKA". Sazivač tog susreta bio je ČZP Dolenjski list iz Novog mesta.
U ime sazivača susreta je drug Tone Gošnik izložio u kratko sadržaj nacrta „Oblik i obim rada novinarskog servisa" i ujedno podao kratak presjek rada s područja razvitka obaveštavanja u udruženom radu na području opštine Novo mesto kao i na području uže regije. Rekao je i što sve ostvarujemo osnivanjem tog servisa. U svom izlaganju podvukao je, da i dalje ostaje sva odgovornost za sadržajno usmeravanje vjesnika udruženog rada na samim radnim organizacijama. Sam servis mora se razvijati tako, kako će to pokazati potrebe samoga razvoja obaveštavanja u regiji. Zadatak svih radnika sa tog područja je, da postanu aktivni u stvaranju novih oblika i obima rada tog servisa.
U nekim RO odnos do obaveštavanja još nema pravog podstreka. Mnoge službe za obaveštavanje bore se početničkim poteškoćama Na žalost bore se i sa nerazumijevanjem same misije obaveštavanja u socijalističkom društvu. Ustav, kongres SK kao i mnogi drugi dokumenti pridaju veliku važnost informatici i njenoj odgovornosti i samostalnosti. Zbog toga možemo se s potrebnim elanom, ponosom i veseljem prihvatiti zadataka, koji stoje pred nama u pogledu informiranja u našim opštinama i radnim organizacijama.
Savjetovanju su učestvovali predstavnici sljedećih RO:
„KRKA" tvor. lijekova, IMV, LABOD, NOVOTEKS, NOVOLES, TRIMO TREBNJE, GG Novo mesto i SGP PIONIR kao i predstavnici družbeno-političkih organizacija.
Učesnici savjetovanja donjeli smo slijedeće zaključke:
1.	nacrt „Oblik i obim rada novinarskog servisa" prihvati se kao polazna točka radinosti novoosnovanog servisa, praksa sama će ga dopuniti i u roku 6 mjeseci konačno ćemo ga oblikovati;
2.	uredništvo servisa neka započne izdavati svoj BILTEN za potrebe vjesnika u RO;
3.	do sličnih radnih susreta kao i izmjene radnih iskustava mora doći što više puta, poželjno je na nivoju RO;
4.	ostali podstreci, koji su danes izneseni, neka postanu sastavni dio naših zadataka i zamisala, kako i što neka radi novi servis;
5.	Kastelic Vanja, Simčič Jože i Štimac Katja zaduženi su za osnivanje aktiva novinara tvorničke štampe, jer uprkos mnogim pobudama još aktivi nisu započeli s radom.
K. B.
S srečanja urednikov glasil vOZD
V mesecu oktobru je komisija republiškega sveta Zveze sindikatov lovenije za obveščanje in politično propagando organizirala v Ljubljani srečanje urednikov glasil v OZD z delegati in upravljala' v zavarovalstvu ter delavci Zavarovalne skupnosti TRIGLAV.
Program srečanja je zajemal sledeče:
1.	Splošni oris ustavne preobrazbe zavarovalstva je podal predsednik kolegijskega poslovodnega organa zavarovalne skupnosti TR IGLAV tov. Sjepan Šaubert, katerega teze v celoti objavljamo.
2.	Samoupravna organiziranost zavarovalne skupnosti TRIGLAV.
3.	Vloga zavarovanja v organizacijah združenega dela (tudi objavljamo).
4.	Dohodkovni odnosi v zavarovalstvu.
K. B.
Novi hotel Metropol v Novem mestu (FOTO: G. Rovan)
Novi hotel Metropol u Novom mestu. (FOTO: G. Rovan)
Pogled na novi dom upokojencev v Krškem s ceste Novi dom umirovljenika u Krškom snimljen sa ulične strane
Splošni
oris
ustavne
preobrazbe
zavarovalstva
Sedaj teče drugo leto uresničevanja koncepta samoupravne preobrazbe zavarovalstva.
2.	Zavarovalstvo je organizirano na osnovi istega (sistemskega) zveznega zakona, vendar so po republikah dogovorili dokaj različne rešitve organizacijske in vsebinske narave.
3.	V dogovarjanje koncepta za konstituiranje Zavarovalne skupnosti Triglav so bile močno vklju-ene družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti.
4.	Osnovno usmeritev koncepta bi lahko strnili v:
a)	združiti zavarovalstvo v SR Sloveniji;
b)	vzpostaviti tesen delegatski stik z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi;
c)	uresničiti načelo, da je zavarovalna premija del, dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki ga le-ta združuje v zavarovalno skupnost;
č) temeljne rizične skupnosti in rizične skupnosti organizirati, po dohodkovno zaokroženih celotah;
d)	servis približati zavarovancem;
e)	delo zavarovalnih delavcev postaviti na osnove svobodne menjave dela.
5.	Kar je bilo potrebno dogovoriti, je dogovorjeno; sedaj smo v fazi uresničevanja, ki je nedvomno proces in ki je v tesni dialektični povezavi z razvojem družbeno ekonomskih odnosov v združenem delu.
6.	Kje vidimo uspehe?
a)	opravljena je uspešna združitev prejšnjih zavarovalnic Maribor in Sava;
b)	izvršena je hitra in korektna dislokacija prej centraliziranih sredstev;
c)	razvejan delegatski sistem (preko 8.000 delegatov) je zavarovalno skupnost močno odprl nasproti združenemu delu;
č) v delegatskih vrstah je aktivnih mnogo družbenopolitičnih delavcev in gospodarskih strokovnjakov;
d)	kljub reorganiziranju nismo poslabšali poslovnih rezultatov;
e)	v nekaterih akcijah smo reagirali hitro in dobro.
7.	S čem nismo zadovoljni?
a)	nekateri dogovori se prepočasi uresničujejo;
b)	servis še ni zadosti približan zavarovancem;
c)	likvidacija škod je prepočasna; č) prevečkrat rešujemo odškodninske zahtevke s pravdanjem pred sodišči;
d)	sodelovanje z drugimi zavarovalnimi skupnostmi je nezadostno;
e)	zajetje družbene lastnine v zavarovanje ni vselej kvalitetno (zlasti problem v kmetijstvu in družbenih dejavnostih);
f)	z bankami še ni zadosti usklajeno gospodarjenje z začasno prostimi sredstvi;
g)	sistem oblikovanja celotnega prihodka delovnih skupnosti še ni zadosti sodoben in spodbuden.
Vloga
zavarovanja v organizacijah združenega dela
Proizvodne organizacije v svojem delovnem procesu predvidevajo tudi predvidene planske zastoje zaradi manjših okvar, za kar formirajo tudi potrebna finančna sredstva v skladih za amortizacijo. Poleg teh zastojev nastanejo tudi večji zastoji vsled nepredvidenih škod kot so: požar ali okvare strojev in to v večji vrednosti, kar v normalnih pogojih OZD zelo težko ali pa na škodo nadaljnjega razvoja pokrivala omenjene škode. Vsled tega združujejo del svojega dohodka v obliki zavarovalne premije pri zavarovalni skupnosti, katera v navedenih primerih nadoknadi omenjeno škodo ter s tem zagotovi normalni potek in razvoj prizadete organizacije.
V različnih stopnjah razvoja družbene proizvodnje se pojavljajo tudi različne vrste zavarovanj z ozirom na tehnološke spremembe v sami proizvodnji. Naj navedemo nekaj značilnih vrst zavarovanj, ki jih imajo OZD v Jugoslaviji:
1.	požarno zavarovanje in zavarovanje strojev proti lomu. Organizacije združenega dela oblikujejo kot že omenjeno svoj amortizacijski sklad, kateri namen je, da obnavlja tekoče vzdrževanje in po možnosti tudi nabavo iztrošenih strojev. Za vse ostale dohodke pa se zavarujejo proti rizikom kot so požar, vihar, poškodbe proti toči, poplavi, lomu strojev ipd.
2.	pri sami dejavnosti organizacij združenega dela pa lahko nastanejo škode tudi drugim organizacijam ali zasebnim osebam, vključno delavcem te organizacije združenega dela. Da se OZD zaščitijo proti takim nepredvidenim terjatvam, se zavarujejo za splošno odgovornost tudi za izvajanje oziroma nastale škode pri tem s splošno odgovornostjo.
3.	ko pusti proizvod delovno organizacijo ter je namenjeno drugemu kupcu, nastajajo različne poškodbe pri blagu med prevozom, vsled tega poznamo transportna zavarovanja, katera pokrivajo škode blaga na vseh transportnih sredstvih kot so cestna, rečna ali zračna vozila.
4.	zavarovanje motornih vozil proti poškodbam le-teh ter škodam, ki jih le-te povzročajo poznamo kasko zavarovanje oziroma avtoodgovornost.
5.	kot novost v zavarovanju se pojavlja tudi zavarovanje odgovornosti proizvajalca svojih proizvodov če le-ti povzročijo zaradi slabe izdelave na stvareh ali osebah.
6.	v Evropi je zelo uveljavljeno tudi zavarovanje pod imenom ,,šo-mažno zavarovanje". Omenjeno zavarovanje krije škode, ki kot posledica požara ali strojeloma nastanejo pri proizvodnji oziroma oblikovanju dohodka in to predvsem tisti del sredstev, ki se nanaša na osebne dohodke delavcev. Na žalost moramo ugotoviti, da pri nas imamo zelo veliko posluha za zavarovanje osnovnih in obratnih sredstev, zelo malo pa za omenjeno zavarovanje, katero v bistvu ščiti dohodek delavcev v primerih ko nastanejo škode v taki višini, da proizvodnja ni možna v določenem obdobju.
7.	kljub modernizaciji proizvodnje in pojačani dejavnosti v zvezi z zaščito delavcev pri delu se pojavljajo čedalje več primerov, ko si
delavci poškodujejo pri delu ali ko prihajajo na delo ali odhajajo z dela. Vsled tega je pretežni del OZD uvidilo to potrebo in sklenilo kolektivna nezgodna zavarovanja za svoje delavce. Ker je s tem zaščitila tudi svoj sklad skupne porabe, ker bi le-ta bil znatno manjši, ker bi v večini primerov iz tega sklada se dajala solidarnostna pomoč prizadetim delavcem. Seveda bi pa s tem nujno bil prizadet družbeni standard delavcev, kateri je edini vir sklad skupne porabe.
V kmetijskih organizacijah združenega dela se pojavljajo tudi zavarovanja posevkov proti toči in slani ter zavarovanje živali proti poginu in zasilnem zakolu.
Predvsem pri gradbenih podjetjih pa zavarovanje gradbene dejavnosti, katero zajema škode, ki nastanejo pri izgradnji posameznih objektov.
•• Kmetijska proizvodnja je znatno napredovala. V zadnjih dvajsetih letih za 4,3 odstotka na leto. Tako smo pridelali pšenice pred 30 leti poprečno 9 metrskih stotov na hektar, leta 1977 pa že 35 metrskih stotov. Poprečni pridelek koruze se je dvignil v istem obd obju od 7 na 43 metrskih stotov, tako da pridelamo zdaj na leto že skoraj 6 milijonov ton pšenice in pribl. 10 milijonov ton koruze. Letošnji pridelek je nekoliko manjši.
•• Proizvodnja u poljoprivredi je porasla u poslednjih 20 godina za 4,3 % godišnje. Prije 30 godina proizveli smo prosječno 9 centa pšenice na hektar, a godine 1977 već 35 centa. Prosječan prinos kukuruza u istom razdoblju po-višao se od 7 do 43 centa, tako mi sada godišnje proizvedemo skoro 6 milijuna tona pšenice i približno 10 milijuna tona kukuruza. Ove godine je prinos nekoliko manji.
IZREDNA ŽALNA PRILOGA BILETNA
Članom delovnega kolektiva SGP PIONIR Novo mesto sporočamo žalostno vest, da je 11. decembra 1978 ob /. uri zjutraj po dolgi in težki bolezni preminul naš dolgoletni glavni direktor
IVAN KOČEVAR
Dragega pokojnika bomo pokopali v sredo, 13. decembra 1978 ob 14.30 uri na pokopališču Ločna v Novem mestu.
Neprecenljiv delovni lik dragega sodelavca, tovariša in vzornika bo ostal večno prisoten v naših srcih in vzidan v stavbo PIONIRJEVE dejavnosti, ki jo je družno z nami gradil več kot tri desetletja!
Slava njegovemu spominu!
SAMOUPRAVNI ORGANI in DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE SGP PIONIR NOVO MESTO
Vedeli smo, da je neozdravljivo bolan, pa nekako nismo mogli verjeti, da bolezni ne bo premagal. Bil je tako velik med nami, tako neumoren in tako poln delovnega poleta tudi zadnji dve leti v času bolezni, da preprosto nismo mogli dojeti, da bo smrt po neuničljivih zakonih življenja končno tudi njemu strla perut. Bili smo ga vajeni kot neupoaljivega, vedno delovnega in povsod prisotnega sodelavca in tudi zato ne moremo razumeti, da ga resnično ni več in da nikoli več ne bo prišel med nas. Nikoli več nam ne bo stisnil roko, nas potrepljal in bodreče povprašal po zdravju, počutju in delu.
