V fv ------— - UbUn lETO YEAR XIII. ^-gS^ iTr^VVt^fir Chic»t(o, uTZZ 21. oktobr. (0etober 21rt) 1920. CrsdaUkl la apcarmlAl pra stari i HOf LawataU ir. Offioa af isUloatfsa: H8T Ba. Laarada)« a*s. TsUpkost: Uwa POSREDUJE. ......I Bi, , Wexi«o Cit.v Mehika. 20. okt. ~ PoslaniAki svat ja obveatil Avstri-|Stavka P^mogarjev v drAa-jo, da iaid glkaovanja ostane v H j«* povarnčila veliko valjavi. kfiao v Mehiki. Ako ne bo atavka kmalu končana, mora ponehati EHTEHTA JE MENDA V r|mogih industrijah in Ate LA, DA JUGOSLAVIJA IZGUBI K0R06K0 ho letošnja zima tukaj z vaemi svojimi grozotami za revno ljud nt vo. fte delavcu, ki dela in zaalu ži, prinaša zima novo butaro, ker pomnoži izdatke delavake gospo dinje. AH veliko huje pa zadene brezposelnega delavca, ki nima zaslužka in mora stokrat obrniti vsak eent, preden ga izda. Že zdaj je veliko Število delavcev brez dela v Chicagu. Pred tovar nami se vidijo že delavske »kupi ne, 'ki čakajo, kedaj ae prikaže delovodja in izbere tiste, ki ae mu zde najbolj močni za delo, drugim pa z roko namigne, da ne bo dela. Ali vaa znamenja govore, da bo število brezposelnih delavcev Ae veeje že v nekaj tednih. E. M. Craig, tajnik organizacijo atavbinakih podjetnikov, ne delavcev, je izjavi1!, da bo samo v stavbinski industriji ved tisoč de-lavcrv brez dela že v nekaj tednih. Število brezposelni^ tovarniških delavcev bodo pomnožili fte znih hi*, ki imajo več kot po ato ««b, v hiši pa prebiva samo h iS nik. POLOM OKNIH SPEKU- lacij v nun mujohbka ouha družba POD UPRAVO ftODHIJBKBOA UPRAVHIKA Ta afara tudi polomije, kako ipe knlaatje uporabljajo saupan Houston, Tax. - S. B. J. Cox, tinkajSnji oljni špekulant in na vdušen avijatik, se je odpeljal na "Mauretaniji" proti New Yorku, General Oil dnrfba, kateri je Cox predsedoval, je pa v rokah sod-nijskega upravitelja na sahtevo delničarjev. Co* je odpotoval Hlavbinoki delavci, dasiravno navadno atavbinska dela ne počivajo čez zimo v Chicagu. Craig pravi, da je prav lahko dobiti toliko atavbinakih delavcev, kolikor jih 'kdo zahteva. Veliko atavbinakih del ho kmalu dovršenih, na katerih je delalo na tisoče delavcev. No todo pa oivčana Svropo, d« se udeleži Letalgke tekme v Parizu, pri kateri pa njegova letala niso tekmovala z u-spehom. General Oil kompanija pa ni kakšno beraiko podjetje, ampak je družba z dvajset miljo-ni dolarjev. r Delničarji očitajo Coxu, da je bU slab ravnatelj. Hodi«« j« odredilo, da se.CtJK odstavi in da nima naj-----" " ' Bel grad, 14. okt. — (Po Jugo alov. inform. biroju HHS v Wash-ingtonu.) — Is Ljubljane poroča jo: Nocoj je plebiaeitna komisija imela sejo v Celovcu. Seji je preti aedoval angleški polkovnik Peek,|'F ki je naznanil aledeči izid glaso Vanja po okrožjih v coni A: Rojak (f) za Avstrijo 1#H0, za Jugoslsvijo 2:118; n k upaj 402« glasov. Borovlje za Avstrijo «427, ka Jugoalavijo 4980; akupaj 11,40«. vilo brezposelnih delavcev nara ste ns 100,000. Provisorični predsednik lluerta se jo ponudil za posredovalen. Rudarji zahtevajo povišanj«* mezde in boljAe delovne Industrijalna vojna v Angliji se nadaljuje Lloyd George j« isjavil v parlamontu, da m odneha, ni-dnrji pa tudi pravijo, do no odnokojo. Damonatrocijo brospoaolnih delavcev t Londonu ao ao ponovilo) okrog 200 oaob jo bilo vrftonih v aapor. ŽoloanMarji ao nemirni. Boj mod polioiati in rudarji. namere. f LIKA KRIZA NA PORTUfiALSKEM, MONARH1STI KUJEJO HACR TE ZA VP06TAVLJSHJE ¥sT MOHARHUE. Velikovec za Avstrijo 830«, |»j ^iftS^^^TLS igoslavijo 244: skunai 10 7.M) | vsročft.io neaadovoljstvo te nepo ko) med delavci Jugoslavijo 244; skupaj 10,750. Pliberk za Avstrijo 5812, za Ju goslavijo 55116; skupaj 10,847. ^nia I ^ Portugalska. - Por-I"':" "^".su «ouin waless. Kak.h r.,' M ,r t tugulsks ravno ako li-pi ti« po- "l0 j, *»r»k.lo p« u. trna ImL v^ni «?4-g rV' d»Wte*h vojn. ko, dm}.....