PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1. tel. 04/280 16 00
c-t $\ n	Ki>n>ška 33,
vi X3 LJ	40011 Kranj nI.-. 04 280 10 40.
Gorenjska borzno posredniška druibo d.d.	2S0 10 / 7, >$l) i() to
Vaš posrednik pri prodaji in	faks 04 2891012 www.gbd.si, ui/iH" alul.si
nakupu vrednostnih papirjev	
AVTO MLAKAR PODBORSEK,
AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUMTO 200.000,00 SIT
D0BL0 -300.000,00 SIT
ALFA ROMEO 156 -500.000.00 SIT LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ tel.: 04/20 18 300 bveletha GARANCIJA
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNEKJT
Gorenjska** Banka
Banka.«ptkilubom
http://wvvAv.gbkr.si
EMJTMIGLAS*
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 210 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 5. februarja 2002
Dr.
France Prešeren je velik postal šele po smrti. Njegov prvi grob ob robu pokopališča v Prešernovem gaju. Foto: Gorazd Kavčič
Pesnik ali odvetnik
Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravilo razpravo o delovnem gradivu za pripravo predloga zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Z novim zakonom naj bi prenovili tako imenovani krovni zakon za področje kulture iz leta 1994. V dveh dneh so predstavniki ministrstva, javnih zavodov s področja kulture, tako imenovana zainteresirana javnost... razpravljali o temah vodenja in upravljanja javnih zavodov, financiranju kulturnih dejavnosti, o delovnih razmerjih v kulturi, decentralizaciji na področju kulture... Država bi z decentralizacijo želela na lokalni nivo prenesti del pristojnosti, kar hkrati pomeni tudi skrbi za organiziranje in kakopak financiranje kulturnih dejavnosti "na vasi". Razmišljanje v tej smeri je seveda pozitivno in dobrodošlo, v drugi sapi pa tudi varljivo. Vprašanje je, ali država s tem občinam ne bi naložila več, kot so te spodobne nositi. Pojavljajo se namreč strahovi, da bo tako kulturna dejavnost odvisna od trenutne naklonjenosti občinskega vodstva. Zatorej bi bilo potrebno določiti neki minimum kulturne dejavnosti v občini in hkrati vgraditi varovalke, ki bi preprečevale, da lokalna skupnost, kljub temu da bi imela določen denar za kulturo, tega zaradi slabega odnosa, ne bi namenjala zanjo. Tu bo zagotovo potrebno še veliko narediti, seveda pa je o tem težko reči kaj bolj določenega, dokkr. ni sprejeta zakonodaja, ki zadeva lokalno samoupravo. Na drugi strani bo možnosti priti do denarja preko javnih razpisov, sicer pa se je v zadnjem času projektni način financiranja neposredno iz "državnega žaklja" že lepo prijel. Bolj enakovredni v boju za te vrste denar naj bi z javnimi zavodi bili tudi tisti izvajalci kulture, ki svojih programov ne morejo uresničevati znotraj institucij, ki obstajajo. Pa vendar ni vse tako lepo kot se sliši, zaenkrat gre zgolj za resne debate na temo... Nekje med papirji je tudi še Nacionalni kulturni program... Nekatere tovrstne razprave, ki so bile našemu največjemu pesniku v njegovem času zagotovo prihranjene, bi ga danes najbrž naredile še bolj nesrečnega, kot je bil. Ali pa bi raje postal veliki odvetnik. Kdo ve?
• Igor Kavčič
Telekom bo vračal z zamudo
Vlada je pretekli teden (z zamudo) sprejela predlog zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki se bo začelo po privatizaciji Telekoma.
Ljubljana - Zakon o vračanju bi morala vlada pripravili, državni zbor pa sprejeti že lani. Tako je bilo sklenjeno ob sprejemanju zakona 0 telekomunikacijah. Predlog zakona naj bi sedaj po hitrem postopku sPrejel državni zbor, kar pa po besedah ministra in informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja še ne pomeni takojšnjega vračanja denarja. Se prej mora biti končana privatizacija Telekoma, ki bo zagotovila °d 8 do 10 milijard tolarjev za poseben sklad, ki bo zagotavljal denar za vračilo dela vlaganj nekaj nad 155.000 upravičencem.
Po predlogu zakona bodo upravičenci do vračila dela vlaganj fizične °sebe oziroma posamezniki in lokalne skupnosti ter njihovi pravni nasledniki, ki so med letoma 1974 in 1995 s svojim denarjem pomagali gladili telefonsko omrežje na področjih, ki niso bila v programih tedanjega PTT in takratnih samoupravnih interesnih skupnosti. Minister Gantarje poudaril, da upravičenci, ki se bodo morali izkazati z ustav Mini individualnimi pogodbami s PTT ali interesnimi skupnostmi ali Pogodbami med krajevnimi skupnostmi in VTT ter drugimi ustreznimi dokazili, ne bodo dobili nazaj vsega vloženega denarja. Višina vračila bo razlika med prispevkom, zapisanim v pogodbi, in morebitno neplačano priključnim), ki sojo v istem času na istem območju plačali naročniki, in morebitnim neplačanim prispevkom samoupravnim interesnim skupnostim. Vračila se bodo, glede na obdobje vlaganj, gibala med 20 in 40 odstotki prispevkov. Kdor je za telefonijo prispeval med letoma 1974 in 1980, bo dobil nazaj 20 odstotkov zneska. Za obdobje 1981 - 1983 bodo vrnili 25 odstotkov sredstev, za obdobje med bitima 1984 in 1987 pa 30 odstotkov sredstev. 35 odstotkov svojega Prispevka bodo dobili nazaj vlagatelji, ki so plačali za telefonijo v letih 1988 in 1990, 40 odstotkov pa vlagatelji v letih 1991 in 1994. Dejansko predlagamo poravnavo meti drŽavo in vlagateljem, je dejal minister, morebitne spore pa bo reševalo sodišče. Vračilo bo preračunano v evre. Na vprašanje, če se bo upoštevalo tudi fizično delo, ki gaje bilo pri graditvi telefonij veliko, je minister odgovoril negativno, razen ce ni bilo v pogodbah to posebej urejeno. Tudi pri iskanju dokazil ne pričakuje težav, saj morajo imeti pogodbe posamezniki, krajevne skupnosti m tudi Telekom. • Jože Košnjek
jčarska ^ ^
regija W Dobrač in
Smorarslo- karte s DODUStom Dri:
Brezskrbno smučanje. Smučarske karte s popustom pri: -_."I.    . Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori
Brezplačno varstvo otrok! i v Hotelu Kotnik, tel.: o/, - <-,n? 10 oo in na avtocesti pred
Kavanskim predorom v stavbiEZuZZS, tel.: 04-58615 31. Internet: www.skipa$stfavel.Sl
1 v 11 o smuč.usko karto dobite 50% popusta v toplicah lebr^slherčn« Wa n n b.iO* UdU- m -KrisLdlbnd« v Bud BleibergUj •nfo|niacl|e"b >«^UinVw»^^s 25 r
Loški cehi prenovljeni
Ob slovenskem kulturnem prazniku bo danes ob 18. uri v Loškem muzeju odprta prenovljena Cehovska zbirka. Zbirka, katere pokrovitelj je tudi Območna obrtna zbornica Škofja Loka, bo odslej dostopna tudi ljudem s posebnimi potrebami, slepim in slabovidnim ter invalidom.
Škofja Loka - Predmeti loških obrtnikov so bili prvič predstavljeni na obrtno industrijski razstavi leta 1936. Zbirka pa ni le starejša od Loškega muzeja, ampak je bila Ločanom tudi ena od spodbud, da v svojem mestu ustanovijo lasten muzej. Cehovska zbirka je od vsega začetka nastajala s pomočjo domačih obrtnikov, ki so dolga leta darovali predmete Muzejskemu društvu, ta pa Loškemu muzeju.
"Bogata zbirka je doživela temeljito prenovo, saj smo jih poleg predmetov, kot so cehovske skrinjice, bandere, slike zavetnikov, svečniki, pečatniki, izveski, listine..., dodali tudi čevljarsko delavnico zadnjega še delujočega ceha na Loškem, čevljarskega ceha," je povedal direktor Loškega muzeja Franc Podnar in dodal, da je zelo pomembna novost tudi ta, da je verjetno prva zbirka v Sloveniji, ki je dostopna tudi ljudem s posebnimi potrebami, slepim in slabovidnim in invalidom. Del zbirke je namreč namenjen slepim in slabovidnim, ki bodo na primer skrinjico lončarskega ceha, listino čevljarskega ceha lahko spoznali z otipom, o loških cehih in o zbirki pa bodo slepi lahko prebirali tudi v Braillovi pisavi, slabovidni pa v povečanem tisku. Prav tako bodo vsi prostori v pritličju Loškega muzeja doslej dostopni tudi invalidom.
"Pri prenovi cehovske zbirke sodelujemo že od leta 1980, ko smo se z muzejem dogovorili za obnovo cehovskih hander. Tokrat smo se odločili, da temeljiteje predstavimo tudi čevljarski ceh, ki na neki način edini še deluje," je povedal predsednik območne obrtne zbornice Škofja
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
eco oil=
04 531 77 00
Loka, Franc Šifrar. Tako sta sredstva za prenovo zbirke poleg Loškega muzeja v veliki meri prispevala tudi Območna obrtna zbornica Škofja Loka in Obrtna zbornica Slovenije, katere predsednik Miha Grah bo ob pestrem kulturnem programu, nastopili bodo Oktet Ceh in Instrumentalna skupina Camerata Carniola iz Školje Loke ter plesalke Umetniške gimnazije za sodobni ples iz Ljubljane, zbirko danes zvečer tudi odprl.
• Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
9770352666025
IZ POLITIČNIH STRANK
Enačaj med vlado in položnicami
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Charles Dickens je vlogo vlade nekoč komentiral takole: "Dlje ko sem opazoval početje ministrov in občutil njihove odločitve, bolj sem bil prepričan, da je edina koristna oseba tista stara gospa, ki na koncu seje počisti dvorano in jo zaklene. "
Naslednji mesec bodo državljani lahko znova ugotavljali, da jih je te dni vlada pripeljala žejne čez vodo. Šele tedaj bodo namreč prejeli račune za telefon po novi - odveč je poudarjati, da bistveno dražji -tarifi, ki je z vladnim blagoslovom začela veljati ta mesec. Vlada je sicer ne prav dolgo nazaj podelila koncesijo za UMTS - mobilno telefonijo naslednje generacije. Po mnenju večine strokovnjakov je bil že tedaj zamujen optimalni rok za razpis, ko bi bilo mogoče iztržiti največ. Šlo je za čas, ko se je vlada ukvarjala z različnimi političnimi igrami, v katerih je pletla niti največja vladna stranka, zunanji opazovalci pa so dogajanje lahko bolj slutili po horukarskem menjavanju direktorjev (med drugimi je moral oditi g. Marjan Podobnik) in še česa. Kljub temu so se številke ob podelitvi koncesije pisale v desetinah milijard tolarjev. Vlada je trdila, da ji bo ta denar "omogočal zmanjšanje obremenitev občanov".
Danes se zdi, kot da je bil Murphyjev zakon vladne resnicoljubnosti napisan prav za ta primer: "Nobena stvar se ne konča tako, kot trdi vlada. " Javna skrivnost je, da je tokratna podražitev telefonskega priključka in impulza, preračunana na daljši rok, povsem sorazmerna vsoti, ki se je ob podelitvi koncesije stekla v proračun. Povedano po domače, je tako vlada okoli ovinka krepko dodatno posegla v žep državljanov. Kako je tovrstno polnjenje proračuna sporno, pričajo tudi izgovori o "usklajevanje z razvitimi državami". Za naivne še kar prepričljiv izgovor, seveda le v primeru, da stanja v razvitih državah ne poznajo dovolj. Ne gre le za višino plač. V ZDA za povezavo v lokalnem omrežju še vedno plačaš le začetni impulz. Vsi, ki uporabljajo internet, vedo, kaj to pomeni. Tudi v mnogih drugih najbolj razvitih državah poznajo podobne rešitve. Namesto da bi polnili proračun za plačevanje ministrstev "za informacijsko družbo", raje namenjajo denar za to, da so visoke tehnologije in dragoceni viri informacij, kot je internet, resnično dostopni vsem državljanom. O takih malenkostih se v deželi "zgodbe o uspehu " praviloma ne piše, prav tako kot se zamolči dejstvo, da so v Veliki Britaniji že pred leti (s podporo vlade, pa primerjajte) ponujali priključek za telefon brezplačno in ob priklopu še podarili telefonski aparat. Namesto teh informacij, so javna glasila pred in ob kongresu največje vladne stranke ustvarjala psihozo, po kateri bi morali državljani sedaj pasti v nezavest od radosti, saj je bil ponovno izvoljen g. Drnovšek in vsi problemi so rešeni. Morda to res velja za lastnike medijev, ki so se upravičeno bali spopada ob vladnem koritu, ki postaja premajhno za vse, ki jih v nomenklaturi tako omamno vabi barva davkoplačevalskega denarja. Navadni državljani pa se bodo še naprej ukvarjali s problemom, kako preživeti ob dejstvu, da se število nezaposlenih povečuje, plače stagnirajo, vlada pa vse bolj in bolj privija davčni vijak. Ne gre namreč pozabiti, da so tokratne podražitve začele veljati le mesec dni po tem, ko je ista Drnovškova vlada povečala tudi davek na dodano vrednost.
Bistveno vprašanje, ki se zastavlja v teh dneh političnim analitikom, je, ali so državljani že pridobili dovolj političnih izkušenj, da bodo vsaj tokrat znali neposredno povezati višino zneska na položnicah z največjo vladno stranko, ki ima v rokah škarje in platno. V minulih letih so namreč mediji sistematično pripisovali odgovornost za vse vladne napake bodisi opoziciji, ki naj bi ovirala sprejemanje nujnih odločitev, bodisi vladni SLS. Sedaj bi morala ta igra postati prozorna tudi največjemu naivnežu. Vladna koalicija ima namreč več kot ustavno večino (kar je demokraciji tudi nevarno) in katerakoli manjša stranka je znotraj takšne koalicije brez resne politične teže ter v bistvu povsem nepomembna, saj lahko v vladi LDS preglasuje vse koalicijske partnerje. To pa pove, da ima največja vladna stranka v rokah škarje in platno in temu ustrezna je tudi njena odgovornost - za sedanje stanje in vsako podražitev posebej. Vzpostavitev jasne slike, kdo pije (beri: vlada) in kdo plača (davkoplačevalci, kdo pa drug), pa bo na dolgi rok pomembno vplivala na politično podobo. Kajti potem je le še korak do spoznanja, da je ob taki vladi najbolj koristna tista oseba, ki za njo pospravi in zaklene.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
j Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
i Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
| s popustim za naročnike (20 %).
j VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
! KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
i
i Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur i dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ! ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
j KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o s p)
j Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku
Zgodba o uspehu na trhlih temeljih
Predsednika Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke dr. Andrej Bajuk in Janez Janša, voditelja Koalicije Slovenija, sta bila na petkovi javni tribuni v Kranju kritična do sedanje oblasti, ki je dobila preveč oblasti.
Kranj - Za prevzem oblasti ni najpomembnejše, ali se bo Slovenska ljudska stranka pridružila Koaliciji Slovenija ali ne, čeprav ima preteklo ravnanje te stranke, ki je klonila pred hudimi pritiski in ponudbami, negativne posledice, ampak so odločujoči volivci. Obe stranki morata na volitvah napredovati, dobiti še 200.000 volivcev in vse bo odločeno, je dejal na petkovi javni tribuni ob deseti obletnici samostojne Slovenije v polni restavraciji Hotela Creina v Kranju predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša. Na desni strani slovenske politike je še vedno razočaranje, ki ga bo nadomestilo ponovno zaupanje le v primeru dosledne politike, ki jo ima Koalicija Slovenija. Kar napove pred volitvami, spoštuje tudi po njih, je povedal predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk.
Voditelja Koalicije Slovenija sta bila kritična do sedanje oblasti, ki še naprej dobiva volitve, čeprav gre državi vedno slabše in se v razvitosti posameznih delov kažejo vedno večje razlike. LDS je v Pomurju prepričljivo zmagala, čeprav ta del Slovenije pod vodstvom te stranke nazaduje. Da volitve pri nas niso takšne kot v dr-
pROgR iZGv&*L TbŽBO
morali pa bi se z Evropo, ki smo ji bili nekdaj blizu, sedaj pa za njo zaostajamo. Celo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je moral, predvsem zaradi zahteve Evrope, priznati visok javnofinančni primanjkljaj. Račune bo treba plača-
žavah z demokratično tradicijo in da o izidu ne odločajo iste stvari dokazujejo vlade dr. Janeza Drnovška, ki še naprej dobivajo zaupanje, čeprav je država zabredla v dolgove. Ali ljudje ne znajo stvari povezovati med seboj ali pa enostavno ne gredo volit, ker mečejo vso politiko v isti koš, je dejal Janez Janša. Najti je treba ustrezno alternativo in taje lahko Koalicija Slovenija.
Dr. Andrej Bajuk je opozoril na ovire, ki preprečujejo, da bi se v Sloveniji slišala tudi druga plaz zvona o naši sedanjosti. Še vedno se ponavlja "zgodba o uspehu", čeprav je začela pokati po šivih. Primerjamo se s tistimi, s katerimi smo bili vedno na boljšem,
ti, začeti živeti kot normalna država skladno z možnostmi, tekmovali /a prihodnost in se ne pogrezati v preteklost. Ne gre za straše-nje, ampak za opozorila, da se morajo državljani tudi za te stvari bolj zanimati, saj se to dela v njihovem imenu in se bremena prelagajo tudi na ramena otrok, je de-
jal dr. Andrej Bajuk. Spraševal se je, zakaj Nova Ljubljanska banka kupuje propadle banke na območju nekdanje Jugoslavije, kjer imamo že dovolj negativnih izkušenj, zakaj se oblast izgovarja na recesijo na zahodu in sili drugam, čeprav je kriza že minila, zakaj tako malo zaupamo domačemu človeku, ki veliko zna in bi lahko s podjetništvom napredoval kot je dokazala Severna Italija.
Janez Janša je prepričan, da se je osamosvojitvena in demokratična energija nabirala že pred letom 1990 in da je živa, čeprav so bili mnogi upi izdani in so bili številni posamezniki v pričakovanju hitrih sprememb razočarani. Ostala je stara miselnost, v prefi-njeni obliki, pod krinko "nevtralne šole" pa je ostala tudi v učbenikih. 80 odstotkov ključnih mest v družbi pa zaseda stara elita. Zato za hitre spremembe ni možnosti. Volitve leta 2000. ko je bila desna stran poražena, so posledica nesorazmerne razdelitve družbene moči. Lahko eelo dobimo volitve, pa ne moremo sestaviti vlade, je dejal Janez Janša. Na srečo nas približevanje Natu in Evropski uniji sili hitrejšim reformam. Državni zbor zanesljivo nekaterih zakonov ne bi sprejei, če jih ene bi zahtevali v Bruslju. Da se v primeru koncen-
tracije moči na enem mestu začne notranji razkroj kažejo dogajanja v Liberalni demokraciji, ko je prišlo do notranjih trenj in je celo predsednik dr. Janez Drnovšek opozarjal na nevarnost klientelizma. Tudi partija se je leta 1990, ko je imela vso oblast, razletela, je ugotovil Janez Janša.
V odgovoru na vprašanja občinstva je dr. Andrej Bajuk opozoril na problem pravičnosti in enakosti pred zakonom tudi pri pokojninah, po njegovem pa je bistvo nacionalnega interesa obstoj in razvoj slovenskega naroda, njegove kulture, jezika in države. Nacionalni interes zanesljivo ni interes nekega podjetja sli skupine. Tako dr. Bajuk kot Janša sta menila, da bo odhod Milana Kučana s funkcije predsednika države pomemben za hitrejši razvoj Slovenije in za manjšo moč stare elite. Vendar Kučanu po mnenju Janeza Janše ni treba ustanavljati nove svoje stranke. V parlamentu ima že štiri (LDS, ZLSD, DeSUS in SNS), če pa bi kandidiral za predsednika LDS, pa bi zanesljivo premagal Drnovška. Zoper članstvo v Natu so še odpori, vendar tega nihče ne upa povedati odkrito, pa tudi vlada je pri prepričevanju javnosti premalo aktivna, je ocenil Jane/ Janša. • Jože Košnjek
Zavod bo sam iskal potrdila
Ljubljana - Pretekli teden so ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar, državni sekretar na ministrstvu /a notranje zadeve
Slovenija in Jugovzhodna Evropa
Kranj - Dosedanja veleposlanica Republike Slovenije v Makedoniji in nacionalna koordinatorka v Paktu stabilnosti in SECT Jožica Puhar je sodelovala na okrogli mizi o vlogi Slovenije v Jugovzhodni Evropi, ki jo je organizirala Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj. Pogovor je pokazal, da državljani Slovenije primalo vemo o razmerah, ki so nastale po vojni v tem delu sveta Slovenije je v obeh mednarodnih organizacijah, Paktu in SECI, sedaj dejavna, čeprav je bila v začetku zaradi strahu, da bi nas ZDA in za vezniki znova potisnili v nove balkanske državne tvorbe zadržana. Nad 40 držav sodeluje v različnih projektih Pakta, kjer imajo Madžarska, Slovenija, Italija in Grčija položaj sosednjih držav, je povedala Puhar-jeva. Znotraj Šecija, ki deluje že 4 leta in v katerem poteka uresniče vanje 8 velikih projektov, so Združene drŽave Amerike potegnile nekatere dobre poteze /a reševanje jugoslovanske krize, od odpravljanja trgovinskih in carinskih ovu in transporta tki uveljavljanja trgovskih in gospodarskih institucij in vzpostavljanja telekomunikaci jskih in energetskih pove/av. Pakt je predvsem politična iniciativa, ki deluje preko skupin, omizij in centrov. Države članice so dobitnice pomoči, donatorke ali opazovalke. Donatorke so preko svoje mreže /c /brale 2,4 milijona evrov, sedaj pa teče akcija zbiranja še dodatnih treh milijonov evrov. Slovenija je še posebej aktivna na področjih zaščite človekovih pravic, medetičnih odnosov, psihosocialne pomoči otrokom, /rtvam vojne, itd. Slovenija, so menili udeleženci, premalo izkorišča možnosti Pakta stabilnosti in programov SECI, je med drugim zapisal v poročilu O okrogli mi/i Rudi Bi/.ovičar. • J.K.
dr. Bojan Bugarič, direktor Centra vlade za informatiko mag. Marin Silič in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Janez Prijatelj predstavili nov skupen uspeh pri odpravljanju administrativnih ovir in vzpostavljanju učinkovite, ka kOVOStne in državljanom prijazne javne uprave. Ta teden bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri vlogah za pokojnino in pri drugih zahtevkih pri zavodu skladno z zakonom o varovanju podatkov in drugimi zakoni začel sam iskati dokazila o stalnem ali Začasnem prebivališču prosilca in potrdila o državljanstvu. To pomeni, da bo zainteresirani drža\ Ijan moral predložiti le morebitne druge dokumente, ti dve ilok.i/ili pa bo dobil /a\od sam. Sodelova-nje med Centrom vlade /a informatiko, Centralnim registrom prebivalstva pri ministrstvu /a
notranje zadeve in pokojninskim
zavodom je pomembno /alo, ker je Blednji med najbolj obleganimi
javnimi ustanovami, saj je tretjina od več kot 800.000 najrazličnejših
potrdil, kolikor jih letno i/da cen tralni register, vezanih na Zavod za pokojninsko in invalidsko /a
varovanje, drugi največji "porabnik" pa so Centri za socialno delo. ZPIZ je prava "tovarna odločb", kot je dejal njegov direktor, saj so jih iani izdali nad 200.000, letno pa opravijo okrog 6 milijonov nakazil. Ker bo iskal Zavod potrdili o državljanstvu in prebivališču sam, bo manj gneče pred Ustreznimi okenci upravnih enot. ki so lani i/dale 172.000 potrdil. Kot so poudarili na konferenci /a novinarje, bodo zakoni, tudi /a kon o varovanju osebnih podatkov, spoštovani in bodo postopki speljani korektno, državljani pa
bodo razbremenjeni čakanju preti
okencu, letanju za podatki in potrdili ter z njimi povezanimi stroški. Že junija bodo državne in javne ustanove lahko v centralnem registru prebivalstva dobile izpiske i/ rojstnih, poročnih in mrliških knjig.
Center vlade za informatiko se
bo se ictos ustrezno povezal i drugima dvema pomembnima
UStanovantUli kamor morajo državljani pogosto nositi razna potr* dila: Centri za socialno delo in
Zavodom za zdravstveno zavaro vanje.
• Jože Košnjek
•••••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju
Prešernova rojstna hiša se podira
Klet v Prešernovi rojstni hiši je podprta s tramovi, voda izpira nosilne plasti, temelji se majejo. Hiša je v državni lasti, država je njen izjemno slab gospodar. Nujna bi bila
drenaža, statična presoja, obnovitev temeljev in zidov ter navsezadnje tudi strehe.
Vrba - Prešernova rojstna hiša v Vrbi, po domače pri Rib'ču, se ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih značilnosti. Nastala je v 16. stoletju, kar kaže kamniti portal v kleti in je bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori. Nato je pogorela in je današnjo podobo dobila po požaru leta 1856. Hišo so kot muzej odprli leta 1939.
Tako stara hiša, kot je Prešernova v Vrbi, nujno potrebuje redno vzdrževanje in obnovo. Prešernova hiša je deležna rednega vzdrževanja, ki ga opravlja Muzej Jesenice ali danes Gornjesavski muzej Jesenice, na kaj več, se pravi na temeljito sanacijo, pa čaka. Čaka in čaka in ne dočaka, čeprav so na Zavodu za naravno in kulturno dediščino v Kranju pripravljene vse raziskave za pripravo projektov za njeno obnovo.
Prav zato, ker domačini vedo, v kako obupnem in klavrnem stanju je Prešernova rojstna hiša, so že lani na občinskem svetu v Žirovnici opozorili na problem obnove spomenika državnega pomena. Svetnik občinskega sveta Žirovnica je takole dejal:
"Praznuje se 200-letnica Prešernovega rojstva, z vsemi častmi in
Prešernova hiša že na zunanjih stenah kaže, spodjeda voda in da je drenaža nujna.
da je vlažna, da temelje
proslavami, njegova rojstna hiša pa propada. Propada zelo temeljito in zelo hitro, saj je pod hišo voda, temelji pa so že tako načeti, da se bo v primeru, če bo peljalo mimo Prešernove hiše še kakšnih deset, dvajset tovornjakov, sesedla."
Ali je svetnik pretiraval ali je res tako smo se želeli prepričati  Franc Pfajfar
pri županu občine Žirovnica Francu Pfajfarju in seveda v Prešernovi rojstni hiši. Tam ni bilo treba nobenih besed in razglabljanj, kajti vidno je, da so vse zunanje stene zelo vlažne, klet pa je podprta s tramovi. Dejstvo je, da so ogroženi temelji hiše, ki bi nujno potrebovala drenažo, tudi novo električno in vodovodno napeljavo in bila vsaj - ogrevana. Prešernova hiša je resnično v tako klavrnem stanju kot še nikoli doslej, država, ki je lastnica, pa očit-
no tega ne uvidi, saj z obnovo odlaša in odlaša. Kaj, če se hiša res sesede?
"Prešernovo hišo je lani, koje bil obisk rekorden, obiskalo 35 tisoč ljudi. Obisk iz leta v leto narašča, kajti pravi magnet je nov spomenik v Vrbi. Parkirišče je urejeno, hiša nudi bogato vsebino in je odlično izhodišče za pot kulturne dedišči-
Silvester Mirtič
ne. Res pa je, da je potrebna obnove," pravi vodič Silvester Mirtič.
V spravljivem tonu govori o obnovi tudi župan Franc Pfajfar.
Župan pravi: "Ko smo v občini sprejeli akt o ustanovitvi in delovanju Gorenj savskega muzeja, smo mu dali v upravljanje tudi Prešernovo hišo. Na pogovoru pri direktorju Urada za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo smo se dogovorili, da ministrstvo Prešernovo hišo kot državni spomenik odda v upravljanje Gornje-
S tramovi podprta klet, da se ne bi podrlo..
savskemu muzeju, država in muzej pa s pogodbo uredita odnose med lastnikom, ki je država in upravljalcem. ki je muzej. Na uradu menijo, da je treba objekt strokovno prenoviti in sanirati - od statike, temeljev, zidov, ostrešja. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja ima opravljene raziskave, ki kažejo, da je pod objektom voda, ki izpira nosilne plasti. Zato bo potrebna nadaljnja raziskava terena in na osnovi tega se bo pripravil projekt sanacije. Zavod je tudi predlagal, naj bi se v primeru, če bi raziskave tako pokazale, v obnovo vključile tudi morebitne arheološke raziskave. V celoviti prenovo pa naj bi bile vključene še sanitarije. Prešernovo hišo naj bi prenovili v naslednjih dveh letih, verjetno v fazah... Občina v obnovo ni vključena, ker ni lastnica, vsekakor pa bo sodelovala, če se bo obnova začela," pravi župan.
Če se ne bo hiša prej podrla, kajti ko enkrat vidiš klet, ki je vsa podprta s tramovi, potem je jasno, da tisti svetnik, ki je napovedoval, da se lahko sesede, ni bil daleč od krute in žalostne resnice.
• Darinka Sedej Foto: Aljoša Korenčan
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
S kulturo v Prešernov spomin
Osrednja državna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in hkrati podelitev Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada bo tudi letos na praznični predvečer, 7. februarja, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. V uredništvu smo zbrali povabila na številne prireditve, s katerimi bomo Slovenski kulturni praznik obeležili na Gorenjskem.
Torek, 5. februar
Kranj - V Mestni občini Kranj 8mo že od konca januarja priča Številnim prireditvam v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Danes bo tako ob 18. uri v Galeriji Prešernove hiše odprtje razstave "rešernovi nagrajenci 2001. Že P° tradiciji jo pripravljajo v Go-renjskem muzeju. Pol ure kasneje bo pred Prešernovim gledališčem koncert MePZ Mušica viva. V razstavnih prostorih Domplana v Kranju bo ob 15. uri odprtje razstave karikatur Aljane Primožič.
Škofja Loka - V kapeli Puštal-Skega gradu bo na literarno glasbenem večeru ob 19.30 uri predstavitev poezije in proze Marije Krajnik. Pripovedovalci bodo Barbara Drnovšek, Mateja Feltrin "i Marko Črtalič. spremljal pa il bo kitarist Denis Kokalj. V programu bodo pod vodstvom prof. Marije Grasselli nastopile še flavtistke GŠ Škofja Loka Živa JeŠe, Tanja Šušnjar in Irena Kovtar, na klavir pa jih bo spremljala prof. Andreja Markun. Predstavila se bo tudi pianistka Saša Rakar, katere mentor je prof. Peter Kopač
Iržič - V počastitev slovenske ga kulturnega praznika bo ob I1), uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnar ja predstavitev knjige o triiški Pesnici Doni Kraljevi. Večer bo vodila Jožica Koder. Večeru bodo prijaznost dodali Marina Bohinc. Jane/ Kikel in Franci Šarabon, s svojimi slikami bo literarni večer Popestril slikar Vinko Illebš.
Sreda, 6. februar
Kranj - Potujoče gledališče Kranjski komedijanti bo ob 10.
'n 11. uri v Šmartinskcm domu StražlSče predpremierno uprizorilo UnhartOVO Zupanovo Micko. Uradna premiera pa bo v petek. S.
februarja, ob 17. uri, pravtako v »martinskem domu. v avli oŠ
Stražišče bo ob lO.uri na sporedu igrica Pet pepelk. Žarka Petana v izvedbi dramske skupine domače OŠ. Ob 17. uri bodo dijaki in profesorji Gimnazije Kranj pripravili Recital pesmi v tujih jezikih. Na splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj bo ob 19. uri literarno glasbeni večer s skupino Žabjak trio. Gre za zanimivo združitev jazza in poezije, ki nam ju bo s svojo skupino pričaral pesnik Klemen Pisk. V Dijaškem in študentskem domu Kranj bo ob 20.30 uri odprtje fotografske razstave učencev dijaškega doma s kulturnim programom.
Škofja Loka - Osrednja proslava v počastitev praznika z naslovom Pesem je srce, če ga imaš bo ob 18. uri v Kristalni dvorani. Pod mentorskim vodstvom svojih profesorjev bodo nastopile dijakinje in dijaki Gimnazije Škofja Loka in Oktet Ceh pod umetniškim vodstvom prof. Pavla Dolenca. Do 16. februarja je v avli Žigono-ve hiše odprla tudi razstava del gimnazijcev, ki so jih ustvarili pod mentorskim vodstvom akad. kiparja Mateja Plestenjaka.
Bled - V prostorih Občine Bled bo ob 17. uri odprtje razstave diplomske naloge Saše Repe Revitalizacija in preureditev kompleksa Fuiin v Rodovni.
Lesce - V Družbenem centru v spodnji dvorani se bo ob 19. uri v počastitev slovenskega kulturnega praznika začel umetniško
pevsko-glasheni večer. Predstavili se bodo pod vodstvom prof. Pavle Uršič Kunej predstavile učenke GŠ Radovljica, harfistki Selma Sitar in Jasna Mulej - Požegar. ob spremljavi flavtistke Anje Vez/osi. V drugem delu večera bo nastopila Mešana pevska skupina dr. France Prešeren i/ Žirovnice pod vodstvom Irene Kosmač.
Žirovnica - V dvorani na Brc/ niči bo ob 18.30 uri občinska slo vesnost / naslovom Tešem je
ustvarjena, da poje, nastopili bodo učenci GŠ Jesenice in OŠ Žirovnica. Govornik bo Franc Legat.
Četrtek, 7. februar
Kranj - Ob 8. uri bodo v OŠ Simona Jenka lutkovne delavnice Lutkovne skupine FRU - FRU, na OŠ France Prešeren pa bodo ob 10. uri učenci 4. razredov pripravili igrico Jurija Marusiga Avto v bolnišnici. V Avli MO Kranj bo ob 12. uri tradicionalni sprejem delavcev v kulturi in odprtje razstave del akademskega slikarja Franca Vozla. Ob 17. uri bodo proslavi pripravili na podružničnih šolah OŠ Simon Jenko v Goricah in na Trsteniku. V Prešernovem gaju bo ob 17.30 svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka z naslovom Trenutek tišine, nastopil bodo prof. Franc Drolc in APZ France Prešeren. Ob isti uri bo proslava na OŠ Orehek, ob 18. uri pa na podružnični OŠ I Tance Prešeren na Ko-krici. V Prešernovi hiši bo ob 18. uri večer podoknic z MePZ Iskra, 20 minut kasneje pa ob pesnikovem spomeniku pred gledališčem z nastopom MPZ dr Janez Bleivve-is. Ob 19. uri bo na Gimnaziji koncert MePZ Gimnazije Kranj in APZ France Prešeren, z začetkom ob 20. uri pa 3. abonmajski koncert Pihalnega orkestra MO Kranj in Jaz/ Brass ansambla.
Jesenice - V razstavnih prostorih Kosove graščine bo ob 17. uri odprtje razstave grafik akademskega slikarja Mihe Maleša / naslovom Prešernov sonetni venec. Razstavo bo predstavila direktorica kamniškega muzeja Milina Zupančič, v kulturnem programu pa bo nastopila Mešana pevska skupina dr. France Prešeren.