Ivan Kočevar se je rodil 29. junija 1921 v Vavpčji vasi pri Semiču v kmečki družini s številnimi otroki. V Ljubljani je končal tehniško srednjo šolo gradbene stroke. Vojna vihra zadnje svetovne vojne ga je zajela v študentskih letih v Ljubljani. Kot napredno usmerjen mladinec se je že v letu 1941 priključil organiziranemu ilegalnemu delu mladine v OF. Od italijanske policije je bil 1942. aretiran, pred vojaškim sodiščem obsojen na 8 let ječe in poslan v zapore v Italijo. Ob italijanski kapitulaciji je iz zaporov pobegnil in se vrnil v Ljubljano ter do konca vojne aktivno sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju v Ljubljani kot ilegalec.
Po koncu vojne se je 1946. leta zaposlil najprej pri Gradbenem podjetju Gradis v Ljubljani, leta 1948 pa je bil dodeljen Ministrstvu za gradnje v Ljubljani. Istega leta v juniju pride k SGP PIONIR v Novo mesto. Tov. Ivan Kočevar je najprej delal na gradbiščih kot tehnik operativec in sicer pri obnovi viadukta na Otovcu v Beli krajini, nato v Ortneku in pozneje pri gradnji tovarne Belsad v Črnomlju, zatem pa je postal šef gradbenega sektorja Novo mesto pri SGP PIONIR. Leta 1956 je postal direktor SGP PIONIR in je to odgovorno dolžnost opravljal do konca februarja 1978, ko se je zaradi težke bolezni upokojil.
Pokojnega Ivana Kočevarja smo pri PIONIRJU vse preveč poznali in imeli vse preveč radi, da bi lahko njegovo delo in desetletja, ki jih je prebil z nami stisnili v kratek življenjepis. Bil je človek takšnih razsežnosti, kot jih le redkokdaj združuje v sebi ena sama oseba. Dosleden pri delu, tovariško razumevajoč, neutrudljiv, vedno pozoren
do sodelavcev, še in še bi lahko naštevali.
Njegova največja vrlina je bila izredna osebna skromnost. Zahteval je od nas redoljubnost in red in hkrati tudi sam do konca uresničeval oboje. Nič-kolikokrat se je njegov delovnik zaradi potrebe zavlekel v zgodnje jutro, toda kljub temu je bil redno, nekaj minut pred
6.	uro v svoji pisarni.
Ko je prevzel direktorsko dolžnost 1956. leta, je bilo zaradi splošne krize v gradbeništvu, podjetje na rodu propada.
Z izrednim organizacijskim darom je že v prvem letu vodenja obnovil takrat trhle temelje PIONIRJA. Nato je družno z nami zidal in lepšal PIONIRJEVO stavbo, ki je danes velika in mogočna.
Imel je izreden posluh za kadre in izobraževanje in prav njegova zasluga je, da se je pri SGP PIONIR tako povečalo število strokovnjakov. Znal je prisluhniti vsemu novemu in loviti korak s časom in razvojem. Naučil nas je osvajati nove tehnologije v gradbeništvu, utrl je pot industrijski gradnji v podjetju, navedel nas je k uporabljanju računalnika in najsodobnejših načinov pisarniškega poslovanja.
V utemeljitvi ob podelitvi Kraigherjeve nagrade, najvišjega priznanja, ki ga v SRS dodeljujejo za posebne zasluge pri vodenju gospodarstva, je 1974. leta, ko je to nagrado prejel, v utemeljitvi med drugim rečeno: „Verjetno je zelo malo delovnih organizacij, v katerih daje direktor oseben pečat celotnemu poslovanju podjetja v tolikšni meri, kot je to v primeru PIONIRJA!" Njegovega velikega prispevka PIONIRJU, do-deljevalec Kraigherjevega odličja vsekakor ni mogel žlahtneje utemeljiti!
Lahko smo ponosni na dejstvo, da v več kot treh desetletjih njegovega vodenja PIONIRJA, ni niti enkrat prišlo do spora s samoupravnimi organi in do napetih notranjih odnosov. Rasel je z našim samoupravnim socialističnim sistemom in se vraščal vanj, ter nas hkrati dan za dnem, s prepričljivo besedo in s tovariškim zgledom vzgajal v dobre samoupravljalce.
Poleg obsežnega in odgovornega dela, ki ga je opravljal pri PIONIRJU, je bil pokojni Ivan Kočevar neumoren delavec tudi
izredna Žalna priloga biltena
izven podjetja. Večkrat je bil zvezni in republiški poslanec, zadnja leta je bil delegat v Gospodarski zbornici SRS in v Skupščini SRS, ter član mnogih strokovnih organov in teles v slovenskem gradbeništvu.
Ob vseh odgovornih dolžnostih in obilici dela, ki ga je opravljal, pa mu kadar ga je pot zanesla na gradbišče, ni bilo nikoli žal časa za postanek ob delavcu, ki gaje poznal, za stisk roke in kratek pomenek z njim. Osebno in po imenu je poznal mnoge PION IR JE VE delavce in s spoštovanjem in tovariško se je vselej ustavljal ob njih, ki so blatni in obrizgani z apnom in malto delali po gradbiščih.
PIONIRJEVA gradbišča so raztresena po vsej Jugoslaviji in celo po daljnji Afriki in povsod bo ob vesti, da je Ivan Kočevar umrl, za hip zastalo delo. Srca se bodo stisnila od žalosti, solze bodo orosile mnoge oči. Najbolj bodo žalostni stari delavci, tisti, ki so šli z njim skozi najhujša leta in preizkušnje in so se čutili z njim kot enaki z enakim.
Besede so nemočne, da bi opisale vso veličino dela, ki ga je pokojni Ivan Kočevar opravil med nami, tako kot to delo čutimo in poznamo mi njegovi delavci.
Več kot tri desetletja, ki jih je vtkal v naše skupno delo, smo ga čutili kot svojega, kot človeka, ki je bil naš. Nepojmljiva smrt ga je iztrgala iz naše srede in pisama, ki smo jo ob upokojitvi pripravili zanj in o kateri je neuklonljiv kot je bil, vedno trdil, da se bo kmalu vrnil vanjo, bo ostala prazna. V naših srcih, dragi tovariš Ivan, je grenkoba slovesa in globoko sočutje s Tvojo življensko družico in sinovi ter svojci, ki tako kot mi ostajajo brez Tebe! Jokati je človeško in zato jočemo in jočemo tudi zato, ker smo Te imeli radi! Skozi solze, ki nam lebdijo v očeh, pa Ti obljubljamo, da bomo Tvoje delo nadaljevali in Ti tako v srcih nas vseh zgradili najlepši spomenik in ustvarili najlepšo oddolžitev! Slava Tvojemu spominu!



1.' 4‘ ?:
Z obiska gradbišča v Zakopanem na Poljskem Sa posjete gradilištu u Zakopanem u Poljskoj
Govor ob zaključku 24. Sl G v letu 1974, ko je bi I PIONIR organizator Govor za završetku 24. ŠIG v 1974. godini, kada je bio PIONIR organizator
Delavski svet podjetja se je zbral, da bi počastil spomin na pokojnega Glavnega direktorja Ivana Kočevarja Radnički savjet poduzeća se je okupio, da bi odao počast preminulom Glavnom direktoru Ivanu Koče varu
Članovima radnog kolektiva SGP PIONIR Novo mesto javljamo tužno vijest, da je 11. decembra 1978. godine u 7 sati ujutro, nakon duge i teške bolesti preminuo naš dugogodišnji glavni direktor
IVAN KOČEVAR
Pogreb dragog nam pokojnika obavit ce se u srijedu, 13. decembra 1978. godine u 14.30 sati na groblju Ločna u Novom mestu.
Neprocjenjivi radni lik dragog saradnika, druga i uzornika ostati ce u vječnoj uspomeni naših srca, uzidan u temelje PIONIROVE djelatnosti, koje je sa nama predano gradio pune tri decenije.
Neka mu je vječna slava i hvala!
Znali smo, da boluje od teške i neizlječive bolesti, ali nikada nismo mogli vjerovati, da je neće moći savladati. Tu vjeru je u nas ulivala njegova veličina, jer je bio neumoran, pun radnog poleta i volje za život i u poslednje dvije godine, kada je već bio teško bolestan. Zbog toga nismo mogli povjerovati, da će smrt kao neuništivi zakon prirode i njemu preprečiti put. Navikli smo na njega kao nesalomljivog, uvijek radnog i svuda prisutnog saradnika i zbog toga ne možemo shvatiti, da ga uistinu više nema i da ga nikada više nećemo vidjeti medju nama. Nikada više nam neće stisnuti ruku, potapšati nas i ohrabrujuće upitati za zdravlje, osjećanja i rad.
Ivan Kočevar rodio se 29. juna 1921. godine u Vavpčji vasi kod Semiča u seljačkoj porodici u kojoj je bilo mnogo djece. U Ljubljani je završio srednju tehničku gradnjevinsku školu. Vihor poslednjeg svjetskog rata zatekao ga je kao studenta u Ljubljani. Kao napredno usmjeren omladinac se već u 1941. godini uključio u organiziran ilegalan rad omladine u OF. Godine 1942. bio je aretiran od strane italijanske policije i osudjen od vojnog suda na 8 godina robije te poslan na izdržavanje kazne u Italiju. Po kapitulaciji Italije pobjegao je iz zatvora i vratio se u Ljubljanu, gdje je do završetka rata aktivno sudjelovao u narodno oslobodilačkom pokretu kako ilega-lac.
Po završetku rata 1946. godine zaposlio se je najprije u Gradnjevinskom poduzeću Gradis u Ljubljani, a 1948. godine je bio rasporedjen u Ministarstvo gradnje u Ljubljani. U junu mjesecu iste godine došao je u SGP PION IR Novo mesto. Drug Ivan Kočevar radio je najprije kao tehničar operativac na gradilištu i to na obnovi viadukta kod Otavca u Bijeloj krajini, a zatim u Ortneku i kasnije kod gradnje tvornice Belsad u Črnomlju, a poslije toga postao je šef gradjevinskog sektora Novo mesto u sastavu SGP PIONIR. Godine 1956. postao je direktor SGP PIONIR i tu odgovornu dužnost obavljao je do februara 1978. godine, kada je zbog teške bolesti bio pen-zionisan.
SAMOUPRAVNI ORGANI I DRUŠTVENO POLITIČKE ORGANIZACIJE SGP PIONIR NOVO MESTO
Pokojnog Ivana Kočevara smo svi u PIONIRU i suviše dobro poznavali i suviše ga voljeli, da bi mogli sav njegov rad i decenije, koje je proveo sa nama, sažeti u kratku biografiju. Bio je čovjek takvih razmje-
ra, koje rijetko kada u sebi sadrži jedna sama ličnost. Dosljedan u radu, pun drugarskog razumijevanja, neumoran, uvijek pažljiv prema saradnici- I ma i još mnogo, mnogo toga moglo bi se nabrajati o njegovoj ličnosti.
Njegova najveća vrlina je bila I izvanredna skromnost. Usadji- I vao je u nas ljubav prema radu i I redu, a u tome je bio do kraja I svoga života i sam svima nama I za uzor. Bezbroj puta se njegov I radni dan zbog potreba rada I produžio i do svitanja zore, a I usprkos tome uvijek bio je u I svojoj kancelariji prije poćetka I radnog vremena.
Kada je 1956. godine preuzeo dužnost direktora, poduzeće je zbog opće krize u gradjevninarstvu bilo na rubu propasti. Sa izvanrednom organizacijskom nadarenošću je već u prvoj godini vod jenja obnovio tadašnje trule temelje PIONIRA, a nakon toga zajedno sa nama predano je zidao i uljepšavao PIONIROVU zgradu, koja je danas velika i monolitna.
Imao je izvanredan osjećaj za kadrove i obrazovanje i upravo je njegova zasluga, da je PIONIR danas obogaćen sa velikim brojem stručnjaka. Usvajao je sve novine i išao u korak sa vremenom i razvojem. Naučio nas je kako se usvaja nova tehnologija u gradjevinarstvu, ugazio je put industrijskoj gradnji u poduzeću, doveo nas do upotrebe računara in najsavre-menijeg administrativno stručnog poslovanja.
U prijedlogu za dodjelu Kraigherove nagrade, najvišeg priznanja, kojeg u SRS dodjeljuju za posebne zasluge u vodjenju privrede, u 1974. godini, kada je primio tu nagradu, u prijedlogu je izmedju ostalog rečeno:	„Vjerovatno je vrlo
malo radnih organizacija u kojima direktor daje lični pečat cjelokupnom poslovanju poduzeća u tolikoj mjeri, kao što je to primjer u PIONIRU!" Njegov veliki doprinos PIONIRU, dodjelivač Kraigherovog odlikovanja svakako nije mogao sa-žetije i plemenitije objasniti.
Možemo biti ponosni na činjenicu, da za vrijeme više od tri decenije njegovog vod jenja PIONIRA nije ni jednom došlo do spora sa samoupravnim organima ili napetih unutrašnjih odnosa. Rastao je sa našim samoupravnim socialističkim sistemom i srastao se sa njim, te nas je istovremeno iz dana u dan sa
riječima ubedjenja i sa drugarskim primjerom odgajao u dobre samoupravljače.
Pored obimnog i odgovornog rada kojeg je objavljao u PIONIRU, bio je pokojni Ivan Kočevar takodjer neumoran radnik i izvan poduzeća. Više puta bio je savezni i republički poslanik, zadnje dvije godine je bio delegat u Privrednoj komori SRS i u Skupštini SRS, te član mnogih stručnih organa i tiela u gradjevinarstvu Slovenije.