-uZ, N T T....y.Pa...lyj.1 I, mopovalo strija ima večino 6<47 glasov. Po «_»_______ _ , i ., .revo ueion«Min .^m, • ob 7 4*, zaide ob • 01. Chicaga v Tezas skoraj bre« cen ts v žepu. V pisarni so delali on, njegova soproga in najeta steno-grafistka. Odprl je pisarno Pru dential Securities korafpanije, ka tero je organizirati v Chicagu. Kasneje je organiziral General Oil kompanijo. Ta druiba je imela svoje pravica na oljnem polju oh Rdeči reki. Driniee so bile isdsne po deset dolsrjev. Vrednost delnic je pričels plezati navzgor in nekega dne ao bile vredne po $31. Danes so vredne le po 12.50. Kompanija si je ksaneje uatanovila bogato opremljen glavni stan z mnogimi usluibenci. Dobro sestavljeni oglasi, ki so imeli vpliv na ljudstvo, so isvs^ jali privlačno ailo. Coxova soproga ae je peljala s letalom v New York. 8 aabo na poletu je Imela svojega eina, katerega je oddala v sol o v New Torku. Caaniki, va-lehizniAki namreč, ao oblirno poročali o tem dogodku, kar je le povzročilo reklamo za družbo, ker jc bilo na drobno povedano, kdo je ta Ž4*ia, ki aa je a avojim sinom peljala v letalu iz Texaaa v Stw Vork. Ko se je v Indisnapolisu vrAila avtomobilska dirka, aa je tje pripeljal Cox v letalu in se spustil doli z letalom sredi tekmovsIiAčs VelebisniAko časopisje je sopet obdelalo ta dogodek po svoje. Bila je zopet rriclsmat Nasadnje sc je p^»dsl k mednarodni letalski dirki v Pariz, kjer je pa imel smolo. Letelo "Tesas WildeatM se je polomilo in pilot Rolsad Rohifa je zsdobil poAkodbe. Drago letalo ni dospelo pravo*—no na tdkmo-valiAče, da se udHeii tekme. Cox je baje vtaknil dve sto tiso« dolsrjev v eronavtiko. Coz je ustsnovil le druge družbe, ki jih je imenoval pomožne družbe. Okoli osem tisoč oseb križem ZdrtvCenih držsv ja vložilo Miiijoni- v t s podjetja. Zvezna obrtna komisija je pred enim letom navedla Oozs, da se ne poslužuj«* zdrsve taktika. Ob-tožba je Mla kasneje naukajera Komisija mn je ostala, da ja priobčil slepsraki oglas vSns^szinu "Truth." Ali kdo se osi rs na oglas ko-misije, kadar divja ples okoli sla tega teleta f _ od bojišč i>. ..i imela v vojnem !!Uv.,l\ »»P*^1 čaau materijalne Akode, ampak Ila J»h rasgnati, toda je Imela Ae koristi od vojne, "ker , ** f postavili v bran. iH proizvajata vojni materijal. , 'Jf ns Minili sta dve leti, odksr jej.i.p*' ^ w nMUri* »Huaknili, lo sklenjeno premirje. Vojne in- Lon*diiljsklm jmslopjem, v katerem tega je nastala spložna depresija. ^ ^ vpAil* ^»pmva proti blvAim To deperaijo pa izrabljajo mo vojakom, ki so v pondeljak popol dne demonstrirali pred vlailno pa* i saKijueu sejo z naznani M napeljujejo vodo na "r demoiistrirall pred vladno p., ae prihodnja seja MVh mlin. ljudstvu pripoveduje. '!^' so hitm naskočili najsun prepoiune. ( jo, j kak«) **|epo in udobno" je ži-r, ,avr ,n P® ftnitkem ipopadu so 20. akt. "JSeho de Ps- ^ A,)klvr j<( iWt%i«ml«sko ime- 140 rssprAUk ■ - JV", prid Avstriji. PoslaniAki svet je obvestil vlado na Ihinaju, da za zaveznike velja sklop volileev na Korožkem, ki so ae z večino izrek li za A/vstrijor Istočasno je poslaniAki avet o pozoril Avstrijo, da ne ame krAiti 88. člena v ssnžermsnski pogodbi, ki določa, da se Avatrija ne sme združiti z Nemčijo brez dovoljenja lige narodov. ■(Gornja veat vsekakor dokazuje, da je ententa Želela in morda delovala na to, da Jugoalavija izgubi KoroAko. Centrslna Kvropa je že poatala gospodarska kolonija pariAkih bankirjev in oni odločajo, ne pa ljudstvo. — Op. ur.) , dokler ja Portugalska „ , la svojega kralja po milosti Is.ljl. okt. HnoM se je Seveda pri tej agitaeiji zamolče, vrAlla v sboralčni palaei konfe ds je bHs ta udobnost fsko kra-Nnca ptmlaneev delavske strsnke, sna, da se je je ljudstvo usveličs lo iu odpravilo