...........„.ANALIZE IN PRIKAZI Andreja Ahčin, Biotehniški center Naklo - Srednja šola POTI PROFESIONALNEGA RAZVOJA STROKOVNIH DELAVCEV V SREDNJI ŠOLI BIOTEHNIŠKEGA CENTRA NAKLO UVOD Učitelji se v času študija dobro pripravijo na predmetno področje, ki ga želijo poučevati. Izhajam iz te predpostavke in pri tem posebej poudarjam željo - ravno zato, ker razumem, da učitelj želi področje ne le spoznati, temveč o njem tudi poučevati in ob tem navduševati. Potem pa se učitelj sreča z realno pedagoško prakso, s svojim prvim razredom. Sama ne bom nikoli pozabila odprtih oči, ki so vse hkrati strmele vame in me vprašujoče gledale. Takšni so bili prvi začetki in kasneje ... V času lastnega šolanja smo se srečali z odličnimi učitelji in učitelji, ki nam niso pustili sledi in katere smo tudi pozabili. Če izhajamo iz tega spoznanja, vemo, da je pomembno, da k sodelovanju povabimo učitelje, ki bodo znali pustiti sledi. Pri sprejemanju novih sodelavcev je zato zelo pomembno, kakšen pogled ima kandidat na svoj poklic in na razvoj le-tega. Pomembno je tudi, kako vidi svoje predmetno področje, kako gleda na dijake in kako jih želi navduševati. Kakšna izobraževanja imajo na voljo učitelji? Ponujajo jih katalogi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Nekaterih izobraževanj se učitelji tudi redno udeležujejo. V večjem obsegu so pokrita predmetna področja, nekaj pa je tudi pedagoško-didaktičnih tem s primeri prakse. Povsem napačno bi bilo pričakovati, da le tovrstna oblika učenja daje zagotovilo za profesionalno spremembo pri učiteljih. In tudi učiteljeva samoiniciativa ne zadostuje za razvoj na metodološko-didaktičnem področju. PREGLED VSEBIN NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V SREDNJI ŠOLI V BIOTEHNIŠKEM CENTRU NAKLO Na kratko bom poskušala povzeti našo šolsko prakso profesionalnega razvoja, ki temelji na izbirnosti, podpiranju novosti in odpiranju le-teh ter na povabilu vsem zaposlenim. Nekaj tem začrtamo tudi z letnim delovnim načrtom. Za uvod sem pogledala lanski seznam skupnih izobraževanj, ki so obsegala naslednja področja: Vloga mentorja; Europass; Kompetence pri zaposlovanju; Integracija Karierne mape v učne vsebine: poslovno komuniciranje, tuji jeziki, projektni dnevi Predstavitev različnih učnih situacij, primerov dobrih praks Predstavitev in praktična izvedba ukrepov za varstvo pri delu Predstavitev najpomembnejših kompetenc v izobraževanju, pomen avtentičnih situacij oz. učnih situacij ob podpori učitelja Vpeljevanje medpredmetne kompetence učenje učenja ter organizacija in usmerjanje lastnega učenja (aktivna delavnica) Predstavitev in uporabnost bralnih strategij pri poučevanju (aktivna delavnica) Ogled filma in primeri priprav na učno situacijo, izdelava učne situacije Dve usposabljanji za aktivno uporabo računalniškega programa (delavnica)* * Imen programov ne navajam. Učitelji so se individualno izobraževali tudi na naslednjih področjih: Posvet o poklicnem in strokovnem izobraževanju Zaključna konferenca usposabljanja strokovnih delavcev Ocenjevanje pisnega dela izpita iz slovenščine na poklicni maturi Gledališki tečaj Ocenjevanje pisnega dela izpita iz slovenščine BRATI2 Interna mikrobiološka kontrola, hitro in enostavno Študijska skupina za področje mikrobiologije (seminar) Promoting social inclusion and gender equality in ... Informatika je tudi znanost Usposabljanje za zunanje ocenjevalce iz sociologije Izobraževanje za zunanje ocenjevalce na maturi Mladi in podjetni Izobraževanje učiteljev slovenščine v gimnazijskem programu 1 - 2015 - XLVI ANALIZE IN PRIKAZI #45 Ob preletu tem vidimo, da je nekaj tudi zelo individualnih interesov, ki pa so v skladu z usmeritvami razvoja