I pored svih odgovornih dužnosti i obimnog rada, kojeg je obavljao, nikada mu nije bilo žao vremena, kada ga je put za-neo na gradilište, da stane sa radnikom kojeg je poznavao, da mu stisne ruku i ukratko sa njim porazgovara. Lično je poznavao po imenu mnoge PIONIROVE radnike i sa poštovanjem i drugarstvom se je svaki put kod njih zaustavljao, premda su blatni i uprskani krečom i maltom radili na gradilištu,
PIONIROVA gradilišta su rasuta po čitavoj Jugoslaviji pa i po dalekoj Africi i svuda če na njima za trenutak biti zaustavljen rad, kada čuju tužno vijest, da je Ivan Kočevar umro. Stisnuti če se srca od žalosti i mnoqe će se oči orositi suzama. Najviše će biti žalosni stari radnici, oni, koji su sa njim prolazili kroz najteže dane i iskušenja i osjećali se sa njim kao čovjek sa čovjekom.
Riječi su nemočne, da bi se sa njima mogla opisati veličina rada, kojeg je Ivan Kočevar medju nama obavljao, tako kao što taj rad osjećamo i poznamo mi, njegovi radnici. Više od tri decenije, koje je utkao u naš zajednički rad, osjećali smo ga kao svoga, kao čovjeka, koji je bio naš. Neusmiljiva smrt istrgla ga je iz naše sredine i kancelarija, koju smo mu bili prilikom penzionisanja pripremili, i za koju je on, onako nepokolebljiv, uvjek tvrdio, da če se uskoro vratiti u nju, ostati će prazna. U našim srcima, dragi druže Ivane je gorčina oproštaja i dubokog saučešća sa Tvojom životnom saputnicom, sinovima i rodbinom, koji zajedno sa nama ostaju bez Tebe! Plakati je ljudski i zato plačemo, a plačemo i zato jer smo Te voljeli! Kroz suze, koje nam lebde u očima, obećevamo Ti, da ćemo nastaviti Tvoje djelo i time ti u svojim srcima izgraditi najlepši spomenik te se Ti najvrednije odužiti! Neka Ti je vječna slava i hvala!
š-A.i'r,
mi

B odri len nasmeh v napetih trenutkih pred začetkom 24. Športnih iger gradbincev v Ljubi jan' Ohrabrujući osmjeh u napetim trenucima prije početka 24. Sportskih igara gradjevinara u Ljubljani
Glavni direktor Ivan Kočevar ob obisku gradbišča v Zakopanem na Poljskem ni pozabil obiskati ponesrečenega skupinovodje Franca Gačnika v tamkajšnji bolnišnici
Glavni direktor Ivan Kočevar pri Ukom obilaska gradilišta u Zakopanem u Poljskoj nije zaboravio posjetiti u tamošnjoj bolnici povredjenog predradnika Franca Gačnika
Pomenek s starimi delavci ob lanskem srečanju PIONIRJEVIH upokojencev Razgovor sa starim radnicima prilikom prošlogodišnjeg susreta PIONIROVIH penzionera
Iz susreta urednika vjesnika u OUR
V mjesecu oktobru sazvala je komisija republičkog saveta Saveza sindikata za obaveštavanje i političku propagandu susret urednika vjesnika u OUR s delegatima i upravljačima u osiguranju i radnicima Osiguravajuće zajednice TRIGLAV.
Program susreta bio je sljedeći:
1.	Opšti ocrt ustavnog preobražaja osiguranja izneo je predsjednik kolegijskog poslovodskog organa osiguravajuće zajednice TRIGLAV, drug Stjepan Šaubert, čije teze objavljamo u cjelini.
2.	Samoupravna organiziranost osiguravajuće zajednice TRIGLAV
3.	Uloga osiguranja u organizacijama udruženog rada (objavljujemo istotako)
4.	Dohodovni odnosi u osiguranju.
K. B.
Opšti ocrt ustavnog preobražaja osiguranja
1.	Sada teče već druga godina ostvarenja nacrta samoupravnog preobražaja osiguranja.
2.	Osiguranje je organizirano na osnovu istog (sistemskog) saveznog zakona, ipak su se po republikama dogovorili za dosta različita rješenja u pogledu same organiziranosti i sadržaja.
3.	U dogovaranju nacrta za konstituiranje Zavarovalne skupnosti TRIGLAV bile su uključene i druš-tveno-političke organizacije kao i organizacije udruženog rada i mjesne zajednice.
4.	Osnovnu usmjerenost nacrta možemo sažeti u sljedećem:
a)	udružiti osiguravajuće zavode u SR Sloveniji;
b)	uspostaviti tjesnu delegatsku suradnju s organizacijama udruženog rada i s mjesnim zajednicama;
c)	obistiniti princip, da je osigura- I vajuća premija dio prihoda OOUR, kojeg udružuje u osiguravajućoj zajednici;
ftemeljne rizičke zajednice i ri-zičke zajednice organizirati po prihodu na zaokružene cjeline;
d)	servis osiguranja približiti osigu-ranicima;
e)	rad radnika u osiguranju postaviti na osnove slobodne izmjene rada;
5.	Sve što je bilo potrebno ugovoriti, sada je ugovoreno; nalazimo se u fazi ostvarenja, to je sigurno proces, koji je u tjesnoj dialektič-koj povezanosti sa razvojem društ-veno-ekonomskeih odnosa u udruženom radu
6.	U čemu vidimo uspjehe?
a)	uspješno je izvršeno udruženje dviju osiguravajućih zavoda Maribor i Sava;
b)	izvršena je hitna i korektna dislokacija centraliziranih sredstava;
c)	razgranan delegatski sistem (preko 8.000 delegata) je osiguravajući zavod plibližio udruženom radu;
č) u redovima delegata nalazi se mnogo aktivnih društveno-poli-tičkih radnika kao i mnoštvo stručnjaka iz privrede;
d)	uprkos reorganizaciji nismo pogoršali rezultate poslovanja;
e)	u mnogim akcijama reagovali smo brzo i dobro;
7.	S čime nismo zadovoljni?
a)	mnogi dogovori se prepolako obistinjuju
b)	servis se još nije povsem pribli-žao osiguranicima;
c)	likvidacija šteta je za sada prepo-laka;
č) mnoge odštetne zahtjeve rješa-ma parnicom preko suda;
d)	nedovoljno sudjelovanje sa drugim zajednicama osiguranja;
e)	obim društvenog vlastništva u osiguranju nije uvijek kvalitetan (to posebno vrijedi za poljoprivredu i društvene djelatnosti);
f)	još uvijek nije uskladjeno s bankama vodjenje i gospodarenje privremeno slobodnim sredstvima;
g)	sistem cjelokupnog oblikovanja prihoda radnih zajednica još nije u potpunosti suvremen i pun podstreka.
Uloga
osiguranja u organizacijama
udruženog
rada
Proizvodne organizacije u svojem radnom procesu predvidjaju i razne zastoje u proizvodnji zbog malih kvarova i za to ustanavljaju potreban sklad za amortizaciju u kojem sakuplaju potrebna sredstva. Pokraj tih malih zastoja nastanu i veći zastoji zbog nepredvidjenih šteta kao na pr.: požar, kvar strojeva, koji zahtjevaju veća financijs-
ka sredstva, što OUR u normalnim okolnostima teško ili na štetu daljnjega razvoja pokriva troškove šte te. Zbog toga udružuju dio svojih sredstava u obliku osiguravajuće premije kod osiguravajuće zajed niče, koja u navedenim primjerima nadoknadi štetu i s time zagotovi normalni rad i sam razvoj dotične organizacije.
Na različitim stupnjevima razvoja društvene proizvodnje pojavljuju se i različite vrste osiguranja s obzirom na tehnološke promjene u samoj proizvodnji. Da navedemo neka od osiguranja koja imamo u OUR u Jugoslaviji:
1.	osiguranje od požara i strojeva od lomljave. Organizacija udruženog rada kao što samo već spomenuli osniva sklad za amortizaciju, sredstva upotrebljava za tekuće održavanje strojeva i nabavku novih. Za sve ostale primjere osiguraju se protiv rizika kao što su požar, vihor, štete od tuče, poplave, lomljavi strojeva . . .
2.	kod same djelatnosti OUR mogu nastati štete drugim radnim organizacijama a i privatnim osobama uključujući tu i radnike dotič-ke OUR. Za zaštitu pred takvim štetama osigura se OUR za opštu odgovornost.
3.	na putu od proizvodjača do potrošača može se proizvod oštetiti i zbog toga poznajemo i osiguranje transporta, koje pokriva sve štete za vrijeme prijevoza bilo na cesti, u zraku ili na vodi.
4.	Osiguranje motornih vozila protiv šteta istih kao i šteta koje
(Nastavak na si. str.)
Prizor iz TOZD Lesni obrat v Novem mestu Snimak iz TOZD Lesni obrat u Novom mestu
(Nastavak sa prij. str.)
prouzrokuju drugim, poznajemo osiguranje kaska i autoodgovorno-sti.
5.	Kao novitet moramo navesti i osiguranje odgovornosti proizvod-jača za počinjenu štetu zbog slabe kvalitete proizvoda osobama ili stvarima.
6.	u Evropi je poznato i priznato takozvano „šomaž" osiguranje. To osiguranje pokriva štete nastale zbog požara ili loma strojeva i ima za posljedicu oblikovanja prihoda RO i to onaj dio, koji se odnosi na lični dohodak radnika. Kod nas na žalost mnoge OUR ne shvaćaju prednost takvog osiguranja (osiguranje osnovnih in pogonskih sredstava), koje u biti štiti lični dohodak radnika, ako nastane šteta u takvoj mjeri, da onemogućava proizvodnju u odredjenom razdoblju.
7.	uprkos modernizacije same proizvodnje kao i mnogih zaštitnih sredstava radnika na radu nastaju sve više i više razne povrede na radu, kod dolaska ili odlaska s rada. Zbog toga su mnoge OUR uvidjele potrebu za kolektivno-nezgodno osiguranje radnika. Time su zaštitile i svoj sklad skupne upotrebe, jer iz tog sklada nudi se pomoć na-stradalim radnicima i zbog toga bio bi i ugrožen standard samih radnika, kojim je to jedini izvor za povečanje osobnog standarda.
U poljoprivrednim organizacijama udruženog rada pojavljuje se i osiguranje usjeva protiv tuče i smrzavanja kao i osiguranje domačih životinja protiv ugina i prinudnog klanja.
Gradnjevinska poduzeća osiguravanju gradjevinsku djelatnost, koja obuzima štete nastale kod izgradnje pojedinih objekata.
w
Se
preveč
formalizma
pri
odločanju
Ko bo delavec prebral ta naslov bo z odobravanjem prikimal, misleč pri tem: „seveda, mi velikokrat sploh ne vemo za kaj glasujemo”. Pri tem delavci ugotavljajo, da niso ustrezno obveščeni o predmetu odločanja.
Dejstvo je, da je naš delavec neobveščen in velikokrat zaradi neobveščenosti predmet manipula-
Proizvodni prostori SLOVINA v Brežicah so grajeni po sistemu TOGREL z dvokapno streho (FOTO: G. Rovan) Proizvodne prostorije SLOVIN-a u Brežicama gradjne su po sistemu TOGREL sa dvokapmm krovom. (Foto. G. Rovan)
cije. Tudi je dejstvo, da je celovita in kakovostna obveščenost delovnih ljudi eden od bistvenih pogojev za njihovo ustvarjalno in kreativno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično živeljenje. Iz tega izdaja, da naš delovni človek zaradi neobveščenosti, oziroma nepoznavanja problematike, o kateri mora dati svoje mnenje, oziroma odločitev, ne more ustvarjalno samoupravno odločati.
Zastavljajo se vprašanja: zakaj je delavec neobveščen in kako doseči, da bodo delavci ustrezno obveščeni o predmetu njihovega odločanja?
Vzroki za tako stanje so po mojem mnenju v sledečem: zelo d i namični družbenoekonomski razvoj na vseh področjih naše družbe potem pa nedograjen informacijski sistem in kot zelo pomemben dejavnik je zelo pasivni odnos samih delavcev do vključevanja v samoupravni proces odločanja.
Dinamični družbeni razvoj, ki je posledica uveljavljanja nove ustave in zakona o združenem delu, je pred našega delavca podal množico novih pojmov in odnosov, začenši od samih pravic in dolžnosti delavcev pa čez organiziranje združenega dela do novih oblik institucionalnega organiziranja družbe v celoti. Vse te procese reorganizacije v družbi, bistvo katerih je poglabljanje delegatskega sistema ter urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu med sfero materialne in nematerialne proizvodnje po načelu svobodne menjave dela, naš delavec ni kontinuirano spremljal in dojemal.
Tako imamo danes v našem kolektivu veliko delavcev, ki ne razumejo bistva organiziranja
Samoupravnih interesnih skupnosti pa tudi delegatskega sistema. Mi pa kar naprej dobivamo za zbore delavcev Samoupravne sporazume posameznih SIS in drugih institucij združenega dela.
Tako odločanje ne more biti ustvarjalno in samoupravno, a rezultat takega odločanja je vse večji pritisk SIS na sredstva združenega dela.
Glede tega morajo in bodo morale ključno vlogo imeti družbenopolitične organizacije in to: z zavzemanjem svojega stališča do dane problematike, z delovanjem med delavci, jih seznanjati z perečimi stvarmi, dajati morajo pobudo za najbolj ustrezni sistem informiranja delavcev, skrbeti, da bodo informacije delavcem posredovane čimbolj poljudno, tako, da jih vsak delavec lahko razume, skrbeti morajo, da se čimbolj uveljavlja delegatsko razmerje, delegat — baza in morajo delovati v smeri kontrole uresničevanja odločitev delavcev v okviru OZD in navzven.