monarhijo. ki so se *e*I i na vabilo Willlam Hraeeja, odbornika Rudarske zve- Nedavno sc je vrnil uavdiiActt '^iaiiei so rasprsvljall o atav jnonarhiat Orni Josno dc Almeids M««vwi*m položaju, v Vlila Verde s svojo soprogo, ki Uuidon, 90, okt. — Rudarji v je seveda tudi zvesta pristasinji, South Walesti so včeraj obvestili monarhije. Ta Joao da Almaida ckaahgtivo, da ostavijo aeaaljke v jc bivAi avstrijski ofieir. IVI prvi rovih, ako vlada ne privoli v nji-nronarhistieni revoluciji je priAel hove zahteve do 30. oktobra, v veliko zadrego. Ustrelil je ob. ^eleznb-arji v Wal.su so tudi mejnega stražnika in bil je vržen nemirni Iu spelnjejo ns isvrilevsl v ječo. Njegova žena je fauatič na monarhlsfka. Nekoč je \ im-kem londonskem dnevniku strsat iti odimr, ds nsj ne odlaAs pre-dolgo s pozivom na stavko. London, 20. okt. ~ Okrog dve no zagovarjala vpostavitev mm.it- sto demonstrantov, ki so se v pon- srhijs v Portugalski. leljek udeležili bitke in naskolu Ta zakonska dvojiea se je zdaj ita vladne urade v Whltehsllu. je vrnila v Portugalsko z očitnim Ibjlo aretiranih. namenom. . ds dels prlprsve zs monorhistični "ptič CEHE KOtAM »0 PADLE, ©EV LJI tO PA OBDRŽALI VTBOKO OEHO Hew Tork, H. T. L. I). H. Wold, ravnatelj komendjalnega depsrtmenla ?.v»iftove mesarske tvrdke, naznanja, da je cena kožam i>adla v Aest mesecih zs petdeset odstotkov. Temu jc ps do- - , - ^ .. . - . ___. tm W alualn monsrhbtov, ki po svoje osi. ns cens čevljem ne more ts-i u. , , . Ml _ . . omleluje kmečko ljml«4vo, ds gs London, 20. okt. Lloyd (leor ge je izjsvil včeraj v parlamentu, Nekateri ljudje pravijo, da Por- di vlada ne Im p<»dala rudar tugalsks nikdar več ne postane jem iu jim dovolila povlAanje monarhija. Kes je, ds so delavski rnezde, dokler ne dobi gsrsnelje, voditelji, sindikslisti ali soeUlisti. Ali vpoitevsti je trelui, da sts ns Si rs ni monarh istov drsginjs in brezposelnost kot nsjlmlja agita-torja sa njih temfie in reakcijo-narne cilje. DuhovAčirui je seveda ko hitro psati, ker ao produkcij ski troAki visoki, pa delavske mezde tudi. lTčeni ravnatelj je pozabil raz-tolmačiti, zakaj je c*tta čevljem takoj poskočila, ko je priAel prvi glaa v javnost o draženju kož. Tudi delsvci so Imeli telerst veli-ko nižje mezde, kot jih imsjo ds nes. e cene čevljem so va*eno po-skočile. Mew Tork, H. T. — Med tem ko prihajsjo iz rasnih krajev Združenih držsv vrati, ds se množi število brezposelnih d«4sveev, prihaja na stotine pisem ns nase IjeniMci urad od tovsrnsrjev, to-vamlAklh ravnateljev,' Železnikih ravnateljev In drugih podjetnikov, v katerih vprsAujejo za delovne IROČi ; Tska pisma ao o^ites d»k^ir, da podjetoiki tele lumtavttl le sera di tega naseljenih*, ker pričaku jejo, da bodo eeneje delali kot do mali alf ps stsloo naseljeai de-lavet pridobi za »rmnarhlstični "puč." Tsk je sedaj položsj v deželi. In prsv nič se ne lio čuditi, če nekega dne zopet sponoči brzojsv, ds so monarhisti pričeli s krvavo revolucije za vpostavitev monarhije. Buržosrijs jr korumpirsns in intrigsntns, j>osi*bno voditelji iMiržosznih pvditičnih strank s« skozinskos proželi s korupcijo in spletkarijo drug proti dmgemu. iiuržoacno časopisje pa |>«»je p«alja na 9. strani. vi rej sa portugalsko ljudstvo, ali buriUsisni potttiAarjl so taki 'gum-pel/ de ne anajo iavesti ene da* isfcmudne gagpf»darake reforme v ljudsko korist To pe daje ns eni strani monarh letom netivo sa aa-ladajaika pr^agande* na dragi ps liri nepokoj ia asaadoveljatve med (KiMogalskim dels vsi vom. ki strada ki *M v zelo slabih rak. Loudou, 20. okt. fKiročila ia Riga in kajti industrijalnl ia polaiaj a ^ sen. Poljaki (li stavki iu ve| Vertavi imeniku je j ljudstvom ja aavSda samovoljnost. Vlada sa vse n silne, ds pnm«ffl jc In druge dolavre, toda .. je njeu napor hm uspeha. Nemiri na Poljskem se ponavljajo stalno od kar aa poljski jun-kerji ponovili ofeoidvo pr(U| ao* vjetskl Rusiji. Cenaura v faHb* vi in drugod ja i>a pridno rta de* Iu, da zunanji svet ne lave resni* ce O položaju ns Poljakem.