centra. Nekatera so vezana na prednostne pedagoške cilje, ki smo si jih zastavili, npr. učenje učenja, učno-bralne strategije, kompetence, spodbujanje osebnega in kariernega razvoja dijakov. Na drugi strani pa so tudi izobraževanja, vezana na stroko, kar odpira razvoj strokovnih področij. Tudi letos je naš načrt zasnovan v takšno smer. Izbrali smo nekaj tematik, ki jih bomo skupaj prediskutirali, nekaj pa bo namenjenih krogu zainteresiranih sodelavcev. Še vedno ostaja vprašanje, ali omenjene oblike podpirajo profesionalni razvoj učiteljev. Menim, da lahko, nikakor pa ne zadostujejo kot edini motor za razvoj. Pri teh izobraževanjih je treba ločiti tudi predavanja in aktivne delavnice, ki udeležencem omogočajo aktivno vlogo. VPRAŠALA SEM SVOJE SODELAVCE Učitelji so mi odgovorili, da se največ in najraje učijo na naslednje načine: »Upamo se učiti na napakah.« (T. F.) »Največ sem se naučila, ko sem se spet postavila v vlogo dijaka - tako se znam poistovetiti z njimi, saj se nam drugače prehitro zgodi, da ta občutek - biti dijak - pozabimo.« (D. R.) »Največ se učitelji naučimo na napakah, na lastni izkušnji, s tem, ko smo dani v učne situacije, ko ustvarjamo in izvajamo projekte in ne nazadnje - drug od drugega.« (M. V.) »Največ se naučimo ob interpretaciji in v nadaljnji diskusiji z dijaki.« (U. B.) »Pri nas so učitelji povabljeni v konkretne situacije in so zelo aktivni tudi zunaj razreda. V tem procesu zagotovo naredijo samorefleksijo o svoji praksi. Spodbujamo izmenjave primerov dobrih praks.« (M. R.) »Največ sem se še vedno naučila od sodelavk - z izmenjavo naših praks, z razpravo, z izmenjavo našega dela. Mlade sodelavke prinašajo nove, sveže metodologije, ki jih rada preizkušam. Učitelji smo povabljeni v veliko aktivnih oblik dela zunaj razreda.« (S. S.) »Učitelj se največ nauči, ko gre ven iz razreda.« (S. S.) OKOLJA, KI JIH ORGANIZIRAMO IN RAZVIJAMO ZA PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA IN NAŠE ŠOLSKE PRAKSE Temeljne usmeritve delovanja in izobraževanja smo razvili na podlagi opazovanja in spremljave lastne prakse ter načrtnim delom. Definiramo jih v razvojnem načrtu šole. Operativno ga izvajamo vsako šolsko leto tudi z novimi aktivnimi oblikami. Temeljna metoda dela je akcijsko raziskovanje na različnih ravneh. Tako imamo v srednji šoli v obdobju 2013-2018 usmeritve oblikovane v sedmih te* Imen programov ne navajam. meljnih stebrih dela: Izobraževanje za ocenjevalca na poklicni maturi 2. stopnja pedagoškega študija angleščine Strokovno srečanje Fizika v srednji šoli Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za fiziko 2. izobraževanje učiteljev slovenščine v gimnazijskem programu Moderacija navodil za POM Kako integrirati gibalno ovirane dijake ter dijake ... Posodobitev pouka na OŠ in SŠ Učenje učenja Novosti v gimnazijah Novosti pri spremenjenem učnem načrtu v gimnazijah Gozdna pedagogika Usposabljanje zunanjih ocenjevalcev Izbirna ekskurzija v Berlin Usposabljanje za popravljanje mature Uporaba programa ...* Študijska skupina za mikrobiologijo Obnovljivi viri in kmetijstvo (tematska konferenca) Sporazumevanje v slovenskem jeziku (konferenca) Zagovor doktorske disertacije Interna mikrobiološka kontrola, hitro in enostavno Izdelek oziroma storitev in zagovor na poklicni maturi Fiziologija prehrane Študijska skupina slaščičarstvo Surovine v slaščičarstvu Fiziologija presnove Posvet na temo možgani Razvojni projekt »Učenje učenja« Posvet tajnikov PM in SM Mikrobiologija Fiziologija prehrane Seminar iz geštalt pedagogike Spoznajmo biotsko pestrost z interaktivnimi določevalnimi ključi Joj, moj glas Spletna klepetalnica Izobraževanje predavateljev tečaja varnega dela Teacher dilemmas: how to set goals for and evaluate Usposabljanje učiteljev naravoslovja v srednjih šolah Kristalografija in mi Izobraževanje za člane projektnega tima za Učenje učenja Seminar za zunanje ocenjevalce splošne mature 1 - 2015 - XLVI ...........