Lahko bi sicer pripomnili da so se DPO, še posebno sindikat, zelo angažirali v preteklosti na samoupravnem področju, posebej pri sprejemanju vrste internih samoupravnih sporazumov in pravilnikov, pri volitvah delegatov v skupščine SIS in DPS itd. To je gotovo res in hvalevredno, ker je vse opravljeno v realnem roku. Po drugi plati, kar je zelo pomembno, pa imam občutek, da naš delavec vsled vseh teh samoupravnih procesov ni pridobil dosti na samoupravni zavesti. Še vedno se srečujemo z zelo prisotnim pasivizmom delovnih ljudi v odnosu do samoupravljanja, kar pomeni, da se znaten del
delavcev še ni navadil gledati osebni interes skozi interes skupnosti.
Moramo se zavedati, da delavec dobiva samoupravljalsko zavest edino v dejanski samoupravi in zato ne more biti na mestu mnenje, da delavca to ne zanima in, da ne more razumeti.
Kolikor bo samoupravljanje bolj dejansko, oziroma kolikor bodo delavci bolj obveščeni in na osnovi tega bolj demokratsko odločali in sledili uresničevanju svojih odločitev, toliko hitreje bo potekal proces samoupravnega osveščanja našega delavca.
Vsa ta vprašanja, o katerih razmišljam in vrsta drugih vprašanj vezanih na problematiko samoupravljanje in okoli samoupravljanja, so domena vseh dogajanj v OZD, pa bi bilo zaželjeno, da imamo te tematike, več na straneh našega Biltena.
IVAN ILlJANIČ
Previše
formalizma
kod
odlučivanja
Kad radnik pročita ovaj naslov sigurno će potvrdno klimnuti glavom misleći pritom: „Dabome, mi često puta uopće neznamo zašto glasamo". Na osnovu toga radnici konstatiraju, da nisu u dovoljnoj mjeri obavješteni o predmetu odlučivanja.
Činjenica je, da je naš radnik ne-obavješten in često puta zbog ne-obavještenosti predstavlja predmet manipulacije. Takodjer je činjenica, da je cjelovita i kvalitetna oba-vještenost radnih ljudi jedan od bitnih uslova za njegovo stvaralačko i kreativno uključivanje u samoupravni i društveno — politički život. Iz ovega poizlazi, da naš radni čovjek zbog neobavještenosti, odnosno ne poznavanja problematike
0	kojoj mora dati svoje mišljenje, odnosno odluku, ne može stvaralački samoupravno odlučivati.
Postavljaju se pitanja:	zašto
radnik nije obavješten i kako postići, da radnici budu odgovarajuće obavješteni o predmetu njihovog odlučivanja?
Uzorci za ovakvo stanje su po mom mišljenju u sljedećem: veoma dinamičan društveno — ekonomski razvoj svih sfera našeg društva, zatim nedogradjeni sistem informisa nja i kao veoma važan činilac veoma pasivan odnos samih radnika za uključivanje u samoupravni proces odlučivanja.
Dinamičen društveni razvoj, kao posljedica donošenja novog Ustava
1	Zakona o udruženom radu, daje našem radniku masu novih pojmova i odnosa, počevši od samih prava i dužnosti radnika pa preko organiziranja udruženog rada do novih oblika institucionalnog organiziranja društva u cjelini. Sve dosadašnje procese reorganizacije u društvu, čija je suština u produbljivanju delegatskog sistema, te uredjivanju dohodovnih odnosa u udruženom radu medju sferama materijalne i ne materijalne proizvodnje po načelu slobodne podjele rada, naš radnik nije kontinuirano pratio i shvatio.
Tako imamo danas u našem kolektivu mnogo radnika, koji ne razumiju suštinu organiziranja samoupravnih interesnih zajednica, a takodjer ni delegatskog sistema. A mi stalno dobivamo za zborove radnika Samoupravne sporazume pojedinih SIZ i drugih institucija udruženog rada.
Takvo odlučivanje ne može biti stvaralačko i samoupravno, a rezultat takvoga odlučivanja je sve veći pritisak SIZ na sredstva udruženog rada.
S obzirom na to moraju i morati će imati ključnu ulogu društveno— političke organizacije i to: zauzimanjem svojih stavova do date problematike, djelovanjem medju radnicima, upoznavati ih sa gorućim problemima, moraju davati pobudu za uvodjenjem najboljeg sistema informiranja radnika, brinuti, da budu informacije radnicima posredovane na čim prikladniji način, tako, da ih svaki radnik može razumjeti, brinuti moraju, da se što bolje sprovedu delegatski odnosi, delegat — baza i moraju djelovati u smjeru kontrole ostvarivanja odluka radnika u okviru OUR i prema vani.
Netko će možda dati primjedbu, da su se DPO, a posebno sindikat mnogo angažirali u prošlosti na samoupravnom području, posebno kod usvajanja mnogobrojnih internih samoupravnih sporazuma i pravilnika, kod izbora delegata u skupštine SIZ i DPZ itd. To je sigurno istina i za pohvalu, jer je sve obavljeno u realnom roku.
Po drugoj strani, što je veoma važno, imamo osećaj, da naš radnik usprkos svih tih samoupravnih procesa nije dobio dovoljno na samoupravnoj svjesti. Još uvijek se susrećemo sa velikim pasivizmom radnih ljudi u odnosu do samoupravljanja, što znači, da se znatan dio radnika još uvijek nije naučio gledati lični interes kroz interes za jednice.
Moramo biti svjesni, da radnik dobiva samoupravnu svijest jedino u stvarnoj upravi i zato ne može
biti na mjestu mišljenje, da to radnika ne zanima i da ne može razumjeti.
Koliko samoupravljanje bude realnije, odnosno koliko budu radnici bolje obavješteni i na osnovu toga demokratskije odlučivali i slijedili ostvarivanje svojih odluka, toliko brže će teći proces samoupravnog osvješćavanja našeg radnika.
Sva ova pitanja o kojima sam razmišljao i mnoga druga pitanja, koja su vezana za problematiku samoupravljanja i oko samoupravljanja, pretpostavka su svih do-gadjaja u OUR i bilo bi poželjno, da imamo ove problematike više na stranicama našeg Biltena.
Ivan llijanić
Socialno delo v TOZD
Kadrovsko-socialno področje dela mora biti izvajano čim bližje delavcem, saj preko njega delavci zadovoljujejo vrsto konkretnih potreb iz delovnega razmerja. Iz tega nesporno sledi, da ta služba organizacijsko pripada TOZD, četudi samo v minimalni meri. Glavne kadrovske funkcije so več ali manj poznane vsakemu delavcu, to je služba s katero se vsakdo sreča že ob nastopu dela. Manj pa so poznane socialne fukcije, katere do nekje opravlja že sama kadrovska služba.
lahko pa se jo organizira samostojno. Pri tem socialnem delu si služba poizkuša utirati marsikje še nepoznano pot in obenem išče ustrezno mesto, ki ji ga družba foi-malno priznava.
Po dvo-letni praksi sodeč, se v TOZD gradbene operativne kontinuirano ponavljajo približno iste socialne težave, za katere bi morda lahko rekli, da so tipične za gradbeništvo, čeprav se jih beleži tudi drugje. Težave so predvsem subjektivnega značaja in jih ni mogoče nikakor izključiti iz vsakdanjega dela temeljne organizacije.
Problematična področja dela bi lahko na primer razdelili v nekaj osnovnih smeri:
— populacijo fizičnih gradbenih delavcev v gradbeništvu, katera dela v zelo neugodnih delovnih pogojih, poraja večje število delovnih invalidov, katere pa je TOZD dolžna ustrezno zaposlovati. Objektivni del problema nastopi pri iskanju ustreznega dela, kjer bi delavec z invalidsko oceno lahko delal. Izbira je slaba, ker v gradbeništvu je zelo malo „lažjih del" in delovnih mest z ustreznimi delovnimi pogoji. Subjektivni del tega problema je zaostalo in nepravilno gledanje delavcev, ki bi pri svojih delovnih in samoupravljalskih funkcijah bili v stanju reševati takšne situacije. Negativni odnos teh „razgledanih" ljudi velikokrat onemogoča ustrezno zaposlovanje invalidov, pri katerih se pozablja, da so nekateri že leta delali za dobrobit TOZD. Nekateri teh delavcev pridobijo I. kat. invalidnosti in z njo pravico do invalidske pokojnine, saj gradbeni TOZD skoraj ne „pozna" redne
(Nadalj. na nasl. str.)
Sodobno urejena separacija je lahko v največjo pomoč betonarni (FOTO: G. Rovan) Suvremeno uredjena separacija je u mnogočemu od velike pomoči betonari. (Foto: G. Rovan)
(Nadalj. s prejš. str.)
upokojitve gradbenih delavcev.
Podobno kot z delovnimi invalidi je tudi z delavci, ki prinašajo potrdila zdravnikov in specialistov, da se jim dodeli lažje delo. To je sicer začasna problematika, je pa zato pogostejša.
— Problematika reševanja stanovanjskih problemov delavcev je naslednji neusahljivi vir dela in organiziranosti socialne službe TOZD. To področje sicer ureja do nekje samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih zadev delavcev, žal pa tovrstni pravilniki nikoli niso dovolj „objektivni", da bi lahko zadovoljevali vse. Objek-tizirati to področje dela oz. sodelovati pri tem delu je nujno „zlo" socialnega dela.
— Alkoholizem, to resnično zlo „civilizarane" družbe ne prizanaša nobeni delovni organizaciji in tako tudi naši ne. Razširjenost tovrstnega problema obsega vsa delovna mesta, k čemer prispeva tudi miselni pregovor, da se: „za šankom naredi največ kšefta". Tudi pri redkih izjemah, katere se uspe prepričati za zdravljenje, je uspeh minimalen, kadar v to terapijo ni mogoče vključiti vseh dejavnikov, ki kakor koli lahko vplivajo na alkoholika. To pa je največkrat onemogočeno že zaradi slabega sodelovanja s svojci alkoholika ali z vsemi tistimi s katerimi se alkoholik druži. Kljub slabim tovrstnim uspehom ni mogoče nehati s tovrstnimi prizadevanji in se enostavno sprijazniti s problemom, ki v gradbeništvu ni tako redek.
— Sodelovanje v disciplinskih postopkih in drugih konfliktnih situacijah, sicer ni najbolj socialno delo, ljub temu pa se je potrebno zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, ali pa z vidika socialne problematike angažirati tudi na tem področju.
— Pogostost individualnih problemov delavcev v zvezi z odtujenim življenjem, prilagajanjem na okolje TOZD in o podobnih osebnih težavah, so pa tako že stalni spremljevalci kadrovsko-socialnega dela vsake TOZD.
Navedena karakteristična področja so vsa tesno povezana v sodelovanje z ostalimi službami TOZD in njihovimi odgovornimi delavci in ne nazadnje tudi s samoupravnimi organi TOZD — Socialnega problema ni mogoče zdraviti z zdravili, temveč le s skupnimi močmi ob sodelovanju vseh zaposlenih. Ni mogoče spregledati možnosti, da smo že jutri lahko sami eden izmed tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč.
SOC. DELAVEC
P. HOLOZAN
Socialni rad u
Kadrovsko - socijalno područje rada mora biti izvodjeno čim bliže radnicima, jer preko njega radnici zadovoljavaju niz konkretnih potreba iz radnog odnosa. Iz toga neosporno proističe, da ta služba organizacijski pripada OOUR, premda samo u minimalnoj mjeri. Glavne kadrovske funkcije su više ili manje poznate svakom radniku, to je služba sa kojom se svatko susreće već kod nastupanja na posao. Manje su poznate socijalne funkcije, koje do neke mjere obavlja već sama kadrovska služba, a može se organizirati i samostalno. Kod tog socijalnog rada pokušava ova služba utrti mnogo gdje nepoznati put i ujedno traži odgovarajuće mjesto, koje joj ga društvo formalno priznaje.
Sudeći po dvo-godišnjoj praksi u OOUR gradjevinske operative, kontinuirano se ponavljaju iste socijalne teškoće, za koje bi možda mogli reći, da su tipične za gradjevinarstvo, premda ih se može zabilježiti i drugdje. Teškoće su prije svega subjektivnog značaja i nikako ih nije moguće isključiti iz svakodnevnog rada osnovne organizacije.
Problematična područja rada bi mogli na primjer razdjeliti u nekoliko osnovnih smjerova:
- populaciju fizičkih gradjevin-skih radnika u gradjevinarstvu, čiji rad u veoma neugodnim radnim uslovima radja veći broj radnih invalida, koje OOUR mora da odgovarajuće zaposli. Objektivni dio problema nastupa prilikom traženja odgovarajućeg rada gdje bi mogao da radi radnik sa ocjenom invalidnosti rada. Izbor je slab, jer je u gradjevinarstvu veoma malo „lakših poslova", i radnih mjesta sa odgovarajućim radnim uvjetima. Subjektivni dio tog problema je zaostalo i nepravilno gledanje radnika, koji bi kod svojih radnih i samoupravnih funkcija bili u stanju reševati takve situacije. Negativni odnos tih „dobro upoznatih" ljudi često puta onemogućava odgovarajuće zapošljavanje invalida, kod kojih se zaboravlja, da su poneki godinama radili za dobrobiti OOUR. Poneki od tih radnika postanu invalidi I kategorije i sa njom dobiju pravo do invalidske penzije, jer gradjevinski OOUR skoro da ne „poznaje" redovno penzioniranje gradjevinskih radnika.