| Al isl arijo miš vest o dsmisiji predsednika Pilaudakega je ineko-liko pojssnjens. Pilsudski je.podal jssnjens. Pilsudski je pogal o-nslavko vsled savesniAke note, ki ukanuje poljski vladi, da mat« biti Vllna hitro iaprasnjena. Pil-««dskl ja baje iajavll, da pojde prej v Vllno In tam umre na čelu |m»|jsklh čet, kot bi ae pokoril aa* vesnikom. Pozneje se ja premislil In preklical ostavko In tudi v VII* no nI Ael umirat. Moskva, Ig, okt. f Brezžično j -- NajnovejAs protisovjetaka laž, da so se v Ifkrajlni spuntall tki»l OwMd tW >1——h Advertiaing ratM M £ Hub^criatlps: UnM I Cfclcfo $<.60, and /ofigS Chiasgo) u4 Caaads $6 »M !•*»! SJKLSLflttBlJkSi KAKO DALEČ SEGA LAKOMNOST PRIVATNIH PODJETNIKOV? To je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. In če kdo pravi, da je lakomnost privatnih podjetnikov neizmerna, je zadel približno žebelj na glavo, kar potrdi dogodek, ki se je odigral v Penn«ylvaniji. Shamokin Valley Coal kompanija je najela nekega Harry C. Hagelyja za tedensko mezdo StiHdeset dolarjev V začetku je delal iest dni v tednu in prejemal je za vsak je le štirideset dolarjev mezde. Hageley je zahteval, da se mu sedmi dan plača posebej, a kompanija je rekla, da mu ga ne plača. Hageley je sprevidel, da pri družbi ne doseže uspeha z lepimi besedami, pa je vjožil tožbo, da se mu plača sedmi dan. Vršila se je porotna obravnava in porotniki so so-Kiaano izrekli, da šest dni dela v tednu tvori delovni teden, H< mu ne priskočimo na pomoč ob pravem £aau, namreč, da dobi polteno obravnavo m da aa umi v resniei dokaž«, ali je kriv tega zločina ali je pa nedolžen^ kot smo vai prepričani, da je nedel žen. Ia njegovega pisma, kakor tudi iz izpovedi advokata, je pa popolnoma jasno, da je nedolžen in da je ta »ločin atorila neka do aedaj Še nepoznana oseba, ki je morala biti skrita v predoru, katar«* ae je ta zločin izvršil ker Hočevar je bil še aam obstre-Ijen. Ker pravih krivcev niao roo gli takoj dobiti, so aretirali prej omenjene, namreč dva Italijana in John Kočevarjs in ju obdolžil umora, češ, da ao ti trije ustrelili orne tri Švede in enega Italijana ker drugih oaeb ni bilo v predo rp. — Kako ae je cela stvar izvr Sila, je bilo pojasnjeno v tem 11 in novembra. lOJAKI, MAMSUJTE PU-SPEVKE! Delavec motiš ae! — Volneni truet je zaprl svoje tovarne In okoli štirideset tiaoč delavcev je bilo vrženih na cesto. Delavei pravijo, da je to navaden izpor. "Motiš se delavec", takoj zakriči velebizniško časopisje. To ni izpor, ampak tovarne so bile zaprCfc, ker je izdelanega preveč blaga. Če so tovarne zaprte, ker je preveč izdelanega blaga, zakaj pa ne padejo cene, pravijo delavci. "Motiš se, delavec," zopet zakriči velebizniško časopisje. Zahteva po blagu je majhna na trgu in zato ne pa-de jo cene. Kadar govore delavci, se po logiki urednikov velebiz-niškega časopisja vedno motijo, če pa zagovornik velebiz-niških interesov zine največjo neumnost, jo pa takoj proglase za modrost . Cali ae spreminjajo. — Dokler je bil Herbert Hoover živežni upravitelj, ga je velebizniško časopisje zmerjalo » socialistom. Zdaj, ko je Hoover govoril v Indianapolišu in se izjsvil, da je Republikanec, so pa velebizniški časniki zapisali: "Hoover je mož, na katerega je republikanaka stranka lahko ponosna, da ga prišteva med svojo voditelje." Tako je! Hoover je gledal na prste iiveinim profi-tarjem, dokler je bn iivežni upravitelj. Velebizniško časopisje ga je nahrulilo s socialistom, ker je »Milo, da ga s tem šali. Zdaj ga pa kuje v deveta nebesa, ker govori po ielji velikega biznisa. •tu in raditega