„.ANALIZE IN PRIKAZI 1. steber - skrb za osebnostni in karierni razvoj mladostnikov: skupno šolsko ravnanje, delo z nadarjenimi dijaki in dijaki s posebnimi potrebami, timski sestanki za individualizirane programe, izmenjave dijakov, karierne mape 2. steber - poudarek na vključevanju ključnih kom-petenc v izvedbene kurikule: medpredmetno povezovanje, izmenjave učiteljev in delodajalcev, kreiranje strokovnih ekskurzij, timsko delo 3. steber - poudarek na razvoju poklicnih kompe-tenc: študijske skupine, povezovanje z delodajalci, spodbujanje k aktivnemu beleženju in pisanju o lastnih praksah, izdajanje revij, pisanje učbenikov 4. steber - klima in spodbujanje človeškega in strokovnega potenciala sodelavcev: tematske konference, aktivne delavnice z aktualnimi temami, tekmovanja in predhodne priprave, projektno delo (projektni dnevi), letni razgovori - letna poročila, mentorstva sodelavcem, dijakom 5. steber - organizacija in vodenje: skupno načrtovanje in izvajanje dela, svetovanje, raziskovalne dejavnosti, organizacije in koordinacije, timsko načrtovanje, porazdeljeno vodenje, krepitev vlog in odgovornosti posameznih organizatorjev, koordinatorjev, vodij itd., organizacijske strukture, ki razvijajo aktivna/realna učna okolja, festival o učenju in učitelju z mednarodno udeležbo 6. steber - od tradicionalnih vrednot do novih izzivov: inovacijski projekti, akcijsko raziskovanje, sistem kakovosti, dobrodelne aktivnosti, trajnostno ravnanje, graditev in prenos tradicije, praznovanja 7. steber - mednarodna odprtost kot podlaga za uresničevanje zastavljenih ciljev: evropske delavnice, seminarji, moduli, mednarodni projekti, mednarodna srečanja, odpiranje lokalnemu in širšemu svetu, partnerstva, organiziranje izobraževanj za druge pomembne deležnike našega prostora, podpora formalnega in neformalnega izobraževanja. V eni povedi - gre za omogočanje aktivnih strokovnih vlog zunaj razreda. Vse organizacijske oblike, ki omogočajo in podpirajo profesionalni razvoj učitelja, je težko zaobjeti v en prispevek, zato bom tokrat na kratko predstavila le pet oblik: 1. Spodbujanje in razvijanje projektnega dela pri dijakih 2. Mednarodno delovanje 3. Festival primerov dobrih praks »Ko učim, gradim« 4. Delo z nadarjenimi dijaki 5. Izmenjave dijakov SPODBUJANJE IN RAZVIJANJE PROJEKTNEGA DELA PRI DIJAKIH Od leta 2006/2007 dalje dvakrat v šolskem letu izvajamo projektno delo. Organiziramo dva posebna dneva, ko se posvetimo tej metodi dela. V ospredju so izbirnost, inovativnost, kreativnost, komunikacijske spretnosti, IKT-kompetence itd. Vsi učitelji pripravijo predloge aktivnih aplikativnih tem, na katere se dijaki prijavljajo prek spleta. Učitelj pri takem delu stopi iz svojih individualnih okvirjev, se povezuje s kolegi in se dogovarja, načrtuje ... Vse te procese kasneje tudi prenaša na dijake. V nadaljevanju prikazujem nekaj izsekov iz analize, ki jo vsakokrat opravimo in jo vedno tudi predstavimo, saj nam služi za nadaljnje načrtovanje. 