Slično kao sa radnim invalidima je takodjeri sa radnicima koji donose potvrde liječnika i specijalista da im se dodjeli lakši posao. To je doduše privremena problematika, ali je zato česta.
Delavca
Radnika
— Problematika reševanja stambenih problema radnika je sljedeći nepresušni izvor rada i organiziranosti socijalne službe OOUR. To područje doduše uredjuje donekle samoupravni sporazum o rješavanju stambenih problema radnika, na žalost pravilnici takve vrste nikada nisu dovoljno „objektivni", da bi mogli sve zadovoljiti. Objektivizirati to područje rada, odnosno sudjelovati kod toga rada je nužno „zlo" socijalnog rada.
— Alkoholizam, to istinsko zlo „civiliziranog" društva ne poštedjuje niti jednu radnu organizaciju, pa tako ni našu. Raširenost problema takve vrste zahvaća sva radna mjesta, čemu pridonosi takodjer i poslovica, da se ,,za šankom napravi najviše prometa". Takodjer i kod rijetkih iznimaka, koje se uspije nagovoriti na liječenje, uspjeh je minimalan, kada u tu terapiju nije moguće uključiti svih faktora, koji bi bilo kako mogli utjecati na alkoholičare. To je više puta onemogućeno i zbog slabog sudjelovanja sa rodbinom alkoholičara i svih onih sa kojima se alkoholičari druže. Usprkos slabih uspjeha takve vrste nije moguće prekinuti nastojanja te vrste i jednostavno se pomiriti sa problemom, koji u gradjevinarstvu nije tako rijedak.
— Sudjelovanje u disciplinskim postupcima i drugim konfliktnim situacijama, doduše nije socijalni posao, ali uprkos toga zbog pomanjkanja odgovarajućeg kadra ili sa vidika socijalne problematike potrebno je angažirati se i na tom području.
— Učestalost individualnih problema radnika u vezi sa otudjenim životom, prilagodjavanjem na okolinu OOUR i sličnim ličnim teškoćama.
Spomenuta karakteristična područja su sva tjesno povezana u sudjelovanju sa ostalim službama u OOUR i njihovim odgovornim radnicima i najzad takodjer sa samoupravnim organima OOUR. Socijalni problem nije moguće liječiti lijekovima, već zajedničkim snagama uz sudjelovanje svih zaposlenih. Nije moguće predvidjeti mogućnost, da smo već sutra sami jedan od onih, koji trebaju pomoć takve vrste.
Socijalni radnik P. HOLOZAN
----------------------------------
Ive Subic: Ilustracija
\_____________________y
Jasenovac, Novi sad, Osijek
Sredi oktobra nas je avtobus popeljal na tridnevno strokovno ekskurzijo. Že rano dopoldne smo prispeli v Jasenovac. Ogledali smo si pretresljiv dokumentarni film o taborišču in spominski muzej žrtvam tega najstrašnejšega taborišča med drugo svetovno vojno. Logor je zavzemal okoli 10000 m2 površine. Več kot miljon nedolžnih ljudi je ostalo tam. Poleg navadnih metod mučenja so imeli ustaši tudi znano žično kletko, ki so jo imenovali „ljudolovka". Ta kletka je bila tako majhna, da človek v njej ni mogel niti stati niti ležati. Samo smrt je lahko žrtev spravila ven. Sredi Jasenovca še sedaj stoji telefonski „A" drog na katerem se je izvrševalo javno obešanje. Kar nista požrla krematorij in zemlja, je odnesla Sava.
Nikoli naj pozabljeni ne bodo tisti, ki zemlji naši so oddali kri.
Nikoli naj pozabljeni ne bodo tisti, ki zdaj jih več med nami ni!
Mrzlo dopoldne, megla in veter so nas spremljali do spomenika, žrtvam fašističnega terorja, ki je oddaljen od muzeja kakih petsto metrov. Poklonili smo se žrtvam. V naših srcih pa so še dolgo zveneli verzi, vklesani v beton, Ivana Gorana Kovačiča iz znane njegove poeme „JAMA":
SPOMINSKI TULIPAN
Pijane orgije morilcev.
Otrok na bajonetu — nasajen.
In žive ženske vagina — pepelnik.
Zakrivljen klavski nož
je glave štel.
In slamoreznica, podmazana s krvjo, je štela trupla.
Pod noht na prstu žebelj zasajen.
V	kovinski kletki mož
je z lakoto in žejo — umorjen.
V	spominskem tulipanu svobodno se pretaka kri. Na njem —
brez meje časa — se svetijo oči.
Jasenovac, 1978
RUD! ROBIČ
Gdje je mala sreča, bljesak stakla, lastavičje gnijezdo, iz vrtiča dah, gdje je kucaj zipke, što se makla, i na traku sunca zlatni kućni prah?
Novi Sad — mesto ob Donavi. Prestolnica Vojvodine, ki šteje približno 240.000 prebivalcev. To je drugo največje mesto Srbije. Novi Sad je mesto v katerem prebiva največ nacionalnosti: Srbi, Hrvati, Madžari, Nemci in drugi.
Že dvojezični napisi na ustanovah in trgovinah ter dvojezične šole nam nazorno pričajo o veliki skrbi naše družbe za enakopravnost manjšin.
Po drugi svetovni vojni je imel Novi Sad samo 60.000 prebivalcev. Burni razvoj po vojni je narekoval tudi kompletno urbanistično rešitev stanovanjskih naselij, prometa, industrije. Izgleda, da so vse to zadovoljivo rešili. Ohranjen in v veliki meri je renoviran — saniran stari del mesta. Veliko stavb je pod spomeniškim varstvom. Seveda, kot povsod, tudi njim primanjkuje denarja, da bi lahko plan renovaci-je speljali do konca. Stari del mesta, s svojimi značilnimi stavbami, naj bi bilo mesto pešcev.
Petrovaradinska trdnjava, ki sedi na griču nad Donavo, izgleda kot čuvaj svojega mesta. Zgrajena je bila za obrambo pred vdorom Turkov, ki pa je niso mogli nikoli zavzeti, zakaj vedno so bili poraženi že veliko prej. Tudi med drugo svetovno vojno je bila trdnjava pomembna vojaška točka. Začetek gradnje pade v 17. stoletje; gradili pa so jo okoli 100 let. Sedaj, ko se je mesto razvilo, je tudi Petrovaradinska trdnjava postala velik gostinsko turistični in kulturni center. Razen velikega gostišča, so v trnjavi tudi prostori galerij in muzejev. Okrog trdnjave je velik park, kjer Novosadčani lahko najdejo svoj mir in zabavo. Posebno lep razgled se nam je nudil zvečer s terase na osvetljeno mesto, edinstven pogled na svetlikajočo se reko Donavo.
Poleg ogleda kulturnih spomenikov in znamenitosti mesta smo obiskali tudi projektivno organizacijo „PLAN", ki je letos proslavljala 25. obletnico obstoja. Direktor „PLANA" je bivši študent ljubljan-
ske fakultete. Seznanil nas je z njihovo organizacijo, ki ima cca 60 članov. Razen projektiranja stanovanjskih sosesk, izdelujejo tudi in to predvsem projekte za turizem in lov.
Omembe vredna je izjava direktorja tega biroja, ko pravi, da je možno z njimi sodelovati tudi kar se tiče gradbene operative, saj njihova podjetja ne uspevajo zgraditi v predvidenih rokih vsega, kar se in kar se še bo gradilo.
Stanovanjska izgradnja je zelo kvalitetna. V mnogih gradnjah sodelujejo, kot kooperanti, tudi slovenska podjetja s svojimi izdelki, kot naprimer „KLI" Logatec. V arhitekturnem pogledu lahko rečemo, da so rešitve originalne, zelo razgibane in ne delujejo monotono. To pa je mogoče verjetno zato, ker se v eni stanovanjski soseski pojavljajo razna imena arhitektov.
Na poti nazaj smo se ustavili v Osijeku, glavnem mestu Slavonije in Baranje, ki leži ob reki Dravi. Mesto je manjše kot Novi Sad, a vseeno šteje približno 160.000 prebivalcev. Za vsa ta mesta je značilen hiter razvoj, kot v industriji, tako v stanovanjski izgradnji. Osijek bi lahko imenovali zeleno mesto, saj je prepleten z ogromnimi parki. Posebno pozornost smo posvetili velikemu rekreacijskemu centru ob Dravi. To je ogromen kompleks, ki je namenjen meščanom za oddih, saj sprejme kar 20.000 ljudi. Štirje bazeni, eden je celo olimpijski, sprehajalne poti, igrišča, nudijo ob prostih dnevih ljudem možnost rekreacije in nabiranja novih moči.
Novi stadion na robu mesta, je moderen in sprejme 30 tisoč gledalcev. Zgrajen je bil v rekordnem času šestih mesecev in to s sredstvi samoprispevka meščanov.
V Osijeku so še obdržali tramvaje. To nas je vse prijetno presenetilo, saj smo na takšno prevozno sredstvo povsem, in že zdavnaj pozabili.
Z nekaj kratkimi postanki med potjo, smo po dolgotrajni vožnji zopet zakoračili po ozkih ljubljanskih ulicah in se naužili „svežega" ljubljanskega zraka.
RUDI ROBIČ, dipl. inž.
Jasenovac, Novi sad, Osijek
Sredinom oktobra povezao nas je autobus na trodnevnu stručnu ekskurziju. Već rano prije podne stigli smo u Jesenovac. Pogledali smo stravičan dokumentarni film o logoru i spomen muzej žrtvama toga najzloglasnijeg logora za vrijeme drugog svetskog rata. Logor se prostirao na površini od oko 10.000 m2. Više od milion nevinih ljudi ostalo je tamo. Pored običnih metoda mučenja imale su ustaše takodjer i čuveni žičani kavez, kojeg su nazivali „Ljudolovka". Taj kavez je bio tako malen, da čovjek u njemu nije mogao ni stajati niti ležati. Samo je smrt mogla izvaditi žrtve van. Na sredini Jasenovca još i danas stoji telefonska žica u obliku slova „A" na kojoj se je vršilo javno vješanje. Što nisu progutali krematoriji i zemlja, odnijela je Sava.
Nikad neka ne budu zaboravljeni oni,
koji zemlji našoj dadoše krvi Neka nikada ne budu zaboravljeni oni
koji nisu više medju nama živi.
Hladno prijepodne, magla i vjetar pratili su nas do spomenika žrtava fašističkog terora, koji je udaljen od muzeja oko 500 metara. Poklonili smo se žrtvama. U našim srcima su još dugo ozvanjali stihovi Ivana Gorana Kovačiča, uklesani u beton, iz poznate njegove poeme „Jama",
Gdje je mala sreća, bljesak stakla, lastavičije gnijezdo, iz vrtića dah, gdje je kucaj zipke, što se makla, i na traku sunca zlatni kućni prah?
Novi Sad — grad na Dunavu. Prijestolnica Vojvodine, koji broji oko 240.000 stanovnika. To je drugi po velični grad u Srbiji. Novi Sad je grad u kojem živi najviše nacionalnosti: Srbi, Hrvati, Madja-ri, Njemci in drugi. Već dvojezični natpisi na ustanovama i trgovinama, te dvojezične škole očito nam govore o velikoj brizi našega društva za ravnopravnost manjina.
Nakon drugog svjetskog rata Novi Sad je imao samo 60.000 stanovnika. Burni poslijeratni razvoj diktirao je kompletno urbanističko rješenje stambenih naselja, prometa i industrije. Izgleda da su sve to rješili na zadovoljavajući način. Očuvan i u velikoj mjeri je renoviransaniran stari dio grada. Mnogo zgrada je pod zaštitom
Udeleženci ekskurzije TOZD Projektivni biro si v Novem Sadu ogledujejo stanovanjsko gradnjo (FOTO: Franc Vizjak) Učesnici ekskurzije OOUR Projektivni biro u Novom Sadu razgledaju stanbenu izgradnju (FOTO: Franc Vizjak)
zavoda za ču vanje povjesnih spomenika. Svakako, kao i svagdje, takodjer ni oni nemaju dovoljno novaca, da bi mogli dovršiti plan renoviranja. Stari dio grada sa svojim značajnim zgradama trebao bi biti grad pješaka.
Petrovarad inska tvrd java, koja stoji na brežuljku iznad Dunava izgleda kao čuvar svoga grada. Izgradjena je bila za odbranu od najezde Turaka, koji je nikada nisu mogli zauzeti, jer su uvjek bili već davno prije poraženi. I za vrijeme drugog svetskog rata tvrdjava je takodjer bila značajno vojničko uporište. Početak gradnje seže još u 17. stoljeće; gradili su je oko 100 godina. Sada, kada se grad razvio, Petrovaradinska tvrdjava je postala veliki ugostiteljsko turistički i kulturni centar. Osim velikog restorana, u tvrdjavi su takodjer i prostorije za galerije i muzeje. Oko tvrdjave je veliki park, gdje Novo-sadjani mogu naći svoj mir i zabavu. Posebno lijep pogled pruža nam se uveče sa terase na osvetljeni grad i jedinstven pogled na svetlucajuću rijeku Dunav.