Bled - Ob 18. uri bo v Festivalni dvorani na Bledu slavnostni koncert ob slovenskem kulturnem prazniku. Mladi literarni ustvarjal ci. instrumentalisti in pevski /bori OŠ Prof. dr. Josipa Plemlja Bled so pripravili svečanost ob sloven
skem kulturnem prazniku, ki bo ob 16.30 v avli šole. Kropa - V Kulturnem domu v Korpi bodo ob 18. uri praznik obeležili s Pra me
no serenado. Nastopili bodo vokalna skupina Gorjanski fantje, solisti instrumentalisti GŠ Radovljica in Moški zbor Kropa.
Petek, 8. februrar
Kranj - Že po tradiciji bo tudi letos med 10. in 12. uro na Glavnem trgu, pred Prešernovim gledališčem potekal Recital Prešernovih poezij. Ob 17. uri bo v dvoranici Društva upokojencev Kranj predstavitev pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Nastopila bosta MPZ DU Kranj Peter Lipar in literarno recitacij-ska skupina. V Gostilni Darjan v Naklem bo ob 18. uri odprtje razstave Dragiše Lazoviča in Srdana Krgoviča, recital Prešerna v srbskem jeziku pa bo pripravil SKPD Sv. Sava. Ob isti uri bo v Gostilni Arvaj Prešernov večer s pevci zbora Maj. odprli bodo tudi stalno likovno razstavo na temo Prešerna. Ob 19. uri bo v Gasilskem domu v Besnici prireditev KD Jože Papler Besnica, naslov Vem le to, da je vsak človek nekje pesnik, pesnik po svoje, čeprav malokdo poje. V Prešernovem gledališču bo ob 19.30 uri predstava Olga Grad vs Juanna Regina. Ob 20. uri bo v Gradu Khiselstein lutkovna predstava za odrasle Soba, v izvedbi Skupine Nebo in LGK.
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi pohodnike na pohod Po poti kulturne dediščine v občini Žirovnica. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred Elektro Žirovnica v Mostah, na pohodu pa boste spoznavali kulturno -zgodovinske znamenitosti v občini od Most preko Vrbe do Rodin. Pohod bo trajal 4 ure zmerne hoje. Ob 11. uri bo ob spomeniku dr. Franceta Prešerna v Vrbi nagovor župana Franca Pfajfarja in koncert noneta Vasovalci, 20 minut kasneje bosta ob spremljavi citer Melita Jelen in Helena Vidmar v cerkvi Sv. Marka zapeli venček narodnih pesmi. Ob 12. uri bo v cerkvi Žalostne matere božje na Breznici koncert MePZ Cantate nobiscum KIJI) Tine Rožanc. od 12. naprej bo cilj 16. Bobekovega Prešernovega mara-
tona in Prešernovega teka Kranj -Vrba, z anstopom noneta Vasovalci, ob 17. uri pa bo v Prešernovih hiši v Vrbi spominska slovesnost s slavnostnim govornikom akad. prof. dr. Borisom Paternujem. V kulturnem programu bosta nastopila igralec Pavle Ravnohrib z recitalom Prešernovih pesmi in violinistka Živa Ciglenečki.
Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bo ob 18. uri odprtje razstave liknovnih del Dolikovcev na temo Figuralika.
Domžale - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Domžalah bo v Kulturnem domu Franca Bernika. Slavnostno akademijo bodo pripravili dvakrat ob 17.30 uri in ob 20. uri. Slavnostni govornik bo Tone Savnik, v programu pa bodo nastopili: Slovenski oktet, igralka Metoda Zorčič, glasbeniki Aci Berton-celj, Jože Vidic, Urška Vidic, Maja Savnik, Hermina Hudnik in slikarka Mojca Vilar.
Medvode - Ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Medvodah prireditev ob kulturnem prazniku na kateri bodo nastopili KUD Oton Župančič Sora (oktet Lipa. Moški pevski zbor, Otroška folklorna skupina), pritrkovalska sekcija KUD Smlednik, recitatorska sekcija KUD Fran Šaleški FinŽgar Senica, Lovski pevski zbor Medvode, MePZ KD Jakoba Aljaža Medvode, Godba Medvode, MKC Medvode, KUD Zbilje, s fotografskima razstavama, otroški PZ OŠ Medvode, TV Medvode.
Reteče - Predstavitev proze in poezije Marije Krajnik in nastop glasbenikov GŠ Škotja Loka bo ponovno danes, ob 19. uri v kulturnem domu v Retečah (program glej torek. 5. februar).
Žiri - V Galeriji Svoboda Žiri bo ob 19. uri predstavitev Rupni-kove linije. V sliki in besedi jo bo predstavil Aleksander Jankovič.
Slovenski Javornik - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela ob 18. uri vabi v prostore doma upokojencev na Slovenskem Javorniku. Pripravili so večer pesmi in diapozitivov v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Sobota, 9. februar
Kranj - V starem mestnem jedru bo od 10. ure naprej potekala Pustna povorka, s Pihalnim orkestrom MO Kranj, Godlarji in Kondijem Pižornom, Kurenti s Ptuja in ansamblom Buhpoma-gej. V Prešernovem gledališču bo ob 10. uri predstava za otroke Princeska na zrnu graha, ob 19. uri pa bo v prostorih KPSD Mora-ča Literarni večer. * I.K.
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa/ CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRKza prodajo na Hrvaškem).
Na Jesenicah jim ni mar za dragocena drevesa
Kranjska Gimnazija odlikovana
Požagali "Napoleonovo" drevo
Inž. Janez Pšenica, v Sloveniji priznan kot eden najboljših strokovnjakov za dendrologijo, je kot jeseniški občinski svetnik zgroženo obvestil svetnike in župana, da so požagali največjo dragocenost mesta: 31. januarja je padel topol pri Hermanovem mostu na Jesenicah, topol, ki je bil posebej zaščiten in ki so ga posadili že v Napoleonovem času. Nezaslišana sramota in odraz skrajne brezbrižnosti do mesta in njegovih vrednot.
Jesenice - Janez Pšenica je 40 let skrbel za strokovno hortikul-turno ozelenitev mesta. Pod njegovim strokovnim vodstvom je bilo zasajenih 180 vrst drevja - tak izbor ima le malo slovenskih mest. Letos pozimi je popisal in jeseniškemu županu izročil popis vseh vrst drevja (okoli 260), samo zato, da to ne bi propadlo in da bi se na javnih površinah vse drevje pomlajevalo in ohranilo. Dendro-logija, znanost o drevju, je bila Janezu Pšenici specializacija in konjiček. Na Jesenicah je z neizmerno vnemo in veseljem uredil spominski park, v katerem raste sto omorik - toliko omorik na enem mestu se v Sloveniji ne najde.
Jesenice so po njegovi zaslugi sodila med najbolje hortikulturno urejena in zelena mesta, čeprav njemu in skupini JEKO-INa zaradi brezbrižnosti odgovornih ni bilo lahko. Eden izmed kričečih
Pri velikem jesenu, ki je zaščiten, ležijo ostanki največje naravne dragocenosti, ki so jo imeli na Jesenicah... Topol iz Napoleonovih časov.
primerov je izgradnja nove ceste skozi Jesenice, ko je na eni strani pločnik normalno širok, na drugi strani pa obsega več metrov, kar je povsem nepotrebno. Se posebno zato, ker zaradi tako širokega pločnika ni bila mogoča normalna zasaditev drevja ob cesti. Ko so poklicali Pšenica, je bil zgrožen: na omejenem prostorčku naj bi nad devet kablov, ki so bili položeni V zemljo, zasadil drevje. Kaj pa dati v zemljo, saj nad devetimi kabli tako ali tako nič ne raste? Nazadnje se je odločil za hvaležnega gabra, vendar kaj posebnega ta zasaditev ne bo nikoli.
Nikdar pa ne bi pričakoval, da bodo meni nič tebi nič požagali topol, ki je bil zaščiten. Pri Hermanovem mostu v Podmežakli so lani rasli štirje topoli in zato, ker je bila potrebna ureditev prostora - Sava na tem mestu nevarno poplavlja - in gradnja nasipa, so se odločili, da tri topole požagajo, enega, ki je imel 460 centimetrov obsega in je bil popolnoma zdrav, pa pomladijo in zavarujejo. Tedaj je bil na pogovoru o tem, kaj storiti s topoli, poleg predstavnikov jeseniške Komunalne direkcije in občine, tudi Janez Pšenica. Minuli četrtek pa so isti ljudje, ki
Bled iz Komunale noče samo invalidov
Strinjajo se, da bodo prevzeli del presežnih delavcev, a hočejo tudi take s strokovno-tehničnim znanjem.
Bled - Blejski župan Boris Malej je na petkovi novinarski konferenci zavrnil očitke radovljiškega župana, češ da ni pripravljen reševati problematike izstopa Bleda (in Bohinja) iz skupne Komunale Radovljica. Kot je dejal, je Bled vsekakor za sporazumni izstop, vendar na osnovi pravične delitve.
Po Malejevih besedah se Bled zavzema za razdelitev premoženja in obveznosti po dohodninskem ključu, kar naj hi bilo opredeljeno že v delitveni bilanci treh občin iz leta 1999. Po njej naj bi Bled imel 32.3-odstotni delež, Bohinj 13,2, Radovljica pa 54,5-odstotni delež. Bled zlasti nasprotuje zahtevi, da sam skupaj z Bohinjem poravna 12,5 milijona stroškov i/stopa i/ skupnega pod jetja ter /a 109 milijonov milijonov tolarjev stroškov devetih presežnih delavcev. Od tega naj bi bili trije invalidi, ena delavka pa zaščitena kot samohranilka. Zavrnil je tudi očitek, da je Bled pre-v/cl premalo delavcev. "Prevzeli smo jih 17, od tega tri že prej, ko smo prevzeli skupno rabo, in to kljub temu, da v delitveni bilanci nikjer ne piše, da se delijo tudi delavci," je dejal Malej. Na Bledu menijo, da je treba najprej pripraviti program presežnih delavcev, na tej osnovi pa bodo vendarle
prevzeli del preostalih zaposlenih oziroma sorazmerni del stroškov presežnih delavcev. Vsekakor pa na Bledu ne želijo prevzeti zgolj invalidov, ampak tudi delavce z visoko strokovno-tehnično izobrazbo, ki so, tako Malej, zdaj povečini ostali v Radovljici.
V Zvezi Z ostalimi aktualnimi temami pa je Malej na novinarski konferenci med drugim povedal, da je komisija za nadzor nad plinifikacijo vendarle dobila vpogled v pogodbo /. Adriaplinom, saj naj bi, tako Malej, skupaj z odvetniško pisarno presodili, da v pogodbi ni nobenega spornega člena, zlasti glede varovanja podatkov. • U. P.
Digitalni tisk
■ Media Art
Studio,
so sodelovali na pogovorih o usodi topolov v Podmežakli, ukazali Vodnogospodarskemu podjetju Kranj, ki pri Hermanovem mostu gradi nasip, naj edini topol, ki je še ostal in ki je zavarovan - kar požaga.
Zakaj, čemu, kaj jim je padlo na pamet - tega nismo mogli zvedeti, ker so bili v petek dopoldne odsotni. A nič in nihče ne more spremeniti žalostnega dejstva, da se na Jesenicah sploh ne držijo dogovorov in jim ni mar še za tiste dragocenosti, ki jih imajo. Pri Hermanovem mostu zdaj stoji veliki jesen, ob katerem je lesena tablica, da je zavarovana naravna vrednota Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine. Ob velikem jesenu, ki jim pri gradnji še ni bil napoti in ki ga niso še požagali, ležijo ostanki "Napoleonovega" topola, ki sodi med tri najbolj dragocena drevesa na Jesenicah. Ni ga več. Tudi toliko spoštovanja niso imeli, da bi izrezali del topola in ga ohranili v muzeju. Ne. Zakaj pa? Kaj pa je eno drevo, zaradi katerega ne moremo narediti "škarpe"? Pa se da - po svetu ceste prestavljajo zaradi dreves, pa ne bi ene škarpe?
Požagani topol je sramota in odraz skrajne brezbrižnosti do mesta in njegovih vrednot.
• Darinka Sedej
Ljubljana - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je pretekli teden ob stoti obletnici prve mature s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovcenije odlikoval Gimnazijo Kranj. Odlikovanje, predlagali so ga Jelko Kacin in Darko Zupane, Ministrstvo za šolstvo in šport in svet mestne občine Kranj, je sprejel ravnatelj mag. Franci Rozman. V obrazložitvi je zapisano, da se je Gimnazija Kranj v vsem stoletju delovanja uvrščala med najboljše slovcenske gimnazije. Študijski uspehi njenih dijakov na univerzi so nad slovenskim povpreče-jem, visoko raven pa zagotavljata kvaliteten učiteljski zbor in sodobna oprema. Na kranjski gimnaziji, katere prvi zametki segajo v leto 1810, leta 1894 pa je bila ustanovljena popolna osemletna gimnazija, je bila prva matura leta 1901. V stotih letih je gimnazijo končalo nad 8700 maturantov. • J.K., slika T. Doki
V Dragomlju devetletka, v Domžalah gimnazija
Ljubljanska in domžalska občina sta podpisali pogodbo o soinvestiranju gradnje dragomeljske osnovne šole, ob kateri bodo zgradili še vrtec. Dobri obeti tudi za domžalsko gimnazijo.
Domžale - Omenjeni občini sta se, kljub nekaterim očitkom, da se pripravljalni postopek vleče predolgo in začetek gradnje preveč odmika, obsežnega projekta resno lotili, kar potrjuje tudi podpis pogodbe o sofinanciranju gradnje in dograditve osnovne šole Dragomelj.
Pogodbo sta podpisali domžalska županja Cveta Zalokar Ora-žem in županja Mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik ter v njej določili osnovne pogoje za sofinanciranje gradnje in dograditve osnovne šole, kjer bo vsaki od občin določena polovica šolskih mest, ter pogoje za ustanovitev in delovanje javnega zavoda. Ob šoli bo domžalska občina zgradila tudi vrtec in njegovo gradnjo tudi v celoti financirala. Namesto štiriletne podružnične šole bodo po novem gradili devet-letko, v kateri bo 18 oddelkov in dobrih 1000 kvadratnih metrov velika telovadnica. Šola naj bi imela 3683 kvadratnih metrov uporabnih površin, vrtec pa bo velik dobrih 460 kvadratnih metrov.
Vsaka od občin bo prispevala polovico denarja za gradnjo šole in telovadnice, za odkup zemljišč in komunalno opremljanje bo domžalska občina prispe-
vala nekoliko več denarja od ljubljanske.
V uradu domžalske županje so pojasnili, da si prizadevajo del denarja pridobiti tudi od ministrstva za šolstvo, znanost in šport, v tem primeru se bo občinama njun delež ustrezno zmanjšal. Gradnja šole in telovadnice naj bi po prvih ocenah stala okoli 1,7 milijarde tolarjev, končana naj bi bila do začetka šolskega leta 2003/2004. Ljubljanska in domžalska občina bosta ustanovili gradbeni odbor, potem tudi javni zavod, kamor pa vrtec ne bo vključen. Po končani gradnji bosta omenjeni občini lastnici osnovne šole s telovadnico. Lastnica vrtca bo domžalska občina, ki je dosedaj že poskrbela za obnovo lokalne ceste skozi Dragomelj, sprejetje zazidalnega načrta šole Dragomelj, odkup zemljišč, projektno dokumentacijo omenjene novogradnje, obnovo vodovoda po Savski cesti proti Dragomelju, projekt obnove kri
žišča z regionalno cesto v Dragomelju ter za podpis pogodb o izvajanju finančnega inženiringa pri gradnji šole, ki ga izvaja Skupnost osnovnih šol Domžale ter za izvajanje svetovalnega inženiringa ljubljanske družbe IBE Svetovanje, projektiranje in inženiring. Z javnim natečajem je bil izbran projekt nove šole Moja šola, avtorjev Andreja in Goraz-da Ravnikarja ter Andreje We-inger.
Domžalska občina je uspešna tudi s svojim predlogom odprtja gimnazije, ki jo je to mesto imelo
že leta 1945, potem pa so jo jpo enem letu preselili v Kamnik. Županja Zalokar Oražmova je na zadnji novinarski konferenci povedala, da je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport predlog sprejelo, potrditi ga mora še vlada. Vendar
po besedah Zalokar Oražmovc odprtje dveh gimnazijskih oddelkov ni več vprašanje, saj pri 70 tisoč prebivalcih potrebujejo sedem gimnazijskih oddelkov, poleg tega je po njenem mnenju gravitacijsko območje bližje Domžalča-nom, kot Kamničanom.
• Renata Škrjanc
V Prešernovi ne bo socialnih stanovanj
Porušili bodo še zadnjo od starih stavb in zgradili večstanovanjski objekt višjega razreda. Socialna stanovanja naj ne bi sodila v 'elitno' sosesko sredi Radovljice.
Radovljica - Prešernova ulica v Radovljici je v zadnjih petnajstih letih dobila povsem novo podobo. Stare bloke so podrli in zgradili nove večstanovanjske objekte. Od nekdanjih blokov je ostal le še objekt na Prešernovi 10 in 12, ki pa ga bodo po načrtih že letos podrli. Na njegovem mestu naj bi zgradili nov objekt s stanovanji, z gradnjo pa naj bi začeli že jeseni.
Internet
Kot je povedal direktor občinske uprave Jože Rebec, bodo s tem zaključili prenovo Prešernove ulice, ki seje začela leta 1985. Blok na Prešernovi 10 in 12 je edini še preostali stari objekt, ki po Reb-čevih besedah ni v ponos mestu. Občina bo objavila javno dražbo za prodajo, izklicna cena za nakup objekta in pripadajočih zemljišč pa bo 76 milijonov tolarjev. Ob tem pa so nekateri občinski svetniki izrazili pomisleke, zakaj občina sploh prodaja objekt. Sre čo Sitarje denimo menil, da bi bilo bolje, da bi se občina dogovorila z. izbranim investitorjem, da namesto kupnine v njeni lasti ostane nekaj stanovanj, ki bi jih namenila /a socialne namene. So-
cialnih stanovanj namreč občini močno primanjkuje. Toda direktor uprave Jože Rebec je odgovoril, da v središču Radovljice ni primerno graditi socialnih slano vanj, za to naj bi obstajalo več pri mernejših lokacij drugod v obči ni. cenejša stanovanja naj bi bila tako denimo v Lescah na Vodni kovi, kjer le raste nov večstanovanjski objekt. Na Prešernovi pa naj bi zgradili dražja stanovanja
višjega standarda, ki bodo imela tudi podzemne garaže. Rebec je
zavrnil tudi predlog Zvoneta Prez.lja, zakaj gradnje ne vodi ob čina sama, tako kot je to storila pri prejšnjemu objektu na Prešernovi 6 do 8. "Občina se s tem odteka dobičku, ki bi ga lahko imela in hi
V Britofu končno bliže zidavi
V Vogah se resno pripravljajo na gradnjo približno sto stanovanjskih hiš. Vsak lastnik bo prepustil kos zemljišča
za komunalno ureditev.
Kranj - Stari zazidalni načrt Britof Voge, ki nikakor ni uspel priti v življenje, je Mestna občina Kranj lani nadomestila s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki omogočajo manj toge rešitve. Zahtevajo pa, da lastniki zemljišč pred začetkom gradnje hiš uredijo cestne povezave in komunalno infrastrukturo, kar je za tako obsežno območje seveda nujno.
___ Na žalost zakon v nasprotju s
kmetijskimi ne omogoča zložbe (komasacije) stavbnih zemljišč, zato so se lastniki zemljišč v Vogah odločili, da uberejo drugo, bolj zapleteno pot s sklepanjem
pogodb. Kranjska družba Dom-plan po njihovem naročilu že pripravlja projektne rešitve za cestno Omrežje z vsemi potrebnimi komunalnimi vodi za novo sosesko. Podlaga je stari zazidalni načrt.
lako se območje, na katerem bo približno sto novih stanovanjskih hiš, s pristankom lastnikov obravnava kot celota, nastala z /družit \i|o vseh parcel, površine posameznih parcel pa kol stvarni vložek vseh lastnikov. Ta ključ oziroma odstotni delež bo upoštevan pri novi razdelitvi na posamezne gradbene parcele, potem ko bo vsa površina ustrezno zmanjšana za cestno in komunalno omrežje.
Trenutno je projekt v fazi nove parcelacije, vendar samo /a območje od Britofa proti Miljam, ki leži v mestni občini Kranj, ne pa tudi za del, ki sodi v šenčursko občino. V delu so tudi idejne rešitve prometnih poti, vodovoda, kanalizacije, elektrike in telefona, lastniki zemljišč pa z Domplanotn podpisujejo pogodbe« na osnovi katerih bodo oilmei■jene nove par cele in vpisane v zemljiško knjigo. • Helena Jelovčan
ga nato lahko vložila v nakup neprofitnih stanovanj." je menil Prežel). A Jože Rebec je dejal, da se je takšen način dela izkazal za zelo težavnega in zahteva ogroin no časa, zato na občini menijo, da je bolj primerno, če opravijo dražbo in gradnjo prepustijo investitorju. Pa bo tO 'občinsko' stanovanjsko podjetje Alpdom? Direk tor Jože Kupus je dejal, da še ni prepričan, če bodo na dražbi sploh sodelovali, cena 76 milijonov je namreč zelo visoka, poleg tega bo treba poskrbeli za izseli tev sedanjih stanovalcev, stavbo porušiti, investitor pa bo moral zagotoviti tudi visoko kakovost
gradnje. Kljub vsemu na občini menijo, da bodo objekt uspeli prodati in najti investitorja, ki bi z gradnjo pričel ze oktobra letos. So
pa občinski svetniki zahtevali, da del kupnine občina nameni za sta novanjsko področje, predvsem socialna stanovanja.
• Urša Peternel
Pred vrati je Pomladni ciklus Filmskega gledališča v Kinu Kranj
Od Ljubljane do Učiteljice klavirja
Kranj - Z najnovejšim slovenskim filmom Ljubljana, režiserja Jureta Šterka se bo v kinu Center v Kranju, prihodnji četrtek, 14. februarja, začel pomladni cikel Filmskega gledališča. V Centru razpisani abonmaji za četrtke in petke, v Storžiču za soboto v Kinu Sora v Škofji Loki pa bo Filmsko gledališče na sporedu ob torkih. Od devetih filmov
pet evropskih in štirje ameriški. Od resničnih zgodb, romantičnih dram do črnega humorja in akcije.
Urbana drama, kot žanrsko opredeljujejo film Ljubljana je drugi film režiserja Igorja Šterka, ki je s prvencem Ekspres ekspres zelo obetavno začel svojo filmsko kariero (na različnih festivalih je prejel kar 15 nagrad). Film je sodoben portret mlade generacije, ki zaključuje odraščanje in začenja živeti po svoje. Od lokala do lokala, z zabave na zabavo in na drugi strani trenutki izgubljenosti, osamljenosti. Tu nekje je Mare, nejasno vodilo mu je študij medicine, dekleta izmenjuje po tekočem traku, trenutke sreče išče v rej verski družbi. Odraščajo tudi sošolci in prijatelji in srečanja med njimi so vedno bolj redka in zbujajo nelagodje. Glavni igralec Grega Zore je razklan med dve ženski rejverko, igra jo Manca Dorrer ter lepo in prizemljeno sošolko, ki jo igra Tjaša Železnik. Ljubljana je prvi slovenski film, ki omogoča tudi in-sajderski pogled v rejversko sceno, prizore za film pa so med dru-
gim posneli tudi na znameniti "Love Parade" v Berlinu. Obljubljeno je, da se bodo na kranjski premieri predstavili tudi ustvarjalci filma.
Ameriški film Zaobljuba smo videli na lanskem LIFFU, režiser Sean Penn pa je bil zanj dvakrat nominiran (za Zlatega Medveda in Zlato Palmo). Drama, ki se med drugim odlikuje tudi z izvrstno igralsko zasedbo (Jack Nic-holson, Vanessa Redgrave, Sam Shepard, Mickev Rourke, Ro-bin VVright Penn...) je posneta po istoimenskem romanu Frie-dricha Durrenmatta. Detektiv se v "svoj zadnji primer" zaplete, ko gre z zabave, ki jo je naredil pred odhodom v pokoj. Mati umorjenega dekleta od njega zahteva zaobljubo, da bo našel morilca. Detektiv jasno, ne okleva. Rekviem za sanje je še en ameriški film z nominacijami, glavna igralka El-len Burstyn tudi za oskarja 2001. Režiser mlade generacije Darren Aronofskv je posnel film o od-
"Prešernovi nagrajenci 2001
9?
Gorenjski muzej odpira razstavo v Galeriji Prešernove hiše v Kranju
Še med drugo svetovno vojno, 1. februarja 1945 sta Josip Vidmar ltv Boris Kidrič podpisala razgla-Sltev dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Leto kasneje, 5. februarja 1^46, so na odlok navezali odredbo ministrstva za umetnost in znanost o podeljevanju nagrad s teh dveh področij. Nagrade je podeljevalo Ministrstvo za prosveto na predlog Društva slovenskih književnikov. Glasbenega sveta ter Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, znanstvena dela pa na predlog Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Zaključni izbor je opravila posebna komisija, ki so jo sestavljali štirje za-stopniki ministrstva in po en za-stopnik predlagateljskih institucij. Upoštevala so se dela, ki so bila razstavljena, so se izvajala ali so izšla v predhodnem letu. Nagrade /a umetnost in znanost so svoje ■me dobile leta 1955, ko so bile dokončno poimenovane v Prešernove nagrade. Zakon iz leta 1956 Je natančneje opredelil znanstvena področja: jezikoslovje, filozofija, zgodovina in druge humanistične vede, pel let kasneje pa se govori le še o umetniških nagradah, ki naj bi spodbujale in pospeševale umetniško delovanje. Hkrati so določili, da se nagrada lahko podeli tudi za življenjsko delo. število nagrad se je z leti /iiianjševalo, kriteriji pa so postajali tudi vse bolj in bolj rigorozni, kar je prispevalo k večjemu pomenu in veljavi Prešernovih nagrad. Dolga tradicija ter pomemb-
Barbarini angeli
Škofja Loka - V galeriji Fara so v petek postavili na ogled razstavo likovnih del mlade slikarke Barbare Cerne Angeli. Slikarka nam Predstavlja duhovni svet bitij, ki so prisotni v različnih krščanskih veroizpovedih in mil jej ih. Podobe angelov so zasnovane kol majhne ikone, Obrazi angelov in njihov sveti religiozni pomen so okrep Ijeni z zlatim nimbom oz. svetni ško avreolo. Postavljeni so v zanimivo ozadje, ki z modrimi valovi
jticei nakazujejo na oblake in nemška prostranstva, a prevladujejo bolj temne barve kot svetle, kar spominja na temne površine svetih
Pravoslavnih ikon. Slikarka je oblikovala povsem Bvoje podobe an
gelov, ki se z očmi \selci zazirajo v gledalca. Uporablja tudi atribu-lc- rned katerimi je prepoznati, da !',v *a pravoslavni, bizantinski.
nost nagrad je nujno potrebovala tudi dokumentarno, muzejsko predstavitev, zato se je kustosinja Beba Jenčič že leta 1981 odločila, da bi vsako leto ob 8. februarju pripravili razstavo "Prešernovi nagrajenci". Glavni razlog za omenjeno tematiko je bil preprost: seznaniti obiskovalce, kdo so bili nagrajenci, zakaj so bili nagrajeni, hkrati pa se je začela zbirati tudi dokumentacija s tega področja. Razstava je postala že tradicionalna in v 21-tih letih smo v Kranju gostili umetnike, kot so bili in so: Božidar Jakac, dr. Brat-ko Kreft, Bojan Adamič, Janez Menart, Boris Cavazza, Andrej Jemec... O samem umetniškem pomenu in hkrati tudi o ogromnem dokumentacijskem arhivu govorijo številni razstavljeni eksponati. Le-teh je bilo v vseh letih razstav 3815, nagrajencev pa je bilo v 56 letih 739. Cikel razstav je zasnovan tako, da se vsako leto predstavijo Prešernovi nagrajenci lanskega leta. Letos si torej lahko ogledate izbor dokumentarnega gradiva iz. umetniških opusov nagrajenih umetnikov: slikarja Gustava Gnamuša, gledališkega igralca Gregorja Bakoviča, slikarja Iva Prančiča, video umetnice Nataše Prosenc, poezije Petra Semo-liča, dirigentke zbora Carmina Slovenica Karmina Šilec in Godalnega kvarteta Tartini.
Za kaj in čemu bodo nagrajeni letošnji dobitniki Prešernovih nagrad, pa vam bomo v muzeju prikazali naslednje leto.
• Jelena Justin
keltski, katoliški ali kak drug krščanski milje. Razstava bo odprta do 27. februarja. • Katja Dolenc
visnosti. Vdova srednjih let v osamljenosti postaja odvisna od televizije in smrtonosnih shujše-valnih tablet, sin pa s prijateljem namerava obogateti s prodajo drog, katerim se tudi sama ne moreta upreti. Četrti film "Filmskega gledališča" bo francosko-nemška romantična komedija, ki je že pobrala nagrade na festivalu Karlo-vy Vary, v Edinburghu, razmišljajo o oskarju za najboljši tuji film... Mlado dekle Amelie (igra jo Andrey Tautou) živi v pariškem Montmartru in se trudi ljudem okrog sebe polepšati življenje. To je film o malih radostih, brez katerih v življenju pač ne gre.
Filmski abonma se v drugi del prevesi z ameriško akcijo, filmom Dan za trening z igralsko klasiko za tovrstne filme. Imena, kot so Denzel VVashington, Ethan Hawke, Scott Glenn, govorijo o starih znancih tega žanra. Policija, preizkušen narednik in zelen novinec, vojna po ulicah velikih mest, obtožbe policije, da je podkupljiva, da uporablja brutalne metode... Naj bo policija predvsem učinkovita, ali naj se ravna zgolj po črki zakona? Romantična drama Čudoviti um je film o pravem rojenem geniju in je posnet po življenski zgodbi matematika Johna Forbesa Nasha ml. Simpa-
Tjaša Železnik v filmu Ljubljana, ki jo publika najbolj pozna kot Ban Ano iz serije TV Dober dan.
tični ekscentrik, igra ga Russell Crovve že na začetku kariere pride do velikega odkritja, kar mu odpre vrata do mednarodnega priznanja.
A njegov vzpon v intelektualno elito prekine shizofrenija. Nash se ne preda, vrne se nazaj v znanost in leta 94 prejme tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Še vedno živi in dela na Univerzi Princeton v ZDA. Film je med drugim pobral kar 4 zlate globuse: za najboljši film, glavno moško vlogo, stransko žensko vlogo (Jennifer
Connelly) in za najboljši scenarij. V nadaljevanju bodo na vrsto prišli filmi evropske produkcije. Film Skupnost, drama/komedija v švedski, danski in italijanski koprodukciji, je tipična euro uspešnica. Režiser mlade generacije Lukas Moodysson je posnel film o človeških poskusih sožitja, ki včasih uspejo, včasih pa ne. Elizabeto se naveliča zapitega moža in se poda v hipijevsko komuno, kjer v majhni hiši živi okrog 10 ljudi, ki si delijo prav vse. Ko prideš od zunaj se na to ni ravno lah-
ko privaditi. Vsekakor gre za zelo simpatičen film. Tudi črna komedija Pesmi iz drugega nadstropja je skandinavskega izvora (švedsko - danska - norveška koprodukcija) in govori o malem mestecu, nad katero se ob koncu tisočletja spusti vzdušje apokalipse, posli čez noč propadajo, čarovnik naredi napako in človeka res pre-žaga na pol, mesto se duši v prometu, dogajajo se čudne verske scene, mesto se najde v krempljih socialnega kaosa, skratka ljudje so vse manj človeški. Kako je to lahko smešno? Je, brez težav. Zadnji film letošnjega pomladnega abonmaja (iztekel se bo sredi aprila) Učiteljica klavirja velja za francosko - avstrijskega, za glavno vlogo v njem pa je Isabelle Huppert lani v Berlinu postala evropska igralka leta. Osamljena učiteljica klavirja je pri štiridesetih popolnoma odvisna od svoje mame, nejno spolno življenje pa omejeno na porno filme in mazo-histične posege na svojem telesu, dokler ne spozna mladeniča, ki se vpiše v njen razred in s katerim skuša ozdraviti svoje seksualne frustracije... Abonma letos velja 5.500 tolarjev, tako kot v preteklih letih, bodo tudi tokrat študenti in dijaki imeli cenejše vstopnice.
• Igor Kavčič
Rad delam zahtevne
predstave
Škofja Loka - Miha Kalan je mlad režiser, ki se že nekaj let ljubiteljsko ukvarja z gledališčem. Sprva kot igralec, kasneje kot režiser, se je "brusil" že kot dijak v škofjeloški gimnaziji. Nedavno je v gledališču Loški oder skupaj s skupino "Nepredvideni" postavil igro Pokopani otrok avtorja Sama Sheparda in navzoče presenetil z zahtevnim izbranim tekstom.
jemo, ima vse nasprotno. Medsebojni odnosi so porušeni, vlada vpitje, prevare, nestrpnost, neza-nimanje drug za drugega, popolna odtujenst moža, žene, otroka, razuzdanost, nered, alkohol in otopelost... Nad vsemi ožjimi in "pri-tepenimi" člani družine visi neka temna skrivnost, ki mori vse po vrsti in je delno tudi vzrok porušenih medsebojnih odnosov.
Miha želi s svojo predstavo opozoriti na sodobno družino, saj bi se na prelomu stoletja res morali vprašati, ali nekdanja trditev še drži. Gledalcu postavlja številna vprašanja. Je družina tista, ki nudi posamezniku zavetje? Mu nudi ljubezen, toplino in podporo? Zaključuje s spoznanjem, da se za-
čne posameznik, ki ni deležen teh osnovnih potreb, zatekati k alkoholu, kriminalu in drugim odklonskim dejanjem. Družinski člani postanejo sčasoma tujci, ki jih druži le skupna streha in nepomemben papir. Miha meni, da se večina tega ne zaveda in da je čas za spremembe. Meni, da bo dovolj že to, da se bodo ljudje tega problema zavedli. Zaključuje z mislijo, da bo popolno takrat, ko bodo družine skladišča ljubezni, kajti ljubezen je ključ do sreče in miru. Igra je za amatersko gledališče dobro postavljena in odigrana in bi popestrila vsak gledališki oder.