je nepot reflpo ee lo zadevo zone t ponavljati. Postava v državi Colorado za !rteva, da je morilec, ki je obsojen vsled umora prve vrste, obsojen v amrt na vešala, ako so predlože ni zadostni dokazi. In ker v tem duč^ju ni zadostnih dokazov, sta bila onadva Italijana, ki sta ob dolžena umora .obsojena v do smrtno .ječo. Tnkaj naseljeni Slovenci dose daj ae nismo bogve kaj rsohn*! i za lo zadevo, ker do parwm»seoev nazaj še nismo nič vedekko eaii »tvari, ksr se Hočevar niniktlar sbroil direktno na nas, anjpak a irnil se je a pismom na ^urednika tukajšnjega italijanskega* liat* L' Unloike g. Chiargliona, k* ae je bil zavzel tudi za onadva na Italijana in na ta naqn priše tndi v dotiko s Kočevarim. Ker ja g. Chiarglione spoznal, eti odbor, ki bo vedno v stikoma advokatom in ne: ■rednim rojakom^r da bo pozval vso alovensko javnost v Airteriki, j i uuj zbiTaprostovoljce pmptt ke za obnunbo po nedolžnem ob dolženega rojaika John Kačevar-ja, da dobi pošteno obravoiivo. Ako dobi nepristransko obravnavo in da se a*u a dokazi dokaže, da je on kriv onega zločina, bomo popolnoma zadovoljni, ako pa predloženi dokazi dokažejo, da ja nedolžen, si bomo pa s vest i, da %wo storili svojo dolžnost, da smo rešili rojalca smrtne k#tnl V ta odbor so izvoljeni sledeči: Ma« Jerman, John Genu. John Butko-vič, Sfteve Kočavar te Jolieta, lli, Peter Culig, rev. Zupan, John Ue-nigšmsu, Niek Fabjančič in ured-nik 'ftfHjapakega lista L'Unione, ki Se je dosedlaj še nfcjveft brigal za nosrežnega rojak* in kater«-mu je vsa zadeva 4e najbolj znana. DokxVno j«* bilo tudi, da naj rojaki pošiljajo vse.habrane prispevke na rojaka rfHe^Culigi, 1246 So. ianta Fe 4va , PuaMo, Porotna obravnava proti John Hočevarju ae bo vršHa meseca no vemftnra med 15. in iO. Odvetnik dola na vse ikriple, da teposluje, da se vrši obravnav* v kakem c*i*em mestu ia ne v TeUmride. Ia ako se odvetnik« posreči, da izjMflhsje premestitev obravnave isrT^liorfda v Icfiko drngo mesto. I k« ;0t*avnav& ponovno pv^oženo Na (rsak način je naša doll-noat, da zberemo (kolikor mogoče naive«' denarja za ohramibo John Hočevarja, da ae ne hodo potem BUl baltali okrog, da so plačati vsa stroške za našega rojaka. — Z ozirom na de v tukajšnji drŽavo na lov. Ako botfo srečni, bodo večkrat jjjj dobro ^ečottko. Harooni - ^ v oa f 4) govor dopisniku iz Kast Worce- kočevar takoj daroval 25 Urjev za obran^bo bivšega njegovega tovariša. ''! Hoja k John K o ve v ar ima v sta-it [domovini ženo in šeat nepre-skr>ljenih otrok, ki vai težko čakajo na njegov povratek, da fo ima pa sestro, za katere naalov pa ne vemo in bi bilo zelo dobro, da bi ae oglasila. Pred enim letom, kakor sem izvedel, ae je Že napotil v staro domtovino k svoji dru Žini. to je prišel v bližino Chi eaga, ja Ml okraden vsega denar jt in radi tega je bil prisiljen vr niti ae nazaj v Colorado, da pri hrani zopet dovolj denarja sa po tovanje v rftaro domovino. In sedaj ga je pa doletela nezgoda in odvisno je največ sada j od i Sloveneev in Jugoslovanov sploh, da ga ftšfmo ic te nesre<||>. Apeliram na m namiljena «r da naj prialprtljo m pomrt nesrečnemu rojaku, ki ilj|a mora ponagaU tam prav nič. Vsakdo naj »rarniali, Mo M bilo, ako M bil sam v te j nesreči in v tam po-lotajn, kol j« John Kašsvpr: po hldoUmm obdoUan najgršsgs itrfm Mišaknje druiina, žena in ššat otrok. Rojaki I Ako imaU ls aroa mesta kamna v prsih, poma aa W ta odbor mvasl po svo ji naj-fcol^Ai too oMn^iii ro)%k It nipliin »>. ki ki |i groal, da bo srp-pana reditelja in ošsta. Prsdstav-likUa ai naj bo omenjeno, da je rojak sterja, N. Y., ki je v at. 240 Pro- svete naklobasal približno dve koloni o kmetijah v tukajšnji na aelbind. Dolžnost me veže, da mu takoj odgovorim in da pojasnim, koliko je reanice na tem. Kaj prepričan sem, da dopisnik