Pored pregleda kulturnih spomenika i znamenitosti grada posjetili smo i projektivnu organizaciju „Plan", koja je ove godine slavila 25. godišnjicu postojanja. Direktor „Plana" je bivši student ljubljanskog fakulteta. Upoznao nas je sa njihovom organizacijom, koja ima cca 60 članova. Osim projektiranja stambenih naselja, izgradjuju takodjer i projekte za turizem i lov. Spomena vrijedna je izjava direktora tog biroa, kad kaže, da je moguće sudjelovanje sa njima i što se tiče gradjevinske operative, jer njihova poduzeća ne uspjevaju sagraditi u predvidjenom roku svega, što se gradi i što će se graditi.
Stambena izgradnja je veoma kvalitetna. U mnogim gradnjama sudjeluju kao kooperanti takodjer i slovenska poduzeća sa svojim proizvodima, kao na primer „KLI" Logatec. U arhitekturnom pogledu možemo reći, da su rješenja originalna, veoma poletna i da ne djeluju monotono. To je vjerovat-no moguće zato, jer se u jednom naselju pojavljuju razna imena arhitekata.
Na povratku zaustavili smo se u Osijeku, glavnom gradu Slavonije i Baranje, koji leži uz rijeku Dravu. Grad je manji od Novog Sada, a svejedno ima približno 160.000 stanovnika. Za sve te gradove značajan je brz razvoj, kako u industriji, tako i u stambenoj izgradnji. Osijek bi mogli nazvati zelenim gradom, jer je prepleten ogromnim parkovima. Posebnu pažnju posvetili smo velikom rekreacijskom centru uz Dravu. To je
ogroman kompleks, koji je namje-njen njegovim gradjanima za odmor, a prihvaća oko 20.000 ljudi. Đetiri bazena, jedan je čak olimpijski, šetališta i igrališta nude ljudima u slobodnim danima mogućnost rekreacije i skupljanja nove snage.
Novi stadion na rubu grada je moderan i prihvaća 30.000 gledalaca. Izgradjen je bio u rekordnom vremenu od 6 mjeseci i to sredstvima samodoprinosa gra-djana.
U Osijeku su još zadržali tramvaje. To nas je sve prijatno iznenadilo, jer smo na takvo prevozno sredstvo posve i već odavno zaboravili.
Sa nekoliko kratkih odmora za vrijeme puta, po dugotrajnoj vožnji smo opet zakoračili na uske ljubljanske ulice i nauživali se „svježeg" ljubljanskog zraka.
RUDI BOBIČ, dipl. ing.
Snemanje opažev s temeljev pri stanovanjski gradnji na Griču v Krškem Snimanje opiata sa temelja u stanbenoj gradnji na Griču u Krškom
Smučarji načrtujejo v sezoni
1978	na
1979
Vodstvo smučarske sekcije SŠD PIONIR je na seji 9. oktobra 1978 sprejelo za zimsko sezono 1978/79 naslednje okvirne smernice:
o organizacija relacijskega smučanja za člane ŠD o organizacija začetniških in nadaljevalnih tečajev o nabava opreme za potrebe ŠD o udeležbe na tekmovanjih in organizacija treningov.
1.	Smučarska sekcija naj bi organizirala v sodelovanju s turisič-no zvezo in smučarskim klubom ,,Rog" Novo mesto, enodnevne izlete v smučarske centre za člane kolektiva, s tem, da za člane ŠD krije del stroškov potovanja; v izlet naj bi bilo vključeno tudi strokovno vodstvo s smučarskimi učitelji oz. voditelji.
2.	Tudi v prihodnji sezoni naj bi smučarska sekcija organizirala začetne in nadaljevalne tečaje. Tečaj naj bi se organiziral v dveh terminih tako, da bi bila možna večja udeležba — termina bosta določena naknadno v sporazumu s kandidati.
V primeru slabih snežnih razmer na novomeških smučiščih bosta tečaja zopet v Bohinju. Športno društvo bi nosilo stroške voditeljev.
3.	Z ozirom na čedalje večjo popularnost smučarskih tekov in zaradi potreb tekmovalcev je potrebno nujno nabaviti vsaj dva kompleta opreme za teke. Poleg tega naj bi nabavili komplet startnih številk (250 kom), ki bi jih uporabljali na tekmovanjih. (Športni dan, sind. športne tekme itd), štartne številke, naj bi imele znak Pionir ter bi se del stroškov za nabavo lahko pokril iz sredstev propagande.
4.	Tudi v sezoni 78/79 bomo sodelovali na nekaterih temovanjih zlasti pa naj bi se udeležili športnih iger gradbincev Slovenije, občinskih sindikalnih tekem, športni dan SGP ,,Pionir'', kjer bi bili istočasno organizatorji veleslaloma na Javori-ci, ki je organiziran v spomin na tragično preminil Cankarjev bataljon.
Prav tako bi organizirali tekmovanje delovnih organizacij sorodne stroke v okviru Dolenjske regije. Stroške organizacije bi pokrivala vsaka DO v razmerju tekmovalcev. Tekmovanje naj bi bilo organizirano z namenom, da se popularizira
* —--- - i	Tf
Šahisti so na letošnjem športnem dnevu v Krškem tako kot vedno, pomerili mooči v zbranosti in tišini, 1. mesto pa je zasedla ekipa DSSS iz Novega mesta (FOTO’ Goran Rovan)
Šahisti su i na ovogodišnjem sportskom danu u Krškom po običaju pomjerali svoje snage u velikoj koncentraciji i tišini, a pobjednik je bila ekipa DSSS iz Novoq mesta (FOTO: Goran Rovan)
smučanje ter omogoči čim večjemu številu članov kolektiva, da se preizkusi v tekmovalnih veščinah.
Vodja smučarske sekcije: TONE VESEL
Skijaši
planiraju za sezonu
1978	na
1979
Rukovodioci skijaške sekcije SSD „Pionir" usvojili su na sjednici 9. oktobra 1978. godine za zimsku sezonu 1978/79 sljedeće okvirne smjernice:
•	organizacija rekreacijskog skijanja za članove SD
•	organizacija početnih i produžnih tečajeva
•	nabavka opreme za potrebe SD
•	učestvovanje na takmičenjima i organizacijama treninga.
1.	Skijaška sekcija neka bi organizirala uz sudjelovanje sa turističkim savezom i skijaškim klubom „Rog" Novo mesto, za članove kolektiva jednodnevne izlete u skijaške centre, s tim, da bi članovima SD pokrila dio troškova za putovanje. U sestavu izleta trebalo bi biti uključeno i stručno
rukovodstvo sa učiteljima skijanja, odnosno vodjama.
2.	Takodjer i u narednoj sezoni skijaška sekcija bi trebala organizirati početne i produžne tečajeve. Tečaj bi se trebao organizirati u dva termina, tako, da bi bilo moguće veće učešće — termini će biti odred jeni naknadno u sporazumu sa kandidatama. U slučaju slabih snježnih prilika na skijaškim terenima Novog mesta, tačajevi će biti opet u Bohinju. Sportsko društvo bi snosilo troškove voditelja.
3.	S obzirom na sve veću popularnost skijaških trka i zbog potreba takmičara potrebno je hitro nabaviti barem dva kompleta opreme za trke. Pored toga trebalo bi nabaviti komplet startnih brojeva (250 komada), koje bi upotrebljavali na takmičenjima, (sportski dan, sindikalne sportske utakmice itd), startni brojevi bi trebali imati znak „Pionir", tako da bi se dio troškova pokrio iz sredstava za
propagandu.
4.	Takodjer i u sezoni 78/79 sudjelovati ćemo na nekim takmi čenjima, pogotovo bi trebali učestvovati na sportskim igrama gradje-vinara Slovenije, općinskim sindikalnim utakmicama, sportskom danu SGP „Pionir" Novo mesto, gdje bi bili istovremeno organizatori veleslaloma na Javorovici, koji je organiziran u znak sjećanja na tragično preminuli Cankarjev bataljon.
Isto tako bi organizirali takmičenje radnih organizacija srodnih struka u okviru Dolenjske regije. Troškove organizacije pokrivala bi svaka RO u odnosu na broj takmičara. Takmičenje neka bi bilo organizirano sa namjenom, da se populazira skijanje i omogući čim većem broju članova kolektiva, da se okuša u veštinama takmičenja.
Vodja skijaške sekcije TONE VESEL
Se en prizor s tekmovanja v vleki vrvi pod palmami v Libiji (FOTO: Jakob Andoljšek)
Još jedan prizor sa takmičenja u vući kanapa pod palmama u Libiji (FOTO: Jakob Andoljšek)
Športni
dan v Libiji
Urednik BILTENA tov. Jakob Andoljšek, se je v polovici novembra vrnil iz Libije, da bi kot izvoljeni delegat sodeloval na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. V kratkem razgovoru je posredoval to—le sporočilo o Športnem dnevu, ki so ga priredili v Libiji in nam ponudil v objavo tudi fotografije. Prisluhnimo zdaj njegovi pripovedi o tem, kako je v Libiji potekel Športni dan:
— Športni dan smo priredili iz več vzrokov, zlasti pa zato, da bi v Posebni delovni enoti SGP PIONIR v Libiji kljub posebnih pogojem v katerih tam gradimo — med njimi bi omenil velike razdalje med gradbišči posameznih skupin, ki znašajo tudi po 800 km, za gradbinsko delo značilno nestalnost skupin in zelo omejene stike med posameznimi gradbišči; torej Športni dan smo iz teh vzrokov priredili zato, da bi v PDE SGP PIONIR v Libiji, kljub vsemu temu le ustvarili občutek kolektiva. Ko smo se pomenkovali o tem, smo se odločili prirediti več družabnih prireditev, Športni dan pa je bil na vrsti kot prvi.
K temu, da smo dali Športnemu dnevu prvenstvo, nas je napotilo več stvari, predvsem pa spoznanje, da so pri SGP PIONIR postali športni dnevi, ki jih prirejamo vsako leto, srečanje, ki doprinaša k zbliževanju in sporazumevanju med ljudmi. Poleg tega v pripravljalnem obdobju pospešijo športno in rekreacijsko dejavnost vsakega posameznika in vsega kolektiva, kar se v končni posledici odraža tudi pri delu.
Nosilec organizacije Športnega dne v PDE SGP PIONIR v Libiji je bila Skupina B iz Misurate. Izredno in požrtvovalno pomoč je pri organiziranju nudila tej skupini Martina Bračko, ki je tudi tokrat vnovič dokazala, da ni samo velika športnica, pač pa tudi dobra organizatorka.
Po posameznih skupinah, ki delajo po raznih gradbiščih v Libiji, so poznejši del organizacije prevzeli delavci, ki so v skupinah zadolženi za šport in razvedrilo.
Športni dan je bil sestavljen iz dveh delov: iz tekmovalnega, v katerem smo se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, vlečenju vrvi in v teku v vrečah; ter iz drugega dela, ki je bil v družabnem srečanju.
V veliko pomoč pri organizaciji, še zlasti pri sojenju in tehnični izvedbi, ter v pripravi tekmovališča, so nam nudili inštruktorji JRV, ki so v Libiji. Za vso njihovo
pomoč jim ob tej priložnosti izrekamo javno zahvalo, še posebej pa smo jim hvaležni zato, ker so s svojo prisotnostjo dali našemu bivanju v Libiji novo vsebino. Kako veliko pomeni srečati v tujini svojega človeka, ve samo tisti, ki je v tujini že bil, srečanje s pripadniki JRV, s tako dobrimi in iskrenimi fanti kot so, oa je že ob prvih stikih pomenilo za nas toliko več in nam je marsikdaj pomagalo lajšati domotožje. Za prireditev so nam dali na voljo šotore, vse mize, ki smo jih potrebovali pri tekmovanju in so skratka sodelovali tako, kot da gre za njihovo tekmovanje.
Lepoto srečanja ob Športnem dnevu je motila samo misel, da na prireditvi niso sodelovali člani iz Skupine D, ki je od Misurate oddaljena več kot 800 km in zato niso mogli priti.
Udeležba je bila izredno dobra saj je na Športnem dnevu doselova-lo 124 od skupno 193 delavcev, kolikor jih dela v okviru PDE SGP PIONIR v Libiji. Na športnih tekmovanjih je vladal izreden borbeni duh, kvaliteta športnega dneva pa ni bila popolnoma nič manjša od kvalitete, ki jo dosegamo na športnih dneh SGP PIONIR. Direktor PDE SGP PIONIR v Libiji Karel Hace, dipl. ing. gradb. je v nagovoru poudaril, da je Športni dan v Libiji poleg vsega drugega organiziran tudi v počastitev 25—letnice Sindikalnega športnega društva SGP PIONIR. Hkrati s tem smo ga v okviru akcije jugoslovanskih delavcev v Libiji v počastitev kongresov ZKJ in Zveze sindikatov Jugoslavije, priredili tudi v počastitev teh dveh kongresov.
Dosežena uvrstitev je bila naslednja: 1. mesto Skupina B iz Misurate, 2. mesto Skupina iz Sedre, 3. mesto Skupina A iz Tripolija in 4. mesto uprave PDE, ki se je udeležila vseh tekmovanj, čeprav je ob svoji maloštevilčnosti
skupaj z vozniki težkih vozil komaj sestavila tekmovalne ekipe.
Nagrade: že v pripravah Športnega dne so se delavci vseh skupin dogovorili, naj bodo nagrade za vsa mesta enake in to samo športni rekviziti. Tako so z nagradami zmagovalne ekipe in z njimi posamezne Skupine iz PDE ŠGP PIONIR v Libiji pridobile osnovo za nadaljnje športno delo. Omeniti velja tudi to, da je enakost nagrad
ob podeljevanju povzročila burno odobravanje vseh prisotnih.