2011 2012 2013 2014 november 2011 oktober 2012 marec 2013 marec 2014 v anketi je sodelovalo 439 dijakov in 46 učiteljev Prednosti • dijakom je všeč, ker so • zaprta skupina, mešane • dijaki spoznajo nekaj • nove teme projektnega prosti, nekateri dijaki skupine novega • heterogene skupine dela uživajo na PD • razgibanost, nov, • dijaki se povezujejo glede na socializacijo • sodelovanje med dijaki drugačen pristop medrazredno dijakov različnih • druženje dijakov iz • velika motivacija za • vzpostavijo se programov različnih oddelkov delo drugačni odnosi • dijaki imajo • spoznavanje dijakov na • sproščeno delo dijakov • projektni način možnost udeležbe drugačen način • zainteresirani dijaki razmišljanja na delavnicah, ki jih • učenje nastopanja so dobro delali, vendar • sproščeno delo, organizirajo zunanji • ustvarjalnost in so jih pri tem motili ustvarjalnost sodelavci skupinsko delo nezainteresirani dijaki • realizacija ur pri • ustrezno izbran čas • dijaki spoznajo • dijaki se lahko spoznajo predmetu in možnost pred zaključevanjem različne teme z vsebinami, za katere za delo, ki ga pri ocen • terensko delo z dijaki med poukom ni časa pouku ne moremo izpeljati 1 - 2015 - XLVI ANALIZE IN PRIKAZI #47 2011 2012 2013 2014 november 2011 oktober 2012 marec 2013 marec 2014 v anketi je sodelovalo 439 dijakov in 46 učiteljev • delo po skupinah - • obravnavanje problema • medpredmetno • spoznavanje dijakov še drugačen način dela na bolj kompleksen povezovanje na drugih področjih • možnost način z znanim ciljem • dijake spoznamo na delovanja medpredmetnega • projektno delo, timsko drug način • veliko zanimanje povezovanja delo • delo v majhnih dijakov za delo v • različni programi - • lastna ideja, proste skupinah delavnici, navadijo se ista rdeča nit roke, pretežno • veliko novih zamisli • spoznavanje drugih zainteresirani dijaki, • ožji izbor dijakov poklicev sproščeno vzdušje • lahko se bolj posvetiš • obdelava izbirnih tem, • razgibano delo, dijaki določeni temi ki jih ni v učnem izražajo svoje ideje • velika motivacija načrtu • majhne skupine dijakov • dijaki si lahko izberejo • dijaki imajo različne temo, ki jih zares spretnosti zanima • dijaki so mogoče malo • vnema, izvirnost, bolj zainteresirani za raziskovanje delo, »pouk« • fokusirana skupina Slabosti • prevelike skupine, • pozno obveščanje • projektno delo • projektne dni projektnega dijaki se dolgočasijo, mentorja o delavnicah je namenjeno le skrajšajmo na en dan dela mešane skupine • dijaki, ki so imeli nekaterim dijakom • prevelike skupine • odpadejo štirje dnevi zaprto delavnico • dijaki ne morejo • podrt šolski ritem pouka • prevelike skupine prostovoljno izbirati • projekti so bolj • različne spretnosti in • nezainteresirani dijaki delavnic podobni srečanjem znanja dijakov • ideje išče samo mentor • delavnice bi se morale • neprekinjeno delo, • predstavitev v športni nanašati na neko dijakom po štirih urah dvorani - prevelike skupno temo, da bi bili pade motivacija skupine dijaki še bolj povezani • nepoznana sposobnost • izguba rednih ur pouka med seboj dijakov v skupini • ocenjevanje • manjka realizacija ur • ideje iščejo samo • heterogene skupine • prekratka predstavitev učitelji, dijaki niso • preveč dijakov, ki niso vključeni v načrtovanje imeli kam, ker so se • nehomogena skupina prepozno prijavili • premalo računalnikov, • učiteljem zmanjkuje kljub naročenemu idej za izvedbo • za dijake to ni pouk, ne • premalo časa za jemljejo dela resno predstavitve • ne vidim slabosti • dijaki si včasih • nezainteresiranost predstavljajo kaj dijakov za delo (tistih, drugega ki se pozno prijavijo in • en dan preveč ni več veliko izbire) • ni ustreznih • dijake je treba materialnih pogojev zelo motivirati in • padalci, ki »pasejo« zelo spodbujati, ni dolgčas samoiniciative • preveč sproščeno • premalo tem za dijake • ideje si lahko sposodijo (fante) od drugih • vsi dijaki ne sodelujejo • težko zaposliti vse v enaki meri dijake • imeli smo en računalnik, potrebovali bi dva • učitelj ima veliko več dela kot ob rednem pouku 1 - 2015 - XLVI ...........