ni pi sil enega dopisa iz ljubesai do zanje skrbel, tfekje v Montani »yojih rojakov, ampak ite gole za visti, katero goji do onih rojakov, ki so tokaj naseljeni in ki so po polnočna zadovoljni tukaj na kmetijah. Ker je dopianik tako obširno pisal, moram tudi jaz, da bo javnost vedela, kjo je resnica Ko je dopisnik prišel V tukaj šnjo naselbino preteklo spomlad z nantenom, da kupi larmo, je bi la z njim tudi njegova Žena. Ko so se pogovarjali, katero farmo da bi kupili, je ona izjavila, ds ne mara velike farme, 'da kdo bo delal". Kupila ata Ae precej pri-lično farmo z vsem, kar je bilo na nji. Farma je rodovitna in nikakor ni bila zapuščena. Ako do pianik sedaj proda vse, kar je'dobil na fsrmi, ko jo je kupli in Vsemi pridelki, kar jih je dobil letos, bo dobil več, kot je vtaknil v farmo, foraj jaz ne vem, v kako zanko se je vjel? Dopisnik tudi govori okrog, ako ne gre od tukaj, da ga bo .žena zapimtila. Zakaj pa ni kupil farme v bfižini kakega gledališča ali kake plesne dvorane T Potem hi pa bila niegova žena gotovo bolj zadovoljni Da je pa dopis tega dopianika kšnjivo zavit, pa prav lahko dokažem s tem, ker sem bil komaj pred par tedni pri tem dopisniku na obiskih s mojo ženo Vijo drugi farmarji, ki ao * ni. Milili na farme, \ trvtl<1 še prej pripraviti ali ki ae naaHi. jo na takozvane "homeatead.' i„ ako hočejo govoriti odkrkoan-no, moram reči/dt je ravno In tega dopisnika aama več vredna kot je dal za vse skupaj. Da bodo pa rojaki vedeli, iz ke-erega vzroka je dopianik po«lal tak dopia v javnost, naj omenim, da ta doplsnflc ne noai hla-kolieo. Dopianik naj še nekoliko čaaa počaka in potrpi, da rojaki pospravijo vse avoje pridelke in bo takoj spoznal, da njegovo poročilo ali dopia nikakor ne odgovarja resniei. I^opisnik nadalje piše, da ako-ro ni Slovenca tukaj, ki bi bil zadovoljen. To je pa velika laž. Kajti dobro poznam vse tukajšnje Slovence in izjaviti moram, da jih je veliko, ki so ravno me-~ ni hvaležni, ker sem jim pomagal, da so prišli do svoje kmetije, in ki vsi pravijo, da bi nikdar ne i-meli svoje lastne kmetije, ako bi mene ne bilo tukaj. V tukajšnji okolici je sedaj naseljenih 42 slovenskih družin, izmed katerih so samo tri slovenske družine, ki i-majo bolj slabe farme, ki bi pa tudi lahko kupile boljše farme. Toda te tri farme ao v neposredni bližini drugih Slovencev in radi tega so jih kupili, da stanujejo Mizo svojih rojakov. Toda niti te tri družine ae niso obupale ampak pravijo, gnojiti je t roba, pa raste vse. In dopisnik dobA> ve, da smo morali tu di v atari domovini gnojiti polje, ako smo hoteli, ds j* kaj vspevalo.' ' Kakor se razvidi, bi dopisnik najraje imel, da bi mu takoj prvo leto pečeni piščanel leteli v usta. Toda to je nemogoče, ker nsjprej je treba piščance gojiti, nato pripraviti iA Šele potem jih je mogoče vživafi, s Čimur je tudi precej dela. Sploh ne razumem, kako si drzne ta dopisnik zabavljati čreit tukajšnjo okolico, ker sam niti pojma nima o kmetijstvu. Saj je še le konmj pričel kmetovati, pa Že kritizira in sicer v takem tonu, kot da bi hotel očrniti vse tukajšnje naseljence in jih pripraviti ob vse veselje. Da pa ni v*e v redu v hiši tega dopisnika, j«-pa že itak znano in raditega bi bilo najbolje, da bi se izselil od tu-ksj in šel tja, odkjer je prišel. Toda svetujem mu pa, predno gre odtod, da Se informira pri Slovencih, ki imajo že kaj pojma e kmetijstvu in ki so že izkušeni poljedelci in ki so se naselili v tukajšnji okolici iz drugih držav v Ameriki, kake so kmetije drugje, pa bo takoj videl razliko me John kJpoljaklJa tU. ki r. teps. 1 , r yr----r- In gotovo trpljsnjs nesreifts **» ae še spomni, kako je hvalil vseldokaie vsi to, ksrtfc piasl, da r i hm ntesh v stari » srak »n tudi kako resnica. Denar bo dobil pošteno ,yint ki s utripajočim Mm | valike dohodke ima. Sploh ni po- izplačan in »Stal bom mož beseda kaj aa W zg«4tio ^ kazal niti najmanj, da bi bH ne- in kar rečem, tudi gotovo ispel-nsmn mažu s Ajljki tyini med /a.fcovoljcn. In aedaj bi pa rad ni,n in dosedaj mi ne more še ni-. ^ W tMml lje4mi VaMcdn kar naenkrat uničil to »kolieo inlhčc oporekati, da nisem izpolnil 2Ts«JI Sam m t^ Jto!