• Katja Dolenc
Miha Kalan v otroštvu ni čutil želje po igranju. K igralski skupini je prišel skoraj po naključju, potem ko so pri šolski predstavi potrebovali nekoga, ki bi nadomeščal manjkajočega igralca. S šolsko skupino, ki jo je vodila prof. Bernarda Pavlovec, je sprva sodeloval kot igralec in deloma kot režiser. Ko je profesorica odpotovala v Litvo poučevat na fakulteto, je srčno rad sprejel polno vlogo vodje in režiserja šolske gledališke skupine "Nepredvidljivi". Lani je še kot dijak za Gimnazijo režiral predstavi Izgubljeni sin in Naomi, v katerih je tudi igral, kot igralec pa je sodeloval v predstavah Škrlatni sin. Mali princ in Učna ura. Miha je letos študent prvega letnika Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je po sili razmer vpisal primerjalno jezikoslovje in primerjalno slovansko jezikoslovje, študira pa tudi fotografijo in digitalne medije na privatni šoli uporabnih umetnosti. Tu želi dokončati dveletni program in nato poizkusiti s študijem fotografije na FAMU v Pragi. Seveda se bo čez nekaj let še poizkusil na sprejemnih izpitih za re-
žijo na AGRFT-ju. Miha v svojih delih rad izbira predvsem tekste, ki so mu všeč in ki so družbeno aktualni, saj želi s svojimi predstavami vplivati na miselnost ljudi, predvsem pa jih spodbuditi ko razmišljanju, kar je namen vsake nekoliko bolj zahtevne predstave. Miha se tega zaveda in o predstavi Pokopani otrok je povedal: "Tekst sem poleti opazil v neki publikaciji in me je takoj navdušil. Ob vsakem ponovnem branju mi je postajal vedno bolj všeč in kmalu sem se odločil, da ga bomo s skupino pripravili. Zavedali smo se teže predstave in čutili njen pomen, a smo vseeno vztrajali in mislim, da nam je stvar uspela, čeprav so odzivi občinstva malo drugačni, kakor sem jih pričakoval. Mi nismo delali komedije, a pri gimnazijcih se je pojavilo ravno to, da so jo jemali kot tako." Letošnja predstava Pokopani otrok je njegova prva popolnoma samostojna režija. Govori o družini, ki naj bi v družbi predstavljala osnovno celico. V njej naj bi vladali prijateljski odnosi, zaupanje, ljubezen in toplina. A družina, ki jo opazu-
Vas bo zagorela prihodnjič
Predoslje - Zaradi poškodbe v gledališki skupini KUD Predoslje, je sobotna premiera predstave Vas je zagorela, Vasilija Vaška Poliča, v režiji Jožeta Basaja, bila odpovedana. Zato se vsem, ki ste zaman prišli v kulturni dom, opravičujejo. Predstavo bodo premierno uprizorili predvidoma čez tri tedne. • I.K.
Kulturni večer v Komendi
Komenda - Na novoustanovljeno društvo upokojencev v Komendi, ki mu predseduje Janez Kimovec, je minuli konec tedna pripravili prvi kulturni večer. V dvorani doma v Komendi so se v soboto zvečer predstavili z Županovo Micko, recitacijami, petjem in ansamblom. Program pa so ponovili v nedeljo popoldne v telovadnici .šole v Mostah. • A. Z.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 5. februarja 2001
Podbreški ključarji so držali obljubo
Pred pol tisočletja sta cerkvi sv. Jakoba in sv. Benedikta v Podbrezjah postali last domačinov. Obljubili so,
da bodo zanju dobro skrbeli, kar so izpolnili.
Podbrezje - Prebivalci Podbrezij so posebej ponosni, da so v zadnjem desetletju temeljito obnovili starodavno cerkvico na Taboru. Tam že več kot tri stoletja romarji častijo žalostno Mater božjo, znamenitosti pa danes privabljajo vse več turistov. Letos bodo privlačne tudi prireditve ob 500-letnici Tabora.
Duhovnik oglejske škofije Flo-rijan Martinic iz Kranja je leta 1502 prodal zemljišče v Srednjih Podbrezjah ključarjem sv. Jakoba in sv. Benedikta z zahtevo, da morajo cerkvi ohraniti v dobrem stanju. Pogodba za prodajo cerkvenega premoženja je najstarejši ohranjen dokument, ki prvič omenja imeni obeh cerkva v Podbrezjah. Kdaj so stavbi zgradili, ni točno znano, vendar je dokazano, da sta zrasli iz majhnih cerkva ali kapel.
V verskem listu Družina iz leta 1955 se je ohranil zanimiv zapis o podbreški župniji. V njem so predstavili tudi podružnico Tabor, ki jo je domači pesnik in učitelj Andrej Praprotnik leta 1854 v Zgodnji Danici opisal: "Ko se od Kranja dve uri dalje na Gorenjsko pomakneš, prideš po veliki Belja-ški cesti čez Bistrico v Podbrezje, in ko na vrh klanca prispeš, se ti lepa ravnina prav prijazno odgr-ne. Vidiš mali hribček z lepo belo cerkvico. Glej, to je Tabor, podružnica podbreške fare, kamor pobožni Gorenjci, posebno ob postnih petkih radi zahajajo..." Kot domnevajo zgodovinarji, se je po prenovi cerkve leta 1682 in postavitvi kapele leta 1694 na Taboru začelo čaščenje žalostne Matere božje. Ljudje so pozabili na prvotnega zavetnika sv. Benedikta, zato se cerkev od leta 1816 tudi uradno ni več imenovala po njem, ampak je postala cerkev Marije Sedem žalosti. Ob 500-letnici Tabora je njeno arhitekturno, umetniško in sakralno bogastvo Kulturno umetniško društvo Tabor Podbrezje predstavilo v zloženki, za katero sta besedilo prispevala Lucija Rakovec in Jožef Perne. Slednji je skupaj s sinom Luko poskrbel tudi /a fotografije in oblikovanje, župnik Janez Ham pa je bil strokovni lektor. Na današnji
Ivan Meglic, ki je poudaril promocijski pomen Tabora, saj ga poleg romarjev obiskuje vse več turistov iz domovine in tujine.
Letos pričakujejo v Podbrezjah veliko gostov. Ob 500-letnici Tabora so pripravili vrsto kulturnih in cerkvenih prireditev. Predsednik KUD Tabor Stane Mihelič je povedal, da bodo nanje vabili s plakati, za katere je naslikal podobi nekdanjega in današnjega
Tabora domačin Zdravko Purgar. Učenci bodo že 9. februarja v domu kulture predstavili ljudske igrice. Od 17. 2. do 24. 3. 2002 bodo na Taboru postne pobožno-sti, ki se bodo začele vsako nedeljo ob 15.30. Podpredsednik KUD Tone Peternelj je povabil tudi na koncerte pevskih zborov in nastope vokalno instrumentalnih skupin, ki bodo tam od maja do septembra. • Stojan Saje
Priznanje frančiškanom
Ljubljana - Devetega januarja je minilo 50 let od ustanovitve Slovenske izseljenske matice in ob tej obletnici je matica podelila posebna priznanja. Med prejemniki so tudi slovenski frančiškani, ki so pred pol stoletja prevzeli odgovornost za dušno pastirsko delo med našimi rojaki. V pol stoletja so nastala močna slovenska verska središča v Adelaidi, Sydneyju in Melbournu. Slovenci so začeli množičneje prihajati v Avstralijo po letu 1949. Prva dva slovenska frančiškana sta prišla v Avstralijo 26. maja leta 1951. To sta bila patra Beno Korbič, ki še živi v Lemontu v Ameriki, in že pokojni Klavdij Okorn. Med drugim sta začela izdajati list Misli, ki izhaja še danes. Tuji priseljenci, med njimi tudi Slovenci, so bili po prihodu prisiljeni živeti v kampih. Patra Beno in Klavdij sta se po dveh letih vrnila v Ameriko. Njuno delo je nadaljeval Rudolf Pivko, nato pa še Bernard Ambrožič in dr. Ivan Mikula. Leta 1956 je prišel v Avstralijo znani pater Bazilij Valentin. • J.K.
Zavod odprt za javnost
Šentvid - Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je v soboto, 2. februarja, odprl vrata javnosti. Obiskovalci so lahko natančneje spoznali delovanje Škofijske klasične gimnazije, Jegličevega dijaškega doma in Glasbene šole, ki deluje v zavodu. Učenci Glasbene šole so za obiskovalce priredili dva koncerta. • J.K.
Svetniki in godovi
Bernardka iz romarskega Lurda
izgled Tabora so domačini ponosni, je na novinarski konferenci pred dnevi dejal Jernej Jeglič. Leta 1989 so sami začeli obnavljati kapelice Križevega pota. Dve leti zatem so se s strokovnjaki lotili obnove obzidja in odvajanja vode iz brežine. Sledila je adaptacija zvonika in obnova fasade, ki so jo blagoslovili jeseni 1997. Pred dvema letoma so obnovili še kapelo s freskami. Vrednost vseh del - marsikaj so naredili zastonj - ocenjujejo na okrog 25 milijonov tolarjev. Približno 10 milijonov SIT je prispevala občina Naklo, država pa je dala le nekaj nad 300 tisočakov, je ugotovil župan Ivan Štular. Prizadevnost domačinov je pohvalil podžupan
Danes, 5. februarja, sta na koledarjih dva godovnika: Agata, mu-čenka, in Liharda. Agata se je rodila v mestu Katanija na Siciliji. Njeno ime pomeni Blaga ali Dobra. Zavračala je številne snubce, med njimi tudi glavarja sicilskega otoka Kvintijana, ki se ji je med preganjanjem kristjanov maščeval z mučenjem in rezanjem deviških prsi. Slednje so pogosto upodabljali umetniki. Agata je zavetnica mesta Katanija, livarji zvonov, tkalci in pastirice. Bila naj bi zavetnica pred ognjem, nevihtami, lakoto in potresi. Pravijo da zato, ker je med bruhanjem ognjenika Etna rešila mesto Katanijo pred uničenjem. V Evropi je Agata krušna svetnica, ker je ljudstvo v upodobitvi prsi na krožniku videlo dva hlebčka. Agata med Slovenci ni posebej čaščena. Tudi imeni Agata in Agica nista pogosti.
Darilo skladu Iskrica
Ljubljana - Pretekli četrtek je bila v Mladinskem informacijskem centru na Mirju v Ljubljani Akademija miru ob zaključku letošnje akcije Luč miru iz Betlehema. Sredstva, zbrana v okviru letošnje akcije, so podarili skladu Iskrica, ki pomaga otrokom iz revnih družin. O pomenu miru in naši odgovornosti zanj je govoril veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Johnny Young. Ob tej priložnosti so odprli fotografsko razstavo o Luči miru. Odprta bo do konca februarja.
Jutri, 6. februarja, godujejo Pavel Miki in drugi japonski mučenci, umrli leta 1597. Frančišek Ksaverij je deloval na Japonskem, krstil na tisoče ljudi in ustanovil več krščanskih občin. Njegovo delo so nadaljevali jezuiti in kmalu je bilo na japonskem nad 700.000 kristjanov. Cesar Tajkosama jih je začel preganjati in je podpisal odlok, da morajo jezuiti zapustiti državo. Ker tega niso spoštovali, so 5. februarja leta 1597 v Nagasakiju križali 26 mučencev. Na prvem mestu vedno navajajo Pavla Mikija, japonskega jezuita. Na Japonskem so priznali versko svobodo šele leta 1889.
V četrtek, 7. februarja, bosta go-dovala Egidij, redovnik, in Ri-hard, kralj. Egidij se je rodil v mestu Taranto na jugu Italije. Starši so mu dali ime treh velikih frančiškanskih svetnikov: Frančišek, Anton in Pashal. Imena so bila kot prerokba, da bo postal član Frančiškovega reda. Učil se je za krznarja, vendar je uspel priti med frančiškane, kjer je dobil ime Egidij. V samostanu svetega Pashala je ostal vse življenje. Bil je zelo znan in spoštovan, čeprav je bil le samostanski kuhar in nato vratar.
V petek, 8. februarja, bo godo-val Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj. Rodil seje v beneški patricijski družini in postal vojak, vendar je bil v spopadu s cesarjem Maksimilijanom I ujet. V ječi je, tako kot Ignacij Lojolski, postal bojevnik za Kristusa. Čudežno se je rešil iz ječe, postal duhovnik in pomagal pri premagovanju lakote in kuge. Razdal je premoženje in skrbel za reveže, pri čemur mu je pomagala tudi vlada beneške republike. Dejavnost je razširil po vsej Italiji. Ustanavljal je sirotišnice in skrbel za izgubljena dekleta. Ustanovil je red somaski, po kraju Somasca pri Bergamu, kjer je Hieronim leta 1537 umrl za kugo, ki jo je dobil med streže-njem bolnikom.
V soboto, 9. februarja, bo godo-vala mučenka Apolonija, ki je zavetnica zobozdravnikov. Med mučenjem so ji namreč izbili zobe. Upodabljajo jo s palmo kot simbolom mučeništva in zobom v kleščah. Ker so ji grozili s smrtjo na grmadi, je sama skočila v ogenj in zgorela.
Nedelja, 10. februarja, bo god Sholastike, redovnice, sestre dvojčice svetega Benedikta, začetnika zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope. Ljube-
zen je družila brata in sestro. Ko je Benedikt ustanovil sloviti samostan na gori Monte Cassino, ga je Sholastika prosila, če bi lahko tudi sama živela po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel in ji zgradil ob vznožju gore samostan, kjer je bila opatinja inje skrbela za reveže in bolnike. Brat in sestra sta spoštovala pravila in se sestajala enkrat letno v hiši blizu samostana. Beseda "sholastica" pomeni tudi filozofijo srednjeveških univerz.
V ponedeljek, 11. februarja, je praznik Lurške Matere božje in spomin na prvo Marijino prikazovanje Bernardki v Lordu. 11. februarja leta 1858 je se Marija prvič prikazala 14-letni Bernardki, ki je šla s sestro in prijateljico po drva k reki Gave. Potem se ji je še večkrat prikazala. Iz zemlje je privrel studenec, ki je ozdravil številne bolnike. Marija se je zadnjič prikazala 16. julija, pred tema pa je med prikazovanjem 25. marca povedala tudi svoje ime: Brezmadežno spočetje sem! Tako je sama potrdila versko resnico. Bernardka je v samostanu usmi-ljenk v Neversu v osrednji Franciji umrla 16. aprila 1879. Lurd obišče vsako leto več milijonov romarjev. • J.K.
PREJELI SMO
Kosti v službi politike
V slogu naslova je besedoval v Glasovem intervjuju II. januarja letos partizan, komisar brigad in divizije NOB ter polkovnik in ustavni sodnik v nekdanji Jugoslaviji Ivan Franko Iztok iz Škofje Loke. Obsojal je organe Slovenije, ki ugotavljajo lokacije morišč in grobišč izvensodno po vojni pobitih protirevolucionarjev ter civilistov od otrok do starcev. Početje imenuje izkop kosti in lobanj - vse v službi politike. Kot otrok sem po vojni doživel neljube čase kot sin dvomesečnega domobranca, izvensodno umorjenega, pahnjenega v nečasten in neznan grob. Videl sem tudi prevoze izkopanih padlih partizanov, dostojen pokop teh ter slavnosten prekop narodnih herojev v grobnici v Ljubljani. Vsem tem je pripadla čast oblasti in večnega spomina. Ali ni bilo to tudi v funkciji politike, bo vedel gotovo pravnik Franko. Če bi to tedaj kdo tako imenoval, bi pristal v taborišču ali v ječi. Grobovi revolucionarjev so znani, označeni s spomeniki, svojci padlih podprti s preživninami in s častmi. Grobovi domobrancev in civilistov so ga čakali pol stoletja na dostojen spomin, umorjeni pa čakajo še na civilizirano poimenovanje, da ne bodo več zmerjani z belo gardo in s kvislingi. Naj vzame Franko v roke spodobno literaturo evropskega značaja, ki o kolaboraciji govori še kaj drugega, kot se je desetletje pisalo v SFRJ in celo v novi Sloveniji. Z revolucijo je lo-
gično nastopila tudi protirevolu eija. /a revolucijo ni bilo soglasja ljudstva z referendumom. Bil je le REFERENDUM-DUM, odtod tudi legitimno proti u por. Zal mi je kot Slovencu za vse padle, umorjene in druge žrtve vojake na katerikoli strani. Razlika je pa, da Franko in poslovni lahko obiščejo kraje pokopov svojcev, nasprotni tabor je za to prikrajšan, dokler ne pride do ugotavljanja lokacij z grobovi in grobišči. Zločini zmagovalcev niso dovoljeni, to ve pravnik Franko iz. vojnega ter iz civilizacijskega prava. Ko bi deloval Haag v I. 1945, bi danes marsikdo dosmrtno sedel v zaporih, država bi pa nekaj prihranila pri privilegijih. Tako je bilo tudi v vojni 1991 - 96 na Balkanu, iskani so zločinci tudi v zmagovalnih vrstah, vse se ravna po listinah in konvencijah iz Ženeve, Helsinkov. Haaga. Slovenci se zaradi revolucije s pol stol etno zamudo vračamo tnaloma v Evropo. In kdo ovi ra vrnitev'.' Dobršen del kontinui tete vsekakor. Tisti, zaradi katerih po Frankovem mnenju šepa socia-la v Sloveniji. Levica jo ima v rokah non-stop z malenkostnim pre sledkom. Ko bi se revolucionarji odpovedali privilegijem, bi za so-cialo ostalo več. Franko grmi čez. desnico, ki nima uspehov ne programov, le kosti. Gotovo Franko ve za predvolilne programe desnice in ve, zakaj jih le-ta ne more uresničiti. Ker ne poseduje kapitala in vladavine, saj ima vse izvode oblasti v rokah leva kontinu iteta. Desnica je zaslužena z novo Slovenijo, če bi jo načrtovala levi
ca, bi bila naša domovina poslana Franko Beligrad. Uspeh levičarjev je pa še astronomski dolg -šest milijard dolarjev, kar je Zgodba o uspehu.
Gospod Franko meni, da je beseda komunist postala žaljivka. Če je to res, potem je zato, ker so pač nekdanje zdrave sile krive za bankrot in razpad nekdanje skupne države. Menda ne bo še to polom pripisan desnici'? Ali pač, vse je mogoče v teh tranzicijskih časih, ko je tako kot nekoč - kontinuiteta je za vse zaslužna in za nič kriva. Marsikaj bi še lahko komentiral, a ne bom kradel prostora v časopisu in časa bralcem. Najnujnejše sem zapisal, da bodo Franko in podobni vedeli, kakšni so argumenti nasprotne strani. ( as bi bil za dokončno spravo. V Rogu je ni bilo, ker tam ni bilo uradne protirevolucionarne strani. Bil je predstavnik Cerkve, ki je z.astopal umorjene kot kristajne in ude te ustanove. IIpam, da se Slovenci spravimo prej, kot nas bo pobralo. Oblast ukinja slovenski porodnišnice, večajo se pa (in odkrivajo) nova pokopališča. Spet bomo zapeli s humanistom Kaju hom SAMO MILIJON NAS JE.
France Jenko, Draga la, Škofja Loka
Čestitka
Spoštovana novinarka, ga. Darinka Sedej
Nisem si mogel kaj, da Vam ne bi napisal moje iskrene čestitke k članku napisanem izpod Vašega peresa, v včerajšnji št. Vašega odličnega časopisii. pod naslovom
Zaušnica centralizmu".
V članku ne le, da samo poročate o pravkar končanem kongresu LDS v Portorožu, temveč tudi odlično komentirate dogajanja in navajate tudi razloge, zaradi katerih je moralo priti do teh sprememb v tej stranki. Tudi sam sem ob sodelovanju prof. dr. Staneta 11 laja, direktorja Inštituta za lokalno samoupravo pri VUŠ v Ljubljani, vnet zagovornik decentralizacije države in vnet zagovornik ustanavljanja novih občin v Sloveniji, tudi na Izlakah.
Čestitam Vam tudi k odlično napisanim aktualnim in zelo vsebinskim in tematskim, glosam, ki jih redno pišete. Z veseljem jih prebiram sam, kakor tudi ostali ljubite Iji Vašega časopisa.
Z odličnimi in lepimi pozdavi!
Vaš Andrej Kos
Popravek
V petkovem prispevku o materialnih vojnih oškodovancih (Glas od L 2. 2002) sem pomotoma na vedla napačno telefonsko številko in sicer (04) 212 394 namesto pravilne
(04) 2012 394
Vam in bralcem se opravičujem nastran te zoprne in nepotrebne nerodnosti v upanju, da se da napako popraviti. Telefon v Murski Soboti namreč iieprekin/eno zvoni, moj pa...
Predsednica Združenja materi alnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne, gospa I le lena F.l;tibeia 1'eček se Vam za objavo v vašem listu najlepše zahvaljuje.
S spoštovanjem
Ana Bizjak
Strupene sape Pokljuke
Na članek gospoda Gašperja Blažiča bi rad dal nekaj pripomb. Povejte ali ni gospod škof Rozman pozdravil italijanskega okupatorja s kruhom in soljo? Tega v takratni Sloveniji ni storil noben pravi domoljub. Nadalje trdite, da so se belogardisti in domobranci borili proti komunistom. Komunistov je bilo vsaj v začetku NOB bore malo. Jedro OF so bili zavedni delavci in kmetje. Torej vaša trditev, da so bili v NOB pretežno sami komunisti, ne drži. Še nekaj. Med vojno so zahodni zavezniki izdatno pomagali NOB s hrano in orožjem. Enako so s hrano orožjem in strelivom pomagali takratni Sovjetski zvezi, lam so bili takrat zares okoreli komunisti?!
Kaj pa belogardisti? Vi trdile, da so se samo hranili. Ni res. Od okupatorja so prejeli orožje in z. njim z ramo ob rami hajkali za partizani in terorizirali zavedne ljudi. Mnogokrat so preoblečeni v partizane počeli zločine. Svetujem vam, da preberete knjigo "Belo gardizem na Slovenskem".
NOB je priznal ves napredni svet tako zahodni zavezniki kakor SZ. Enako so priznali avnojske sklepe. Belogardizem pa so obso dili. To se vidi že iz dejstva, da so pli i: Avsttije deportirali tui <// v JugOSlaV^O, čeprav so dobro ve deli, kaj jih tam čaka. Kdo ustvar ja konstrukte. \'i gospod lila /.
Glede gozdov pa mislim, da ne bi smeli pasli v privatne roke. pa tudi država se do njih prav maee hoVSko obnaša. So v slabem sla
nju. Gozdovi bi morali biti pod nadzorom res pravih strokovnjakov ekologov, ki bi jih spravili res na tisto mesto, ki jim pripada.
Peter Smuk, Titova 40, 4270 Jesenice
Odprto pismo Vladi Republike Slovenije
V Uradnem listu Republike Slovenije je od časa do časa možno zaslediti sezname na novo imeno vanih umetnikov, ki tako od svoje države morejo prejemati umetniško pokojnino. V teh seznamih V Uradnem listu pa so poniglavo izpuščeni vsi tisti, ki jim država to odreka. Ker sem sama v zadnjih letih trikrat preko svojega kultur nega ministrstva velela vladi, naj mi na osnovi mojega literarnega dela in strokovnih javnih priznanj prizna pravico do izjemne pokojnine in je ta že trikrat rekla "ne", dvakrat čisto na kratko m tmtfli zelo gostobesedno, z napotiloiti na sodišče in obširno ra.lago državnega uradnika Mirka Bandlja, v tem javnem pismu zahtevam, da poleg objavljenih privilegiranih kulturnih ustvarjalcev v Uradni list vsekakor pridejo tudi vsi :avr njeni. Vlada Republike Slovenije je dolžna pred javnostjo objavit' imena vseh pretendentov na umel Hiško penzifO, s strokovnimi Utemeljitvami tako :a pri.nane kot tudi za zavrnjene, in to v Uradnem listu R( publike Slovenije.
Breda Smolnikar, slovenska pisateljica
www.gorenjskaonline.com
PETEK, 8. FEBRUARJA 2002
7.40 Teletekst TV Slovenija
8.00 Imago Sloveniae - A. Vivaldi: Štirje letni časi
8.45 Otroška oddaja
9.10 Ela Peroci: Nina in Ivo, igrana nanizanka za otroke
9.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka
9.50 Zaplešimo, francoska dok. nanizanka
10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.35 Dosežki
11.00 Zvok, glasbeno-dok. oddaja
11.30 Dokumentarna oddaja
12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.15 Prešernova proslava, posnetek
14.45 Portreti Prešernovih nagrajencev
15.35 Prvi in drugi
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Pogled na Aurhavmov rokopis iz Kranja
17.10 National geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.15 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Odprto noč in dan, angleška nanizanka
20.30 Praksa, ameriška nanizanka 21.15 CikCak 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.20 Polnočni klub 23.30 National geographic, ameriška dok. serija, ponovitev 0.25 Vrtinec, kolumbijska nadaljevanka 1.15 Julija Pomerleau, kanadska nadaljevanka
1.55 Julija Pomerleau, kanadska nadaljevanka
2.40 Ta dolgi izlet, angleški čb film 4.00 Maurice, Ravelova pisma 5.25 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 6.15 Gala koncert Darje Švajger z gosti, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Video-strani 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 14.35 TV Prodaja 15.05 Hladna vojna, ameriška dok. serija 15.50 Rad ima Lucy, amerišk čb nanizanka 16.20 Julija Pomerleau, kanadska nadaljevanka 17.00 Julija pomerleau, kanadska nadaljevanka 17.55 Salt Lake City: ZOI 2002 19.25 Videospot-n'Ce 20.00 Predolimpijska oddaja 21.05 Skrivnostni vrh v Sahari, francoska dok. oddaja 22.00 Kratke zgodbe, ameriški film 1.05 Big Band RTV Slovenija 1.40 Predolimpijska oddaja, ponovitev 2.50 Slovesnost Ob začetku Olimpijskih iger, prenos 5.00 Videospotnice, ponovitev
10.40 Felicitv, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 TV prodaja 12.00 Melrose Place, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicitv, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Nogometna arena 20.15 ^9odovina nogometa 21.15 Legende no-9ometa 21.45 Horor: Čarovnice, ameriška nanizanka 22.40 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 23.30 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev 0.20 Rdeče petke, erotična serija
9.10 JAG, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Vsiljivka, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuel-ske nadaljevanke 11.50 Esmeralda, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 TV prodaja 13.10 Raztresena Ally, ponovitev ameriške nanizanke 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Dogodivščine malih junakov, nsana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00Akcija v petek: Podli fantje, ameriški film 22.10 Privid zločina, ameriška nanizanka 23.00 JAG, ameriška nanizanka 23.50 MAS.H., ameriška humoristična nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 6.30 TV prodaja 7.00 Po-kemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga
htt|i:/h adioueoM.siol.com
Beivi
Kranj    9o t mhz
Glasbene želje: 04 231 80 60 SMS h,i>: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
R*i«) Rttlvi il u.« ImJMM I 40(10 Krnil
8.00 Vremenska panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Žužki v glavi, jugoslovanski film 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Miklova Zala, gledališka predstava na prostem 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Videalisti 0.45 Videostrani
...24 urttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1710 19.15 Gorenjski obzornik, 89 19.30 Skrbimo za zdravje - Trgodom 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in glasbenimi gosti 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1710 22.00 Petek za sobotni zametek: Izbor Slovenca leta v Litiji, posnetek prireditve 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1710 00.00 Videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski
KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
19.00 Predstavljamo vam 19.15 Zanimivosti 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja iz studia
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DvV 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio 0NIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; KRK 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in posvetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Večer v družbi z Natašo in Juretom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi; Naš jutranji gost: novinar Marjan Jerman 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj-zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Na obisku v Žirovnici 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi - Relax 10.00 Aktualno: Na praznični dan v Prešernovi občini 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Gostujemo v Žirovnici 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno - Gimnazija Jesenice 14.05 Aktualno: Kam v srednjo šolo? 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Gostujemo v Žirovnici 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Gostujemo v Žirovnici 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Večer s Sašo Einsidler 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
R SORA
8.00 Napoved programa 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Razmišljanja ob kulturnem prezniku 10.00 Dogodki danes -jutri 11.00 Razmišljanja ob kulturnem prazniku 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 17.30 Moj zdravnik 2002 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Razmišljanja ob kulturnem prazniku 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmaj-čkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 9. FEBRUARJA 2002
SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA Radovljica, Kranjska c. 24 telefon: 700-060, fax: 700-0654
Radovljica razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE
za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu. Nastop dela takoj.
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in vzgojno-izobraževal-nim programom določene pogoje (visoka izobrazba ustrezne smeri, pedagoško - andragoška izobrazba, strokovni izpit).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov šole.
7.30 Teletekst TV Slovenija 7.50 Olimpijska kronika 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Sprehodi v naravo 8.45 Pod klobukom 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.10 Kino Kekec: Asterix v Britaniji,
francoski animirani film 11.25 Lingo, TV igrica 11.55 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Videostrani 13.25 Mostovi, ponovitev 14.30 Skoraj popolna ljubezen, nemški
film
16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Slovenski magazin 17.20 Ozare
17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Z vseh koncev sveta, angleško-
japonska dokumentrna serija 18.20 Medena druščina, risanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Povabilo na ples, 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper - Ca-podistria
21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni
pop kulturi 21.50 Oceani strahu, južnoafriška dok.
oddaja
22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Oz, ameriška nadaljevanka 0.00 Nedotakljivi, ameriški film 1.55 Z vseh koncev sveta, ponovitev angleško-japonske dok. serije 2.20 Slovenski magazin, ponovitev 2.50 Napol raj, angleški čb film 4.40 Šport 5.40 TV Poper
6.10 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani 8.45 TV Prodaja 9.15 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 9.35 Fraiser, ameriška nanizanka 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002 13.00 TV prodaja 13.35 Neresnež, kratki film 13.55 Jezni, kratki igrani film 14.15 Jasno in glasno 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 17.00 Skopje: Liga prvakinj v rokometu: Kometal - Krim Eta Neutro Ro-berts, prenos 19.05 Skrita kamera 19.30 Salt Lake City: ZOI 2002 22.00 Klempe-rer, nemška nadaljevanka 22.50 Sobotna noč 0.55 Videospotnice
GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 18.10 Kolovrat domačih viž: Polke in vlački pod kozolce - Tržič 2001 - 1. del 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice, 003. - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 D'best 51 - ponovitev kontaktne glasbene oddaje 19.45 Pust, pust, okroglih ust 10.00 Spot: Zdravljica 20.03 Veš, poet, svoj dolg? (oddaja ob slovenskem kulturnem prazniku) 20.30 Prešernove podobe, dokumentarni zapis 21.00 Šenčurski godlarji, praznična reportaža 22.05 Lahko noč ... Vidoestrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
KANAL A
10.10 TV prodaja 10.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.30 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.20 Obala ljubezni, nadaljevanka 13.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 14.00 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Nogometna arena, ponovitev 15.00 Zgodovina nogometa 16.00 Legende nogometa 16.30 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodyear liga -Pivoravna Laško : Union Olimpija, prenos 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Sladki strup, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.30 VVindsorski protokol, angleško-kanadski film 0.15 Punce iz interneta, erotična oddaja
POP TV
7.50 TV prodaja 8.20 Oliver Tvvist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Povver Rangers, mladinska nanizanka 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Godzila, risana serija 11.00 Glavca, mladinska nanizanka 11.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 Vedno na begu, ameriški film 15.40 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.30 Dragi John, ameriška nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Bitka za dojenčka, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Sobotni filmski hit: Hitrost, ameriški film 22.00 Dih ljubezni, ameriški film 0.10 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 TV Prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Risanke 11.00 Videalisti 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Miklova Zala, gledališka predstava na prostem 15.00 Knjiga 15.30 Motor sport report 16.00 Automobille, ponovitev 16.15 Avtodrom, ponovitev 16.30 Risanke 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Wai Lana joga 20.00 Ekskluzivni magazin 20.30 Italijanska nogometna liga 22.30 V sedlu 23.00 Koncert 0.00 Videostrani
...24 ur infoknal, http://gtv.tele-W.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1710 19.15 PTP - gorenjski obzornik - 89 19.30 Zeleni vodnik, prod. VITEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Prešernovo slovo (monodrama) 20.40 Kanodade - Pavle Ravnohrib 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1710 22.00 Foxy teens - dok. film 22.30 Vroča kolesa, Liqui molly 23.00 Predstavljamo vam KS Lesce 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1710 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst
www. ribeinvode. com
■  Media Art
www.gorenjskaonline.com
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 19.20 Film
ATM KRANJSKA GORA
18.15 Napovednik dnevnega programa
18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Oddaja o ameriški kiropraktiki, gost dr. Peter Gregor 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih - Nude 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.05 Kam v srednjo in višjo in visoko šolo? 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Nagradna igra 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanje in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 17.00 Pust širokih ust 18.00 Študentska napetost 19.30 Športna sobota 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz-SANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Po-draz domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
Na podlagi 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.I. SRS, št. 18/84) ter 7. člena Statuta občine Bled (Ur.l. RS, št. 33/99, 19/00 in 116/00), je župan Občine Bled sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda
1. člen
Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za središče Bleda (Ur. I. RS, št. 90/98, 4/02). Spremembe se nanašajo na območje vile Bogatin (Diagnostični center) in območje hotela Golf.
2. člen
Osnutek se razgrne v stavbi Občine Bled.
Javna razgrnitev bo trajala od 5. februarja 2002 do 7. marca 2002.
3. člen
V času javne razgrnitve lahko podajo občani, organi, organizacije ter ostali zainteresirani pisne pripombe v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve.
4. člen
Kraj in datum javne razprave se določi naknadno na krajevno običajen način.
Številka: 01503-4/99 Datum: 5. feb. 2002
Župan občine Bled mag. Boris Malej
NEDELJA, 10. FEBRUARJA 2002
7.30 Teleteskt TV Slovenija
7.50 Olimpijska kronika
8.00 Živ žav: Telebajski; Palček David;
Bisergora, otroška oddaja
9.55 Orkester Slovenske policije
10.25 Pomagajmo si, oddaja TV koper-
Capodistria
10.50 Afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija
11.25 Ozare, ponovitev
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja,
oddaja TV Maribor
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Povabilo na ples, ponovitev
14.25 Strogo zaupno, ameriški film
15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Regionalna kronika
17.10 Vsakdanjik in praznik
18.05 Erazem in potepuh, otroška serija
18.40 Žrebanje lota
18.45 Risanka
19.00 Novice
19.05 Zrcalo tedna
19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.00 Mario, nedeljski večer v živo
21.45 Intervju: Bojan Križaj
22.40 Poročila, Šport, Vreme
23.15 Humanistika
23.45 Muke po Mateju, hrvaški film
1.20 Umori, ameriška nanizanka
2.05 Vrnitev v Berlin, nemška dok. oddaja
2.55 Ženske in kriminal, dok. oddaja
3.25 Regionalna kronika, ponovitev
3.55 Vsakdanjik in praznik
4.45 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videospotnice 8.40 Videospotnice 9.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002 13.00 TV prodaja 13.30 Slovenski ljudski plesi 14.00 Videostrani 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 21.45 Homo turisticus 22.05 Fraiser, ameriška nanizanka 22.25 Iz slovenske operne ustvarjalnosti 0.35 Videospotnice, ponovitev
10.00 TV Prodaja 10.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.40 Medvedki in jaz, ameriški film 16.15 Kraljevina v Seattlu, dok. serija 17.15 JackinJill, ameriška nanizanka 18.10 Be-verly Hills, ameriška nadaljevanka 19.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.00 D3: Mogočni racmani, ameriški film 21.50 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.40 Goodyear liga, ponovitev košarke
POPTV
7.50 TV prodaja 8.20 Oliver Twist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Power Rangers, mladinska nanizanka 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Grodzila, risana serija 11.00 Glavca, mladinska nanizanka 11.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Genska terapija, dok. oddaja 13.30 Pee VVee v cirkusu, ameriški film 15.00 Afera v malem mestu, ameriški film 16.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Zgodba o Jes-sici Savitch, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Na morju, ameriški film 22.00 Športna scena 22.45 Mesto v prahu, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Risanke 11.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 12.00 Naš vrt 12.30 Vera in čas, ponovitev 13.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 14.00 Sijaj 14.30 Ekskluzivni magazin 15.00 Čestitke iz domače skrinje 15.45 Družinska TV prodaja 16.00 Raketa pod kozolcem 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri začke 19.00 Knjiga 19.30 Wai Lana joga 20.00 To je Buch, humoristična nanizanka 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Automobille 22.45 Avtodrom 23.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 0.00 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I. 9.15 Gorenjska TV poročila 1710 9.30 Predstavljamo vam KS Lesce 10.15 P R z Nevenko in Janezom Pergarjem 11.15 Župan pred kamero - Janko S. Stušek 12.15 Posnetek košarkarske tekme 13.30 7. pokal SOCIUS-a v VSL 14.00 24 ur infokanal, http://gW.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1710 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 89 19.30 Glasbena oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1710 22.00 Petek za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1710 00.00 GTV pnporoča III 00.05 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Napovednik 8.02 Top spot: Sandi Cenov - E, da mi je 8.05 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice 003 - informativi pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Deželni magazin: Občina Železniki 9.20 Lokalna oblast (Local Government), angleški dokumentarec 9.50 Priporočamo 9.55 Kamera med vami: 8. februar 10.00 Vklop v studio 2: Dežela prebujaš se, kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz hotela Transtu-rist v Škofji Loki z glasbeniki popularne in narodnozabavne glasbe; gostja: Helena Blagne z gosti, posnetek 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela-večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kres-lin: O Vrba, draga vas domača 18.10 Legalni sistem (Legal system), angelska dokumentarna oddaja 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice, 003 - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 Glasbena paleta 19.55 Kamera med vami: Pustna nedelja 20.00 Kolovrat domačih viž: Loški vrisk 21.00 Presenčenja z Dragom Papler-jem: Od flancata do boba 21.30 Gorenjski pomniki: Gorice - spomin in opomin 21.51 Deželne novice, 003 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Dokumentarni film 20.00 Potopisna oddaja
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30
Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: gost v studiu VVerner 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po
NAGRADNE IGRE
Založba Helidon
Nagradno vprašanje:
Kako se imenuje najnovejša Bitenčeva pravljica? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV.
PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA 2002
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak - OŠ A. T. Linharta 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi -Makler 10.00 Aktualno: Motroci - Petja in Luka 10.30 Tekmovanje za trofejo Svinjska glava (oglašanje Janko) 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila14.10 Kam v srednjo, višjo ali visoko šolo? 14.40 Ogla-si15:00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljsko kramljanje 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19:00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
R SORA
8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj-dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
glejte naso račko
<X»LA9VUfl0Er(*1 6*2 146
Mt|j-//i adicwjo8S.siol.com
Mahkovec Š&D, dno Valvasoi|«v trg 3, Litva
Nagrajenca: NEJC ŽURA, Gogalova 10,
Kranj in JERCA MALoVRŠIČ, Puštal 140, Škofja Loka
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenki: ANJA ŠTALC, Retnje 56, Križe in EVA LOTRIČ, Kališe 18, Železniki
6.10 6.30 6.35 8.30 8.35 8.55 9.10 9.25 9.45
9.55 10.25
11.15 11.40
12.05
12.35
13.00 13.15 15.05
15.55 16.30 16.40 17.00 17.50 18.15 18.30 18.40 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 20.55 21.25 22.00 22.30 22.35 22.40 22.50 23.20 23.25 0.10 0.15 0.40 1.50
1.05 1.25 1.45
4.00 4.55
Teletekst TV Slovenija
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Utrip
Zrcalo tedna
Bisergora, otroška oddaja Iz popotne torbe
Marko, mavrična ribica, risana nanizanka Humanistika
National geographic, ameriška dokumentarna serija Na vrtu, oddaja TV Maribor Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija Afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija Trend, oddaja o modi in ljubiteljski pop kulturi
Poročila, Šport, Vreme Dobro jutro
Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria Dober dan, Koroška Poročila, vreme, šport Vaš tolar
Recept za zdravo življenje
Telebajski, ponovitev
Radovedni taček: Maska
Žrebanje 3x3 plus 6
Risanka
Novice
Vaš kraj
Vreme
TV Dnevnik, Šport, Vreme
Julija, avstrijska nanizanka
Svetovni izzivi
Oddaja o filmu
Odmevi
Kultura
Šport
Vreme
Dosežki
Branja
Volja najde pot Recept za zdravo življenje Oddaja o filmu Svetovni izzivi
Julija Pomerleau, kanadska nadaljevanka, ponovitev Trend, ponovitev Homo turisticus
Ta veseli dan ali Matiček se ženi,
posnetek predstave SNG Drama
Ljubljana
Gore in ljudje
Šport
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani 9.30 TV Prodaja 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002 13.00 Videostrani 13.10 Sobotna noč 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 23.30 Brane Rončel izza odra 0.55 Videospotnice, ponovitev
KANALA
10.40 Felicitv, ameriška nanizanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nanizanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicity, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Prijateljici, ameriški film 21.40 Veroniki-ne skušnjave, ameriška humoistična nanizanka 22.10 Cvbill, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija
POP TV
9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 20.55 Urgenca, ameriška nanizanka 21.50 Providance, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 6.30 TV prodaja serija 7.00 Pokemoni, risana Mrlja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Avtomobille 15.30 Avtodrom 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risani film 19.30 VVai Lana joga 20.00 Popotovanje z Janinom 21.00 To je Buch, nanizanka 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 OK hokej, športna oddaja 22.30 Motor Show Report 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele- W.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila
711 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zeleni vodnik, prod. Vitel 19.55 GTV priporoča
20.00 Okrogla miza o vstopanju Slsove-nije v EU 21.30 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV Priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1711 22.00 SEM oddaja Rudija Klariča 22.30 Radio SI in
GTV predstavljata Kandrše 23.00 TV Primorka na GTV 23.45 Gorenjska TV poročila 1711 4.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
8.00 Dobro jutro, dežela, jutranji program (ponovitev sobotnega večernega sporeda) 8.40 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 8.10 Kolovrat domačih viž: Polke in valčki pod kozolcem - Tržič 2001 -
I. del 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice, 003 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 D'best 51 - ponovitev kontaktne glasbene oddaje 9.45 Pust, pust, okroglih ust 9.00 Spot: Zdravljica 10.03 Veš, poet, svoj dolg? (oddaja ob slovenskem kulturnem prezniku) 10.30 Prešernove podobe, dokumentarni zapis 11.00 Šenčurski godlarji, praznična repotaža
II. 51 Deželne novice, 003 - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela -večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kreslin: O, Vrba, draga vas domača 18.05 Glasbeni presstige: Neda Ukraden 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice, 004 -informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 Kako biti zdrav in zmagovati -172. avtorska oddaja Rudija Klariča 19.30 Glasbena paleta: Foxy teens - naša zgodba, glasbeni film 20.00 Priporočamo 20.05 Kamera med vami: PodražiWe telefonskih storitev 20.10 Športni biseri Gorenjske: Sestri Kejžar. plavalki 20.40 Moja dežela: Šenčur, reportažni zapis 21.20 Konjske dirke posnetek iz Lesc 21.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski
KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam 20.00 Odrska predstava
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 OWoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj, in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Predstavitev gimnazije Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek Ilirika turizem 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Akademskih četrt - študentska oddaja 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP
18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Župan Jože Kotnik 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Kam v srednjo, višjo ali visoko šolo? 14.20 Vošči-ča 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot Woja - Franc Potočas s Podlipškimi fanti 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Novice iz osnovnih šol 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni Rregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sceni 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibarno 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Iz svetovnih glasbenih lesWic
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim- bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program
Hm 1, 2, j, a Min
HA HAM COHCHC in v GORIHJSHBiii GLASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROS
TO KVIl ODDAJO f, 2, 3, A DRŽI? RVI/ POUKA TAKO, DA SI V VSAKIM POLJU SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI Ne DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRIH NAGRADE, KI SO JIH BILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESEll.PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
TOREK, 12. FEBRUARJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenije
6.30 Poročila
6.35 Dobra jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Radovedni taček: Maska
9.20 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka
9.45 Oddaja za otroke
10.35 Recept za zdarvo življenje
11.25 Obzorje duha
11.55 Julija, avstrijska nanizanka
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.15 Dobro jutro, Slovenija
15.00 Intervju: Bojan Križaj
15.55 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.40 Vaš tolar
17.00 Evro, avstrijska dok. serija
17.15 Podjem: Izziv ponovnega vstopa
17.45 Zlatko zakladko
18.00 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka
18.30 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Dosje
20.55 Aktualno
22.00 Odmevi
22.30 Kultura
22.35 Šport
22.50 Vreme
23.00 Mali John, danska drama
23.45 Prišlek, norveška drama
0.30 Evro, avstrijska dok. serija, ponovitev
0.45 Podjem: Izziv ponovnega vstopa,
ponovitev
1.15 Dosje
2.05 Aktualno, ponovitev
3.00 Mali John, danska drama
3.45 Prišlek, norveška drama
4.35 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani 9.30 TV Prodaja 10.00 Sal Lake City: ZOI 2002 13.00 TV Prodaja 13.30 Videostrani 14.45 TV prodaja 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 22.00 Pazi se, ljubim te, francoski film 23.45 Tišina pred nevihto, slovenski kratki film 0.00 Videospotnice, ponovitev
KANALA
8.45 Prijateljska nogometna tekma - Slovenija : Honduras, prenos iz Hong Konga 10.40 Felicitv, ameriška nanizanka 11.30 ^ Prodaja 12.00 Beverly Hills 90210, arT*riška nanizanka 13.00 Ricki Lake, po-novitev 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi ln nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felici-ty, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jer-ryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Prijateljska nogometna tekma - Slovenija : Hondusar, posnetek iz Hong Konga 21.45 Veronikine skušnjave, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Cybill, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija
9-10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsi-'iivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanja, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Po-wer Rangers, mladisnka nanizanka 15.00 JV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Seme prevare, ameriški film 22.30 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H , humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana loga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga 13.00 TV Prodaja 13.30 kuharski dvoboj 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Ježek Show, Ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddala 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 °ivja srca, ameriški film 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Video strani
Tel.t 07/JM-HOO SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/.I1Z-40-Z4 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 »000 Novo Mesto
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-W.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1712 19.15 Aktualno v regiji, razstava v MOK 19.25 Zeleni vodnik, prod. VITEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vam KS Lenart nad Lušo 20.55 Vroča kolsa - Liqui Molly 21.25 Posnetek seje SO Jesenice 21.45 Gorenjska TV poročila 1712 22.00 Znani, naznani obrazi, Pavle Sedej 22.30 S.E.M. oddaja R. Klariča 23.00 7. VSL Sociusa, reportaža 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1712 00.35 GTV jutri, Obiščite naš teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.02 Top spot: Vlado kreslin: O Vrba, draga vas domača 8.05 Glasbeni presstige: Neda Ukraden 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 172. avtorska oddaja Rudija Klariča 9.30 Glasbene paleta: Foxy teens -naša zgodba, glasbeni film 10.00 Priporočamo 10.05 Kamera med vami: PodražiWe telefonskih storitev 10.10 Športni biseri Gorenjske: Sestri Kejžar, plavalki 10.40 Moja dežela: Šenčur, reportažni zapis 11.20 Konjske dirke, posnetek iz Lesc 11.50 Deželne novice 004 - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanala - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dsober večer, dežela - večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 18.10 D'Best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbne v živo, telefon: 04/513-47-70 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Viva turistica, oddaja o turizmu in naravi 19.30 Glasbena paleta: Vlado Kreslin, glasbeni kolaž 20.00 Priporočamo 20.05 Kamera med vami: Maske življenja 20.10 Deželni magazin: občina Škofja Loka, pogovor z županom Igorjem Drakslerjem 20.30 Šenčurski godlarji, reportaža 21.00 Pust, pust orkoglih ust 21.512 Deželne novice, 004. - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pevski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja
ATM KRANJSKA GORA
...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 OWoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.54 Temperature doma in po
svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Re-lax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno: 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV.
NAGRADNA IGRA
BI6 BflflG
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno - Okrogla miza - Lastninjenje slovenskih železarn 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Voščila 14.05 Kam v srednjo, višjo ali visoko šolo? 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Makler 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Nagradna igra 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved progframa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Moj zdravnik 2002 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes -jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kulturni paberki 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.30 Radio jutri - glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz-SANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz
7.00 Dobro jutro z Jožetom Brusom 7.20 Nočna kronika 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.05 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 18.00 Starinarnica 19.00 Božiček 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.10 Bim - bam - bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 08.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO in glasbena voščila 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 20.30 Ponovitev popoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
SREDA, 13. FEBRUARJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenija
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Dober dan, Koroška
9.10 Trojčice, risana nanizanka
9.35 Grdi raček Tine, risana nanizanka
10.00 Zlatko Zakladko
10.15 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka
10.45 Evro, avstrijska dok. serija
11.00 Podjem: Izziv ponovnega vstopa
11.30 CikCak
11.55 Dosje
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.10 Dobro jutro
14.55 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Boj za ostanek, angleška poljudnoznanstvena serija
17.50 Male sive celice, kviz
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Sedmi pečat: Skrivnostna smrt,
ameriški film
22.00 Odmevi
22.35 Kultura
22.40 Šport
22.50 Vreme
23.00 Obsojena, TV drama
23.50 Simfoniki RTV predstavljajo
0.50 Boj za obstanek, ponovitev
1.40 Rooney, angleški čb film
3.05 Koncert skupine Orlek
4.05 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani 9.30 TV Prodaja 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002 13.00 TV prodaja 13.30 Videostrani 14.25 Slovenski ljudski plesi 14.55 Homo turisticus 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka 0.05 Videospotnice, ponovitev
10.40 Felicity, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zgodbe, vživo 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicity, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Ekstra magazin 20.45 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 21.40 Veronikine skušnjave, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Cybill, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija
POP TV
9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Nadomestna mati, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 VVai Lana joga 8.00 Vremenska panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV prodaja 11.00 Divja srca, ameriški film 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 vVai Lana joga 20.00 Macarena - ples sanj, ameriški film 22.00 Sijaj 22.30 Reporter X 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Video strani
... 24 ur infokanal, http://gW.tele-tv.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1713 19.15 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Zeleni vodnik, prod. VITEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Franc Pfajfar 21.00 Radio Šl in GTV predstavljata smučišča 21.35 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1713 22.00 Predstavljamo vam KS Lenart nad Lušo 22.55 Bali, potopisna reportaža 23.45 Gorenjska TV poročila 1713 2.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Dober večer, dežela - večerni program 8.04 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 8.10 D'best 51 - posnetek kontaktne oddaje z izborom glasbe 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Viva turistica, oddaja o turizmu in naravi 9.30 Glasbena paleta: Vlado Kreslin, glasbeni kolaž 10.00 Priporočamo 10.05 Kamera med vami: Maske življenja 10.10 Deležni magazin: Občina Škofja Loka, pogovor z županom Igorjem Drakslerjem 10.30 Šenčurski godalrji, reportaža 11.00 Pust, pust okroglih ust 11.51 Deželne novice, 004 - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 18.11 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513- 47-70 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 Kolovrat domačih viž: Loški vrisk 20.00 Priporočamo 20.05 Kamera med vami: Pepelnica 20.10 TV Dober dan, po rate-ško, reportaža 20.30 V središču: Komunalna infrastruktura v živo iz studia 1, telefon: 04/513-47- 7021.10 Rezervirano za... 21.30 Šport report: Svetovni pokal v sankanju na naravnih progah - Železniki 2002, posnetek 21.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR.
18.00 Dvanajsta scena - oddaja z gosti iz klopi 20.00 Športna oddaja 20.30 Predstavljamo vam
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Do-
bro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek - Ilirika Turizem 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Štiri tačke 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.10 Gremo v Liffe 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV.
k o n (c r [ i
KONCERT OB SV. VALENTINU
GORAN KARAN
FESTIVALNA DVORANA LJUBLJANA
SREDA, 13. 2. 2002, ob 20. uri
Prodaja vstopnic KRANJ (ALIGATOR, BIG BANG), ŠKOFJA LOKA (BIG BANG), LJUBLJANA (TRGOVINE BIG BANG)
Nagradno vprašanje: Povejte naslov pesmi, s katero je Goran leta 2002 zastopal Hrvaško Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom BIG BANG do četrtka, 7. 2. 2002. Nagrajenci prejmejo vstopnice za koncert.
90,9 MHz  97,2 MHz  99,5 MHz 103,7MHž
Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med.: Uravnotežena prehrana 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Viva in radio Triglav: Moj zdravnik 2002 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Motorci, ponovitev 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: nagradna igra 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Misli iz Biblije 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 21.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev) 22.05 Zlata kočija - formula ena (ponovitev) - glasba do polnoči
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej na glas 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas -Poljane 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri t9.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35 Vreme 8J55 Gospo-darsWo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 GospodarsWo 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Dedek mraz 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Umetnost življenja 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenija
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Male sive celice, kviz
10.00 Zgodbe iz školjke
10.35 Risanka
10.40 Slovenski magazin
11.10 Mario, nedeljski večer v živo
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.15 Dobro jutro
15.00 Svetovni izzivi
15.30 Oddaja o filmu
16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.40 Vaš tolar
17.00 Dosežki, ponovitev
17.20 Resnična resničnost
17.50 Na liniji, oddaja za mlade
18.25 Zaplešimo, francoska dok. oddaja
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
22.00 Odmevi
22.30 Kultura 1
22.35 Šport
22.50 Vreme
23.00 Zgodbe o knjigah
23.10 Alica, evropski magazin
23.35 Resnična resničnost
0.05 Osmi dan
0.35 Tednik
1.30 Človek in ptica, srbski čb film
2.45 Posnetek gledališke predstave
4.40 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani 9.30 TV prodaja 10.00 Salt Lake Citv: ZOI 2002 13.00 TV Prodaja 13.30 Videostrani 15.15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 20.25 Evroliga v košarki: Union Olimpija : Barcelona, prenos 22.15 Salt Lake City: ZOI 2002 1.40 Videospotnice
10.40 Felicitv, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Felicitv, ameriška nanizanka 17.40 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Filmske zvezde, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Columbo: Nemirne vode, ameriški film 21.45 Veronikine skušnjave, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Cvbill, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija
POPTV
9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Tretja izmena, ameriška nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Po-wer Rangers, mladinska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, ameriška nanizanka 20.30 Valentinov večer z Janom Plestenjakom, koncert Slovenske filharmoninje 22.20 JAG, ameriška nanizanka 23.10 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.40 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 6.30 TV prodaja 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 v 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Vremenska panorama 10.30 TV prodaja 11.00 Macarena - ples sanj, film 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.15 Videalisti 15.15 Vera in čas 15.45 Naš vrt 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 21.00 Na poti v Katango, jugoslovanski film 23.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.45 Videalisti 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1714 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zeleni vodnik, prod. VITEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Skrbimo za zdravje, kontaktna
oddaja 21.00 Gorenjske grče: Pavel Rupar st. 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1714 22.00 Zvezdni okru-ški z Rožo Kačič 23.00 Radio SI + GTV predstavljata smučišča 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1714 00.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš TTX?
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.02 Top spot: Vlado Kreslin: O Vrba, draga vas domača 8.10 D'Best 51 - posnetek kontaktne oddaje z izborom glasbe v živo, ponovitev 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Kolovrat domačih viž: Loški vrisk 10.00 Priporočamo 10.05 Kamera med vami: Pepelnica 10.10 TV Dober dan, po rateško, reportaža 10.30 V središču: Komunalna infrastruktura, v živo iz Studia 1, ponovitev 11.10 Rezervirano za... 11.30 Šport report: Svetovni pokal v saka-nju na naravnih progah - Železniki 2002, posnetek 11.51 Deželne novice, 004 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.04 Top spot: Vlado Kreslin; O Vrba, draga vas domača 18.12 D'Best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 18.45 Oglasi 18.51 Deželne novice, 005 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 Motorsport mundial, oddaja iz sveta avtomobilizma in motociklizma 19.30 Glasbena paleta: Foxy teens - naša zgodba, glasbeni film 20.00 Priporočamo 20.04 Kamera med vami: Smučišča po Gorenjskem 20.10 Kulturni mozaik: Občina Škofja Loka 20.30 Moja dežela: Šenčur, dokumentarni zapis 21.00 Festival video filma Domžale 2001 - Video klub Mavrica Radomlje predstavlja nagrajene filme 21.51 Deželne novice, 005 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri.
18.00 Danes v vrtcu 20.00 Iz arhiva
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti: Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Do-
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
KuL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C 24 junija 23, 1231 Ljubljana - črnute
godki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti - Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 Jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja -Vasiljka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice - pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.20 Ugankarske minute 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Slovenija na poti v EU 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, odddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: OKS 13.15 Agua Larix 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Makler 14.05 Kam v srednjo, višjo, visoko šolo= 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Gibljive slike -kino Železar 15.20 Alpetourjevo turistično okence 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moj zdavnik 2002 18.20 Nagradna igra SKB 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.00 Črna komika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Zimzeleni četrtek 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Četrta radijska mreža 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Radio jutri - glasbeni program RA Sora 24.00 Skupni nočni program
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.35 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 10.00 Kam danes 10.30 Tema denva 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Pozdrav domovini 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program
Digitalni tisk
■  Media Art
Studio,
Internet
KINO
Petek, 8. februarja
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 16., 18., 20. in 22. uri STORŽIČ amer. rom. trii. drama VANILLA SKY ob 16.30 in 21. uri, belg. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 19. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA kom. drama NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA akcij. kom. KROKODIL DUNDEE III ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. pust. avant. film GOSPODAR PRSTANOV ob 20. uri
Sobota, 9. februarja_
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ belg. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 17. uri, amer. rom. trii. drama VANILLA SKY ob 19. in 21.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trii. NITI BESEDE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA akcij. kom. KROKODIL DUNDEE III ob 18. uri, druž. kom. PRINCE-
SKIN DNEVNIK ob 20. uri DOVJE amer. kom. JE LAHKO ŠE SLABŠE ob 19. uri ŽIRI amer. pust. avant. GOSPODAR PRSTANOV ob 20. uri
Nedelja, 10. februarja_
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 15., 17. in 19. uri, predprem. amer. akcij, vojne drame ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO ob 21. uri STORŽIČ amer. rom. trii. drama VANILLA SKYob 16., 18.30 in 21. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA kom. drama NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA akcij. kom. KROKODIL DUNDEE III ob 18. uri, druž. kom. PRINCESKIN DNEVNIK ob 20. uri ŽIRI amer. pust. avant. film GOSPODAR PRSTANOV ob 17. in 20. uri
Ponedeljek, 11 .februarja
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. trii. drama VANILLA SKY ob 17.30 uri, belg. bos. franc. slov. ital. vojna tragi kom. NIKOGARŠNJA ZEMLJA ob 20.00 uri
Torek, 12. februarja
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. trii. drama VANILLA SKY ob 17.30 in 20.00 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA pust. film GOSPODAR PRST-ANOV-BRATOVŠČINA PRSTANA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA krim. drama NATAŠA ob 20. uri
Sreda, 13. februarja_
CENTER amer. akcij. kom. FUL GAS 2 ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. trii. drama VANILLA SKY ob 17.30 in 20.00 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA pust. film GOSPODAR PRSTANOV, BRATOVŠČINA PRSTANA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ZOOLANDER ob 20. uri
Četrtek, 14. februarja_
RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. ko. ZOOLANDER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. drama NATAŠA ob 20. uri
GORENJKA - GORENJEC MESECA
FEBRUARJA 2002
Marjana Novak je januarska zmagovalka
Dušica Tušek
Jože Kadivnik
Na Gorenjskem že DEVETO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vse-gorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJ-KA/GORENJEC MESECA". V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske
stavljamo v torkovi številki. V februarju izbiramo GORENJ-KO/GORENJCA meseca JANUARJA 2002. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Še vedno je najbolj preprosto glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas"
V zadnjem dnevu zadnjega kroga glasovanja za GORENJKO/GO-RENJCA meseca DECEMBRA 2001 smo prejeli še 53 (v prvem 84, v drugem 123, v tretjem 118) glasovnic, ki smo jih prešteli včeraj. V prvem krogu sta oba prejela po 42 Vaših glasov; v drugem MARJANA 89 glasov, FRANCI 34, v tretjem MARJANA 65 in FRANCI 53 glasov, v zadnjem krogu pa FRANCI skupaj 79 in MARJANA 145. Direktorica HTP Gorenjka Kranjska Gora MARJANA NOVAK je po Vašem izboru GORENJKA MESECA DECEMBRA 2001. V prvih nekaj dneh glasovanja za GORENJCA/GORENJKO MESECA JANUARJA 2001 sta Dušica in Aljoša Tušek dobila 33 glasov, Jože Kadivnik pa 24.
televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti (naš elektronski naslov je objavljen na 3. strani časopisa).
Danes drugi celomesečni izbor GORENJKE/GORENJCA meseca v letu 2002 izjemoma pred-
or/ preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja Za glasovanje po elektronski pošli. Zadnji glasovalni dan je četr-
tek, 28. februarja (upoštevan bo poštni žig); zato naslednji petek še ne bodo znani končni rezultati januarskega glasovanja.
Kratki predstavitvi ene Gorenj-ke in enega Gorenjca, ki sta prejšnji mesec (januarja 2002) posebej opozorila nase:
DUŠICA TUŠEK in njen mali ALJOŠA z Bleda, ki sta se v gorenjsko kroniko leta 2002 vpisala kot 'prva mamica in prvi Gorenjec leta'; Aljoša je namreč letos prvorojeni na Gorenjskem, zato njega - in predvsem njegovo mamico - predlagamo za GORENJCA/GORENJKO JANUARJA 2002
JOŽE KADIVNIK z Drulovke pri Kranju je eden od navdušencev v Društvu gojiteljev malih živali Kranj, ki so tudi letos pripravili tradicionalno januarsko veliko društveno razstavo malih živali; četudi je Jože po stažu med najmlajšimi člani društva, se je prejšnji mesec že vpisal med prejemnike priznanj
Tudi v letu 2002 v največji, najbolj tradicionalni in najbolj priljubljeni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo: FRIZERSKI ATEIJE SILVA v BR1TOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Go-renjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gore-njec meseca. MARJANO NOVAK, sicer Jeseničanko, zaposleno v Kranjski Gori, torej vabijo v Frizerski salon Silva.
DRUŽINSKI NASVETI
Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (3)
M
Damjana Šmid
Eden izmed načinov /a spodbujanje ustvarjalnosti je prav gotovo obiskovanje muzejev ter razstav. V zadnjem času so tudi tovrstne ustanove zelo naravnane k vzga-janju otrok preko različnih slikar
skih in drugih kreativnih tehnik in
takšno pomoč sprejmimo odprtih
rok. V muzeju imajo otroci priložnost spoznati različna obdobja tir tematiko. Obiske prilagodimo otrokovi starosti ter njegovemu zanimanju /a posamezna področja. V pomoč pri načrtovanju obiskov so nam različni mesečni kaži poti po kulturnih prireditvah, objavljeni v časopisih in drugod.
Otrokom pripovedujmo zgodbe o predmetih in dogodkih, kajti s
trm spodbujamo otrokovo rado vednost in domišljijo. Naša priča kovanja oh obisku muzeja ali razstave pa naj ne bodo prevelika
ne bodimo razočarani, če bo otrok najbolj navdušen nad ogledalom v Stranišču ali če ga bo najbolj zanimal pes. ki se sprehaja v grajskem parku. Otroci so bitja sedanjosti in trenutnega sveta in kot takšni tudi Izražajo svoje zanimanje /a dogajanje tukaj in sedaj, kar je prav. Skušajmo na zabaven in za nimiv način povezati sedanjost s preteklostjo, dodajmo barve in oblike, pesmi in igre. Omejimo čas ogleda na eno uro in ga poda Ijšujmo V skladu / OtrokoVO sla
rostjo. Izmislimo si konkretne na
loge, ena takšnih je: "vidim rdeče, glej še ti, rdeča hode me v oči..." V tej igri si izberemo nek predmet določene barve ali oblike v pros toru, pri lem izgovarjamo ZgOtaj
navedene besede (spreminjamo
besedo /a barvo ali obliko), otro
ei p,i ugibajo, kateri predmet ima
mo v mislih. V toplejših dneh si izberimo grajski vrl za prostor, kjer bomo skupaj z. otroki ustvarjali. Lahko rišemo, oblikujemo iz plastelina ali gline (majhne kipce, starinski denar, nakit in podobno), izdelamo svoj družinski grb in zastavo, sestavimo in zapojemo svojo himno in podobno. Na udobni odeji pa je ludi branje pravljic in zgodb iz zgodovine ali pa samo sanjarjenje - prijetno opravilo, /a takšne dejavnosti sta najpomembnejša pripomočka čas in pogum, da pustimo domišljiji prosto pot. Z manjšimi otroki uprizorimo lutkovno igrico - bodisi z. naprstnimi lutkami ali t enostavnimi ročnimi lutkami.
Naprstne lutke izdelamo i/ o/jih tiakov papirja, ki ga zvijemo v tulce in na le le narišemo ali nalepimo različne ljudi in živali. Tulci naj bodo prilagojeni širini in velikosti otrokovih ali naših prstov. Pri okrasitvi malih lutk si pomagamo s koščki blaga, volne, samolepilnega papirja... pri zgodbah pa uporabljajmo pravljična Števila, starinske Izraze, pretirava"
ii|a. mnogo pridevnikov in različne tone našega glasu... Saj veste, nekoč, nekje, lam za devetimi gorami...
Vztrajni ljubitelji starinskih
vozil in hitrosti
Člani Avto moto društva Tržič so proslavili 75-letnico motornega športa v Tržiču. Še naprej bodo organizirali
mednarodne gorske preizkuse starinskih vozil na Ljubelju.
Retnje pri Tržiču - Letošnji občni zbor AMD Tržič je bil še posebej svečan, saj so ob jubileju motornega športa nagradili s priznanji tekmovalce in sponzorje. Prvi častni član društva je postal Jakob Šter. Društvo, ki ga bo še naprej vodil Marijan Romih, ima odslej tudi nov prapor.
Jubilej motornega športa v Tržiču je lani zaznamovala mednarodna gorska preizkušnja starinskih vozil na Ljubelju, ki so jo že petič posvetili spominu na pokojnega dirkača Mirka Hrasta. Leta 1926 je sekcija ljubljanskega avto-moto kluba izvedla hitrostno dirko avtov in motorjev na Ljubelju. Po zgledu predvojnih dirk so člani AMD Tržič že leta 1949 pripravili prvo društveno tekmo in v letih 1953 - 1962 tudi uspešne mednarodne dirke. Nato so se posvetili moto krosu, ki je na progo v Pod-ljubelj privabil v letih 1968 - 1989
člani sekcije oldtimerjev, ki sodelujejo na gorskih preizkusih in drugih dirkah doma ter v tujini. Več napredka pa bi si želeli pri ureditvi brunarice v Podljubelju,
Ahačič, Janez Piškur, Jože Aha-čič, Jakob Šter in Marijan Romih. Društvo je nagradilo 32 dirkačev in pet sponzorjev, samo pa je prejelo priznanje Turističnega društva Tržič za promocijo občine. • Stojan Saje
Turistično društvo ne počiva
Tržič - Člani Turističnega društva Tržič so se pred nedavnim zbrali na seji upravnega in nadzornega odbora. Spregovorili so o pripravah na letošnje prireditve, med katerimi bo prvi na vrsti pustni sprevod po ulicah Tržiča. Maske se bodo zbrale v nedeljo, 10. februarja 2002, ob 15. uri pred blagovnico ob avtobusni postaji. Tam bodo podelili nagrade za najboljše maske in ob 110-letnici trških pravic podarili prav toliko krofov. Za veselo vzdušje bo skrbel Pihalni orkester Tržič, pričakujejo pa tudi kakšnega zanimivega gosta, že dan poprej bodo Tržič obiskali povsod znani kurenti. V društvu že sedaj potekajo priprave na jubilejne, 30. mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja, ki bodo drugi konec tedna v maju. Večji poudarek bodo dali strokovnim predstavitvam, predavanjem in pogovorom, izdali pa bodo tudi zbornik o poteh po tržiški preteklosti.
Za sodelovanje pri prireditvah želijo pridobiti čimveč podpornikov, za kar so prosili vse domače podjetnike. Zaenkrat sta se za to odločila le dva, vendar pričakujejo še nekaj odziva. Za odrasle je članarina 1000 SIT na osebo oziroma 1500 SIT za dve osebi, za mlade pa je s 100 tolarji le simbolična. Članom nudijo vrsto ugodnosti, zato upajo, da bodo letos imeli več kot 200 članov. • Stojan Saje
Avto moto društvo Tržič je dobilo ob jubileju nov prapor.
Prvi častni član je Jakob Šter.
številne tekmovalce iz vsega sveta. Po obnovi stare ceste na Ljubelj so člani AMTK Ljubljana oživili tekme starih vozil, ki jih od leta 1997 uspešno organizira AMD Tržič. Organizatorji privabljajo številne domače in tuje tekmovalce ter gledalce. Ker jih podpirajo sponzorji, ima prireditev zagotovljeno prihodnost, je povedal Marijan Romih, predsednik AMD Tržič. Vodja ekipe FIM ral-ly Albin Novšak je pohvalil člane, ki edini iz Slovenije sodelujejo v nacionalnih tekmovanjih. Prejeli so 9 častnih znakov FIM, Gabrijel Smolej za 25 let tekmovanja. V slovenskem vrhu so tudi
je zapisal Jože Kralj v poročilu, ki ga je prebrala Janja Budič.
Na občnem zboru so sprejeli dopolnjen statut in izvolili novo vodstvo društva, v katerem bo predsednik še naprej Marijan Romih. Ob navzočnosti botra Pavla Ru-parja, mlajšega, so razvili nov prapor, za katerega bo skrbel praporščak Karel Hadaš. Ob jubileju so prvič podelili naziv "Častni član društva", ki si ga je za več kot 50 let dela v komisiji za preventivo in vzgojo v prometu zaslužil Jakob Šter. Priznanja AMZS je podelil Vinko Magister; prejeli so jih Mirko in Anka Hrast, Gabrijel Smolej, Branko
Novo vodstvo, nove naloge
Vodenje Prostovoljnega gasilskega društva Cerklje je prevzel Evgen Žižek. Kot je napovedal, jih letos čaka ob praznovanju tudi precej dela.
Prenova doma in zaščitna oprema za gasilce
Na prvih občnih zborih Gasilskih zvez Komenda in Mengeš so ugodno ocenili uresničevanje lanskega programa, za letos pa so v program zapisali prenovo zunanjosti gasilskega doma v Komendi in opremo članov v Mengšu.
občnem zboru so podelili tudi priznanja za delo v društvu. Za 30-letno delo je dobil priznanje Franc Beguš iz Nasovč, za 50-let-no delo Anton Perne iz Komende, Franc Sršen iz Gmajnice, Jože Kočar z Mlake in Slavko Sodnik s Klanca. Podelili so tudi gasilska odlikovanja GZ Komenda III. stopnje Urošu Fajdigi iz Gmajnice in Romanu Hudmalu s Klanca ter odlikovanja GZ Slovenije III. stopnje Andreju Uraniču s Klanca in Miru Kepicu z Gore. Za novega predsednika društva so izvolili Matjaža Smolnikarja, za tajnika pa Uroša Fajdigo.
Mengeš - Minuli konec tedna pa so se na občnem zboru v Gasilski zvezi Mengeš zbrali tudi člani PGD Mengeš. Stodvajset članov društva je z zadovoljstvom ugotovilo, da so lanski program uspešno uresničili. Dogovorili so se, da bodo z aktivnostmi na področju izobraževanja in usposabljanja nadaljevali tudi letos. Posebno skrb pa bodo namenili opremljanju, predvsem zaščitni opremi za posamezne gasilce. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi
Komenda - Uresničevanje programa v minulem letu so pohvalno ocenili na občnem zboru pro-
stovoljnega gasilskega društva Komenda, ki ima več kot dvesto članov. To je bil prvi občni zbor v Gasilski zvezi Komenda. Na njem so ugotovili, da so lani posebno skrb namenjali usposabljanju in bodo z njim nadaljevali tudi letos. Njihova želja je, da bi dobili novo motorko in zaščitno opremo. Sklenili pa so, da bodo letos obnovili tudi fasado doma in postavili nekaj hidrantov. Tudi svečane obleke za mlajše člane bodo na-
Gerklje na Gorenjskem - Gasilstvo ima v tem kraju dolgo tradicija saj letos praznujejo UO-letnico društva. Spet bodo pripravili tekmovanje za Barletov memorial, za kar iščejo novo lokacijo. Ker nimajo garaže za novo avtomobilsko cisterno, načrtujejo izgradnjo Prizidka ob gasilskem domu.