Športna aktivnost pa se s Športnim dnem v Libiji ni nehala. V krajih, kjer je na delu po več delovnih organizacij iz Jugoslavije, ki so zaposlene pri različnih delih, potekajo prav v tem času športna srečanja v počastitev 29. novembra — Dneva republike in PIONIRJEVI športniki na teh tekmovanjih častno zastopajo barve našega SŠD.
B* *i ■' -
'*4***^

lEELw---*
impi r i
Posebna šola v Šmihelu pri Novem mestu bo zaradi zamude s kanalizacijskimi deli šele eno leto po dograditvi sprejela zdaj v septembru svoje varovance (FOTO: G. Rovan)
Specialna škola u Šmihelu kraj Novog mesta tek ove godine u septembru primit će prve učenike zbog poteškoća, koje su nastale oko kanalizacije i s time u vezi zakašnjenje u izgradnji. (FOTO: G. Rovan)
,;vfe
Pogled na prostor za otroškim vrtcem na Drski v Novem mestu Pogled na prostor iza djećjeg vrtića na Drski u Novom mestu.
Urednik BILTENA drug Jakob Andoljšek vratio se polovinom novembra iz Libije, da bi kao izabrani delegat sudjelovao na kongresu Saveza sindikata Jugoslavije. U kratkom razgovoru obavjes-tio nas je o sportskom danu, kojeg su priredili u Libiji i tom prilikom nam je dao i fotografije da ih objavimo. Poslušajmo sada njegovu priču o tome kako je protekao Sportski dan u Libiji.
— Sportski dan smo organizirali iz više razloga, prije svega zato da bi u Posebnoj radnoj jedinici SGP „PIONIR' u Libiji usprkos uslova pod kojima tamo gradimo — od kojih bi spomenuo velike udaljenosti izmed ju gradilišta pojedinih grupa, koje iznose i do 800 km, za gradjevinski rad značajna nestalnost grupa i vrlo ograničeni kontakti izmedju gradilišta, dakle Sportski dan smo organizirali zbog toga, da bi u PRJ SGP „PIONIR"' u Libiji, usprkos svih okolnosti stvorili osjećaj kolektiva. Kada smo se o tome dogovarali, odlučili smo se prirediti više društvenih priredbi, Sportski dan je bio prvi na redu.
Na odluku da damo Sportskom danu prvenstvo navelo nas je više stvari, prije svega saznanje, da su u SGP „PIONIR' postali sportski dani, koje organiziramo svaku godinu, susret, koji doprinosi me-djusobno zbližavanje i sporazumje-vanje medju ljudima. Pored toga u pripremnom periodu pospješuju sportsku i rekreacijsku djelatnost svakog pojedinca i cjelog kolektiva, što ima za posledicu veći radni elan.
Nosilac organizacije Sportskog dana u PRJ SGP „PIONIR" u Libiji bila je grupa B iz Misurate. Izvanrednu i požrtvovanu pomoć kod organiziranja pružila ja ovoj grupi Martina Bračko, koja je tada ponovno dokazala, da nije samo dobra sportašica, već da je takodjer i veoma dobar organizator.
U pojedinim grupama koje rade po raznim gradilištima u Libiji, naknadni dio organizacije preuzeli su radnici koji su u grupama zaduženi za sport i razonodu.
Sportski dan je bio sastavljen iz dva djela: iz takmičarskoga, u kojem smo se okušali u malom nogometu, stolnom tenisu, šahu, natezanju konopca in trčanju u vrećama, te iz drugog djela koji je bio ispunjen drugarskim susretima.
Veliku pomoć kod organizacije, a posebno kod sudjenja i tehničkog izvodjenja, kao i u pripremi sportskih terena, pružili su nam instruktori JRV, koji se nalaze u
Fantje so noge krepko zakopali v puščavski pesek in na vso moč vlekli vrv — prizor s tekmovanja na športnem dnevu v Libiji (FOTO: Jakob Andoljšek)
Dečki su zakopali noge u pustinjski pješak te iz sve snage vukli za kanap - prizor sa takmičenja na sprotski dan u Libiji (FOTO: Jakob Andoljšek)
Cevni oder (FOTO: G. Rovan)
Skela iz cijevi (FOTO: G. Rovan)
Libiji. Za svu pomoć ovom prilikom im se javno zahvaljujemo, a posebno im se zahvaljujemo zato, što su svojim prisustvom dali našem boravku u Libiji novi sadržaj. Koliko mnogo znači susresti u tudjini svojeg čovjeka zna samo onaj, koji je bio u tudjini. Susret sa pripadnicima JRV, sa tako dobrim i iskrenim momcima kao što su oni, već kod prvog susreta značilo je za nas toliko mnogo, da nam je olakšavalo čežnju za domovinom. Za priredbu su nam dali na raspolaganje šatore, i sve stolove koji su nam bili potrebni kod takmičenja i ukratko rečeno sudjelovali su sa nama, kao da se radilo o njihovom takmičenju.
Ljepotu sportskog susreta ometala je samo jedna misao, da na priredbi nisu učestvovali članovi grupe D, koja je od Misurate udaljena više od 800 km i zbog toga nisu mogli doći.
Učešće je bilo veoma dobro, na Sportskom danu sudjelovalo je 124 od ukupno 193 radnika, koliko ih radi u okviru PRJ SGP „PIONIR" u Libiji. Na sportskim takmičenjima vladao je izvanredni borbeni duh, kvaliteta sportskog dana nije bila ništa manja od kvalitete, koju postižemo na sportskim danima SGP „PIONIR". Direktor PRJ SGP „PIONIR" u Libiji Karel Hace, dipl. ing. gradj. je u pozdravnom govoru podvukao, da je sportski dan u Libiji pored ostalog organiziran u čast 25-godišnjice Sindikalnog sportskog društva SGP „PIONIR". Istovremeno smo ga organizirali u okviru akcije jugoslavenskih radnika u Libiji i u čast kongresa SKJ i kongresa Saveza sindikata Jugoslavije.
Prema postignutim rezultatima redosljed je sljedeći: 1. mjesto Grupa B iz Misurate, 2. mjesto grupa iz Sedre, 3. mjesto grupa A iz Tripolisa i 4. mjesto uprava PRJ, koja je učestvovala u svim takmi-
čenjima iako je bila malobtojna, zajedno sa šoferima teških vozila jedva je uspjela sastaviti takmičarsku ekipu.
Nagrade: već za vrijeme priprema Sportskog dana radnici svih grupa su se dogovorili, da nagrade za sva mjesta budu jednake i da to budu sportski rekviziti. Tako su sa nagradama pobjedničke ekipe i sa njima pojedine grupe iz PRJ „PIONIR" u Libiji pridobile osnovu za daljnji sportski rad. Spomenuti treba takodjer i to, da je jednakost nagrada prilikom podjele prouzročila burno odobravanje svih prisutnih.
Sportska aktivnost u Libiji nije prestala tim Sportskim danom. U krajevima gdje radi više radnih organizacija iz Jugoslavije, koje rade na različitim poslovima, upravo se u ovom vremenu odvijaju sportski susreti u čast 29. novembra — Dana republike i Pionirovi sportaši na tim takmičenjima časno brane boje našeg SSD.
Sportski dan u Libiji
Krški
kegljači
drugi!
V	tradicionalnem tekmovanju v občinski kegljaški ligi v borbenih igrah za leto 1978 so naši kegljači ponovno zabeležili lep tekmovalni uspeh s prepričljivo osvojitvijo 2. mesta za stalnim tekmovalcem ekipo Celuloze Krško.
Uspeh je še toliko večji, ker je masovnost in o tem tudi kvaliteta kegljanja v občini v zadnjih dveh letih znatno porasla k čemer sta pripomogli novozgrajeni sodobni 4-stezni kegljišči v Hotelu „Sremič" Krško in kegljišče TVD „Partizan" Senovo. Iz tega razloga je znatno porasla tudi konkurenca tako, da redno bolj prihajajo v kegljaški vrh ekipe, ki so bile še pred kratkim anonimne.
V	bodoče bo treba zato bolj resno in aktivno delovati skozi vse leto, ker na stari slavi ne bo več možno dosegati dosedanje dobre uvrstitve. Zaenkrat so za uspešno delo dani vsi pogoji, potrebna je le želja, volja in organizirano delo.
Samo tekmovanje se je odvijalo pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Krško in v organizaciji Kegljaškega kluba Krško. Skupno je bilo 6 nastopov in sicer po 2 na kegljišču Senovo, Hotelu Sremič in kegljišču Keglj. kluba Krško. V tekmovanju je sodelovalo skupno 15 ekip.
Končni rezultati:
1.	Celuloza I Krško (659, 665, 651) — 1975 kegljev
2.	Pionir Krško (596, 622, 659) — 1877 kegljev
3.	Metalna Senovo (596, 583, 667)
—	1846 kegljev
4.	Celuloza II Krško (569, 623, 632) - 1824 kegljev
5.	Občina Krško (584, 593, 620)
—	1797 kegljev
6.	Obrtniki (583, 581, 616) — 1780 kegljev
7.	Elektro Krško (550, 538, 676)
—	1764 kegljev itd.
Skozi celotno tekmovanje je za našo ekipo nastopilo 11 tekmovalcev, ki so podrli naslednje števi-
lo kegljev:
1.	Rovan Ivan	326
2.	Žnideršič Franc	322
3.	Strupeh Sandi	317
4.	Kozmus Andrej	248
5.	Pomper Franjo	219
6.	Ramič Muharem	203
7.	Sari Josip	103
8.	Deskar Ivan	80
9.	Tabakovič Ismet	41
10.	Toplak Đuro	12
11.	Matrič Fuad	6
Vsem nastopajočim čestitamo na doseženih rezultatih z željo, da bi nas tudi v bodoče tako uspešno zastopali.
IVAN ROVAN
Kuglaši
iz
Krškoga
drugi!
U tradicionalnom takmičenju u općinskoj kuglaškoj ligi u borbenim igrama za 1978. godinu naši kuglaši su ponovno zabilježili lijep takmičarski uspjeh, uverljivim osvajanjem drugog mjesta iza stalnog takmičara, ekipe Celuloze iz Krškog.
Uspjeh je još u toliko veći, jer je masovnost i sa time i kvaliteta kuglanja u općini u zadnje vrijeme, odnosno u zadnje dvije godine osjetno porasla, čemu je pridonijela novo izgradjena moderna četverostazna kuglana u hotelu „Sremič" Krško i kuglama TOD „Partizan" Senovo. Zbog toga je osjetno porasla i konkurencija tako, da redovito više dolaze u kuglaški vrh ekipe, koje su bile još prije kratkog vremena anonimne.
Obuduće će trebati zato ozbiljnije i aktivnije djelovati kroz cjelu godinu, jer se na staroj slavi neće moći dostizati dosadašnji dobar plasman. Za sada su dati svi uvjeti za uspješan rad, potrebna je samo želja, volja i organiziran rad.
Samo takmičenje odvijalo se je pod pokroviteljstvom Općinskog sindikalnog savjeta Krško i u organizaciji Kuglaškog kluba Krško. Zajednički je bilo šest nastupa i to po dva na kuglani Senovo, hotelu „Sremič" i kuglaškog društva — kluba Krško. U takmičenju je sudjelovalo ukupno 15 ekipa.
Končni rezultati:
1.	Celuloza I Krško (659, 665,
651) - 1975 kegli
Pokal zmagovalcu Pehar pobjedniku
2.	Pionir Krško (596, 622, 659) -1877 kegli
3.	Metalna Senovo (596, 583, 667)
—	1846 kegli
4.	Celuloza II Krško (569, 623, 632) - 1824 kegli
5.	Općina Krško (584, 593, 620) -1797 kegli
6.	Obrtnici ( 583, 581, 616) -1780 kegli
7.	Elektro Krško (550, 538, 676)
-	1764 kegli itd.
Za cjelo vreme takmičenja za našu ekipu je nastupalo 11 takmičara, koji su oborili sljedeći broj kegli:
1. Ivan Rovan	326
2. Franc Žnideršič	322
3. Sandi Strupek	317
4. Andrej Kozmus	248
5. Franjo Pomper	219
6. Muharem Ramič	203
7. Josip Sari	103
8. Ivan Deskar	80
9. Ismet Tabakovič	41
10. Djuro Toplak	12
11 Fuad Matrič	6
Svima učesnicima čestitamo na postignutim rezultatima sa željom, da nas i ubuduće tako uspješno zastupaju.
IVAN ROVAN
Bliža se konec malice (FOTO: Goran Rovan) Vreme užine odmiče (FOTO: Goran Rovan)
Kako
skrbimo za
svoje
želodce
Bolj ko se bliža čas kosila, bolj je treba hiteti, prizor iz kuhinje v menzi TOZD Gradbeni sektor Krško (FOTO: Goran Rovan) Koliko više primiče ručak, toliko veća je žurba, svakodnevni prizor iz kuvinje TOZD Gradjevni sektor Krško (FOTO: Goran Rovan)
Pregovor pravi: brez dela ni jela. Prav gotovo pa velja tudi obratno — brez jela ni dela. Da lahko človek proizvaja, tako psihično kot fizično, potrebuje neko količino hrane. Z namenom, da spoznamo, kako so problem prehrane svojih delavcev rešili v krškem sektorju, smo obiskali menzo in se pogovorili z njenim vodjem tov. Urbanč Jožetom.