^. *amo ** za [svoje obljube. Jss saktevsin od rojak, ki M M bil <1H kje travnike in p«Ua saleoa [eaTkar je ]Hsal o "tukajšnjih far meseca oktobra, na kateHh ae je [mah, potem bo pa dobil sto Ho-paala živina t AMjeJa dopianik žejlarjev. Ako pa nima dokazov za svojo trditve, je pa hudoben hi - To raj aa dalo rojaki la siosr takoj, ksr šaa Ja kialak in mfci min« - laki OirmT ^ jp tla: eden je drž«i 40 galon, dru-[i pa deset. Trinajst sodov je bilo sinove namake; dalje so bile ro-ine namočene v čebru, ki je drž-al 2*0 galon, in v drugi tako ve-iki posodi so pa bila namočena abolka. Našli so še en sod vina in >Hnajat gslon žganja. eop« je bila dobro skrita v gr-»«vju. V i upi so našli tudi dve Aretirali niasa nikogar, ker * dekle, ki stanuje v zgornjem •Klstropju, rekla, da ao možje Mi vw na delo v rudnike. Kasneje ho obiskali še druge, ki 0 Mi na s umni, da prodajajo »nje. Aretiranih je bilo ve? Ita-»jtnov in dva Hrvata, pri katerih n našli žganje aH pa opremo ca nihanj«- žganja. &0JAAKI DELAVCI IZVOJB VAUZMAOO Baltimore, Ud. — Krojaški de. ki izdelujejo ženske obleke, n "navali v atavki. Obdržali so in Štirideset ur dela v tedna, »'"U «e pa poviša za šest do-*** v uslnu. Prtenaaa je tudi •tani^aeija Hi podjetniki bodo **J"msli le orgeniairane deta«, f T 'Mo delavee, kateremu [•p^jetnik delo, mora v dveh f^l' r»oafa« Alan nriranUaeije. * m h organisiran. Atirje prss-f*'v !'tu »o plačani, čeprav de-■M n v tolpi za njim toda vsi konji niso tekli enako urno, torej se je U tolpa raztegnil* v kratkem v dolgo kačo, katere glavo je tvoril Bogoalav; vrat pa Krni tic. Knez ae je priklonil konju na grivo ter ate-gnil vrat kakor žrjav{ konj pa je dirjal pod njim, da ae je zdelo, da ae niti ne dotika tat. Tata rji ao ostali dalcl za njima, tako da sta bila Hogoslsv in Krnit ic za dobra dva stre-Ijsjs pred njkns. K in i tic j* zmetal od sebe ssmokrese, t*te* s tem olajšali konju težo, sam pa ni izpuatil Kogoslava izpred o*i, atisnil zobe ter ležeč akoro popolnoma konju na vratu drezal ga z ostrogami v bok, kateri mu je že brez tega pokrivala krvava pena. Toda daljava med njim in knezom ae niti za ped ni zmanjšala, marveč ae začela še povečati, kajti knezov konj je bil urnejši, njegov pa je bil že ntrujen. "Gorje!" ponesli Andrej, "tega konje ne dohiti nobeden dtugi na avetu!" In ko se ja po nekoliko akokih daljava med njima še povečala, ae je zravnal Jftnkie na seftfu, apustil sabljo v jarraenu, priložil votlo peat na usta in zaklical glasno: "Le beži, izdajica , pred Kmitiooml Ako ne danes, jutri mi že prideš v roke." In komsj je odmev teh besed utegnil utihniti, knez se nskrat urno obrne, in ko zapazi, da ga preganja sam Kmitie, obrne, mesto da bi zbežal dalje, konja v kolobsr ter ste*e z mečem v roki proti njemu. ^SjSn^i Kmitie glssno zakriči od veselja, dvigne, ne da bi pridržal konja, sabljo ter drvi proti njemu. * ' '..vr^/Vf.