Lansko leto je bilo za člane PGD Cerklje zelo uspešno. Uresničili so načrt izpred treh let za nakup nove avtomobilske cisterne, ki sojo dobili jeseni. Občina je namenila več kot polovico denarja od dobrih 28 Milijonov SIT vredne naložbe. To Je tudi razumljivo, saj domače društvo skrbi za gašenje požarov, reševanje in druge naloge v vsej občini. Na srečo še ni bilo potrebno uporabiti novega vozila za gašenje, prav pa je prišlo /a prevoze vode v višje ležeče kraje. Lam so
gasilce iz Cerkelj klicali le devetkrat na pomoč, predvsem zaradi manjših dimniških požarov. Za gašenje je usposobljena skoraj tretjina od približno stolih članov. Še več pa jih sodeluje na tekmovanjih. Članice so bile na gorenjskem tekmovanju, a niso zbrale dovolj točk za nadaljnjo uvrstitev. Ekipa mladincev je dosegla 2. mesto na tekmovanju /a prehodni pokal Gorenjske. Se bolj ponosni so na pokal občine za najbolj uspeš no društvo na Barletovem memo-
| rialu v Cerkljah. .pP^^k I kjer so imeli lani
1    med skupno 73 Wt   ekipami kar devet domačih.
"Tradicionalno tekmovanje za Barletov memo-Evgen Žižek rial bomo organizirali tudi letos konec maja ali začetek junija. Zaenkrat še iščemo nov prireditveni prostor, ker so na prejšnjem postavili trgovino. Zaradi vse večje udeležbe razmišljamo tudi o spremembah pri izvedbi prireditve. Morda jo bomo združili s praznovanjem 110-letnice našega dru štva, sicer pa bo to počakalo na občinski praznik. Sedaj se ukvar-
jamo predvsem z načrti za izgradnjo prizidka ob gasilskem domu, ker nimamo strehe za novo vozilo. Zaenkrat je spravljeno pri našem članu v Gradu, kar pa ni primerno. Zaradi utesnjenosti prostora pri gasilskem domu iščemo z vodstvom občine še druge možnosti za rešitev tega problema. Ob tem načrtujemo nakup manjkajoče opreme za cisterno. Naslednja investicija bo gotovo zamenjava starega kombija za prevoz gasilcev na intervencije," je povedal Evgen Žižek, ki je pred nedavnim prevzel vodenje društva. Prejšnji predsednik Marjan Luskovec je sedaj podpredsednik, zato bo še naprej v pomoč pri delu.
• Stojan Saje
bavili. Skupaj s Kamnikom pa bodo organizirali tudi usposabljanje za delo z dihalnimi aparati. Na
gostje iz St. Egidna v sosednji Avstriji, pa so podelili tudi priznanja za delo v društvu. • A.Z.
piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in Malovrh
Kcje bila Johanca ie svetnica in telečja kri še njena kri, je romal na božjo pol V Vodice tudi Ijub-(jonski škof dr. Jeglič, kojega je trpljenje svete Jo-banee tako prevzelo, da si je izprosil od nje dve pre SVicani in s sveto telečjo krvjo namočeni srajci ter ju odnesel obenem s kosom zamazane rjuhe kot relik yij<> V svojo 'prestolnico' Ljubljano..." To je samo drobec iz ene od najostrcjšili polemik, ki jih je proti klerikalcem vodil liberalni dnevnik Slovenski narod, razkrivajoč domnevne "čudeže Vodiške Johanee". To seje godilo septembra 1913, oktobra je izbruhni
Se "donjuanska afera" ./. /.. Kreka. "Samo pri
tako nesramni stranki, kakor je klerikalna stranka
"" Kranjskem, je mogoče, da je dr. Janez Krek .-opet
kandidiral za deželni zbor. Toda da se dobe duhov
niki, ki jih je Kreka sram, je gotovo zanimivo, kakor je tudi zanimivo, da gotovi farovški razuz.danci niso bili nikoli tako navdušeni :a Kreka, kakor sedaj, ko so izvedeli, kako po ženski posteljah rešuje slovenski narod."
Avtor oziroma naročnik pisanja take vrste je bil Miroslav Malovrh (1861*1922), kar 27 let (1891-1918) sotrudnik in 20 let prvi urednik Slovenskega naroda; z.a njim je ves čas stal njegov šef, dr. Ivan Tavčar, predsednik uprave Narodne tiskarne. Tavčar se je kot smo v tem podlistku videli ž.e večkrat -tudi sam prav rad spuščal v tako pisanje, marsikaj sta zasnovala in napisala skupaj, tako da literarni zgodovinarji še danes ne vedo, kaj fe Tavčarjevo in kaj Malovrhovp, A kadar je bilo neba iti predaleč in to ni bilo malokrat - in gristi do kosti, je Tavčar z vajeti spustil Malovrha. Kdo je bil ta človek'.' Rodil se je V Ljubljani, kjer je tudi umrl - v umobolnici na Studencu. Bilje časnikar in pisatelj. V Slovenskem biografskem leksikonu beremo: "Bilje svobodomislec, fanatičen zagovornik
Miroslav Malovrh
narodnostne ideje in v dobi kulturnega boja 'strasten v svojem sovraštvu in neizbirčen v sredstvih'. Pri SN je pisal politični pregled in najostrejše članke proti katoliški stranki in njenim organizacijam. Njegovega ostrega nastopa, ki ga je kril menda Tavčar sam, niso odobravali Šuk-Ije, Kersnik in Leveč. "
Po univerzitetnih študijah filozofije v Zagrebu in Gradcu je bil
rmed drugim uradnik na davkariji. Tu se je pregrešil zoper zakon in po tistem V Ljubljani ni mogel dobiti službe. Nato je dobil službo občinskega tajnika na Jesenicah, s skromno plačo. A koje župan Lukman zvedel z.a njegovo preteklost, ga je tudi on odpustil. Tedaj seje Malovrh z dramatičnim in iskrenim pismom pisati je pač znal! - obrnil na Ivana Hribarja. Tega je pisanje ganilo in je razmišljal, kako naj nadarjenemu obubožancu pomaga. Že gaje hotel vzeti v \lu;bo k sebi, v banko Slavija. "Toda prišel bi bil kaj lahko v skušnjavo, ki jo ustvarja priložnost pri ljudeh, kateri imajo opraviti z denarjem."
Pa ga je sklenil priporočiti Tavčarju, da ga vzame v svojo odvetniško pisarno. Kolerik Tavčar je najprej vzrojil, rekoč: "Da mi bo kolke kradel! Zakaj ga pa ti ne sprejmeš?" Hribar mu brž priznal opravičenost te bojazni in mu predlagal, naj ga vzame k SN. "Nadarjen je, slog ima - po pismih sodeč - lep, utegnil bi torej postati še prav dober sotrudnik... " Ta nasvet je bil Tavčarju všeč. Malovrha je sprejel in potem seje začelo njuno 27-letno sodelovanje na antiki erikalni fronti.
Ko je Hribar videl, kaj je priporočil, je Tavčarja večkrat opozarjal, naj Malovrha obrzda. A ni nič zaleglo. Pri Malovrhu je posredoval tudi sam. Po objavi neke navedbe, ki se je takoj izkazala za očitno neresnico, je šel v uredništvo in Malovrha vprašal: "Kaj boste pa sedaj storili?" Odgovor je bil: "Kaj bomo storili? Naprej bomo lagali. Dokler nam ljudje verjeli ne bodo. " Ko je I. januarja I9IH odšel v pokoj, gaje Tavčar pospremil s sila pohvalnim člankom. Na koncu mu je zaželel, "da bi še mnogo let živel v naši sredi in da bi se mu godilo kakor staremu junaku, ki z z.aceljenimi, v poštenih bojih zadobljeni-mi ranami z mirnega in tihega holma brez jeze in sovraštva gleda na ravnine, po katerih se je tolkel v krvavih vihrah! Torej: Na mnoga leta!" Usoda je hotela, daje bilo teh "mnogih let" le z.a dobre štiri, končala pa so se v - umobolnici.
••••••
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Torek, 5. februarja 2002
Zaradi malomarnega soseda pogoreli hlev, seno in stroji
Domen, Domen, gori, gori...
Ob polnoči je zagorelo pri Žerjavovih, sosed je že popoldne vklopil starejšo električno peč, zaradi katere se je vžgala obleka. Ogenj se je razširil na gospodarsko
poslopje. Žerjavovo hišo je rešil protipožarni zid. Mlada družina si želi, da bi nadaljevala s kmetovanjem.
Kranjska Gora - V noči od nedelje na ponedeljek, 27. januarja, nekaj minut po polnoči, je na Kolodvorski cesti v Kranjski Gori zagorelo. 58-letni občan M.B., proti kateremu je bila kasneje zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti vložena kazenska ovadba, je popoldne v svojih prostorih vklopil starejšo električno peč, ob njej pa sušil obleko. Ko se je ob polnoči vrnil, je - gorelo. Zato, ker je odprl okno, se je požar hitro razširil na bližnje gospodarsko poslopje Žerjavovih, v nevarnosti pa so bile še štiri hiše. Le prisebnosti
mladega Domna Žerjava, predvsem pa učinkoviti akciji sto gasilcev vse Zgornjesavske doline in poklicne gasilske reševalne enote z Jesenic gre zahvala, da ni pogorelo še več hiš.
Škode za
15 milijonov tolarjev
Zaradi malomarnosti soseda so najbolj prizadeti Žerjavovi, pri Kravenju po domače. Pogorelo jim je gospodarsko poslopje in več kmetijskih strojev, 15 ton sena - prva ocena je bila, daje škode za 15 milijonov tolarjev.
Mlada družina Žerjavovih: mamica Maja, triletna Tina in dveletni Aljaž. Žiro račun za pomoč: 01000-000070003505-1610155-12691/35 Gorenjska banka - pogorišče Žerjav.
Tam, kjer je stal hlev, kjer so bili stroji, ni ničesar več.
Žerjavova kmetija je stara kranjskogorska kmetija, na kateri veliko dela skupaj z očetom opravi sin Domen. Domna, ki je dober avtomehanik in zaposlen pri firmi Primožič na Slovenskem Javorni-ku, poznajo v Kranjski Gori kot zelo pridnega mladeniča, zato so mu kmetje iz doline tudi vsi takoj želeli pomagati. Navozili so mu sena, v hlevu, kije pogorel je bilo pet glav živine, ki so jih sosedje rade volje vzeli v oskrbo. Kako je Domen z družino doživljal tragedijo zaradi tuje malomarnosti?
"Bilo je okoli polnoči, ko sem se zbudil, kajti zaslišal sem, da me s ceste nekdo obupno kliče: "Domen, Domen, gori, gori..." Odprl sem okno in na koncu hleva zagledal soseda, ki je imel tam delavnico. Res je gorelo in žena je vprašala, če gredo z otroki ven, pa sem dejal, da grem najprej pogledat. Zato, Domen Žerjav   ker nam je v
hlevu voda zamrznila, smo imeli pripravljeno cev za vodo, s katero sem takoj začel gasiti ogenj, a nič ni pomagalo. Čez dve minuti je bil ogenj že na skednju. Takoj sem zbudil očeta, otroka in stekel na podstrešje, kjer so bifa vrata že čisto žareča. Na srečo smo zgradili protipožarni zid, ki je na koncu hišo tudi obvaroval najhujšega. Od vsepovsod so začeli prihajati gasilci. Rešil sem krave, dva traktorja, prikolico in kosilnico, pogoreli pa so nakladalka, obračalnik, starine, seno, en voz in ena prikolica. Poslopje ni bilo zavarovano.
Komunala stroje, gasilci roke
Gasilci in Komunala Kranjska Gora so potem tudi vse lepo pospravili, za kar se jim lepo zahvaljujem. Kot se lepo zahvaljujem za vso pomoč, ki so mi jo nudili in ki mi jo še nudijo sosedje, znanci, prijatelji. Čeprav je oče čisto obupal, si sam dajem pogum tako, da se prepričujem, da bom že zmogel. Rad bi na novo zidal hlev in nadaljeval s kmetovanjem. Nekateri imajo radi fitnes, morje, izlete, jaz pa imam zelo rad kmetijo in naše senožeti," pravi Domen, ki pa se mu kljub pogumu, ki si ga
daje, zasolzijo oči. Zaveda se, kako težko bo.
Črtomir Kosmač iz gasilskega društva Kranjska Gora nam je dejal: "Požar pri Kravenju je bil eden izmed najhujših požarov v zadnjih letih, tudi zato, ker so bile v hudi nevarnosti še štiri sosednje hiše. Gasili so poklicni gasilci z Jesenic, prostovoljni gasilci iz Rateč, Podkorena, Kranjske Gore in Gozd Martuljka. Naši gasilci so bili na kraju požara tri minute po alarmu, nekaj minut čez polnoč. Požarni bazen imamo pri Razorju in k sreči nam je šlo zelo v redu, tako, daje bil požar hitro pogašen in se ni širil. Pomagala je kranjskogorska Komunala, s stroji za odvoz vsega, kar je ostalo, pomagali so gasilci, tako, da je bilo že naslednji dan vse pospravljeno. Pomagali pa so tudi ljudje, ki cenijo mladega Domna, saj je priden kmetovalec in zelo navezan na zemljo in kmetijo."
Jože Kotnik, župan Kranjske Gore: "Sosedje smo prizadeti ob tej tragediji, zato bomo odprli žiro račun za pomoč mladi družini Žerjavovih, ki si prizadeva, da nadaljuje s kmetovanjem. Vesel sem, da so ljudje pokazali veliko solidarnost v tej nesreči in da bodo in bomo Žerjavovim še naprej pomagali."
• Darinka Sedej
Ilegalci v cisternah
Slovenske železnice in Carinska uprava Slovenije sta podpisali dogovor o skupnem boju proti carinskim goljufijam.
Naši cariniki že odkrijejo marsikaj: tudi ilegalce v cisternah, železničarji pa ilegalce pod vagoni vlakov.
Kupoprodajna pogodba v "katri"
Ljubljana - Mag. Igor Zajec,
generalni direktor Slovenskih železnic in generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije Franc Košir sta v Ljubljani podpisala dogovor o tesnem sodelovanju v boju proti goljufijam.
Carinski kodeks v državah, članicah Evropske unije in smernice Evropske unije na tem področju priporočajo, da železnice in carinske uprave na posameznih območjih sklenejo takšen dogovor. Carinske goljufije škodujejo gospodarskim, socialnim in kulturnim interesom ter zdravju in varnosti prebivalstva. Slovenske že leznice in Carinska uprava so sklenile dogovor v prepričanju, da bo s tesnješim sodelovanjem boj proti carinskim goljufijam lahko poslal bolj učinkovit in prilagojen ravnanju na tem področju v državah članicah Evropske unije.
Carinske goljufije, ki jih obravnava ta dogovor, so vse kršitve carinsko pravnih določb na vsem carinskem območju ter kršitev prepovedi in in omejitev glede po-
sedovanja in prenašanja v železniškem prometu prek slovenske državne meje. Najbolj pogosto gre /a nezakonito prenašanje drog in sestavin, i/ katerih se izdelujejo, orožja, streliva in razstreliva, vojaškega materiala, nevarnih odpadkov, ponarejenega blaga, ciga-
ret, alkohola in mineralnih goriv. Slovenske železnice so tako pripravljene sodelovati pri preprečevanju in odkrivanju carinskih goljufij, vendar pa Carinska uprava ne bo od železniških uslužbencev zahtevala, da delujejo kot organ kazenskega pregona.
Podpis sporazuma med Slovenskimi železnicami in Carinsko upravo o skupnem boju proti carinskim goljufijam.
Prihaja torej schengenska meja, ko bodo imeli slovenski cariniki na južni meji nedvomno več dela. Slovenske železnice imajo mednarodni mejni prehod na Dobovi. Cariniki in železničarji ugotavljajo, da bi s skupnim in usklajenim delom lahko odkrili veliko več prekrškov in tihotapljenega blaga ter oseb. Že zdaj seje zgodilo, da se / vlaki prevažajo in tihotapijo ilegalci, ki ne izbirajo domiselnih načinov tihotapljenja. Tako se skrijejo v vagone za prevoz, žita, v potniških vlakih tako, da si pod vagonom napravijo prava ležišča, da ne govorimo o tem, da se skrivajo tudi v cisternah. V cisternah nasploh slovenski cariniki odkrijejo marsikaj.
Ob vstopu v Evropsko unijo bo potrebno še več takih sporazumov. Pomembno pa bo sodelovanje predvsem pri prevozu kmetijskih izdelkov in živil. Večkrat se prijavi blago tam, kjer so visoke spodbude in konča tam, kjer je manj dajatev.
• Darinka Sedej
Gozd Martuljek - Na parkirnem prostoru ob magistralni cesti v Tabrah pri Gozd Martuljku že najmanj tri tedne stoji osamljena in zapuščena "kalrca", ki jo je lastnik po poškodovanju kar pustil na licu mesta. Vsakokrat, ko se številni vozniki peljejo mimo nje, jo je manj, kajti zbiralci uporabnih starih delov so na delu. Vedno bolj oskubljeno "katro" bi moral po zakonu o varnosti cestnega prometa, natančno po 222. členu, odstraniti voznik oziroma pristojna služba za nadzor cest na lastnikove stroške. Kdo je lastnik? Prizadevni inšpektor kranjskogorske občine je ugotovil lastnika. Splezal je v poškodovano vozilo, si pri tem poreza] roko, vendar se je v/tiajnost bogato obrestovala. V zapuščenem vozilu je našel kupoprodajno pogodbo, ki se je glasila na ime mladeniča, ki živi na Jesenicah in ki je v službi v Slovenski vojski. Ta je obljubil, da bo vozilo odstranil. Obljuba dela dolg in vsi čakajo, dajo bo izvolil odstraniti. Bolje je, dajo odstrani sam, kajti v primeru, če jo odpelje pristojna služba, bo veliko dražje. • D.S.
Piše Milena Miklavčič
Usode
Kar na klopi me je pustila
Ernestina pa ni bila tako neumna, da se ne bi zavedala, da je z njo nekaj narobe.
"Samo z živalmi sem znala bolje ravnati kot drugi. Okoli doma seje klatil pes in vsak večer sem mu prinesla kakšen priboljšek, ki sem ga skrila v žep med večerjo. Ko so naju nekoč presenetile kolegice, so me zatož.ile vzgojiteljici, hišnik pa je ubogega psa potolkel z lopato pred mojimi očmi. Bilo mi je tako hudo, da sem mislila, da me bo pri duši raztrgalo. Toda niti ena solza ni pritekla, saj sploh nisem bila navajena jokati, " se spominja Ernestina in še doda:
"Od takrat naprej sem se še bolj bala, da bi se na kogarkoli navezala. Nikoli več nisem imela nobene živali, še zajcev ne. Me je bilo kar strah, da bi umrla od žalosti, če bi se komu kaj zgodilo. "
Nekoč so jih peljali v cirkus. Takrat je bila to glavna atrakcija. Vsi so želeli videti slona, ki je bil tedaj menda prvič v Ljubljani. "Tistega dne sem bila prvič izven doma, okoli katerega je bilo vse zamreženo, da nismo mogli nikamor pobegniti. Počutila sem se zelo lepo. saj se mi je Ljubljana zdela zelo zanimiva. V cirkusu sem se kar izgubila od drugih. Tudi potem, ko je bilo predstave konec, jih nisem več videla.
Bila sem čisto izgubljena. Sploh ne vem, kdaj sem se znašla ob železniški progi in potem sem hodila ob njej celo noč. Nekam bom že prišla, sem si rekla. " '
Naslednji dan zvečer je prišla do Lesc in potem se ji zdelo, da je že skoraj doma. Stara mama jo je bila zelo vesela, ko seje prikazala na vratih. Saj jo ni ob jela, sploh ne. Le velik kos kruha ji je odrezala, ga namazala z z.aseko in potresla s sladkorjem. To je bila Ernestininu najljubša poslastica, /.a vsak pri mer se je še ves teden skrivala v goz.du, ker se je bala. da bodo policisti spet prišli pon/o. I'a ni bilo /likoven: Kot da tistim v Ljubljani ne bi bilo več mar. kje se potepa.
Ernestina je bila že velika punca, čez noč se je potegnila, toda niti njej, niti stari mami ni padlo na pamet, da bi si našla kakšno delo. Pohajkovala je po vasi, sem ter tja pomagala na kakšni kmetiji, ves ostali čas pa sta s staro mamo sedeli na pragu in kadili.
"Prvo cigpreto sem prižgala že ko mije bilo pet ali šest let, " pove Ernestina. "Nisem imela nobenih igrač, pa mi jo je mama dala v roke, da bom "dimčke delala ". Najprej sem se samo igrala, potem pa meje potegnilo in ko sem povlekla nekaj dimov, se mi je celo zdelo, da mi je to pregnalo lakoto. "
Kljub temu da mame sploh ni bilo doma, so prihajali različni moški, grozili in zahtevali denar ali kaj drugega, češ da jih je ona potegnila z.a nos ali pa okradla, Ernestina in stara mama nikoli nista bili varni. Vhodna vrata se že zdavnaj niso dala več za-
klepati, v hiši pa tako ali tako ni bilo nobene vrednosti, za katero bi se bali.
Potem je mama spet prišla domov. S seboj je pripeljala nekega Italijana, pri katerem je menda zadnje leto živela. Bil je majhen, tečen možic, ki je ves čas nekaj čebljal. V glavnem je posedal v vaški gostilni, kartal z. domačini, i>il in razgrajal ko se je vrnil domov. Ernestina se ga je zelo bala, ker jo je zasledo val, če je le mogel. Zato se je preselila k stari mami v njeno kamro, z.a vsak primer.
"Toda nekega jutra, ko sem vstala in Šla v kuhinjo pogledat, če je slučajno ostalo kaj od večerje, me je mama že med vrati prijela za lase in me začela Z glavo butal v steno. Kričala je name z vsemi mogo čimi prostaški besedami, kakšna nehvaležnica da sem, da se izogibam prijaznostim, ki mi jih hoče i: kaz.ovati njen Juliano. Sploh nisem vedela, z.a kaj gre, pa kakšne prijaznosti je imela v mislih, toda potem ko je v kuhinjo prikrevsala še stara mama in se zakadila v mojo mamo, sem iz njunega vreščtin/a nt. brala, da bi me lastna mati rada miredila za kur bo... da bi lahko z menoj nutlo zaslužila in imela a pijačo. Bila sem tako šokirana, da se sploh nisem mogla premakniti. Kes, da so me imeli malo za neumno, ampak v resnici to nisem bila. Ko \em bila v domu, sem se od ostalih tleklet marsičesa naučila. Zelo dobro pa mi je postalo jasno, kaj moški pričakujejo od [enske in Že takrat sem se zaklela, da se mene ne bo nihče dotaknil. "
Joda Juliano je še zmeraj lazil za njo, če je le na sel priložnost, /ato ji1 Linesiina uhajala od doma in
se klatila po vasi, spala na železniških postajah, vagonih in včasih tudi kaj ukradla.
"Sem ter tja sem se pridružila skupini fantov, ki so me porabili za to, da sem Stratila z.a kakšnim vogalom, ko so vdirali v skladišča, v trgovine, pisarne. Takrat še ni bilo nobenih varnostnih sistemov, samo kakšen pes ali pa čuvaj in je bilo to otročje lahko. Najraje smo kradli sladkor in kruh, pa marmelado, da smo se potem do sitega najedli. Poleti smo pole-zavali ob Savi, kurili ogenj, spekli kakšno kokoš, ki smo jih dobili brez težav in lepo nam je bilo. Na zimo, če ni šlo drugače, seni se vrnila domov. Juliana ni bilo več, je bil pa nek drug moški, ki je mamo ves čas
pretepal. Listi domobranec je še zmeraj pošiljal pakete iz Avstralije, samo ta možak nam ga ni pustil niti odpreti. Kar je bilo vrednega, je prodal, z.a tisto "šaro", ki je nihče ni hotel, pa ga je morala mama na kolenih prositi, da ji je dal kakšne uhane, ruto ah kaj podobnega. Koje videl, da sem brc; službe, ga je to popolnoma šokiralo. A ti veš, koliko denarja z.me-češ v zrak, ker pohajkuješ, je kričal že prvi večer, ko sem se vrnila domov, name. Našel mi je delo na že le.mski postaji, v bifeju, kjer sem morala streči pijU eo. pomivati po tleh. pospravljati in prenašati pijance, ki SO razgrajali vse do jutra, /oda, ko sem konec meseca dobila plačo, je bil to prijeten občutek, SOJ sem prvič v svojem življenju imela v rokah dentir. Dobro se še spominjam, da sem pritekla domov in od veselja sem hotela staro mamo celo objeti. Tedaj /'<' pristopi tisti nagnusnež, mi iztrga kuverto iz rok in fftt pravi, da bo že on shranil denar namesto mene... "
Obsojena zdravnica Darja Eržen
Ravnala sem po svoji vesti
"Ne sodimo homeopatiji, pač pa zdravnici, ki je iz nezavestne malomarnosti povzročila smrt Janeza Podgorška, obolelega za malarijo," je na petkovi razglasitvi sodbe 44-letni
Darji Eržen dejal sodnik Igor Mokorel.
Kranj - Potem ko je v četrtek mali senat Okrožnega sodišča v Kranju sojenje zdravnici Darji Eržen z Zg. Jezerskega sklenil s končnimi govori obeh strani, je v petek ob pol enih popoldne objavil tudi težko pričakovano razsodbo. Darja Eržen je kriva povzročitve smrti iz malomarnosti, se je glasila odločitev treh sodnikov, kazen pa je pogojna: osem mesecev zapora, če v preizkusni dobi dveh let ne stori novega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna.
ko je zbolel pa do smrti deset dni kasneje zdravila na homeopatski način. Torej v nasprotju z veljavno
zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije.
Sodni senat je pritrdil tožilki Francki Slivnik, da je Darja Eržen lahkomiselno izbrala homeopatijo, prepričana, da Podgoršek, ki ji je zaupal in verjel v tak način zdravljenja, ne more umreti. Vendar bi ga morala opozoriti na mogoče posledice, sploh pa, vedoč, od kod je prišel, ob bolezenskih znakih, značilnih za malarijo,
ukrepati kot zdravnica splošne medicine. Torej ne bi smela opustiti doktrinarnega načina zdravljenja, laboratorijskih preiskav krvi, specialističnega pregleda in hospitalizacije Janeza Podgorška.
Namesto tega pa je celo večer pred njegovo smrtjo vztrajala na diagnozi, da gre za respiratorni efekt in zavrnila obisk dežurne zdravnice iz kranjskega zdravstvenega doma, ki je bila na prošnjo
Zdravnica Darja Eržen je torej po sodbi prve stopnje kriva, ker je Janez Podgoršek iz Trboj 26. novembra 1996 dopoldne zaradi hude oblike tropske malarije (malarija lalciparum) doma umrl. Ker ga je Erženova, ki jo je s Podgorškom vezala tudi sorodstvena spona, potem ko je po vrnitvi iz osrednje Afrike od 16. novembra,
Adria ne trguje z letalskimi deli
Vzrok za zaporedni odpovedi motorja še ni znan, prav tako ne škoda. Varnost potnikov in posadke je zagotovljena.
S preprodajo letalskih delov, ki so jo odkrili v Italiji, Adria nima nič.
Ljubljana - V torek, 29. januarja, je letalski prevoznik Adria Air-Ways pripravil novinarsko konferenco ob zaporednima odpovedma motorjev v enem mesecu. Po besedah predsednika uprave dr. Branka Lučovnika sta se incidenta zaradi izurjenosti posadk in varnosti letal Airbus končala brez posledic za potnike in posadki.
Vzroka za nezgodi pa še vedno niso mogli odkriti, saj preiskava v tej smeri še vedno poteka. Predstavnik izdelovalca motorjev IAE Mike Field je ob tem pojasnil, da So se podobne nezgode pri drugih l1Icvo/„ikih že /godile, kar je P'Klkrepil tudi s statističnimi podatki. Zal pa sla se ti dve nezgodi Zgodili v zelo kratkem času. Na Preostalih Šestin motorjih sedaj poteka poostren nadzor, predvsem
»Opatic, ki naj bi bile v obeh primerih vzrok /a napako, ki jih se-S*j pregledujejo enkrat na teden. Skoda zaradi dveh prisilnih pristankov Še ni ocenjena, operativ
KRIMINAL
no škodo zaradi preusmerjanja potnikov, dodatnega dela tehničnih ekip in podobno naj bi znašala okoli 400.000 ameriških dolarjev, škoda na motorjih še ni znana.
Na novinarski konferenci je bilo posebej izpostavljeno vprašanje preprodajanja letalskih rezervnih delov, v katere naj hi bil po pisanju nekaterih italijanskih časnikov Vpleten tudi slovenski letalski prevoznik. Trditve italijanskih kolegov je Lučovnik zavrnil s podatkom, da 80 leta 1995 prodali rezervni motor in dodatne rezervne dele - z vso potrebno dokumenta-
cijo - za letala DC-9. Teh letal že nekaj let niso imeli v svoji floti, zato jih niso več potrebovali.
Zatrdil je še, da se nikoli niso ukvarjali s trgovino z rezervnimi deli, sami jih kupujejo izključno za svoje potrebe in izključno le pri proizvajalcu. "Vsi dokazi so na voljo preiskovalcem." je zaključil Lučovnik.
Tudi direktor Uprave RS za letenje Milan Krajne je povedal, da se
zavedajo problema ponarejenih rezervnih letalskih delov, ki se pojavljajo zadnjih 15 let, saj ta združba dosega vrtoglave profite, primerljive z vsotami pri prodaji prepovedanih drog.
Uprava izvaja ostro kontrolo na tem področju in posameznemu prevozniku (Adrii) dovoljuje le dva ali tri dobavitelje opreme.
• Boštjan Bogataj
Vlečnica postavljena na črno
Zg. Besniea - 59-letnega J. K. i/ kranjske občine bodo policisti ovadili kaznivega dejanja Ogrožanja posebnih \ rs! |a\ nega prometa, /a katero je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen do petih let /apora. Ovadba je povezana / nesrečo na smučišču Pungarl 4. januarja letos.
V kateri se je hudo ranila devetletna smučarka. Šal, ki seje bil ovil okoli vlečne vrvi, je deklici zadrgnil vrat. Preiskovalci so ugotovili, da J. K. kot odgovorni človek ni pridobil dovoljenja /a Obratovanje nizko-vivne vlečnice, niti dovoljenja za obratovanje smučišča, s čimer je kršil predpise o varnosti prometa na žičnicah.
V trgovini po trenirke in orodja
Kadovtjica - V torek ali sredo je nekdo iz trgovine s športno konfekcijo Sport poinl Champion neopazno odnesel osem kompletov različnih
''enirk znamke champion. Trenirke, vredne dobrih 122 tisočakov, je v/el s Stojala, medtem ko je bila trgovina odprta. Policisti tatu še iščejo. Skoija Loka - V noči na petek pa je neznanec vlomil v vetrolov
Merkurjeve trgovine Mojster v Skorji Loki. Pobral je različnoelektrič
tO orodje, vredhd skupai skoraj 600 tisočakov, dva brusilnika, sest vr talnikov, dva oblica, visokotlačni čistilec, dve žagi. fen /a odst ran jeva--nje barve in varilni transformator.
Avto odklenjen, v njem pa...
Cerklje - V soboto zvečer jfl nekdo očitno opa/il odklenjen osebni yV,U); Pakiran pred picerijo v Dvorjah. in se odločil pogledati vanj. kiadel je polni |jS| in dvoje smuči / vezmi, palice, smučarske čevlje,
J™*)*, Očala, eelado. bundo, skraika. vse /a smučanje. Lastnika je i ,iklaisal /a približno 100tisočakov. • H. J.
Popisovalci izbrani
Na popis, ki bo od 1. do 15. aprila, na območju kranjske upravne enote čaka 76.340 prebivalcev. 312 popisovalcev in 41 inštruktorjev že izbranih.
Kranj - Do 11. januarja, ki ga je Zavod KS za statistiko določil za zadnji dan zbiranja vlog kandidatov za popisovalce in inštruktorje, je kranjska območna popisna komisija, ki jo vodi načelnik upravne enote Metod Fcrbar, dobila kar 1018 prijav. Dve tretjini zavrnjenih.
Območna popisna komisija namreč potrebuje /a popis "samo" 312 popisovalcev in 41 inštruktorjev, pet odstotkov pa jih potrebuje
še /a rezervo* Popisovalci in inštruktorji so bili v prvem krogu izbrani 19. januarja, v drugem, 31. januarja, pa naknadno še 34, saj se nekateri iz prvega kroga niso odzvali.
Metod Ferbar pravi, da seje izmed zavrnjenih precej pritožilo na izbiro, kar je po svoje logično, saj je glavnina kandidatov odpadla samo zaradi kriterijev. Eden od
kriterijev za popisovalca je končana srednja šola. medtem ko imajo za inštruktorska mesta prednost študenti višjih letnikov, verjetno zaradi manjših dajatev ob nagradah.
Tečaji za popisovalce in inštruktorje bodo konec marca, predvidene pa so tri oblike popisa. "Vprašani" bo zahtevane podatke lahko posredoval popisovalcu ali jih vpisal sam in obrazec izročil popisovalcu, lahko pa ga bo poslal tudi po pošti.
• Helena Jelovčan
dr. Inke Lazar (zdravnice, ki je bila z izletniki v Afriki in je Podgorška obiskala 25. novembra dopoldne, koje tudi svetovala prevoz na (infekcijsko kliniko) že na poti v Trboje. Erženova ni ničesar ukrenila niti naslednje jutro, ko Podgoršek ni več reagiral na dražljaje.
"Danes se ne sodi homeopatiji, ki ni prepovedana, je pa posredno povezana s tem primerom. Če je že Podgoršek slepo zaupal v ta način zdravljenja, ne nazadnje je ob odhodu v Afriko kolegom zatrdil, da je proti malariji stoodstotno zaščiten s homeo-patskim pripravkom, je to nesprejemljivo za zdravnico, ki je med obiski na domu spremljala stalno poslabševali je njegove bolezni," je med drugim dejal predsednik senata Igor Mokorel. Povedal je tudi, da senat ni sledil očitku tožilke, češ da gre za zavestno
NESREČE
malomarnost Darje Eržen, pač pa se je opredelil za nezavestno malomarnost. Temu primerna je tudi kazen v pogojni obliki, čeprav je po zakonu zagrožen zapor od šestih mesecev do petih let.
Pritožbo na obsodilno sodbo sta napovedali obe strani, tako tožilka Francka Slivnik kot Darja Eržen s svojima zagovornikoma Dragom Demšarjem in Darjo Roblek.