„.ANALIZE IN PRIKAZI 2011 2012 2013 2014 november 2011 oktober 2012 marec 2013 marec 2014 v anketi je sodelovalo 439 dijakov in 46 učiteljev Slabosti • premalo časa za projektnega ustrezne predstavitve dela dela • nezanimanje nekaterih dijakov • dovolj bi bilo dva dni na leto • premalo časa, ideje se lahko oblikujejo na daljši rok • neheterogene skupine • dijaki dela ne jemljejo resno - za dijake so to prosti dnevi • težko je dijake dva dni motivirati Sporočila • skupna rdeča nit, • ni povezanosti med • bi bilo mogoče bolje, • zadovoljen z dijaki, ki organizatorju npr. jabolko, voda ... delavnicami da se določi glavna so polni idej (izpeljava pri rednih • predlog: ena tema tema, ki bi jo pri • vse OK urah pouka) za vse delavnice - vsakem predmetu • bilo je poučno • krajše predstavitve obravnavati isto temo predelali s svojega skupine, manj časa na različne načine stališča za delavnice, naj vsi • dijaki si želijo, da bi • brez predstavitev (vsi vidijo, kaj se dela na delavnice lahko bolj ne vidijo predstavitev drugih delavnicah svobodno izbirali vseh skupin) • evalvacija je bila boljša • več skupin in bolj lani, ne med delavnico stroge omejitve, kjer je • enodnevne delavnice to potrebno vsak dan, za različne • predstavitve šesto dijake v četrtek in šolsko uro petek; dijaki se tako lahko preizkusijo na različnih delavnicah • razmislek: kaj storiti z dijaki, ki pridejo na projektno delo brez idej, pripravljenosti za delo • več možnosti, da dijaki delajo za računalnikom • projektni dnevi so odlična ideja, saj res dopuščajo ogromno umetniške svobode • veselim se naslednjih • dovolj je enkrat na leto • projektno delo v večji meri poteka uspešno, dijaki samostojno iščejo rešitve za dane probleme in se tako učijo novih stvari Iz leta v leto so učitelji bolj pogumni, vedno več se povezujejo, bolj so odprti drug do drugega in do dijakov. V tem delu je zagotovo zabeležen napredek v procesnem razmišljanju učiteljev. 1 - 2015 - XLVI ANALIZE IN PRIKAZI #49 MEDNARODNO DELOVANJE V zadnjih letih smo načrtno povečali in razširili mednarodno dejavnost. Na tem področju se zelo tesno povezujemo s projektno pisarno, ki je ustanovljena v okviru našega MIC-a (Medpodjetniškega izobraževalnega centra). Ob tesnem sodelovanju naših učiteljev (ki razvijajo in dajejo pobude za vsebinski del mednarodnih projektov, kjer sodelujejo dijaki in učitelji) in sodelavcev projektne pisarne (ki poskrbijo za administrativni del projekta) dajemo pobude in razvijamo posamezna področja. Tako vsakomur omogočimo, da deluje na področju, kjer je najboljši. Rezultat so uspešno pridobljeni in izvedeni mednarodni projekti. Največja dodana vrednost pa seveda tiči v pridobljenem človeškem kapitalu. Vsako leto se več učiteljev odloči sodelovati in tako pridobivati dodatne kompetence, izkušnje, poglede. Z izmenjav izkušenj in zanimivih praks prihajajo domov in bogatijo naš skupni prostor. Vsako izmenjavo tudi predstavijo in tako poskrbijo za prenos vtisov, izkušenj, predlogov med dijaki in sodelavci. Na kratko predstavljam, kaj so sodelavci ob evalvacijah zapisali o svojem pridobljenem znanju, veščinah in pogledu: 1. primer: »V času izvajanja prakse sem pridobila in izboljšala strokovna znanja, vodenje projektov, znanje angleščine, izboljšala sem tudi veščine komuniciranja v mednarodnem timu. Področja, ki sem jih spoznavala, in znanja, ki sem jih pridobila, imajo velik potencial za zagotavljanje zelenih delovnih mest.« 2. primer: »Z udeleženci smo problemsko zastavljene naloge reševali skupinsko in se s tem učili reševanja problemov. Metodo dela in pridobljena znanja bova širila med dijake, študente in naše preostale deležnike.