-• '■< 'Trup! trup!" zakriči knez, in želeč po-zdraviti aovražnika, a krepkejšim udarcem, jame pridrževati konja, da ae mu kar kopita u-derejo v zemljo. Njuni aablji se prekrižata, njuna konja pa sta tvorila na videz jedno Celoto. Zsčuje se stražen Žvenket železa, uren kakor misel. Nobene oči niso bile zmožne slediti tem udareem meča in sablje, niti razločiti kneza od Kmitica. Čsaih je zardM Bogoslavov klobuk, časih ae Je zasvetila Kmitičevw* čelada. Konja pa ata se kar vrtila okrog. . . Orožje je rožljalo čimdalje grozneje. Bogoalav je spoznal po nekoliko udiaroih, da ima opraviti, z doatojnim nasprotnikom in mahoma je nehal pretirati nasprotnika. Vsi Krožni sunki, katerih se je bil naučil o. je z vao silo treščil nek^pa dijaka na tla, tako,' da ga je lahko poškodoval, u< kar ae bo moral zagovarjati pred sodiščem. Mesar pravi, da ga je dijak v večji družbi izzival z be-sedami: "Vas bo treba namočiti vodo." Na mariborski javni bolnici aa ja ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega voditvo je prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in v Gradcu. Vlada Ves nič-dr. Korošfeva je nam na absolustičen način naložila strahovite davke. Profor-- samo da se ne reče — je predložila famozni Stojanovicev davčni zakon Privremcnemu Narodnemu Predstavništvu. Finan-čal odbor ga je vzel v pretres — nastala je kriza. . . In vlada VeaniČ —Koroščeva je takoj, ko je po povsem neumevni krizi zo pet bila v nedlu, potom ijaredbJ uveljavila, ne da bi se ozirali na kake pomialeke, težke davke, ki bodo hudo, silno hudo boleli nas v Sloveniji in one po Hrvatski. Vojvodini in Bosni. "In kaj pa Srbe?" bo kdo vprašal? I Srbi na bodo nift pk&vali, ker državljani bivše kraljevina Srbi-ie ne prisnavajo parlament, bilanci aa bodo požvižgali aa 0to-lanovič— Koroščeve nove davita! Mi, ki smo hlapčevsko vajeni plačevati silne davke in uboga ti zato, ker zgukazuje oblast — bomo plačevali na novo: kron vaš pil enem kilogramu onkra, ki le danes velja toliko da jc greh in atrah: > 8 kron vaš pri eni kili kafre, ki Že danes velja več kot pred vojno 30 kg skupaj: ?<< V^ 1 K 60 vin v»6 pri kili rila, ki ga Že delavski otroci, kar se jih je od 1. 1014 naprej rodilo, skoro ue poznajo. Danes stane že bre trošarine nad 30 kron ena kila 1 K 60 vin. vsi pri ktii olja, ki je tudi že doseglo v ne bo vpijoče ccne! O davkih, -ki silno podraže pi vo, boljfta vina. likerje, rum itd — nečemo niti govoriti, ker ne-čemo da bi nam kdo očital, da smo proti obdavčevanju alkohol uih pijač, dasi bi prav skromno lahko pripomnili, da podražitev piva silno neprijetno zadene de fegee, ki delajo pri ognju, v to mmh itd. . ,ir,*\ * I v. glavna , vlada ni ob- |n»*t#r cikorije — za(fsikorijo t>daj smo pa radovedni, kako se bo o-pravičevalo in slavilo davke iui sodovko, na pokalice in kislo vodo. . . Pred vojno si dobil H ter kisle vode za 12 do 14 vinarjev — sedaj pa je cena tudi 8 K. in še davka bo pri litru 20 para dinarskih v zlatu, ksr pomeni 1 K 60 vin..... Najprijetneje davek za one, ki ao bili tako srečni, da imajo I električne luči doma, pa je davek na clekrično razsvetljavo. Ta Iftiafta: ; " 4 • Od žarnice do vštetih 32 normalnih aveč letno 40 kron za komad: ako je pa jačja, pa za vsako normalno svečo K2.40 več ali 80 para dinarskih v zlatu več. Ako pa imaš otWnieo, boš pa plačal 160 kron davka na mesec! r Pozabili pa niso gospodje onih. ki svetijo s plinom:- tudi ti bodo plsčevsli 20 pars dinsrskih v zlatu za kubični meter No, pa tudi onih niso (»ozabili, ki bi ai pomagali s karbidom. Čakaj prijatelj — ne boš kaše pi hal: tudi ta ho plačal za 100 kg 240 kron davka. Pa tudi airomak, ki sveti a sve-čo, ne bo držsvi odnesel ficks. I>r. Korošce ga je pritisnil! Ne boš bratec, zastonj dihal smrad sveče? Plati pare. In naložilo ae je na 100 kg aeč 20 dinarjev v zlatu, kar pomeni 160 kron. . 1 Kajpada, flnanca ve kaj dela. Ona obdavči vae. Kgalite. . . Os ps bi kdo mislil, ds so sploh ksj pozsbili. nsj povemo, ds se tudi t lat I, ki je mislil, ds so nanj porabili moti. Tudi krmils *o <>Ih Mavčens. In sleer: do 25 g teže 1 Llinsr v alstu sli A krnn v pspir-Iju! preko 25 g teže i dinsrjs vi rlatn; misna in stenska pa po 6 dinarjev v zlatu. ■Samo tisti, ki še Iskre krtše na kremenjsk in jih ns nuho gobo! lovi jamo tisti je prost Blsgor Itolganjl