Čeprav je Darja Eržen, ki je zaradi homeopatskega načina zdravljenja Janeza Podgorška izgubila zdravniško licenco, med sojenjem vseskozi molčala, pa je po petkovi razglasitvi sodbe na kratko odgovarjala na novinarska vprašanja. Povedala je, daje med zdravljenjem Podgorška ravnala po svoji vesti, da je molčala zato, ker je bilo v javnosti veliko dezinformacij in jo glede Podgorška še vedno zavezuje zdravniška molčečnost, da pa gre življenje kljub vsemu naprej. • Helena
Smrtna pri predoru Ljubno
Radovljica - V četrtek. 31. januarja, nekaj po pol enajsti uri zvečer je 25-letni bosanski državljan A. D., ki je začasno delal v Avstriji, s VW golfom peljal po gorenjski hitri cesti od Kranja proti Radovljici. Pred ljubenskim predorom je iz nepojasnjenega razloga zapeljal desno prek odstavnega pasu na travnati pas, kjer je silovito trčil v prometni znak. Po trčenju je po nekaj metrih vožnje brez zaviranja trčil še v podporni zid predora.
Golfa je odbilo levo prek nasprotnega smernega vozišča, ga obrnilo za 360 stopinj, nakar se je ustavil na pločniku za pešce. Kako silovito je bilo trčenje, so dokazovali deli razbitega avta, ki so ležali tudi dobrih sto metrov stran. • Foto: Gorazd Kavčič
Lug mu je opekel obraz
Britof - V četrtek popoldne seje med delom v podjetju Oljarica opekel 40-letni P. V. S sodelavcem sta na rezervoar z. lugom - gre za 10-odstotno raztopino natrijevega hidrooksida - priklapljala potisno črpalko. Ob priklopu črpalke je nekaj tekočina P. V, ki je stal ob rezervoarju, špricnilo v obraz. Sodelavec je brž izklopil črpalko, lažje opečenega P. V. pa so oskrbeli v kranjskem zdravstvenem domu.
Padel na rezilo tračne žage
Zadobje - V petek, 1. februarja, okrog pol poldneva, je 41-letni samostojni podjetnik Janez O. iz Zadobja nad Poljanami delal na svoji žagi. Koje v tračno žago vpenjal hlodovino, naj bi ga opazoval 63-let-ni J. K. Stopil je v bližino rezila, ki pa je nenadoma zagrabilo njegovo delovno haljo. J. K. je izgubil ravnotežje in s hrbtom padel na rezilo tračne žage. Janez O. je žago takoj izključil in skušal pomagati hudo ranjenemu. Ta je med prevozom z reševalnim vozilom umrl.
Dežurni policisti so za delovno nezgodo zvedeli nekaj po eni uri popoldne. Ogled je opravila komisija urada kriminalistične policije, ki primer še raziskuje. Na ogledu so bili tudi dežurni preiskovalni sodnik, državni tožilec in delovni inšpektor.
Stolčena tri vozila
Šenčur - V petek popoldne je M. L. z golfom peljal po glavni cesti od Brnika proti Kranju. Pred odcepom za avtomobilsko cesto Kranj vzhod seje postavil na pas za zavijanje levo in nameraval zaviti na avtomobilsko cesto, ko je nasproti pravilno pripeljal J. Š., ki je s posebnim tovornjakom za prevoz avtomobilov peljal naravnost. Po trčenju je tovornjak pristal v jarku ob cesti, medtem ko je golfa odbilo naprej po cesti in je zadel še v hondo 323. s katero se je pripeljal S. C. Huje ranjen ni bil nihče, škode pa je precej. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Iz avtov kradli radie
Radovljica - Neznanci so v noči na minuli četrtek vlomili v več osebnih avtomobilov, parkiranih v Gradnikovi in Cankarjevi ulici. Kradli so predvsem avtoradie, prav pa jim je prišla tudi kakšna druga stvar, ki se da vnovčili.
Tako so v Cankarjevi iz VW jette ukradli sonvjev avtoradio in fotoaparat, i/ R4 Philipsov avtoradio, iz juga starejši radio neznane znam* ke. i/ I iatovega oni radio sonv. i/ odklenjenega volva 340 Kenvvoodov radio, i/ oplovega kadetla poslovni kovček / dokumenti, medtem ko so v Gradnikovi ulici odprli juga 55 koral, iz katerega so pobrali sončna očala in radio kenvvood, iz oplovega kadetta pa panasonicov avtoradio. Policisti vlonine lalvine še preiskujejo.
y
Večina olimpijcev je že v Salt Lake Citvju v Ameriki
ODBOJKA
Do olimpijskih iger še tri dni
S petka na soboto ponoči, natanko ob 3. uri po našem času, se bodo z otvoritveno slovesnostjo začele 19. zimske olimpijske igre, že dan prej pa bodo z nastopi v kvalifikacijah začeli smučarji skakalci
Kranj - Od 8. do 24. februarja bodo oči ljubiteljev športa, predvsem zimskih športov, usmerjene proti zvezni državi Utah v Ameriki, kjer bodo v Salt Lake Citvju in okolice potekale 19. zimske olimpijske igre. Že nekaj časa je znano, da bo našo državo na tokratnih olimpijskih igrah zastopalo 41 športnikov in športnic, ki so danes večinoma že na prizoriščih tekmovanj.
Prvi so v četrtek odpotovali smučarji skakalci in tekači (že prej je v Ameriki tekmoval akrobat Miha Gale), nato so se jim v petek in včeraj pridružili še bia-tlonci, smučarji in ostali nordijci, kot zadnji pa bodo v začetku naslednjega tedna proti Ameriki odpotovali alpski smučarji v tehničnih disciplinah, kijih preizkušnje na olimpijskih progah čakajo ob koncu tekmovalnega sporeda.
Med prvimi se bodo na olimpijskih tekmovališčih pomerili smučarji skakalci, ki jih kvalifikacije za nastop na manjši skakalnici (K 90) čakajo že celo pred uradno otvoritvijo, finale pa bo nastopi na sporedu v nedeljo. Našo državo bodo v smučarskih skokih zastopali: Primož Peterka in Robert Kranjec (oba Triglav Kranj), Damjan Fras in Igor Medved (oba SSK Ilirija) ter Peter Žon-ta (SD Dolomiti). Trenerja sta Matjaž Zupan in Goran Janus, vodja ekipe skakalcev pa Ernest Kovač. Po nedeljski tekmi bodo naslednji torek, 12. februarja, že kvalifikacije za tekmo na 120-metrski skakalnici, ekipna tekma pa bo na sporedu 18. februarja.
Med prvimi bodo to soboto z nastopi začeli tudi tekačice in tekači (ženske na 15 in moški na 30 kilometrov), v naši olimpijski ekipi pa je tokrat pet tekmovalcev: Matej Soklič (SD Planica) in
Teja Gregorin (oba ŠD Planica), Nataša Lačen (SK Črna) ter Petra Majdič in Andreja Mali (obe TSK JUB Dol). Vodja ekipe je Jože Klemenčič, s tekači pa so še Janez Kršinar, Matjaž Dobrovoljc in Johan Bo Ingvar Storbjork.
Tudi nordijske kombinatorce prvi nastop čaka že v soboto, med našimi pa bo nastopal le Kranjčan Andrej Jezeršek (SK Triglav Kranj), s katerim je v Salt Lake Citvju še trener Peter Jošt.
Med alpskimi smučarji bodo v nedeljo prvi nastopili smukači, zadnji pa se bodo prihodnjo soboto, 23. februarja, pomerili slalomi st i. Vmes bodo na sporedu tudi vse ostale ženske in moške preizkušnje, v katerih bodo Slovenijo zastopali: Nataša Bokal in Špela Bračun (obe SK Alpetour Škofja Loka), Lea Dabič, Špela Pretnar in Jernej Koblar (vsi SK Bled), Alenka Dovžan in Gregor Šparovec (oba SK Jesenice), Tina Maze in Mitja Kune (SK Črna TAB), Mojca Suha-dolc (SD Vrhnika), Jure Košir (ASK Kranjska Gora), Andrej Jerman (SK Tržič), Uroš Pav-lovčič (SK Dovje - Mojstrana), Mitja Dragšič, Drago Grubel-nik, Rene Mlekuž in Peter Pen (vsi SK Branik). Z njimi bosta kot vodja ekipe Tone Vogrinc in Klemen Bergant, trenerji Jože
Mojstrančana Jure Košir in Alenka Dovžan sta se v Lillehammerju že veselila olimpijskih kolajn, v slovenski ekipi pa sta tudi v Salt Lake Citvju.
Gazvoda, Samo Furlan, Urban Planinšek, Marko Jurjec, Sašo Robič in v tehnični ekipi še Kazu-hiro Nunoura.
V ponedeljek, 11. februarja, bodo kot prva v biatlonskih obračunih nastopila dekleta, ki se bodo pomerila v tekmi na 15 kilometrov, moške pa bo prvi nastop čakal danes teden v preizkušnji na 20 kilometrov. Sledili bodo nastopi na krajših preizkušnjah, na koncu pa še obračuni štafet. Za Slovenijo bodo tekmovali: Tadeja Brankovič in Tomas Globoč-nik (oba TSK Merkur Kranj), Andreja Grašič (SK Tržič), Lucija Larisi (SD Gorje), Dijana Grudiček (SD Sokol), Marko Dolenc (SK Brdo), Janez Maric (TSK Bled), Sašo Grajf (BSK Mega Hoče) in Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika). Vodja ekipe je Jure Velepec, trenerji so Matej Kordež, Matej Oblak in To-maš Kos, v ekipi pa bo za tehnični del skrbel Matjaž Poklukar.
Pomemben del naše olimpijske ekipe sta tudi deskarja na snegu Tomaž Knafelj in Dejan Košir (oba ASK Kranjska Gora), ki
ju nastop v paralelnem veleslalomu čaka 15. februarja, z njima pa bo na olimpijskem prizorišču trener Primož Bernik.
Poleg teh tekmovalcev bosta na olimpijskih igrah med našimi športniki nastopila še umetnostna drsalka Mojca Kopač (DKK Stanko Bloudek), ki jo spremlja trenerka Marina Pirkmajer ter smučar akrobat Miha Gale (SAK Akrobat), ki ga spremlja trener Rok Ovsenik.
Seveda slovenski ljubitelji športa, po zaslugi televizijskih in radijskih prenosov, ne bomo prikrajšani tudi za najzanimivejše hokejske obračune, čeprav se naša reprezentanca na OI ni uvrstila. Poleg tega si bo v tako imenovanih pregledih dneva moč ogledati in prisluhniti ostalim zanimivostim z olimpijskih prizorišč, saj se na dolgo pot proti Salt Lake Citvju ne bo podalo veliko Slovencev. So pa tam, poleg tekmovalcev in trenerjev, kot slovenska olimpijska delegacija še Stanislav Valant (vodja), Janko Dvoršak (namestnik vodje), Jaro Kalan (olimpijski ataše) in Jože Zidar (tiskovni ataše), pa tudi ekipa zdravnikov in fizioterapevtov (Vinko Pavlovčič, Nada Rotovnik Kozjek, Jurij Šorli, Roberto Ste-ble, Tomaž Popit, Marija Pintar. Haris Babic in Boštjan Ahačič). Seveda so v Salt Lake City odpotovali tudi nekateri slovenski novinarji in fotoreporter)i. zastopniki proizvajalcev opreme, pa tudi delegati na različnih tekmovanjih.
• Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Calcit Kamnik povečal prednost
Kljub temu da so odbojkarji Žužemberka trenutno na zadnjem mestu, pa se je že pred tekmo vedelo, da odbojkarje Calcit Kamnika ne čaka nič kaj lahko delo. Tako so domači celo povedli in se tudi v nadaljevanju močno upirali Kamničanom, v četrtem pa popustili, saj so uvideli, da proti odbojkarjem Calcit Kamnika letos ne bo uspeha. Kekooprema Žužemberk : Calcit Kamnik 1:3. Ker je v derbiju kroga po izredno izenačeni tekmi Fužinar uspel premagati Salonit Anhovo se je prednost Calcit Kamnika na prvem mestu povečala že na 7 točk, kar Kamničanom štiri kroge do konca rednega dela skorajda že zagotavlja najboljše mesto v končnici. Blejci so tokrat gostovali pri še enem "kandidatu" za odhod v drugoligaško konkurenco in zmagali kar malce presenetljivo lahko. Odbojkarji Olimpije tokrat niso bili niti blizu želeni točki. Olimpija : Merkur LIP Bled 0:3. Merkur LIP Bled je tako zadržal 5 točk naskoka pred Mariborčani in je še vedno blizu Ravenčanom, ki držijo tretje mesto in imajo pred Blejci 3 točke naskoka.
Oba gorenjska drugoligaša v moški konkurenci sta bila zopet uspešna. Astec Triglav je z zmago s 3:1 nad Žniders Hočami na prvenstveni lestvici prehitel Vezoder Mislinjo (resda s tekmo manj) za dve točki in o napredovanju v prvo ligo zna odločati prav njun dvoboj čez 14 dni. Blizu pa so tudi odbojkarji Termo Lubnika, ki so tokrat brez pretiranega naprezanja zmagali v Črnučah z 0:3 in se po točkah izenačili z Mislinjo. Nič kaj uspešne pa niso bile tokrat odbojkarice 3S Kamnika. Na gostovanju na Ptuju so zaradi lastnih "neumnosti" izgubile prvi niz, nato pa je bilo odpora gostij konec - ŽOK Ptuj : 3S Kamnik 3:0 (25, 10, 13). Kamničanke so si s tem močno otežile pot do napredovanja v prvo ligo. V gorenjskem derbiju so bile po pričakovanju uspešnejše Blejke. Jeseničanke pa tako še vedno ostajajo pri eni osvojeni točki. Mladi Jesenice : Bled 0:3 (-20, -9, -22). Blejke so se z novimi tremi točkami povzpele na 8. mesto.
V moški konkurenci 3. DOL so bili vodilni odbojkarji Astre Telekom iz Žirovnice prosti, Iskra Mehanizmi Kropa pa tudi tokrat ni uspela priti do prve zmage, saj so jih v Lipnici ugnali odbojkarji Figure Kamnik z 2:3. V gorenjskem derbiju v ženski konkurecni 3. DOL so bile v Bohinju uspešnejše odbojkarice Partizana iz Škofje Loke (1:3), svojo drugo zmago pa so zabeležile igralke Pizzeria Morena, ki so doma s 3:1 premagale Grosuplje. V vodstvu je ekipa Koper mlade (42) pred Piranom (36), ŽOK Partizan Šk. Loka je na 7. mestu (22), Bohinj je deseti (12), Pizzeria Morena pa dvanajsta (6).
Merkur LIP Bled se bo ob 20. uri v dvorani SGEŠ V Radovljici pomeril z Žužemberkom, v Kamniku pa bo ob 19. uri na sporedu derbi. Vodilni Calcit Kamnik si z zmago nad drugouvrščenim Salonitom Anhovo že tudi teoretično lahko priigra prvo mesto po rednem delu prvenstva. V 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika prosti, Astec Triglav pa gostuje na Brezovici. Tudi igralke Mladi Jesenice gostujejo (Zreče), medtem ko se bodo Kamničanke ob 17.00 v ŠD Kamnik pomerile z Mežico. Blejke čaka težka tekma doma (OŠ Bled ob 17.00). Z zmago nad drugouvrščenim Purus Tabor Mariborom bi najbolj pomagale Kamničankam, seveda pa bi bile točke tudi za njih izredno dragocene. V 3. DOL igrajo doma - Merkur LIP Bled II : MOK Kočevje (OŠ Bled ob 19.00) in pri ženskah Partizan Šk. Loka ! Koper Mlade (OŠ Šk. Loka mesto ob 17.00). B.M.
HOKEJ
KOŠARKA
ROKOMET
Zmagi Jeseničanov in Ljubljančanov
Kranj - Slovenska predstavnika v Mednarodni hokejski ligi Olimpija iz Ljubljane in Acroni Jesenice sta odlično odigrala prvi tekmi. Zmagi sta pomembni pred povratnima tekmama, ki bosta 20. februarja. Igralci iz Ljubljane in Jesenic imajo sedaj reprezentančne obveznosti.
Olimpija je v Ljubljani premagala Dunafer s 4 : 2, Acroni Jesenice pa na Jesenicah s 7 : 4 vodilno moštvo lige, madžarsko Albo. Jeseničani so tokrat igrali odlično, zlasti v drugi tretjini, ko so povedli že s 7 : 2. Za Jesenice je odlično branil mladi vratar Robert Kristan. Gaber Glavič je zbolel.  • J.K.
PLAVANJE
Gorenjska zmaga v Mariboru
Maribor - Konec tedna je bilo v Mariboru zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju za dečke in deklice. Sodelovali so tudi plavalci treh gorenjskih klubov; Merit Triglav Kranj, Radovljica Park hotel Bled in Kamnik. Kot že več let zapored, so tudi letos Gorenjci odnesli zmago: kranjski plavalni klub je s 1249 točkami ekipni zmagovalec, radovljiški pa s 1130,5 točkami na drugem mestu pred gostiteljskim klubom Branik Maribor. Kamničani so med 17 klubi ekipno dosegli 10. mesto. Med najuspešnejšimi posamezniki, ki so najpogosteje stali na zmagovalnih stopničkah, so: Dušan Gajič, Matic Ovniček, Ana Ribnikar, Kaja Kalan, Mateja Kavčič, Andrej Miklavčič, Tanja Šmid in Maja Lukman (Merit Triglav^ Kranj), Gal Isakovič, Nina in Maja Cesar, Monika Močnik, Robi in Žiga Vovk ter Robi Žbogar (Radovljica Park hotel Bled). • D.Ž.
V soboto tekmovanje Doktor Fig
Kranj - Četrto leto zapored prireja Plavalni klub Merit Triglav Kranj mednarodno plavalno tekmovanje za najmlajše plavalce, dečke, rojene 1990 in mlajše, ter deklice, rojene 1992 in mlajše. Tekmovanje, ki bo letos v Prešernovem mestu potekalo dan po slovenskem kulturnem prazniku, v soboto, 9. februarja, je tudi poimenovano po našem največjem poetu, ki je menda v zadnjih letih svojega življenja v Kranju otrokom dobrosrčno delil suhe fige. Na lanskem tekmovanju je sodelovalo 505 tekmovalcev, razen slovenskih tudi hrvaški, bosanski in jugoslovanski, letos pa organizatorji spet pričakujejo pisano druščino najmlajših plavalcev.
Doslej je prijavljenih že več kot 600 tekmovalcev iz šestih držav. Vsakoletno tekmovanje (prvo je bilo leta 1999) poživi tudi doktor Fig osebno (v podobi igralca Rastka Tepine), ki s peharjem suhih fig razveseljuje tekmovalce in njihovo občinstvo na tribunah. Te so vedno polne do zadnjega kotička, saj zlasti starši in stari starši radi pridejo pogledat prve tekmovalne uspehe svojih nadobudnežev, ki tekmujejo v "kratkih" plavalnih disciplinah (50 metrov v vseh plavalnih slogih in 100 metrov mešano ter v mešanih štafetah 8x50 m mešano), posebno zabavno in tudi borbeno pa je tekmovanje v štafetah 4x50 m prosto, ki jih sestavijo trenerji, spremstvo in starši. Na letošnji tekmi pa pričakujemo še en pomemben obisk. Na otvoritvi tekmovanja bo zbrane nagovoril minister za kmetijstvo Franci But, sicer predsednik Plavalnega kluba Ribnica. V imenu Mestne občine Kranj pa bosta na slovesni otvoritvi navzoča podžupan Štefan Kadoič in vodja oddelka za družbene dejavnosti Mira Stare. Tekmovanje se bo v soboto, 9. februarja, začelo ob 9.30 v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. • D.Ž.
Kranjčani in Ločani poraženi
Kranj - V 14. krogu Hvpolige gorenjska predstavnika nista imela sreče. Kraški zidar je v Sežani premagal kranjski Triglav s 97 : 84. Kraševci so s to zmago napovedali boj za uvrstitev med štiri najboljše v tej ligi. Loka kava TCG pa je bila z 99 : 97 poražena v Zagorju na tekmi z Zagorje banko Zasavje. Tekmo je odločil skok. V ligi vodijo Savinjski Hopsiji s 23 točkami, kolikor jih ima tudi Helios. Triglav je tretji z 22 točkami. Ločani so deveti z. 19 točkami.
V soboto bo Loka kava TCG igrala doma z Roglo, Kranjčani pa odhajajo v petek na zahtevno gostovanje k Heliosu v Domžale.
•J.K.
ALPSKO SMUČANJE_.__
Špela znova med desetimi
Kranj - Slovenski alpski smučarji so pred nastopi na olimpijskih igrah tekmovali s spremenljivim uspehom. Ženske so tekmovale v slalomu v Areju na Švedskem, rojstnem kraju legendarnega Ingemar-ja Stenmarka. V bledi predstavi naših je bila najuspešnejša Špela Pretnar na 7. mestu. To je njena druga najboljša uvrstitev v sezoni. Ostale naše, Dabičeva, Bokalova, Mazetova in Dovžanova, so razočarale. Uspešnejši kot na dosedanjih tekmah sta bili tudi smukaeici Mojca Suhadolc in Špela Bračun. Suhadolčeva je bila 12., Špela pa je z 22. mestom (končno) osvojila točke svetovnega pokala.
Moški so tekmovali v St. Moritz.u. Veleslalom je dobil najboljši smučar te sezone Štefan Eberharter, naši pa so dosegli mesta, kamor realno sodijo. Košir, Kune in Valenčič se niso uvrstili v finale, Pavlovčič in Koblar pa sta bila 21. in 25. Tudi smuk je dobil Eberharter. Na njem je med našimi presenetil mladi Mariborčan Primož Sker-binek, ki sta ga trenerja Jože Gazvoda in Sašo Robič zadnji trenutek uvrstila v ekipo. Primož je bil 21. Pen je bil 38.. Šparovec pa 48. • J.K.
ATLETIKA__________________
Perčičeva tretja v državi
Kranj - V soboto je bilo v Šempetru pri Novi Gorici državno dvo ransko atletsko prvenstvo za pionirke in pionirje. Ekipa kranjskega Triglava je bila nekoliko oslabljena, saj zaradi poškodbe oz. bolezni nista nastopili Neža Perkovič in Vanja Bitene, sicer resni kandidatki z.a medaljo ali vsaj za visoko uvrstitev. Edino medaljo za Triglav je osvojila Nuša Perčič, ki je po slabem letu treninga v svojem prvem nastopu na državnem prvenstvu skočila v daljino 4,95 metra in bila tretja. Izkazal seje še Alex Rvvankuba, kije bil v isti disciplini Sesti (5,11). Tina Čarman je v petek nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Zagrebu, kjer je ponovno skočila v daljino več kot šest metrov (6,03). Čeprav je s tem rezultatom prepričljivo /magala, ni bila najbolj zadovoljna, saj ji zaradi prestopov ni uspelo doseči norme /a evropsko dvoransko prvenstvo. Na petkovem mitingu v Celju je Miloš Šakič zmagal v teku na 60 metrov (6,87). Anja Ažman se je po daljšem odmoru zaradi poškodbe uspešno vrnila na atletske ste/e. Baj je 60 metrov pretekla v času 7,95 sekunde in bila peta. lina Bonča je med mlajšimi mladinkami zasedla tretje mesto v teku na 60 metfOV z ovirami, pri tem pa je dosegla še nov osebni rekord (9,31).
Čarmanova in Šakič sta v nedeljo nastopila še na atletskem mitingu na Dunaju. Šakič je v kvalifikacijah teka na 60 metrov tekel najhitre-|e lelos (6,81) in se uvrstil v finale, kjer je z. enakim re/ultatom zasedel peto mesto. Čarmanova je zopet imela probleme s prestopi, preskočila 597 centimetrov in bila tretja. • CZ.
Poraz Ločank v Izoli
Kranj - Drugi del ženskega rokometnega prvenstva postaja vsej bolj zanimiv, predvsem boj za tretje in četrto mesto. V njem sodelujejo tudi rokometašice Jelovice. Po dvanajstih krogih so četrte na lestvici. S tokratnim porazom v Izoli so si nekoliko otežile uvrstitev na mesto, ki še vodo v igranje končnice, kjer se bo igralo za naslov in uvrstitve v Evropo. Ločanke so na gostovanju v Izoli nepričakovano izgubile. Na srečanju dveh mladih ekip so bile boljše Primorke, ki so za vse vedno neugodne tekmice.
Drugi gorenjski ligaš, Sava, je gostoval na Dolenjskem in se domov vrača s polnim izkupičkom. Prvi del tekme je bil izenačen, določilno prednost pa so si Kranjčanke priigrale v nadaljevanju. Dekleta z zmagami vračajo zaupanje vodstva, saj bi se kmalu zgodilo, da sploh ne bi nadaljevali drugega dela prvenstva. Vsaka osvojena točka pa prinaša mirnejše nadaljevanje prvenstva in zagotovitev boljšega izhodišča za igranje končnice.
Pogled na lestvico ne pove nič novega. Krimovke so za vse ostale nedosegljive. Tudi Pirančanke na drugem mestu. Zato pa vse bolj zanimiv postaja boj za ostali dve mesti, ki še vodita v končnico in boj za Evropo. Olimpija, Jelovica in Žalec bodo v medsebojnih tekmah odločale o vsem. Trenutno so v manjši prednosti rokometašice Olimpije. Jelovica je s 14 točkami četrta. Sava je osvojila 10 točk in je sedma.
Že ta konec tedna bodo s prvenstvom nadaljevale prvo B ligašice, čez. štirinajst dni se jim bodo pridružili še ostali ligaši v moški konkurenci. Ta konec tedna bo najbolj zanimivo v škof}] Loki, kamor prihajajo Žalčanke. Sava bo igrala z Degrom.
Rezultati: Krim Eta NR : Gramiz 39-15; Žalec-Olimpija 18:19; Izola - Jelovica 24:19 (14:10); M-Degri Malizia Piran : Burja 39-21; Škocjan : Sava 19:25 (11:12). • M. Dolanc
Pokljuka v znamenju maratonov
Kranj - Po sobotnem pokljuškem šolskem maratonu (o njem pišemo na naslednji strani) bo v nedeljo, 10. februarja, na Rudnem polju na Poklhjuki tradicionalni, tokrat že 12. Pokljuški maraton v prosti tehniki na 21 in 42 kilometrov. Na vsej progi bo tudi smučina z.a klasično tehniko. Start bo ob 10. uri, prijave pa bodo sprejemali od 7. ure dalje ob startu oziroma cilju. Organizatorja maratona sta tudi tokrat Športno društvo Kokrica v sodelovanju z organizacijskim komitejem Pokljuka in Šport hotelom Pokljuka. Start bo skupinski. V prvi vrsti bodo kategorizirani tekači, v drugi pa ostali. Tekmovalci bodo razdeljeni v 6 starostnih skupin, dolžina kroga pa bo odvisna od snežnih razmer. Prijavnimi bo 2500 tolarjev. Kdor ne bo prišel na cilj do 12. ure na 21 kilometrov in I \ ure na 42 kilometrov, bo diskvalificiran. »J.K.
KOŠARKA
LOKA KAVA TCG - ROGLA ZREČE
SOBOTA, 9. 2. 2002, ob 20. uri
V Škofji Loki se že pripravljajo na 27. Pokal Loka
Mladih smučarjev je vsako leto manj
"Dejstvo je, da je bilo smučanje vedno med dražjimi športi. V zadnjih letih, ko je otrok vedno manj, zanimanja za različne druge športe pa vedno več, število otrok v klubih upada, tekme, kot je Pokal Loka, pa vendarle pomenijo popularizacijo tega športa med mladimi in primerjanje našega dela z delom v tujini," pred letošnjim Pokalom Loka
razmišlja Roman Šturm, ki pri SZS skrbi za otroške programe.
SMUČARSKI SKOKI
Škofja Loka - Sredi februarja bo Škofja Loka znova gostila mednarodno tekmovanje otrok v alpskem smučanju, popularni Pokal Loka. Tekmovanje, ki je že dolgo v koledarju največjih otroških smučarskih tekmovanj, bo tudi letos organizirano za mlade med 12. in 15. letom, ki se bodo pomerili v konkurenci mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic.
Kljub vedno znova odlični organiziranosti tekmovanja, ki ga pripravlja SK Alpetour, pa je jasno, da alpsko smučanje med mladimi pri nas ni več med popularnej širni Športi. Klubi tekmovalce že štejejo na prste, regijske ekipe pa so navadno tako velike, kot so bile nekdaj klubske. Zato je zadnja leta vedno več pozornosti namenjene regijski organiziranosti in tudi tekmovanjem. "Ko smo se na razširjenem strokovnem svetu pogovarjali o razvoju našega smučanja, smo sprejeli odločitev, da
Kot domačini imamo Slovenci na Pokalu Loka pravico nastopiti z dvema ekipama v konkurenci in eno ekipo izven konkurence. To pomeni, da bo za nastop v konkurenci najboljših mladih smučarjev priložnost dobilo dvanajst starejših dečkov in deklic ter po osem mlajših dečkov in deklic. Dokončna postava reprezentance pa bo znana zadnji teden pred Pokalom Loka, saj mlade te dni čaka še vrsta domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer jih bodo trenerji še posebej dobro opazovali.
mora večina dela sloneti na klubih in regiji, saj je jasno, daje v otroškem smučanju najprej treba zagotoviti bazo tekmovalcev, ki nato prestopajo v mladinske selekcije in še kasneje v članske. To pomeni, daje treba otroke v klube naj-
Vojaki z vsega sveta na smučeh
Kranj - Mednarodni svet za vojaški šport (CISM) je zaupal organizacijo 44 svetovnega vojaškega prvenstva v smučanju naši državi in Slovenski vojski. Prireditev bo potekala med 25. februarjem in 1. marcem 2002 na Pokljuki in v Kranjski Gori.
Za CISM je smučanje ena najpomembnejših športnih panog, zato se je Slovenska vojska intenzivno lotila priprav na prvenstvo. Organizacijski odbor vodi kapitan bojne ladje Ljubomir Kranjc, pri organizaciji pa pomagata z bogatimi izkušnjami tudi OK Pokljuka in OK Vi-tranc. Doslej seje prijavilo skoraj 540 tekmovalcev in spremljevalcev iz 24 evropskih in ameriških držav, kijih bodo namestili v vojašnici na Bohinjski Beli.
Na prvenstvu bodo tekmovali v biatlonu, patruljnem teku in teku na smučeh na Pokljuki ter veleslalomu v Kranjski Gori. Sodelovali bodo tudi vrhunski smučarji, ki so v domovini profesionalni vojaki. Za našo državo bodo nastopili pripadniki športne enote Slovenske vojske Andreja Grašič, Andreja Mali. Lucija Larisi, Tadeja Brankovič, Janez OŽbolt, Janez Maric, Sašo Grajf, Matjaž Poklukar, Jože Poklukar, spela Bračun, Mojca Suhadolc in drugi. Na 43. svetovnem vojaškem prvenstvu v ZDA se je s prvim mestom v biatlonu izkazala Andreja Grašič, Slovenke so zmagale ekipno v biatlonu in teku na 15 km, v veleslalomu pa je zmago slavila Špela Bračun. Ker bodo nekateri smučarji prišli na prvenstvo z olimpijskih iger, morda celo z medalja-mi» bodo tekmovanja gotovo še bolj zanimiva. • S. S.
Mladi hokejisti nad sodnike in garderobo
Odgovor na članek z dne 24. januarja 2002
V /vezi zgoraj omenjenega Članka v H K Slavija ne moremo jatati brezbrižni ob izjavah HK Jesenice.
Vsaka /godba ima dve plati in ludi tokrat ni drugače. Menimo, da reakcija naših igralcev ni bila Primerna, vendar i/ vašega članka niso razvidni razlogi, ki so pripeljali tlo tako imenovane "izgube glave". Res je, da v športu na kpneu gteje samo zmaga, ki so jo želeli tako naša, kol tudi jeseni ška vrsta, /al so slednji to zmago ""-'odločen Izid) pridobili s pod Poro sodnikov zadnjih 5 minul 'gre (Opomba: nerazumljive izključitve tU slram H K Slavijo po vodstvu 4:3 in nepri/nanju gola, kljub temu da je vratar Jesenic Pobral plošček izza golove Črte).
Vse Zgoraj navedeno pa vendarle m ia/o<- z.a "i/gubo glave". Na 'alost so mnogi podatki v članku
japacrri in tako zavajajo suše Malstvo.
Do pretepa je prišlo med dema Jokejistoma Slavlje tei dvema članoma zapisnikarske mize!!! in vsekakor v pretepu ne bilo udeleženih več igralcev Slavije, še ma'<) pa lahko govorimo o napadu
'Ul sodnike. Ravno zato, izjavo
,eh- Vodje ekipe Jesenic (A.B.) ''"uineiuo kol namerno provoka-
cijo. Kljub temu da komunciranje članov zapisnikarske mize z igralci na kazenski klopi ni dovoljeno, določenemu članu le-te (imena niso potrebna) to ni znano. Opazke so se vrstile in dosegle nivo, ki ni primeren v drugih okoliščinah, kaj šele na tekmi mladih hokejistov (opomba: "pripelji mamico, dajo pof...). V sovji izjavi Jeseničani ne omenjajo odziva zapisnikarske mize, saj je v pretepu eden izme dnjih uporabil kot pripomoček celo hokejsko čelado enega od otrok. Na srečo ni prišlo tlo poškodb.
Kar se tiče "vandalskega" početja v garderobi, pa se popolnoma strinjamo, daje bilo nepotrebno in smo se o poravnavi škode takoj pogovorili / gospodarjem
objekta. Prihod kriminalista ter njegovo popisovanje in slikanje, je bilo samo še potenciranje slabega vtisa, ki so ga /e prej nare
dili možje za zapisnikarsko mizo.
Resnično upamo, da do podobnih incidentov na hokejskih tekmah v prihodnost] ne bo več prišlo ne s sirani igralcev, kol tudi ne s strani uradnih oseb.
Športni pozdravi
Za H K SLAVIJA M OPI IMA I Knnan
Naši mladi smučarji imajo na Pokalu Loka vsako leto znova priložnost, da se dokažejo v mednarodni konkurenci. Lani so osvojili ekipno zmago pred Avstrijo in Hrvaško.
prej pridobiti in jih naučiti osnov smučanja, kasneje med mladinci pa je pomembno, da otroci v smučanju ostanejo in svoje znanje nadgradijo z nastopanji na evropskem in kasneje svetovnem pokalu. Tako smo se tudi za mlade smučarje odločili, da najprej tekmujejo po regijah, šele nato na tekmah državnega prvenstva (pokal Večer in Radenska) in nato na mednarodnih tekmovanjih. Reprezentance ne določimo že na začetku zime, saj se uspešnost otrok na tekmovanjih prek zime spreminja in to nihanje je pri mladih pač zelo izrazito," pravi Roman Šturm, ki kot koordinator otroškega programa pri Smučarski zvezi skrbi, da ima pregled nad delom in razvojem otroškega smučanja pri nas, pa tudi nad sestavo otroške reprezentance, ki sodeluje na mednarodnih tekmah v tujini. Tako na nekaterih tekmah sodelujejo smučarji posameznih regij, kot je to na primer na novem tekmovanju otrok z imenom Sen-za Confini, na drugih tekmah pa Slovenijo zastopa tako imenovana otroška reprezentanca, ki pa se vsako leto najbolj veseli edine domače velike mednarodne tekme, Pokala Loka.