« 3. primer: »Prednosti mobilnosti so bile: možnosti spoznavanja novih tehnologij, analiznih metod, pedagoškega pristopa do prenosa znanja, možnost mreženja z učitelji iz tujine, prenos dobrih praks v poučevanju, uporaba inova-tivnih pristopov pri poučevanju, prenos učnih gradiv in literature, uporaba in izpopolnjevanje znanja tujega jezika. Nova znanja smo razširili med sodelavci, dijaki in študenti.« Vtisi vseh udeleženih učiteljev in dijakov so pozitivni. Ko se vrnejo domov, s svojim navdušenjem nagovorijo tudi druge dijake in sodelavce. Krog interesentov se tako vsako leto veča, saj je tovrstno usposabljanje oz. izobraževanje prepoznano kot zelo koristno, uporabno, trajno, intenzivno in aplikativno. FESTIVAL PRIMEROV DOBRIH PRAKS »KO UČIM, GRADIM« Festival kot ambasador dobrega učiteljevanja ima namen prepoznati dobrega učitelja in nuditi učna okolja, v katerih bo učenec oziroma dijak imel priložnost učenja v situacijah, ki jih razvija v svojem razredu. Naslov »Ko učim, gradim« je izbran s posebnim poudarkom na gradnji sodelovanja ter prepletanju znanja in inovativnosti pedagoških izkušenj po vertikali, gradnji prihodnosti, saj v času šolanja pomagamo graditi osebnosti, gradimo perspektive ... Učitelji in svetovalci so svoje prakse izbrali in predstavili na naslednjih področjih: med-predmetno povezovanje, delo z otroki in najstniki s posebnimi potrebami, delo z nadarjenimi, svetovalno delo v šoli, izvedba programov v okviru interesnih dejavnosti oz. obveznih izbirnih vsebin, knjižnica kot učno okolje, delovno mesto - učno okolje pri delodajalcu in izmenjave dijakov. Na drugem festivalu je sodelovalo 38 avtorjev. Prispevke so pripravili učitelji, svetovalci in knjižničarji iz osnovnih in srednjih strokovnih šol ter gimnazij iz Slovenije, Avstrije, Cipra, Hrvaške in Srbije. Aktivno je sodelovalo 10 učiteljev iz našega centra (Ahčin, 2013: 9) in prav v tem se kaže največja dodana vrednost tovrstnega festivala. Pomemben je tudi proces refleksije, ki se zgodi ob aktivni predstavitvi lastne prakse. Dvigujemo vrednost učiteljevega dela in odpiramo dimenzijo POGUMA za uvajanje novosti, saj se z učenjem drug od drugega to lahko zgodi. Učitelja tako tudi podpiramo in mu dajemo priznanje za njegovo delo. Šolski prostor smo odprli 2. festivalu. Nove ideje pa že nastajajo in se prenašajo v naš šolski vsakdan. 3. festival v čast učitelju in poučevanju »Ko učim, gradim« bo oktobra 2015. Vabljeni. DELO Z NADARJENIMI DIJAKI Kako se mentor uči ob delu z nadarjenimi dijaki? »Učitelj mentor je vizionar, ker vidi večjo sliko izobraževanja in usmerja učence v trajnostno prihodnost. Odgovarja na potrebe svojih učencev in zato je nepogrešljiv v vlogi raziskovalcev tudi pedagoške prakse. Kako usmeriti mlade v raziskovanje? Kako načrtovati delo z mladimi raziskovalci? Kakšna je vloga mentorja pri raziskovanju oz. izdelavi raziskovalne naloge? Skozi proces priprave raziskovalnih nalog učenci nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, se interesno usmerjajo v različna področja znanosti ter se učijo raziskovalnih metod. Prav tako se učijo kritičnega razmišljanja in inovativnega reševanja problemov. Z uspešnim delom ter ustreznim usmerjanjem mentorjev si utrdijo zaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje, ocenijo svoja predvidevanja in spoznanja ter se naučijo jasno in javno izražati svoja mnenja.« (Peternel, 2013: 139) »Uspehov dijakov na tekmovanjih smo učitelji seveda veseli, vendar pa veliko šteje tudi njihova pripravljenost, da naredijo nekaj več, da se spoprimejo z zahtevnimi nalogami. S tem pridobijo samozavest in nove prijatelje, ki podobno 1 - 2015 - XLVI ...........„.ANALIZE IN PRIKAZI vrednotijo znanje in trud. Dijaki sami povedo, da so si s pripravami razširili obzorje, dosegli so več, kot so kdaj pričakovali, in ob tem pridobili tudi nove prijatelje. Take priprave na tekmovanje ne izpolnjujejo samo nadarjenih dijakov, ampak dajejo polet tudi učiteljem, ki smo njihovi mentorji.