Obrat družbene prehrane je bil zgrajen pred petimi leti ob samskem domu na Resi. V njem je sodobno opremljena kuhinja in jedilnica za 150 ljudi. V obratu je zaposlenih 13 ljudi, ki poleg dela v menzi poskrbijo tudi za bife na kegljišču. Delo poteka v dveh izmenah, dnevno pa pripravijo 950 obrokov. S temi oskrbujejo vsa gradbišča krškega sektorja, Togrela ter samskih domov v Krškem in Brežicah.
Zaradi premajhnega maneverske-ga prostora so primorani kuhati samo en menu, kljub temu pa so vsi obroki topli. Oprema je maksimalno izkoriščena, zato prihaja do okvar, tako da so stroški vzdrževanja dokaj visoki. Zaradi nediscipliniranosti delavcev imajo daljšo vrsto le zjutraj, ko se deli zajtrk in ob prostih dnevig, ko želijo vsi naenkrat obedovati.
Večji problemi pa so pri dostavi hrane na gradbišča, saj mora ta potekati hitro, da se malica ne ohladi in izgubi okus. Dostavljajo pa tudi jedilni pribor, ki se mnogokrat izgubi ali pa se vrne uničen. Tu gre predvsem za malomarnost delavcev, del pribora pa se poškuduje pri prevozu. Zato že razmišljajo, da bi imelo vsako gradbišče ves jedilni pribor za svoje delavce, potrebne pa bi bile tudi pomivalnice. S tem bi se zmanjašal del, ki se poškoduje pri prevozu, hkrati pa bi kombiji lahko naložili več posod s hrano in bi odpadel nepotreben prevoz pribora. Sedaj to opravljata dva kombija, ki pokrivata gradbišča od Senovega pa do Samobora.
Jedilnike sestavlja Omerzel Marija, ki je glavna’ kuharica, skupaj s tov. Urbančom. V petih letih obratovanja ni prišlo še do nobenih okužb zaradi hrane kar dokazuje, da osebje kljub majhnemu prostoru res vestno skrbi za higienske razmere. Cene obrokov so minimalne. Cena za štiri dnevne obroke znaša samo 63,70 din, poceni pa je tudi
pijača, saj stane sok 5 din, pivo pa 7 din.
Ker se v menzi hranijo predvsem fizični delavci, ti pa so predvsem iz drugih republik, je težko ugoditi prav vsem. Ti se težko privajajo na slovensko kuhinjo, ko pa so začeli kuhati bolj začinjeno hrano, so izgubili del domačih delavcev. Sedaj so začeli s podmeti, to je s posebnim načinom zgoščevanja jedi.
Hrana je kalorična, njeno kvaliteto pa stalno preizkuša živilski laboratorij Novo mesto. Kljub temu pa nekaterim ti obroki ne zadostujejo (To so predvsem tisti, ki izpuščajo določene obroke), medtem ko je ostalim celo preveč, saj ostane dnevno več kot 50 litrov odpadkov. In kot zanimivost naj povemo, da s temi odpadki zredijo 12 prašičev letno, ki jih ob pomanjkanju mesa koristno uporabijo.
Obisk v obratu družbene prehrane v Krškem nas je prepičal, da si osebje resnično prizadeva in skrbi za čimboljšo prehrano delavca, saj se vsi dobro zavedajo, kakšen vpliv ima prehrana na človekovo ustvarjalnost, delavnost.
G. ROVAN
Kako se brinemo za naše želuce
Narodna uzrečica nas uči, da bez rada nema ni jela. Sigurno, da ta ista uzrečica vrijedi i u obratnom smislu, da bez jela nema ni rada. Čovjeku za proizvodnju, za rad, bilo psihički ili fizički potrebna je odredjena količina hrane. U namjeri da upoznamo kako su taj problem prehranjivanja svojih radnika riješili u OOUR Gradbeni sektor Krško, posjetili smo njihovu menzu i razgovarali sa njenim upraviteljem drugom Urbanč Jožom.
Menza je bila prije pet godina sagradjena u samačkom domu na Resi. Ima suvremeno opremljenu kuhinju i blagovaonicu za 150 ljudi. U menzi je zaposlenih 13 radnika, koji se brinu i za buffet na kuglani. Rad se odvija u dvije smjene, dnevno pripreme 950 obroka tople hrane i tako sa toplom hranom opskrbe sva gradilišta na području OOUR Gradbeni sektor Krško, Togrel i samačke domove u Krškome i Brežicama.
Zbog pomanjkanja prostorija mogu na žalost kuhati samo jedno
jelo takozvanu „enolončnico". Oprema u kuhinji je maksimalno iskorištena pa zbog toga često dolazi do kvarova, te su tako troškovi potrebni za uzdržavanje opreme dosta visoki. Zbog nediscipline samih radnika moraju ujutro in za vrijeme slobodnih dana čekati u redu, jer žele svi odjedom doruč-kovati, ručati ili večerati. Dosta velik problem predstavlja i doprema hrane na gradilišta, jer se mora odvijati brzo, da se južina ne ohladi i izgubi svoj pravi okus. Ujedno se mora dostavljati i jedači pribor, koji se mnogo puta ili izgubi ili uništi. Tu je u večini primjera kriva aljkavost samih radnika, a rjedje se pribor uništi prilikom prijevoza. Zbog toga razmatraju mogućnost, da bi svako gradilište imalo za sebe jedači pribor i pri tome se pojavljuje problem pranja posudja. Zbog toga bi se smanjila šteta zbog uništenja pribora a i kombi za prijevoz hrane mogao bi natovatiti više posudja sa hranom, a i odpalo bi nepotrebno prevažanje jedaćeg pribora. Prevoz hrane vrše dva kombija na području od Samobora do Senovega.
Jelovnike sastavlja drugarica Omerzel Marija, koja je i glavna kuharica, uz pomoć druga Urbanča. U ovih pet godina postojanja menze nije ni jedanput došlo do trovanja sa hranom, što nam je dokaz, da osoblje iako radi u skučenim prostorijama brine za pre-potrebnu higijenu. Cijena dnevnog
(Nastavak na slij. str.)
Pripravljanje hrane v menzi TOZD Gradbeni sektor Krško (FOTO: Goran Rovan) Pripremanje jela u menzi TOZD Gradjevni sektor Krško (FOTO: Goran Rovan)
(Prijenos sa prij. str.)
U menzi se hrane večinoma fizički radnici i to još večinoma iz drugih republika i teško je kuhati onako, da se svi zadovolje. Radnici iz drugih republika teško se privikavaju na slovensku hranu, za njih je premalo začina. Kada su počeli hrani dodavati više začina pobunili su se radnici iz Slovenije. Sada su našli kompromis i počeli hranu dodatno zgušnjavati.
Hrana je dovoljno kalorička, njenu kvalitetu pa stalno nadzira prehrambeni laboratorij u Novom
mestu. Uprkos tome pa nekima nije dovoljna (onima, koji neke obroke ispuštaju), dočim drugima je i previše, tako da dnevno ostaje oko 50 litara odpadaka sa kojim godišnje ugoje po 12 svinja, kojih meso dobro dodje.
Posjeta menzi u Krškome nas je uvjerila, da se personal stvarno nastoji što bolje pobrinuti za prehranu radnika, jer znaju kako utiče hrana na radnu sposobnost radnika, na njihov stvaralački rad i opću djelatnost.
G. ROVAN
TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA
o Samoupravni organi niso najbolj zadovoljni s tričetrt-letnim obračunom, moti jih PDE Rab, ki je svojo „reklamno" gradnjo preplačal.
o Komisija za gospodarjenje TOZD obupuje nad terenskim dodatkom, katerega ni lahko določati.
o Kadrovska komisija ugotavlja, da je bil trenutno najbolj čitan samoupravni akt predlog Pravilnika o delovnih razmerjih, za katerega je bilo posredovanih presenetljivo veliko pripomb. Želeli bi, da bi bilo pri vseh tako!
o V obdobju 1 meseca imeti dvakrat Zbore delavcev, referendum in volitve, pomeni za TOZD Ljubljana izredno samoupravno aktivnost.
o Novi samski dom TOZD Ljubljana je 9. 11. 1978 slavil pol—letnico neizkoriščenosti od dneva, ko je bil prevzet.
o Uprava TOZD bo, seveda če bo vse po sreči, 29. november proslavila z novo hišno centralo.
o V 5. letošnji številki Biltena smo v tej rubriki napisali, da nam primanjkuje dela v Ljubljani in da je delavcev dovolj. Dva meseca kasneje ugotavljamo obratno, delavcev veliko premalo, dela preveč, pa čeprav ni vse v Ljubljani. Se temu reče planiranje? !
Sindikalno
srečanje
V sklopu proslav 35. obletnice AVNOJ-a je 4. 11. 1978 OOS TOZD gradbeni sektor Novo mesto organizirala prijateljsko sindikalno športno srečanje z OOS V. P. 2050/27 Ljubljana.
Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so se medsebojno pomerili v malem nogometu, šahu, kegljanju in strelstvu. Doseženi so zavidljivi rezultati. Sami rezultati niti niso tako bistvenega pomena. Pomembnejša in koristnejša je bila izmenjava mnenj in izkušenj o delu obeh sindikalnih organizacij tem bolj, ker OOS V. P. 2050/27 živi in dela v specifičnih pogojih, ki se v mnogočem razlikuje od dela OOS v TOZD ali OZD.
Ob zaključku srečanja so si gostje ogledali film o naši DO „Obličje dela in izkušenj". Izmenjana so bila medsebojna priznanja ter sprejeto povabilo OOS
V.P. 1050/27 Ljubljana, da jo prihodnje leto obišče delegacija OOS TOZD gradbeni sektor Novo mesto.
STJEPAN KRSNIK
Sa
svih
strana
(	'N
OOUR GRADJEVNI
SEKTOR LJUBLJANA V__________________J
•	Samoupravni organi baš nisu najzadovoljniji sa tričetvrt- godišnjim obračunom smeta ih PDJ Rab koja je suviše skupo platila svoju „reklamnu" gradnju.
•	Komisija za privredjivanje OOUR očajava nad terenskim dodatkom, kojeg nije lako odrediti.
•	Kadrovska komisija konstatira, da je trenutno najčitaniji samoupravni akt bio prijedlog Pravilnika o radnim odnosima, za kojega je bilo posredovano iznena-djujuće mnogo primjedbi. Željeli bi, da bude kod svih tako.
•	U razdoblju od 1 mjeseca imati dva puta Zborove radnika, referendum i izbore, znači za OOUR Ljubljana izvanrednu samoupravnu aktivnost.
•	Novi samački dom OOUR Ljubljana slavio je 9. 11. 1978 godine polugodišnjicu neiskorište-nosti od dana preuzimanja.
•	Uprava OOUR će, naravno ako bude išlo sve po sreći, proslaviti 29. novembar novom kućnom centralom.
•	U ovoj rubrici smo u 5. broju ovogodišnjeg Biltena napisali, da nam nedostaje posla v Ljubljani i da je dovoljno radnika. Dva mjeseca kasnije utvrdjujemo suprotno, radnika je premalo, a posla previše. — Kaže li se tome planiranje?
Sindikalni
susret
U sklopu proslava 35. godišnjice AVNOJ-a 4. 11. 1978, godine OOS OOUR gradbeni sektor Novo Mesto organizirala je prijateljski sindikalni sportski susret sa OOS V. P. 2050/27 Ljubljana.
Predstavnici obadviju sindikalnih organizacija su se medjusobno iskušali u malom nogometu, šahu, kuglanju i streljaštvu. Postignuti su zavidni rezultati. Sami rezultati niti nisu od tako bitne važnosti. Značajnija i korisnija je bila razmjena mišljenja i iskustava o radu dviju sindikalnih organizacija, tim više, što OOS V. P. 2050/27 živi i radi u specifičnim uslovima, koji se u mnogočemu razlikuju od rada OOS u OOUR ili OUR.
Na kraju susreta gosti su pogledali film o našoj RO „Lice rada i iskustva". Razmjenjena su bila medjusobna priznanja, te prihvaćen poziv OOS V. P. 2050/27 Ljubljana, da ju sljedeće godine posjeti delegacija OOS OUR gradbeni sektor Novo mesto.
STJEPAN KRSNIK
živa kronika^
V času od 1. 11. 1978 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
DSSS: Čampa Milan gr. ing., Lenart Matjaž varn. ing.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
DSSS: Stojanovič Dragi gr. ing., Bogdanov Krsto, blagajnik DO, Vitasovič Jelka — operater
TOZD SPO: Boškovič Stojadin voznik^ Hasičevič Ašir strojnik TGM, Skedelj Joško strojnik TGM, Kukman Zdravko voznik, Smiljanič Marjan strojnik TGM, Mujakič Ale strojnik TGM, Amf Branko strojnik TGM, Davidovič Ilija voznik, Lušina Franc strojnik TGM
TOZD TOGREL: Potokar Bruno, strojni tehnik
V JLA SO ODŠLI:
Petrič Branimir elektromehanik iz TOZD MKO
Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA pa, da bi jim kadrovski rok čimprej minil.
BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto, izhaja vsak mesec na drugi petek v nakladi 4.500 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob AndoljSek, namestnica odgovornega urednika je Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora pa so: Ivan llijanič za TOZD Gradb. sektor Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD Gradb. sektor Ljubljana, Ivan Markovič za TOZD Gradb. sektor Krško, Zdenko Gradečki za TOZD Gradb. sektor Zagreb, Jože Ribič za TOZD MKO, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat, Peter Bračko za TOZD SPO. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ĆZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.