"Žal so organizatorji Pokala Loka v zadnjih letih imeli veliko smole z vremenom in tako so bili večino tekem prisiljeni pripravljati na Soriški planini ali celo kje dlje, na pa na Starem vrhu, kjer so proge za tekme res zelo primerne. Zadnje leto se je bilo zadnji hip
treba preseliti celo v Kranjsko Goro. Tako je bila zanimiva celo pobuda, da bi tekme za Pokal Loka prirejali vsakič na drugem koncu tako imenovane zahodne regije. Dejstvo je namreč, da to počnejo tudi v tujini, na primer v Italiji, in da otroci s tem spoznavajo več krajev. Hkrati tudi tereni za otroška tekmovanja postajajo vse zahtevnejši in tereni na Soriški planini so najmanj zahtevni na teh tekmovanjih," pravi Roman Šturm, ki si skupaj z otroki, ki bodo letos nastopali na Pokalu Loka želi, da bi bilo tokrat več sreče z vremenom in da bi se -tudi zaradi tega tekmovanja - mladi raje odločali za smučarijo.
"Dejstvo je, da smo v zadnjih štirih letih ugotovili velik upad mladih tekmovalcev. Vemo, da je vzrok temu, da je vedno manj otrok. Poleg tega je konkurenca drugih športov vse večja, državnega denarja za smučanje pa vse manj. Smučanje je bilo vedno med dražjimi športi in tudi sedaj je. Zato je vse več poudarka regijskim reprezentancam, ki so postale tako velike, kot so bile včasih klubske," razmišlja Roman Šturm, ki si vendarle skupaj s trenerji in še vedno številnimi ljubitelji smučanja želi, da bi v Sloveniji tudi v prihodnje imeli smučaje svetovnega razreda. Želi si tudi, da bi svojo nadarjenost in trud mladi smučarji na bližnjem pokalu Loka dokazali z dobrimi rezultati, ki dajejo spodbudo za vztrajanje v športu. • Vilma Stanovnik
Gorenjcem večina zmag
Planica - V organizaciji ŠD Planica in pomoči SK Triglava so v Planici odlično organizirali tridnevna tekmovanja za mladince do 18 in 16 let ter dečkov do 15 let v skokih in za člane, mladince do 18 in 16 let v nordijski kombinaciji za državne naslove v posamičnih in ekipnih tekmovanjih in pokalu Slovenije v absolutni kategoriji. Na 90-metrski skakalnici je v treh dnevih nastopilo preko 200 skakalcev iz 17 slovenskih klubov.
Tekmovanja so bila zelo zanimiva, prevladovali so predvsem mladinci, ki so zastopali Slovenijo na mladinskem svetovnem prvenstvu. Na dobro pripravljeni skakalnici v lepem spomladanskem vremenu so gorenjski skakalci pobrali skorja vse uvrstitve med najboljšimi. Izmed 24 možnih medalj so jih Gorenjci osvojili kar 21 od tega delač največ skakalci Triglava, ki so osvojili 14 medalj od tega 5 zlatih, 4 srebrne in 5 bronastih.
Na državnem prvenstuv med posamezniki so zmage dosegli Rok Benkovič (Mengeš), Jaka Oblak (Alpina Žiri) med skakalci, med kombinatorci Andrej Jezeršek, Dejan Plevnik in Rok Rozman, vsi Triglav. Med ekipami pa so dve zmagi dosegli skakalci Triglava. Na petkovem pokalnem tekmovanju pa je dvakrat slavil Zvonko Kordež.
Rezultati: absolutno in mladinci do 18 let: 1. Zvonko Kordež (Triglav), 2. Rok Benkovič (Mengeš), 3. Jurij Tepeš (Dolomiti), 4. Rok Urbane (Triglav) in Jaka Oblak (Alpina Žiri), 6. Rok Rozman (Triglav); absolutno: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Jurij Tepeš (Dolomiti), 3. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 4. Zvonko Kordež (Triglav), 5. Primož Gostič (Ilirija), 6. Rok Urbane (Triglav); državno prvenstvo mladinci do 18 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Jurij Tepeš (Dolomiti), 3. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 4. Zvonko Kordež (Triglav), 5. Rok Urbane, 6. Jure Bogataj (oba Triglav); državno prvenstvo mladinci do 18 let ekipno: 1. Triglav I 997 točk (Bine Zupan, Jure Bogataj, Rok Urbane in Zvonko Kordež), 2. Triglav III 919 točk (Žiga Pelko, Jan Tomazin, Branko Iskra in Andraž Kern), 3. Alpina Žiri 880 točk (Gašper Mlinar, Tadej Vegelj, Jure Kumer in Jaka Oblak), 4. Triglav II 867 točk, 5. Triglav IV 766 točk, 6. Stol Žirovnica 728 točk; nordijska kombinacija državno prvenstvo člani: 1. Andrej Jezeršek, 2. Marko Šimic (oba Triglav), 3. Roman Perko (Trifix Tržič), 4. Grega Verbajs (Račna), 5. Dejan Plevnik, 6. Anže Brankovič (oba Triglav); državno prvenstvo mladinci do 18 let: 1. Dejan Plevnik, 2. anže Brankovič, 3. Rok Rozman (vsi Triglav), 4. Mitja Oranič (Trifix Tržič), 5. Primož Zupan (Triglav), 6. Tadej Vegej (Alpina Žiri); državno prvenstvo mladinci do 16 let: Rok Rozman (Triglav), 2. Mitja Oranič (Trifix Tržič), 3. Primož Zupan, 4. Matevž Šparovec (oba Triglav), 5. Sebastjan Likar (Mislinja), 6. Žiga Rajterič (Trifix Tržič); nedelja: državno prvenstvo mladinci do 16 let: 1. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 2. Jurij Tepeš (Dolomiti), 3. Zvonko Kordež (Triglav), 4. Rok Benkovič (Mengeš), 5. Primož Zupan, 6. Rok Rozman (oba Triglav); državno prvenstvo dečki do 15 let: 1. Jurij Tepeš (Dolomiti), 2. Primož Zupan, 3. Rok Rozman, 4. Žiga Pelko, 5. Matevž Šparovec (vsi Triglav), 6. Nejc Frank (Stol Žirovnica); državno pr-venstvo mladinci do 16 let - ekipno: 1. Triglav II 966 točk (Žiga Pelko, Primož Zupan, Rok Rozman in ZvonkoJCordež), 2. Trifix Tržič 774 točk (Domen Ropret, Mitja Mežnar. Žiga Rajterič in Mitja Oranič), 3. Triglav I 765 točk (Erik Penič, Črt Košir, Tadej Mestek in Matevž Šparovec), 4. Stol Žirovnica 762 točk, 5. Ilirija 606 točk, 6. Zagorje 511,5 točk. • Janez Bešter
Šolski pokljuški maraton
Kranj - V soboto, 9. februarja, se bo ob 11. uri na Pokljuki začel že šesti šolski pokljuški maraton. Start maratona bo na snežnem stadionu na Rudnem polju. Organizatorji prireditve, ki poteka v okviru šolskih športnih tekmovanj in prireditev na snegu, na maraton vabijo poleg učencev in dijakov še njihove starše, učitelje in vse ljubitelje zimskih športov. Za najštevilnejše šole in pisane ekipe šolarjev, staršev in pedagoških delavcev so pripravili številne posebne nagrade. Na Pokljuki boste na izbiro imeli naslednje aktivnosti: tek na smučeh na 2, 5 in K) kilometrov, pohod s tekaškimi smučmi proti Javorniški planini in letos prvič tudi zimski pohod na enega izmed vrhov Pokljuške planote (opozarjamo na primerno obutev in zimsko opremo). Vsak udeleženec bo prejel spominsko medaljo in okrepčilo. Prijavite se lahko najkasneje do 4. februarja na zavod za šport Slovenije, Celovška 25, 1000 Ljubljana, faks: 01/4338192, e-pošla: janež.peterlin spic.lv. V prijavi natančno navedite dolžino proge oziroma aktivnosti, ki se jih nameravate udeležiti. Vse dodatne informacije najdete na spletnih straneh www.sportmladih.net
Blejski plesalci zmagovali
Bled - Plesalke in plesalci Blejskega plesnega studia so se udeležili I. kvalifikacijskega plesnega turnirja v show plesih /a leto 2002. Tekmovanje je potekalo v Domžalah, v organizaciji Plesnega kluba Wolfi. Že prvi rezultati, ki so jih dosegli člani Blejskega plesnega studia so razveseljivi. V kategoriji hip-hop male skupine so članice Blejskega plesnega studia zasedle I mesio. Prav tako sta 1. mesto zasedli v kategoriji hip hop pari članici Miša Eerjan in Vesna Urek ter mladinki Kaja Lin Avguštin in Karin Jeglič. V kategoriji hip-hop članice je 1. mesto zasedla Nina Šarčevič, Tjaša Kobla je bila 2., Miša Ferjan pa 4, Vesna Urek pa je prav tako v kategoriji hip hop solo mladinke zasedla 1. mesto,
SMUČARSKI TEKI
Tekači v Tamarju
Planica - Člani Športnega društva Planica so na dobro urejenih progah v Planici organizirali dve tekmovanji v smučarskih tekih. Nastopilo je skoraj 200 tekmovalcev in tekmovalk iz številnih slovenskih klubov, nekaj pa tudi s Hrvaškega.
V soboto, 2. februarja, je bil najprej 2. Kerštajnov memorial v mlajših kategorijah. Pri mlajših dečkih je zmagal Miha Luzar (TSK Olimpija), pri mlajših deklicah Vedrana Malec (Zagreb), pri starejših dečkih Domen Potočnik (Bled) in pri starejših deklicah Tamara Ba-rič (TSK Olimpija). Ekipno je prvo mesto osvojil TSK Olimpija Ljubljana.
Na 37. Rožičevem memorialu so v posameznih kategorijah zmagali: pri članih Jože Mehle (TSK Olimpija), pri juniorjih Nejc Brodar (TSK Merkur) pri starejših mladincih Blaž Jelene (TSK Merkur), pri mlajših mladincih Matej Brvar (TSK Olimpija), pri članicah Tina Hižar (TSK Olimpija), pri starejših mladinkah Vesna Fabjan (TSK Merkur) in pri mlajšh mladinkah Barbara Jezeršek (TSK Merkur). Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa TSK Merkur. • J. Rabič
KEGLJANJE NA LEDU_____
Turbo Hit nepremagljiv
Jesenice - Na domači ledeni ploskvi so organizirali mednarodni turnir v kegljanju na ledu z udeležbo 16 ekip iz Slovenije in Avstrije. Zmagala je ekipa TURBO HIT Jesenice, ki je že nekaj let najbolj uspešna slovenska ekipa. Nastopila je v postavij Borut Berčič, Stane Mlekuž. Ivan Piber, Milan Radanič in Brane Štefelin. Druga je bila avstrijska ekipa ASCO Magdalen, tretja pa ekipa Rateče - Tromeja.
Turnirje bil tudi dobra priprava najboljših slovenskih kegljačev na ledu z.a svetovno prvenstvo v marcu, kjer bodo branili naslov svetovnih prvakov. • J. Rabič
Jože Špolad državni prvak
Jesenice - Člani sekcije za kegljanje na ledu pri Športnem društvu Rateče - Planica so na jeseniški ledeni ploskvi organizirali državno prvenstvo v metu na daljavo. Naslov državnega prvaka je osvojil Jože Špolad, ekipa Emstar Rateče - Planica, ki je dosegel daljavo 92 metrov. Drugi je bil Jeseničan Rudi Šapek ml. (89 m), tretji pa Miran Sluga, ekipa Emstar Rateče - Planica (81 m).
Ekipno je zmagala ekipa Emstar Rateče - Planica v postavi: Jože Špolad, Miran Sluga, Milan Lasnik in Mladne Srnec, ki je skupaj dosegla daljavo 251 metrov. Druga je bila ekipa Jesenice (243 m), tretja pa ekipa Bleda (197 m). • J.R.
Bobekov Prešernov maraton
Kranj - Start 16. Bobekovega Prešernovega malega maratona bo v petek, 8. februarja, ob 10. uri na Zlatem polju. Cilj bo v Vrbi med 12 in 12,30. Maratona se lahko udeležijo vsi nekategorizirani, telesno in duševno dobro pripravljeni tekači. Mladoletniki lahko nastopijo le v spremstvu staršev ali varuhov. Prijave sprejemajo z vplačilom startnine 1200 tolarjev. Pojasnila dajejo po telefonu 02/4207 - 517 in 041/729 -280. »J.K.
Pri nas je najbolj običajna nagrada, da te okrcajo po časopisih
Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana na Brniku, nagrajen za izjemne gospodarske dosežke.
Vinko Može je minuli petek prejel najvišje gospodarsko odličje -nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Družno sta ga predlagala Območna zbornica za Gorenjsko in Združenje za promet in zveze. Vinko Može je bil nagrajen za petnajstletno vodenje brniškega letališča, ki je bilo pred njegovim prihodom zanemarjeno in pretesno, danes spada med najsodobnejša evropska letališča. Vodenje Aerodroma Ljubljana je druga Možetova služba, prej je bil zaposlen v Upravi milice, kjer je devet let vodil Oddelek za varnost prometa, drugače povedano, bil je šef slovenske prometne policije.
"Nagrada Vam verjetno veliko pomeni?"
"Seveda. Pomembna je predvsem zaradi okolja, v katerem deluješ. Sicer pa danes nagrad ni več toliko kot včasih, ko smo jih delili celo po podjetjih, pa medalje dela itd. Danes je najbolj običajna 'nagrada', da te okrcajo po časopisih."
"Tudipo nagradi?"
"To bomo pa še videli."
"Mar ni prav pri gospodarskih nagradah precej nevoščljivosti?''
"V Sloveniji dosti dobrih mana-gerjev, komisija se težko odloča."
Kaj Vam nagrada osebno pomeni?"
"Kot posameznik je prazprav ne moreš dobiti, le v okviru skupine, s sodelavci, kar je meni uspelo. Ponosen sem, da sem ustvaril dober team, ki je napravil napredek v letališki dejavnosti v Sloveniji in s tem prispeval k dobremu finančnemu poslovanju naše družbe."
"Ko ste pred petnajstimi leti prišli na brniško letališče teama ni bilo?"
"Saj je bil, le ustrezno ni bil voden, angažiral sem obstoječi team, ki je čedalje bolj izobražen. Velika kadrovska sprememba je bila le po osamosvojitveni vojni, ko smo imeli presežke, število zaposlenih smo morali s štiristo zmanjšati na dvesto."
V trinajstih letih je bilo v prenovo brniškega letališča vloženih 86 milijonov mark, od tega 35 milijonov mark državnega denarja. Po osamosvojitvi Slovenije je čez noč postalo osrednje državno letališče. Na ljubljanskem letališču 84 odstotkov potnikov odpelje oziroma pripelje Adria Airvvavs. Redne prevoze opravlja še osem tujih prevoznikov. Čedalje pomembnejši postaja prevoz hitrih pošiljk, ki jih prevažata DHL in UPS. Na letališču že 40 odstotkov zaslužka prinašajo neprometne dejavnosti, kar je privabilo številne obrtnike in podjetnike iz okoliških krajev. Leta 1997 so namestili napravo za slepo pristajanje, zato brniška megla ne povzroča več težav. Takšno napravo ima le približno osemdeset letališč po svetu.
Donosnost kapitala je 9,8-
odstotna in se je po letu 1996
skoraj potrojila.
Letos naj bi na brniškem
letališču presegli magično
mejo milijona potnikov.
Do leta 2005 bodo prenovili
vzletno pristajalno stezo in
povečali potniški terminal.
"Kaj je managerju težje, dobiti dobre ljudi ali denar?"
"Denar sam po sebi ne pomeni ničesar, odločilni so ljudje; pomembno je, kakšni so, kako so organizirani, kaj znajo, kako prodorni so. Saj imaš lahko veliko denarja, narediš podjetje, vendar propade. Dobri podjetniki so /na ni po delavnosti, ne po denarju. Saj nekateri znajo špekulirati, kupujejo in prodajajo delnice, izredno sposobni so. vendar je takšnih malo. Veliko pa jih zna dobro opravili svoj posel."
Otroška leta preživel na Blokah
"Pred štiriinpetdesetimi leti ste bili rojeni v Storjah na Primorskem?"
"V vasi ob glavni cesti pred Sežano."
"Niste Gorenjec, kako se počutite na Gorenjskem?"
"To me sploh ne moti, nikoli nisem razmišljal o tem. Prišel sem v novo okolje in sem se mu prilagodil."
"Kakšni smo Gorenjci?"
"Povsod so dobri in slabi ljudje. O Gorenjcih se spleta veliko šal, mislim, da to ni nič slabega. Ljudje, o katerih krožijo šale. so pona vadi dobri, ne slabi."
"Kakšna je bila Vaša mladost?"
"Lepa. Vendar nisem dolgo živel v Štorjah, ko sem šel v prvi razred, smo se preselili na Bloke, kjer je bil oče komandir postaje milice. Tam sem končal osemletko. Lepe spomine imam, pokrajina je zelo lepa, vendar zahteva veliko volje in dela. Življenje je tam trdo, ljudje so dobri, naučil sem se notranjščine, predvsem pa njihove poštenosti."
"Se vračate tja?"
"Dostikrat se odpravimo na obisk in obujamo spomine."
"Oče je bil policist, vendar ste doštudirali gradbeništvo in nato šli v policijo?"
"Med študijem sem kot miličnik usmerjal promet v Ljubljani, od leta l%S do 1971, to so bili miličniki študentje v belih uniformah m čeladah. Tako sem zaslužil za študij, na tedanjem sekretariatu /a notranje zadeve pa sem dobil štipendijo in se nato tam zaposlil kot gradbeni inženir."
Možetov hitri vzpon
"Vaša kariera je bila hitra?"
"V policiji sem delal enajst let. devet let sem vodil oddelek za varnost prometa. Praktično sem sedel v štabu tedanje slovenske policije. Kes so mi zelo hitro zaupali tako odgovoren položaj, verjetno je bila fakultetna izobrazba razlog, da sem hitro napredoval."
"Kot šef slovenske prometne policije ste bili dokaj odprti za javnost. Kar nekaj kolegov mije povedalo, da so z Vami najlažje sodelovali, da ste razumeli novinarsko delo?"
"Moram reči, da sem bil eden prvih policistov, ki je nastopil v medijih, tudi v živo v slovenskem televizijskem dnevniku. Malokdo
"V smislu vodenja nobene. Le da moraš v prometni policiji poznati državno regulativo, v podjetju pa obvladati tržišče. V državnih službah so stvari bolj ali manj regulirane, če jih kršiš, se podajaš v negotovost. V podjetju je veliko pogajanj, srečuješ se s skonkurenco, ki zahteva veliko angažiranost, manager je nenehno
je takrat upal nastopati tako neposredno, sam s tem nisem imel težav. V medijih sem bil prisoten zaradi drugačnega načina dela, moj cilj ni bil, da policija pretežno kaznuje, temveč smo začeli opozarjati na probleme. Šel sem v podjetja in direktorjem pojasnil poglede milice na posamezne probleme, oni so povedali svoja mnenja, tako smo našli skupna stičišča, da nismo pretiravali z nesmiselnimi kaznimi. Izhajal sem i/ tega, da večina ljudi želi dobro opraviti svoje delo, ne pa s prekrški in goljufijami. Tudi s sodniki za prekrške smo imeli skupne seminarje, usposabljali smo se tako, da smo eden drugemu svetovali. Lahko rečem, da smo dosegli velik napredek. Po načelu: svetuj, pomagaj in preprečuj in šele nato kaznuj."
"Torej ste bili že v policiji manager?"
"V bistvu res. Mislim, da smo bili na ravni, ki nam jo lahko sedaj zavidajo."
"Kakšna je razlika med vodenjem prometne policije in letališča?"
dročju upravnih zadev, poslovanje podjetij je bila zame velika neznanka, prav tako sodelovanje z delavci. Spomnim se, da sem kupil knjigo profesorja Turka z ekonomske fakultete "Uvod v podjetništvo". Nekje na sredini uvoda je profesor zapisal, da je ekonomija predvsem intuicija. Če je tako, potem mi ni treba brati naprej, sem si dejal in knjigo za kakšen mesec odložil. Kasneje sem jo le prebral, še danes jo imam in še vedno mislim, daje to velika resnica. Intuicija je resnično zelo pomembna. Potrebnega je seveda tudi veliko znanja, toda brez intuicije, ki je naravna danost, ni dobrega managerja."
"V petnajstih letih ste na letališču doživeli marsikaj, lepe in Žalostne stvari. Kaj Vam je ostalo najbolj v spominu?"
"Na žalostne človek pozabi, čeprav jih je bilo kar dosti."
"Pa vendar, kaj Vas je osebno najbolj prizadelo?"
"Leta 1990 sem doživel napad tedanje politične oblasti, ki je na
zaposlen, tudi na dopustu lahko narediš dober posel."
Brez intuicije ni dobrega managerja
"Kaj vas je najbolj skrbelo, ko ste pred petnajstimi leti prišli na brniško letališče?"
"Najbolj sem se bal samouprav
(janja in ekonomije same. Studira] sem tehniko, se usposobil na po-
ra/lične načine skušala organizirati delavce proti meni in v medi jih popolnoma narobe prikazovala tedanje razmere in moje obnašanje. Vendar je vse skupaj propadlo, izka/alo se je kot neresnic no."
Nepripravljen na nizke udarce
"Kako ste to doživljali?"
"Udarilo je kot strela / jasnega. Enostavno sem bil presenečen, kaj takega nisem pričakoval, ker nič grdega v življenju nisem nare dil."
"Nepripravljen ? "
Nepripravljen je pravi izraz. Takral sem spoznal, kako nizki so lahko udarci, kako podla je lahko politika, Danes leh politikov praktično ni več, lako kol SO pn šli, so odšli, Odpluli kot nepomembni, niti \ Zgodovino se niso
zapisali."
"Sprožene so bile celo tožbe, ki so se za Vas dobro iztekle?"
"Najhuje je bilo, ko so me obto zevali, da sem prejemal podkup
nino, kar je bil konstrukt, žal tudi nekaterih kolegov iz policije. Izkoristili so človeka, ki je skrbel za varnost na letališču, mu pobrali denar in to skušali naprtiti meni. V zvezi s tem je tekel kazenski postopek, žal je bil obsojen samo vodja varnostne službe, vsi drugi so ostali nedotaknjeni."
"Kaj pa lepi trenutki?"
"Najlepši so, ko grem po letališču, od pisarne do pisarne, od službe do službe, ljudje me radi sprejmejo, skuhajo kavico, poklepetamo. Če tega ne verjamete, lahko preverite. Vsekakor mi je to v največje zadovoljstvo."
Može preprečil, da bi se letališče 'razletelo'
"V utemeljitvi nagrade so zapisali tudi Vaše zasluge, da je bil sprejet zakon o letalstvu, ki letaliških služb ni razbil, temveč je ohranil enega upravljalca letališča, kar prispeva tudi k večji varnosti zračnega prometa v Sloveniji?"
"Pri sprejemanju zakona o letalstvu smo trčili na močne lobije, ki so delovali proti stroki, ki so letališče želeli organizirati po preživelih vzorcih javnih gospodarskih služb, ne pa kot podjetje, ki mora delovati tako kot vsaka gospodarska družba. Želeli so, da bi bilo letališče postaja, ki bi sicer imelo komandanta, vendar bi mu dirigirali država, letalski prevozniki in vsi drugi uporabniki. Tega nisem dovolil, dokazoval sem, da mora biti letališče gospodarska dru?ha. ki mora tržiti in ustvarjati dobiček. Uspelo mije prepričati odgovorne in lahko rečem, da seje doslej to že potrdilo."
"Takrat so veliko govorili o tem, da je brniško letališče tretje i najdražje v Evropi?"
"To je bila propaganda Adrie Airvvavs v času sprejemanja zakon o letalstvu, ko so uporabniki letališča so skušali na njem dobiti vsak svoj kot, vsak svoj fevd. Študija je pokazala, da smo po ceniku res tretje najdražje evropsko letališče, vendar tako kot druga letališča cenik uporabljamo samo za tiste poslovne stranke, s katerimi nimamo pogodbenega odnosa."
"Kakšni so sedaj odnosi Z Adrio Airways?"
"Tudi prej smo se kljub 'trkam' vedno uspeli dogovoriti. V zadnjem času smo napravili veliko korakov naprej, saj so tudi pri Adrii Airwys spoznali, da moramo skupaj nastopati na trgu. Pripravljamo skupni poslovni načrt trženja na območjih, kamor leti Adria Airvvavs."
"Veliko je tudi ugibanj o strateškem partnerju oziroma o tem, komu bo država prodala letališče?"
"Kaj je strateški partner? To ne piše nikjer, morda v jezikovnem slovarju. Strateškega partnerja po mojem mnenju ni, če nekdo kupi podjetje, potem je gospodar in ne strateški partner."
"Država bo letališče do prihodnjega leta prodala?"
"Tako je rekla. Koliko in kdaj, je
še odprto« Res nas obletavajo kupci, ki niso več skrivnost, saj so bili objavljeni v časopisih."
"To so predvsem druga letališča?"
"In finančne družbe. Zanimaj0 se, ker smo dobra firma, naša bilanca slanja je dobra. poslujemo dobro, naš poslovni načrt ji'11 LtStreza, tUdI geografsko smo /ani-mivi. Država je sedaj polovici'1 lastnik, oba sklada imata 13" odstotni dele/, skupaj ima torej
65 odstotnega. Prepričan sem, d* se bosta finančni in prometni nu* nister modro odločila."
"Kaj pa nacionalni interes?"
"Zanesljivo je prisoten, mimo njega ne bosta mogla."
• Marija Volčjak
Zagotavljam, Kalifornija se na Gorenjskem ne bo ponovila!
Direktor Elektro Gorenjska mag. Drago Štefe se pridružuje oceni, da z uvajanje trga na področju elektroenergetske
oskrbe po nepotrebnem hitimo. Elektrika pa je zato že dražja.
Kranj - Pri Elektru Gorenjska so konec decembra izdali izredno bogat kronološki almanah razvoja v zadnjem desetletju, v katerem zlasti opozarjajo, da se je moral z osamosvojitvijo Slovenije osamosvojiti tudi naš elektroenergetski sistem, s ponovnim povezovanjem v evropski sistem pa se moramo prilagajati tudi novim pravilom, ki se uvajajo v tem sistemu. Najpomembnejša novost vsekakor je, da električna energija postaja tržno blago.
Kaj lahko rečete o dveh prelomnih dogodkih zadnjega desetletja: o osamosvojitvi in v letu 1999 sprejetem novem energetskem zakonu?
"Naš elektroenergetski sistem smo v preteklih 50 letih sorazmerno zelo dobro gradili, bil je enoten in enovit, od proizvodnje, prenosa do distribucije električne energije. Bilje povezan tudi v evropski sistem, izmenjava energije je bila tehnološko in normativno zelo natančno urejena. Z osamosvojitvijo smo se v slovenskem elektrogospodarstvu znašli sami in smo se morali izjemno hitro nanovo povezati v evropski sistem, saj smo daleč premajhni, da bi lahko elektroenergetsko delo-
da je povprečna priključna moč gospodinjstva med 10 in 15 kVV, zato imamo samo na Gorenjskem 697 upravičenih odjemalcev. Mednje tako sodijo že tudi vrtci, šole in obrtniki z nekaj več stroji. Načeloma velja: oskrba tarifnih odjemalcev, to so tudi vsa gospodinjstva, sodi v javno službo, za katero je odgovorna tudi država, upravičeni odjemalci pa se srečujejo z uvajanjem elektroenergetskega trga."
Elektroenergetski trg torej že deluje?
"Leto 2002 je prehodno leto omejenega elektroenergetskega trga. Elektro Gorenjska je od slovenskih elektrarn že kupila električno energijo po posebni pogod-
vali samostojno. Če pogledamo današnjo situacijo, imamo v Sloveniji vode 'za dober škaf, zato je proizvodnja v hidroelektrarnah minimalna, in vsakodnevno moramo veliko potrebne energije uvoziti. Vključitev v evropski elektroenergetski sistem pa je zahtevala tudi prilagoditev zakonodaje, po kateri postaja elektrika tržno blago. Nismo več organizirani po krajevnem principu, pač Pa se delimo na javni in tržni sektor."
Elektroenergetsko omrežje je Vsekakor ena najpomembnejših lnfrastruktur države, po drugi strani pa se odjemalce vedno pogosteje deli na male in velike. Kako je s tem na Gorenjskem?
Tudi v Elektro Gorenjska smo se seveda morali organizacijsko Prilagoditi določilom novega energetskega zakona, ki ločuje javno gospodarsko -službo od tržnih dejavnosti. Kot eden od pooblaščenih upravljavcev distribucijskega omrežja smo tako decembra 2000 sprejeli novo organiziranost, ki poleg treh običajnih podjetniških sektorjev deli našo dejavnost na štiri poslovne enote: za upravljanje distribucijskega omrežja; za distribucijo električne energije; /a dobavo električne energije; za proizvodnjo električne energije. Poleg tega pa je po
določilih zakona potrebno ločiti, nabavo in dobavo električne energije, ločeno za tako imenovane tanine odjemalce od tako imenovanih upravičenih odjemalcev, katerih priključna moč je večja od 41 KW. Ta meja je sorazmerno nizka - samo za primerjavo naj povem,
bi, in reči moram, da s to pogodbo, po kateri je energija občutno držaja od lani. nismo zadovoljni. Ni prav lahka naloga to dražjo energijo prodati upravičenim odjemalcem in trda so dogovarjanja o tem, da dobi vsak svoj del poslovne pogače. V tržnem delu ne moremo prodajati z izgubo, kot to absolutno velja pri tarifnih odjemalcih - torej pri gospodinjstvih, kjer so cene od 15 do 20 odstotkov nižje, kot v primerljivi tujini. V letošnjem delu pričakujemo na tem delu približno 1,5 milijarde tolarjev izgube. To je ogromen pritisk, odgovornost, kako poslovati in varčevati, da bomo to pokrili."
Naš najuglednejši ekonomist dr. Jože Mencinger je nedavno objavil svoje mnenje, da uvajanje trga na področju elektrogospodarstva ne razume, da celo prehitevamo tovrstne procese v Evropi in hkrati izraža bojazen, da se nam lahko zgodi tudi situacija, kakršna je v Kaliforniji, kjer je elektroenergetski sistem prav zaradi nebrzdanega trga praktično razpadel. Kako vi gledate na to?
"Ta prispevek dr. Mencingerja, kije znan po tem, da /na ludi zelo zapletene probleme zelo enostavno razložiti, poznam in menim, da je povedal resnico. V Sloveniji do Kalifornije ne bo prišlo, to vam zagotavljam, uresničila pa se bo njegova napoved, da bo energija dražja, kar je že, in da jo bo primanjkovalo, saj jo v Evropi nasploh začenja primanjkovati. Popolnoma se tudi strinjam z ugotovitvijo, da z uvajanjem trga prehitevamo. Sam menim, daje naš dr-
Mag. Drago Štefe
žavni sekretar dr. Golob sicer briljantno speljal papirje na vladi, vendar zadaj gradimo sistem brez pravih temeljev. Hitimo brez pravih pogojev za trg, saj morajo biti. poleg nas distributerjev, nanj pripravljeni tudi odjemalci. Samo za primer: pri proizvajalcih moramo natančno napovedati nakup energije, kar lahko storimo le, če tako napoved dobimo tudi pri naših kupcih. Poznati moramo predvideno porabo v pasu. v trapezu, ponoči, v delavnikih, ob nedeljah, za tako napoved pa je na Gorenjskem usposobljenih le približno 30 odjemalcev od že omenjenih skoraj 700. Veliko je potrebno torej napraviti na usposobljenosti za načrtovanje, na prilagajanju mreže potrebam, na natančnejšem, tudi daljinskem vodenju sistema itd. Države so se pripravljale nekaj let, mi pa skačemo v to tako rekoč čez noč."
Že za preteklo desetletje lahko preberemo, da so cene električne energije zaostajale, zato so zaostajale tudi investicije, gradilo in vlagalo se je s krediti. Kakšen je sedanji položaj?
"Res je mogoče ugotoviti, da cena 8 let ni sledila niti inflacijskim gibanjem, zato se je v slovenskem elektroenergetskem sistemu nabrala ogromna izguba. Tak položaj je vlival tudi na vlaganja, saj naš sistem potrebuje neprestano dobro vzdrževanje in posodabljanje. Za gorenjski elektro sistem lahko rečem, da je v dobri kondiciji, nujno potrebno pa bo obnoviti naš center vodenja, ki je bil i/grajen prvi v državi v letu 1965. Kljub temu da smo ga obnavljali, bo potrebno njegov elektroenergetski del temeljito prenoviti. Pripravljene imamo že projekte, pridobljena potrebna soglasja in pripravljamo se na razpis za dela, ki naj bi bila zaključena v letu in pol. Tudi v tem primeru bomo gradnjo financirali tudi s krediti, ki jih nekaj že imamo, vendar je naša zadolženost povsem obvladljiva. Modernizacija se bo nadaljevala tudi na celotnem omrežju, saj naši uporabniki tudi v oddaljenih vaseh že uporabljajo zahtevne stroje in občutljive elektronske naprave, zato je kvaliteta oskrbe z energijo vedno pomembnejša."
Vedno več pozornosti je potrebno tudi pri vplivih na okolje. Kaj lahko storite v tej smeri?
"Zal ima vsaka dejavnost svoje vplive na okolje in to velja tudi za elektroenergetski sistem. Posebej pomembna je skrb pri malih elektrarnah, ki so zadrževalniki vode
in s tem lahko tudi regulatorji, ki lahko uravnotežijo posebne razmere. Vzdrževanje teh jezov je po našem mnenju važen prispevek k okolju. Kar zadeva daljnovode uvajamo nove, tako imenovane izolirane vodnike, ki omogočajo manjše razdalje med vodniki, manj so vidni, predvsem pa so potrebni manjši poseki gozdov. Še ustreznejši so seveda sicer zahtevnejši in dražji kablovodi pod zemljo, ki pa se jih lastniki zemljišč precej branijo."
Čeprav ne spada v vašo pristojnost, pa je zagotovo eno najbolj aktualnih vprašanj na Gorenjskem že nekaj časa prenova in dograditev HE Moste. Kaj menite o tem vprašanju?
"HE Moste resnično ne spada v naš poslovni sistem, pač pa v sistem Savskih elektrarn. Mi upravljamo 15 manjših hidroelektrarn, med katerimi je s 4,4 MW Savica največja. Sicer pa naj povem, da je bila elektrarna pri Žirovnici zgrajena 1952, za tiste čase kot izredno zahteven projekt: visokotlačna, s akumulacijo okoli 7 milijonov kubičnih metrov vode, torej pomemben elektroenergetski dosežek. HE Moste je nujno potrebna obnove, po mojem mnenju celo prej, kot dravske elektrarne in vzporedno s soškimi. Če te obnove ne bo, jo bo potrebno ustaviti. Ali pa je potreben tak projekt, kot je sedaj predlagan, ne morem odgovoriti, saj ga ne poznam dovolj, mislim pa, daje opozarjanje na posledice kar nekoliko pretirano. Verjetno bo potrebno najti kompromis, nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi pustili elektrarno propadanju. Kakšne so lahko posledice nas je opozoril talni izpust leta 1972, ki je pomenil ekološko katastrofo. Priznajmo, za tem jezom se je nabralo marsikaj nevarnega iz Zgornjesavske doline, zlasti pa Jesenic. Revitalizacija HE Moste je nujna, obe strani si morata prizadevati najti pozitivno rešitev."
Elektro Gorenjska vodite že dve desetletji. V čem vidite izziv?
"Resnično že kar nekaj časa opravljam to delo in reči moram, da ima to delo rad, rad imam energetiko in za to delo živim. Izzivov je praktično vsak dan veli-
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Ko bogati priprejo pipico
Pretekli teden je Evropska komisija (EC) predlagala načine za porazdeljevanje regionalne in kmetijske pomoči po sprejemu novih članic in s tem tako pri sebi doma kakor tudi v državah kandidatkah precej razburkala mnenja. Če sodimo po tem, je predlog dober, saj so z njim večinoma vsi nezadovoljni.