« (Božnar, 2013: 152) IZMENJAVE DIJAKOV »Z izmenjavami na obeh straneh meje so se Karavanke zopet malo znižale. Tako tlakujemo posebno vez med mladimi iz šol LFS Ehrental, LFS Drauhofen in BC Naklo. Z globalizacijo se od posameznika pričakuje ne le široko strokovno znanje, ampak še posebej socialne kompeten-ce, znati premagovati ovire.« (Hartweger, Stroj, 2013: 201) »Mednarodne izmenjave in projekti so dobrodošla in na naši šoli tudi pogosta praksa, s katero dopolnjujemo redni pouk. Od učitelja terjajo osebni interes za potovanja v tujino, željo po spoznavanju novega, obilo dela pri iskanju partnerjev, pisanju projekta in na koncu tudi osebne odgovornosti do dijakov pri njihovem spremstvu v tujino. Za dijake smo osebno odgovorni 24 ur, za vse prigode in nezgode, kar ni mala niti lahka obremenitev. Ker je to obojestranski interes učiteljev in dijakov, so mednarodne izmenjave in potovanja tista nadgradnja rednega dela pri pouku, ki učiteljevo delo in poslanstvo še bolj osmislijo in ga postavijo na pravo mesto.« (Logar, 2013: 224) »Neki pregovor, ki pravi: »Kdor nikoli ne odide od doma, nikoli ne pride domov.« (Voglauer, 2012: 8), je poudarek, s katerim se zelo strinjam in menim, da je nujno in prav, da mlade spodbujamo in jim omogočamo take življenjske izkušnje. Učitelji mentorji pa skupaj z dijaki rastejo.« (Ahčin, 2013: 9) PODPORA UČITELJEM PRI NJIHOVEM PROFESIONALNEM RAZVOJU Učitelje podpiramo s skupnim načrtovanjem in razvojem šolske prakse, z organizacijsko strukturo, ki razmejuje naloge posameznih akterjev, večamo učiteljevo avtonomijo, krepimo vlogo razvojnih timov, programskih učiteljskih zborov, svetovalnih timov in strokovnih aktivov. Podpiramo ga tudi s tem, ko spremljamo njegovo delo, ga znamo pohvaliti in spodbuditi. Pomembno je, da ustvarjamo varen učni prostor za dijake in učitelje. Motiti se, je človeško, zato je pomembno, da se lahko vedno učimo tudi na lastnih napakah ali napakah drugih. To pomeni, da le-te prepoznamo oz. jih znamo sprejeti s pozitivno kritiko. Naj ob tem zapišem citat rimskega filozofa Seneke: Non vitae, sed scholae discimus (Ne učimo se iz šole, pač pa iz življenja). Ustvarimo tako šolo, da bo to mogoče. Učitelja podpirajmo tudi pri njegovih pobudah za novosti, za nove in drugačne oblike dela. Te novosti niso enostavne, so pa vedno zanimive in zahtevajo dodatno energijo, pripravljenost, delo, strpnost in pogum. Zagotovo je nujno odpirati šolski prostor navznoter in navzven, spodbujati sodelovanje med deležniki, le-te vključevati v procese vodenja ter jih pri tem podpirati. »Pred nami je izziv, kako navdušiti mlade, ohraniti njihovo radovednost in spodbuditi inovativnost. Če želimo odgovoriti na vprašanja prihodnosti, je treba razvijati in omogočati taka učna okolja, kjer bo to mogoče. Kako prenesti taka okolja v šolski prostor?« (Ahčin, 2012: 6) Šolo gradijo učitelji, ki s svojim zagnanim in vedoželj-nim pristopom spodbujajo ta razvoj pri mladini. Experientia est optima rerum magistra - Izkušnja je najboljši učitelj. Ob koncu pa v razmislek: Preden stopiš v razred, učitelj moj, ali imaš svojo pesem? LITERATURA Ahčin, A. (2012). Festivalu »Ko učim, gradim« na pot. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 1. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 1, str. 6. Ahčin, A. (2013). Drugemu Festivalu »Ko učim, gradim« na pot. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 2. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 2, str. 9. Božnar, B. (2013). Priprava na tekmovanja kot oblika dela z nadarjenimi. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 2. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 2, str. 146-152. Dryden, G., Vos, J. (1999). Revolucija učenja. Ljubljana: Educy, str. 7. Jerala, M. (2010). Tehnični standardi za pripravo strokovnih člankov v reviji Moje podeželje. Strahinj: Biotehniški center Naklo. 1 - 2015 - XLVI ANALIZE IN PRIKAZI #51 Logar, M. (2013). Projekt Leonardo: Rezija 2012. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 2. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 2, str. 219-224. Peternel, B. (2013). Delo z mladimi raziskovalci. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 2. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 2, str. 139-145. Stroj, W., Hartweger, H. (2013). Auf gemeinsamen Pfaden oder lernen voneinander über Grenzen hinweg. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 2. festival Ko učim, gradim. Strahinj: Biotehniški center Naklo, št. 2, str. 203-218. Voglauer, O. (2012). Izkušnja iz tujine - potencial za razvoj doma. V: Festival Ko učim, gradim, Zbornik prispevkov: 1. festival Ko učim, gradim. Strahinj Biotehniški center Naklo, št. 1, str. 8-9. Zbornik prispevkov (Elektronski vir). 1. festival Ko učim, gradim, Strahinj, 4. oktober 2012. Naklo: Biotehniški center, 2012. Zbornik prispevkov (Elektronski vir). 2. festival Ko učim, gradim, Strahinj, 4. oktober 2013. Naklo: Biotehniški center, 2013. POVZETEK Kaj vpliva na učiteljevo delo v razredu? Kaj učitelja motivira pri razvoju lastnega dela? Kdaj spreminja svojo utirjeno prakso? Kako ga lahko pri razvoju podpiramo? Predvsem pa - kje in kako se učijo učitelji? Prispevek na kratko predstavi šolsko prakso, ki jo razvijamo v naši šoli. Poseben izziv nam predstavlja proces, ki se odvija na poti profesionalnega razvoja. Ko mislimo na proces, si predstavljamo učitelja na začetku poklicne poti - kako si najprej ustvari potrebno avtoriteto v razredu in poučuje po vzorcu, večinoma prevzetem od učiteljev, ki jih je spoznal na lastni poti izobraževanja. Nato pa se odmakne od te utirjene prakse in zbere pogum za nove oblike učenja in posledično tudi poučevanja. Kako omenjen proces spodbuditi in takšne premike doseči tudi v ravnanju? Zagotovo je treba procese učenja, razvoja in raziskovanja načrtovati in jih potrpežljivo spodbujati ter spremljati. Ključne besede: izmenjave izkušenj, načrtovanje izobraževanja, prenos znanja, inovativnost, vedoželjnost, spreminjanje učiteljevega ravnanja, pogum za spremembe ABSTRACT What influences teachers' work in the classroom? What motivates teachers to implement their own work? When do teachers change their entrenched practices? How can we support their development? And above all - how and where do teachers learn? This article briefly presents our school practice. Our special challenge is the process that unwinds on the path to professional development. When we think about the process, we imagine teachers at the beginning of their careers - their first steps towards creating authority in the classroom and their patterns of teaching gained mostly by observing their teachers on their own paths of gaining education. However, teachers after a while step away from the entrenched practices and take the courage to try new learning, and therefore, new teaching methods. How to encourage the mentioned processes and attain such shifts in practice? Above all, the processes of learning, developing and researching surely need to be planned, patiently encouraged and observed. Key words: exchanging experiences, planning education, transfer of knowledge, innovations, thirst for knowledge, changing teacher's practices, courage for changes 1 - 2015 - XLVI