Teoretično je petnajstim članicam EU ideja o sprejetju ducata novih držav medse kar všeč, saj se jim s tem povečajo trgi, da o vplivu na drugih področjih sploh ne govorimo. Praksa pa kaže kaj drugačno luč. Največji kamen spotike ostaja dejstvo, da je večina kandidatk relativno revnih, imajo pa tudi veliko število kmetov. Že sedaj posveča EU okoli 80 odstotkov svojega proračuna za pomoč kmetom in revnejšim področjem, preprosta razširitev te prakse na vzhod pa bi stalo sedanje članice ogromne količine denarja. Predlog evropske vlade naj bi tako drastično zmanjšal ponudbe za regionalno in kmetijsko pomoč. Dandanašnji levji delež kmetijskih subvencij EU predstavljajo tako imenovana "neposredna plačila" kmetom. Višino le-teh naj bi po novem predlogu v državah kandidatkah omejili na četrtino sedanje vsote v sedanjih članicah, nato pa bi v desetih letih prišli na polno raven. EC tako med drugim tudi cinično trdi, da bi takojšnje izplačevanje polnih "zahodnih " neposrednih plačil, na primer poljskim ali madžarskim kmetom, le-te naredilo po svojih lokalnih standardih neprimerno bogate.
Predlagani načrt za regionalno pomoč je precej podoben. Po sedanjih kriterijih bi se skoraj vsaka regija evropskega vzhoda kvalificirala za pomoč EU. To bi povzročilo ali velikansko povečanje proračuna EU ali pa veliko prerazporeditev sredstev s sedanjih revnih območij, kot sta na primer Španija in Grčija. Pri tem pa se kavelj skriva v pravilu EU, da sme država prejeti regionalno pomoč samo do višine 4 odstotke svojega bruto domačega proizvoda (BDP), saj naj bi, tako vsaj pravijo avtorji pravila, večje vsote ne bile "varno " porabljene, pa karkoli že to pomeni. Po tem pravilu je majhnim državam kandidatkam količina morebitne pomoči tesno omejena, kar je seveda močno po volji sedanjih "revnih" članic. Tako naj bi na primer Španija, ki je dvakrat bogatejša od Poljske, verjetno še vedno dobivala mnogo večjo količino regionalne pomoči. Po ocenah EC naj bi leta 2006 nove članice prejemale pomoč v višini 137 evrov na prebivalca, medtem ko naj bi bila povprečna vsota za Španijo, Grčijo, Portugalsko in Irsko 231 evrov na prebivalca.
Kot piše britanski tednik The Economist, so ljudje v državah kandidatkah zelo slabe volje. Poljaki se na primer sprašujejo, kako bodo na čim manj škodljiv način razložili svojim kmetom, da bodo njihovi že tako bogati nemški sosedje prejemali štirikrat večjo finančno pomoč, kot jo bodo prejemali sami. A tudi Nemci, ki prispevajo daleč največji delež v evropski proračun, so nezadovoljni. Skrbijo jih namreč dolgoročne posledice predlaganih načrtov kmetijskih subvencij, saj naj bi se ob nespremenjeni evropski kmetijski politiki, skupni nemški prispevek proračunu EU v prihodnjem desetletju kar potrojil. Strah, da bodo države, kot na primer Poljska, blokirale spremembe kmetijske politike, ko bodo dobivale "injekcije neposrednih plačil", pa poleg Nemcev preveva tudi Britance in Nizozemce, saj bodo šli evri za zgoraj omenjena "zdravila " predvsem iz njihovih žepov.
Naši vrli pogajalci za članstvo v EU so pretekli teden kategorično zatrdili, da so sprejeti bruseljski pogoji za Slovenijo, ki je po velikosti BDP na prebivalca v istem razredu kot sedanje "revne " članice EU, nesprejemljivi. Koliko časa bo ta "nesprejemljivost" zdržala, bomo pa šele videli.
skem najboljši in najkvalitetnejši ponudniki, morda ne najcenejši, vendar najzanesljivejši. Uveljavljanje trga bo še zahtevalo naše prilagajanje, tudi organizacijske spremembe. Zelo verjetno bo prišlo tudi do spremembe lastniške strukture, ko bo država prodala svoj 25-odstotni delež, in prepričan sem, da je slovenski kapital
ko. Potrebne so tudi spremembe mišljenja v naših glavah. Nič več nimamo monopola, ni več monopola pri energiji. Celo cene nam še vedno določa vlada, pri čemer jo prav pri cenah električne energije skrbi, da je inflacija čim nižja.
Imamo dovolj znanja in izkušenj, da bomo ostali na Gorenj-
sposoben odkupiti in zagotoviti, da bo elektroenergetska infrastruktura ostala resnično slovenska. Daljnovodi so električne ceste in tako vitalnih stvari ne kaže prodajati tujcem. Slovenski elektroenergetski sistem je dobro naoljen stroj, ki je nad 30 let zagotavljal za četrtino cenejšo energijo, kot v ostali Evropi. Če je kje
mogoče govoriti o nacionalnem interesu, je to gotovo na našem področju, in prav Gorenjska je pokazala in dokazala že pri začetku elektrifikacije, za razliko od drugih regij, da se zna uspešno razvijati tudi le z lastnim kapitalom. Še enkrat: dr. Mencinger ima prav in upam, da bo še opozoril, kako važen gospodarski podsistem je elektrogospodarstvo."
Vem, da delate tudi v projektnem svetu starega Kranja. Kako gledate na to?
"Zavedam se, da razvoja mesta ni mogoče ustaviti, vendar pa je tudi res, da so mesto ustvarili pešci in da ga jim je potrebno vrniti. Nekoč je bila vsa infrastruktura le v mestih, danes je obratno: promet in infrastruktura vleče ljudi iz mest. Na ugotovitev, ki sem jo slišal nedavno in me je prizadela, da Kranj umira, ne bom pristal in po svojih močeh prispeval, da se ti trendi obrnejo. Kranj je čist, pred novim letom je dokazal, da lahko zelo lep in živ, izjemno zahtevna pa bo prometna rešitev. Skupaj z občino smo si zastavili nalogo, da moramo vsako leto spodbuditi v ožjem mestu starega Kranja naselitev desetih družin, kar je mogoče doseči s pravilno cenovno in davčno politiko ter gradnjo izboljšane infrastrukture. Lotili smo se novega programa revitalizacije Kranja in po desetih letih ne sme nikomur priti na misel, da to mesto umira." • Štefan Žargi Foto: Gorazd Kavčič
del. l|utj|dii«, DufMjilu ce«a SO, 152; L|uWjan*
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
... in va§ ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki  080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
PETROL
>
Vzajemna lani uspešno     Sporna serija jeklenk
Kranj - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je lani poslovala uspešno, je na seji v sredo ugotovil njen nadzorni svet, ko je obravnaval nerevidirane poslovne rezultate za lani in poslovni načrt za letos.
V največji slovenski zavarovalnici za dopolnilna zdravstvena zavarovanja so lani še povečali število zavarovancev, tako da se je njihovo število povzpelo na 1,12 milijona, skoraj za četrtino pa seje povečalo tudi število zavarovanj z medicinsko asistenco v tujini. Zavarovalnica je lani po prvih ocenah imela 48 milijard tolarjev prihodkov, pri tem pa so prihodki od premij znašali 47 milijard. Odhodkov je bilo za 47 milijard tolarjev, od tega 41 milijard tolarjev ali 19 odstotkov več kot leto prej za škode. Na povišanje teh izdatkov so najbolj vplivali 25 odstotkov višji odhodki za zdravila, ki sicer predstavljajo dve petini vseh odhodkov za škode, 14 odstotkov višji stroški za osnovno zdravstveno dejavnost, 13 odstotkov višji stroški za specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje in 26 odstotkov večji stroški za lekarniško dejavnost. To je bil tudi razlog, da so v Vzajemni lani dvakrat povišali premijo - julija za 5,8 odstotka in decembra še za šest odstotkov. Letos bodo prenovili obstoječa nadstandardna zavarovanja in pripravili nova, posodobili pa bodo tudi prodajno mrežo. • CZ.
Elan povečuje prodajo
Begunje - Nadzorni svet Elana se je na seji v sredo seznanil s predhodnimi poslovnimi rezultati za preteklo leto, sprejel pa je tudi letni načrt za letos ter poslovni načrt skupine Elan do leta 2005.
V Elanu so lani prodali 397 tisoč parov smuči ali štiri odstotke več kot leto prej, 184 tisoč snežnih desk oz. sedem odstotkov več kot predlani, 128 jadrnic, kar je 59 odstotkov več kot leta 2000, in še 300 malih motornih plovil. Pri prodaji izdelkov za zimskošportne dejavnosti so zaradi lanske zelene zime za načrtom zaostali za 12 odstotkov, pri plovilih pa so ga presegli za 15 odstotkov. Vse Elanove družbe z izjemo novoustanovljene v Nemčiji so lani poslovale z dobičkom. Letos načrtujejo pri izdelkih za zimskošportne dejavnosti povečanje prodaje za 11 odstotkov, pri plovilih pa kar za 70 odstotkov, kar naj bi jim omogočilo tudi lansko povečanje proizvodnih zmogljivosti. Celotna skupina Elan naj bi prodala za 80 milijonov evrov izdelkov in storitev, pri tem pa načrtuje 4.2 milijona evrov čistega dobička.
Elan si je po uspešno dokončani sanaciji zastavil tudi smele srednjeročne cilje. Do leta 2005 naj bi več kot podvojil obseg prodaje. V zimskošportni dejavnosti se bo osredotočil predvsem na smuči in snežne deske, pri tem pa bo tudi več vlagal v blagovno znamko. Bistveno bo povečal prodajo jadrnic, program motornih plovil pa prenovil in razvijal na drugi lokaciji. Razširil in obogatil bo tudi ponudbo storitev, še zlasti Carterja. • CZ.
Ljubljana - Ko je kupec eno od jeklenk, ki jo je 17. januarja kupil v Butan plinu, priključil na štedilnik, je ugotovil, da iz nje uhaja plin. O tem je obvestil tržni inšpektorat, ki je Butanu izdal odločbo, da mora z oglasi v medijih obvestiti kupce o možni tehnični napaki na mestu uvitja ventila v jeklenko. V Butan plinu so to tudi storili in z oglasi pozvali kupce, da naj serijo 10-kilogramskih jeklenk za propan butan plin s številkami od 002817 do 005316 vrnejo prodajalcu, kjer jih bodo zamenjali z drugimi. Ker so kupci do srede prejšnjega tedna vrnili le 181 od skupno 912 decembra in januarja prodanih jeklenk, ki so doslej vsaj štirikrat že povzročile uhajanje plina, so v četrtek v Butan plinu sklicali novinarsko konferenco in v petek še enkrat objavili oglase, s katerimi so ponovno opozorili na možno tehnično napako pri jeklenkah češkega dobavitelja. Jeklenke so imele vso potrebno tehnično dokumentacijo, ob polnjenju so jih še dodatno testirali, prvič v zgodovini podjetja pa se je zgodilo, da ob tem niso odkrili napake. V podjetju so že prekinili sodelovanje s češkim dobaviteljem in poostrili nadzor nad kakovostjo jeklenk, odločili pa so se tudi. da bodo pooblastili posebno ustanovo, ki bo v njihovem imenu prevzemala jeklenke pri proizvajalcih in jih testirala še pred polnjenjem. • CZ.
Petrol podražil goriva
Ljubljana - Danes so na Petrolovih servisih in prodajnih mestih začele veljati nove višje cene naftnih derivatov. Liter bencina NMB 95 seje podražil za 1,70 tolarja (s 168,20 na 169,90 tolarja), liter bencina NMB 98 za 2,20 tolarja (s 176,60 na 178,80 tolarja) in liter bencina NMB 91 za 1.70 tolarja (s 167,70 na 169,40 tolarja). Liter kurilnega olja se je podražil za 1,50 tolarja in od danes stane 83,20 tolarja (stara cena je bila od 8. januarja 81,70 tolarja), liter plinskega olja (diesel) pa se je podražil za 1,70 tolarja ali s 144,30 na 146 tolarjev. • J.K.
Iskraemeco povečuje prodajo
Kranj - Iskraemeco, d.d., iz Kranja je konec januarja organiziral v Ribnem pri Bledu prvo konferenco skupine svojih povezanih podjetij. Na konferencije razen matičnega podjetja sodelovalo še 13 hčerinskih podjetij iz. tujine. Iskraemeco ima štiri trgovska podjetja v Avstriji. Nemčiji, v Veliki Britaniji in na Švedskem, na tujem pa še osem proizvodnih podjetij v svojem ali mešanem lastništvu z lokalnimi dejavniki. Ta podjetja so na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Romuniji, Indiji, Rusiji, Maleziji in Španiji in na Portugalskem. Strategija, ki je bila predstavljena na konferenci, predvideva internacionalizacijo proizvodnje in poslovanja. Skupina Iskraemeco je prisotna na trgih v 80 državah, v prihodnjih petih letih pa naj bi število trgov preseglo sto, prodaja pa naj bi narasla za 30 odstotkov. V naslednjih petih letih naj bi izven Kranja dosegli že 40 odstotkov celotne proizvodnje, kranjski del pa se bo v tem obdobju preusmeril na nove tehnologije. - • J.K.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KMETIJSKI DELAVEC
PARKOVNI DELAVEC; d.č. 6 mes.; B kat.; do 12.02.02; FLORA D.O.O., ZG. BITNJE 133, ZABNICA
POMOŽNI DELAVEC
PESKAR; d.č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; j.: slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 08.02.02; CREINA KRANJ, ULICA MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; j.: slov j. - gov. in pis.; do 09.02.02; ZALAZNIK BENEDI-ČIČ KLAVDIJA S.P, STUDENO 22C, ŽELEZNIKI
VRTNARSKO CVETLIČARSKA DELA; d.č. 6 mes.; do 08.02.02; MERCATOR- KMETIJSTVO D.O.O., BEGUNJSKA ULICA 5, KRANJ
VRTNAR
PARKOVNI VRTNAR; d.č. 6 mes.; B kat.; do 12.02.02; FLORA D.O.O., ZG.BITNJE 133, ZABNICA
MIZAR
MONTER PALUBNE OPREME;
d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 05.02.02; ELAN MARINE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM MIZAR; d.č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; j.: slov. j. - gov. in pis.; do 05.02.02; LESNINA D.D., PRODAJALNA POHIŠTVO, ULICA MIRKA VADNOVA 7, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
DELO V PREDELAVI PLASTIČNIH MAS; ned.č.; 5 I. del. izk ; j : slov. j. - gov.; do 10.02.02; DUMIS MLAKA D.O.O., ORETNEKOVA POT 9, KRANJ
STRUGAR
OBLIKOVALEC KOVIN; d č. 3 mes.; do 08.02.02; ISKRA INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV D. D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ
ELEKTROMEHANIK
ZAHTEVNEJŠA ELEKTRIČAR-SKA DELA; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; j.: slov. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Poznavanje računalniških omrežij - osnovno; B kat.; do 08.02.02; ELAN D.D., BEGUNJE NA GORENJSKEM 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM
MEHANIK ELEKTRONIK
MONTAŽA IN POPRAVILO FOTOKOPIRNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; j.: ang. j. - gov. in pis.; znanje progr orodij: Poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov -osnovno; B kat.; do 16.02.02; BILBAN D.O.O., CESTA STANETA ŽAGARJA 29, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; d.č. 3 mes.; j.: slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 20.02.02; FLERIN RAJKO S.P, BRITOF 284, KRANJ
FRIZER
FRIZER; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 08.02.02; KUNĆIČ POLONA S.P, SMOKUČ 17, ŽIROVNICA
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 6 mes.; B kat.; do 16.02.02; KAŠTRUN IVAN S.P,PREDDVOR, NOVA VAS 8, PREDDVOR
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK IN SKLADIŠČNI DELAVEC; d.č. 6 mes.; j.: slov. j. - gov. in pis.; C kat.; do 09.02.02; JEJ-LAR D.O.O., DELNICE 6, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
PRODAJALEC
PRODAJALEC (DELOVNO MESTO JE V KRANJU); ned.č.; 1 I. del izk.; j.: slov. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; do 23.02.02; J&O D.O.O., MAVČIČE 75, MAVČIČE
ADMINISTRATOR
PISARNIŠKA DELA; d.č. 6 mes.; 31 del. izk.; j.: ang. j.-gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 08.02.02; NOVELA D.O.O., CESTA TALCEV 8C, JESENICE
STROJNI TEHNIK
KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; j.: ang. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽE-LEŠKA CESTA 11 A, BLED
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER; d.č. 3 mes.; j.: slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 02.03.02; ELMONT D.D. BLED, SPODNJE GORJE 3,ZGORNJE GORJE
POPRAVILA IN SERVISIRANJE TEHTNIC; d.č. 12 mes.; j.: ang. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 08.02.02; PERKO PETER S.P, ZALOG 2, GOLNIK
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; j.: ang. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 23.02.02; BASING D.O.O., ŽELE-ŠKA CESTA 11 A, BLED
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; j.: ang. j. - gov. in pis.; znanje progr. orodij: Programiranje - zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, B kat.; do 09.02.02; BASING D.O.O., ŽELEŠKA CESTA 11A, BLED; št. del. mest: 2 PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č 12 mes.; 2 I del. izk.; j.: ang. j. - govorno; B kat ; do 23.02.02; BASING D O.O., ŽELEŠKA CESTA 11 A, BLED
delna obiava
Klavnica naprodaj
Radovljica - Mercator Gorenjska je kmalu po priključitvi Špe-cerije Bled zaprl klavnico v Radovljici, zdaj pa je objekt s pomožnimi prostori in 1.257 kvadratnimi metri zemljišča že naprodaj. Izhodiščna cena je 50 milijonov tolarjev. Poleg klavnice prodaja Mercator še dve nepremičnini v radovljiški občini. V severozahodnem delu Lesc, za Merkurjem, je naprodaj 1.911 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče, namenjeno za stanovanjsko gradnjo z nizko gostoto pozidave, po izhodiščni ceni 30 milijonov tolarjev. V Cankarjevi ulici v Radovljici pa je naprodaj gostinski objekt Kitajska restavracija /a 50 milijonov tolarjev, prostori pa so v najemu še do 22. maja 2004. Mercator Gorenjska prodaja tudi dve trgovini v Škofji Loki in eno v Kranju. V Škofji Loki prodaja trgovino Hruška /a 25 milijonov tolarjev in trgovino Ciciban za 20 milijonov tolarjev, pri tem pa je pogoj, da kupec prev/u me in zaposli /a nedoločen čas tudi tri delavke. V Kranju prodaja trgovino Delikateso v nebotičniku za 16 milijonov tolarjev. • CZ.
Pogled z vrha
Kranj - Več kot dvesto vodilnih in vodstvenih delavcev Skupine Merkur se je ob koncu letina /hi a lo na že tradicionalnem srečanju v PbrtOroŽU, kjer so pod skupnim vodilom "pogled z vrha seže nazaj in naprej" pregledali lansko poslovanje in letošnje načrte. V petek so ocenili poslovanje v lanskem letu ter strategijo in poslovni načrt za letos, seznanili pa so se tudi / oceno varnosti in tveganja pri delu. organizacijskimi spremembami in tržnimi usmerit
vami. V soboto so razpravljali
predvsem o projektih razvoja logistike in črne metalurgije ter o tržnem položaju družbe, prisluh n i 11 pa so tudi kolegom i/ hčerinskih družb. • CZ.
Padec Unionovih delnic
Dogajanje na ljubljanski borzi se je v preteklem tednu precej umirilo. Indeks SBI20 je sicer izgubil več kot 50 točk ter končal pri 2198 točkah, a večina padca indeksa je posledica padca delnice Pivovarne Union z 90.000 na 71.000 tolarjev. Kot je bilo namreč pričakovati, se je zanimanje za nakup teh delnic precej zmanjšalo, saj se je podjetje znašlo v nekakšni pat situaciji. Belgijski koncem lnterbrew, s katerim sodeluje tudi uprava Pivovarne Union, je namreč s prevzemno ponudbo pridobil le 40,8 odstotka podjetja, medtem ko ima nasprotni blok, kije nastal okoli Pivovarne Laško ter drugih slovenskih podjetij v lasti več kot 50 odstotkov ljubljanske pivovarne. Trenutna situacija tej skupini, ob nespremenjenem stanju ne omogoča dejanske kontrole nad pivovarne še najmanj dve leti, do izvolitve novega nadzornega sveta, v tem času pa lahko dosedanja uprava večino odločitev sprejema po svoje. V tej situaciji zato preostalih nekaj delnic malih delničarjev za vlagatelje ni več zanimivo.
Druge najzanimivejše novice so bile ta teden povezane z obema farmacevtskima podjetjima. Lek je objavil prve poslovne rezlutate za leto 2001.
Upravno sodišče pa mora o Pfizerjevem predlogu za začasno odredbo o prepovedi proizvodnje za Krkini generični zdravili odločati v sedmih dneh, torej do konca tedna. Začasna prepoved bi Krki letos tako rekoč zaprla možnost za proizvodnjo zdravila proti povišani ravni holesterola v krvi (atoris) in zdravila za Alzheimerjevo bolezen.
KBC, ki se edina pogaja za nakup 34 odstotkov NLB, naj bi pri vztrajala pri zahtevi za državno jamstvo za hranilne vloge varčevalcev nekdanje LB. KBC hoče 'neobremenjeno' banko. Bilo bi tudi nenavadno, če bi KBC tolikšno kupnino za NLB, kolikšno je zapisala v zavezujoči ponudbi, ponujala brez omenjenega državnega jamstva.
Večji delničarji Intereurope bodo v ponedeljek na skupščini glasovali za povečanje osnovnega kapitala družbe, vendar želijo, da se poveča za največ 25 odstotkov. Delničarji so predlagali, da se kapital poveča do četrtine, ker več kapitala podjetje naj ne bi potrebovalo.
Po zadnjih dogajanjih na borzi je očitno, da so vlagatelji tako vajeni prevzemnih zgodb, da se za ostalo dogajanje le malo zaninuijo. Lahko le upamo, da bodo poslovni rezultati za leto 2001, ki so začeli prihajati v teh dneh, zopet prestavili pozornost na kakovost poslovanja podjetij.
Miha Pogačar, analitik Ilirika Borzno posredniška hiša, d.d.
Nove državne obveznice
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi so sprejeli v borzno kotacijo več državnih obveznic: 238.655 obveznic RS32 v skupni nominalni vrednosti več kot 23,8 milijona evrov, 102.780 obveznic RS29 1. izdaje v vrednosti skoraj 10,3 milijona evrov, 294.768 obveznic RS31. vrednih več kot 2.9 milijarde tolarjev in 1.050.000 obveznic RS28 1. izdaje v vrednosti 10,5 milijarde tolarjev. Vse obveznice je v imenu države izdalo ministrstvo za finance in z vsemi so na borzi začeli trgovati 25. januarja. "Evro" obveznice RS32 in RS29 L izdaje zapadejo v plačilo 15. januarja 2012. Obresti se obračunavajo na linearni način po nespremenljivi 5,375-odstotni letni obrestni meri, izplačujejo pa se enkrat letno za nazaj, in sicer vsakega 15. januarja. Pri tolarskih obveznicah RS28 t. izdaje je i/plačilo glavnice na dan dospetja 15. januarja 2005, obresti se obračunavajo na konformni način po letni obrestni meri TOM + 4,2 % in izplačujejo enkrat letno za nazaj vsakega 15. januarja. Enako velja tudi za tolarske obveznice RS31, le daje obrestna mera TOM + 4,7 % in da zapadejo v izplačilo 15. januarja 2007.
Že 16. januarja so v borzno kotacijo sprejeli 1.290.850 imenskih ob-ve/nic RS27 2. izdaje v skupni nominalni vrednosti nekaj več kot 12.9 milijarde tolarjev, s čimer so borzno kotacijo razširili na 1.7 milijona teh obveznic v skupni nominalni vrednosti 17 milijard tolarjev. • CZ.
Skupno na bivši jugoslovanski trg
Kranj - Slovenska naftna družba Petrol in ruska družba Tvumen Oil sta podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju na trgih Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Makedonije. Po tem dogovoru bo ruska družba dobavljala surovo nafto oz. skrbela za njeno predelavo, Petrol pa bo s svojim znanjem, tehnologijo ter logistiko zagotavljal distribucijo in prodajo derivatov. Podpisani dogovor bo osnova za sklepanje konkretnih poslovnih pogodb. Za družbo Tvumen Oil pomeni dogovor možnost za širjenje rafinerijskega trga in s tem /a nadaljnjo rast dražbe, /a Petrol pa dostop do kakovostnih in cenovno Ugodnih naftnih izdelkov ter za pospešeno krepitev tržnega položaja na območju nekdanje Jugoslavije. Podjetje Tvumen Oil dnevno izvozi okrog 400 tisoč sodčkov surove nafte in naftnih derivatov, od tega večinoma v države Evropske skupnosti. Po obsegu naftnih zalo;' /ase Ja drugo mesto med ruskimi naftnimi podjetji, pO proizvodnji S40 sodčkov dnevno pa četrto mesto. V njegovo maloprodajno o/, franšizno mrežo je vključenih skoraj tisoč bencinskih servisov. • CZ.
VELIKI
P0SL0VNI1
PRIROČNIKI
S'
ROBERT MU l Ml
Današnji poslovni svet se neprestano spreminja. Vsi, ki v tem procesu sodelujejo, potrebujejo novo znanje, da lahko obvladujejo ostro konkurenco. Veliki poslovni priročnik povezema in opisuje najsodobnejše ugotovitve, ki jih je treba upoštevati v poslovnem svetu. Priročen vodnik za začetnike in izkušene poslovneže prinaša številna praktična navodila za uspešno poslovanje, razlage možnosti in rešitev pri poslovnem odločanju, diagrame, tabele in grafikone ter številne primere iz vsakdanje prakse Dvanajst glavnih poglavij opisuje jasno komuniciranje, upravljanje s časom, pravilno sprejemanje poslovnih odločitev, uspešno delegiranje nalog in obveznosti, motiviranje sodelavcev, oblikovanje delovnih skupin, učinkovito vodenje sestankov, pripravo prezentacij, učinkovita pogajanja, izbiranje sodelavcev prilagajanje spremembam in zmanjševanje stresa na delovnem mestu.
C
mm
ZaioJ&i MUtdimu kn|lg*
Vozila, oprema,	nepremičnine: [	posojilo, leasin	g-
BKS-leasing d. o. o.	© Informacije: 01/ 3000 920	www. bks-leasing.si	
Lek v tujini uspešnejši kot doma
Slovenija ni več Lekov največji trg, vodilni postaja poljski trg. Delniška družba Lek, ki ima 1700 zaposlenih, je lani prodala za 68 milijard tolarjev izdelkov in za 8 odstotkov
presegla načrtovano prodajo.
Ljubljana - Farmacevtska družba Lek spada med deset največjih farmacevtskih družb osrednje in vzhodne Evrope. Z lanskim poslovanjem je dosegla 24-odstotno rast prodaje, kar presega splošno rast na svetovnem farmacevtskem trgu. Spodbudni so tudi rezultati poslovanja Lekove poslovne skupine, saj je bila njena lanska prodaja 80 milijard tolarjev. Kljub svetovni recesiji so načrtovano prodajo celo presegli in dosegli 34,6-odstotno rast prodaje. Nanjo sta pomembno vplivali prevzeti družbi Argon in romunska družba Lek PharmaTech, ki sta lani prodali za 5,4 milijarde tolarjev izdelkov.
Lekova uprava daje velik poudarek internacionalizaciji poslovanja. Po dobrih desetih letih uspešne prodaje na slovenskem trgu, so vodilno vlogo prevzeli tuji trgi. Lani je prodaja na domačem trgu z dosedanjih 30 odstotkov padla na 18,3 odstotka, letos uprava Leka načrtuje 15-odstotno prodajo. Po besedah predsednika upra-
bavila, mišice in kosti, na domačem in tujem trgu pa so tudi lani prodali največ amoksiklava. Njegova prodaja je bila 30,9-odstotna in je bila hitrejša od rasti družbe. Dragonja kljub temu meni, da je Lekov domicilni trg Slovenija. Minulo leto je bila družba Lek najuspešnejša v državah srednje in vzhodne Evrope, leta 2000 se
ve Leka Metoda Dragonje postaja njihov vodilni trg Poljska, kjer so lani dosegli 29-odstotno rast prodaje na ruskem trgu je bila ta 'Car 40-odstotna. Svoj položaj na Kitajskem je Lek utrdil z odprtjem predstavništva v Pekingu. Na tujih trgih je bil uspešen z antibiotiki ter zdravili za srce, ožilje, pre-
je prodaja najbolj povečala v državah prodajne regije Azije, Afrike in Latinske Amerike, njihov skupni delež prodaje pa je znašal 13,3 odstotka.
Na slovenskem trgu so prodali za dobrih 10 odstotkov več kot leto prej, najpomembnejša dogodka v Sloveniji pa sta bila preneha-
Metod Dragonja, predsednik Lekove uprave.
nje veljavnosti sporazuma med vlado in farmacevtskimi izdelovalci ter višja vrednostna rast trga in ponudba novih, terapevtsko inovativnih izdelkov, ki so nastali v sodelovanju s podjetjem Sanofi-Svnthelabo. Z njimi so ustvarili 4.6 odstotka skupne prodaje farmacevtskih izdelkov in učinkovin v Sloveniji. Po Drago-njevih besedah je Lek uspešen tudi na trgu Ruske federacije, kjer prodaja najhitreje narašča, leta 2000 so na njem prodali za 1,5 milijarde tolarjev izdelkov, kar je 68 odstotkov več kot leto prej. "Tudi letos bomo zadržali dinamično rast ter nadaljevali z internacionalizacijo poslovanja in nakupi farmacevtskih družb. S pridobitvijo novih dovoljenj za prodajo končnih farmacevtskih izdelkov bo prodaja zdravil v ZDA ponovno prispevala k pomembnemu deležu v Lekovi rasti prodaje. Rast uvoza zdravil v Sloveniji narašča hitreje od po-
Krka in Lek dobila, Pfizer izgubil
Pfizer je vložil tožbo zoper Lek in Krko, upravno sodišče pa je minuli petek zaradi nepravilnega postopka vseh šest Pfizerjevih tožb zavrnilo.
Ljubljana, Novo mesto - Kljub ških groženj uvrstitve Slovenije
predčasnemu sprejetju sprememb na "črno listo" držav, ki ne spo-
zakona o zdravilih, ki je med slo- štujejo intelektualne lastnine, je
venskimi proizvajalci zdravil pov- ameriška farmacevtska multinaci-
zročil precej ogorčenja in kritik onalka Pfizer tožila slovensko mi-
ter preprečil uresničitev ameri- nistrstvo za zdravje zaradi regi-
Z DOBRIM TELEVIZORJEM OLIMPIADA DOMA
GORENJE BTV 70
slika v sliki, stereo
samo 99.900 sit
tudi na KREDIT do 12 obrokov T + O %
SUPER UGODNO ZA BTV ODLIČNE KVALITETE
barvni TV že od 34.900 SIT dalje
trgovine ,0J
Hrastjo 52, poleg AGROMEHANIKE  04/235 76 10
Lom pod Storžičem 53, 4290 Tržič
TV, AKUSTIKA, BELA TEHNIKA ...
DISKONT ELEKTRO RDS
GORENJE TV ELEKTRO
SERVIS TV EVELUX: KONTAKT P
l'r.!(lilnr;k;i Iti, fi/ic: Šmartmska 152. BTC hala A, U Usnjarska 9. Kamnik Sučeva 23. TC DOLNOV, Kram
04/596 42 70 01/585 28 35 01/831 72 03. 04/204 25 97 041/ 648 181
stracije štirih novih generičnih zdravil tik pred spremembo omenjenega zakona, poleg tega je Pfizer očital, da generična zdravila Leka in Krke niso podobna njihovim izvirnim in jih ne bi smela proizvajati.
Med spornimi zdravili sta tudi zdravili novomeške Krke atoris za zniževanje holesterola in vasnal za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni ter Lckovo zdravilo tulip. V Evropi zdravili atoris in vasnal proizvaja le Krka in sta veliko cenejši od originalnih zdravil, ki ju proizvaja Pfizer. Krka bo zdravili na domačem trgu začela prodajati spomladi, registrirala pa ju bo tudi V tujini. Z razsodbo je Krka pridobila šest let. v tem času pa naj bi z vsakim od zdravil zaslužili okrog 150 milijonov dolarjev. Miloš Ko-vačič, generalni direktor Krke, je ob tem dejal, da je šlo Pfizerju lc Za Zaslužek, kajti prav Krka mu s svojima generičnima zdraviloma odjeda precejšen del zaslužka, gre za milijone dolarjev. Postopki registracije so bili po njegovem
mnenju pravilno izpeljani, O spornosti učinkovin pa se bodo izrekli izvedenci. Pfizer se lahko pritoži na vrhovno sodišče. • R. Š.
Sejem Alpe Adria
Ljubljana - Danes bo na Gospodarskem razstavišču V Ljubljani Ljubljanski sejem odprl, 41. mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas. Prireditev, ki bo trajala do vključno (). februarja, bo že osem
najstič zapored obogatil slovenski Bejem lova in ribolova. Oba sejma bOStfl odprla do vključno sobote, 9. februarja, med 9. in 19. uro. Vstopnice bodo po enotni ceni
900 tolarjev. Slovenske železnice so /;i prevoz na sejem z vlakom
odobrile popust • A. Ž.
rabe zdravil domačih proizvajalcev, kar kaže na odprtost slovenskega okolja. Ministrstvo za zdravje pa mora pospeševati konkurenco in oblikovati pravila, da ne bodo domači proizvajalci po količini oskrbeli večino slovenskega trga, denar pa bodo pobrali tuji dobavitelji. Tečaj evra je zaostajal za domačo inflacijo, zaostajanje pa je ena od politik oblasti za vzdrževanje makroekonomskega ravnovesja. S tem dolgoročno znižujejo konkurenčno sposobnost domače izvozne industrije," je dejal Dragonja, o nedavni tožbi ameriške multinacionalke Pfizer pa je
dejal, da je njena tožba proti slovenski državi precedens v praksi farmacevtskega okolja in je neobičajna, ni pa edini primer Pfizerjeve tožbe proti slovenski državi.
Na Pfizerjevi listi se je znašlo tudi Lekovo zdravilo tulip za zdravljenje povišanega holesterola, ki ga je Lek registriral konec lanskega leta. skupaj pa je lani razširil in obnovil registracije desetih proizvodov. Na vseh svojih trgih, izdelke prodaja v 71 državah, ima letno okrog 200 registracij in njihovih obnovitev. "Na novo zakonodajo o zdravilih smo se pripravili, zmotno pa je
javno mnenje, da je slovenska farmacevtska industrija sama spodbudila podaljšanje zakona. Ukrepi so nas prizadeli in bodo dolgoročno zahtevali naše prilagajanje," je menil Dragonja. Leku zaradi predčasnega sprejetja zakona sedmih zdravil ni uspelo pravočasno registrirati, saj so v fazi razvoja in so njihovo registracijo načrtovali do konca leta, nova zakonodaja bo po njegovih besedah otežila registracije generičnih zdravil, njihov delež v Lekovi prodaji pa je Dragonja označil za poslovno skrivnost.
• Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
Na Primskovem nov Merkurjev TC
Družba Merkur na Primskovem gradi nov trgovski center (TC), ki bo deseti na
Gorenjskem.
Kranj - Ob krožišču na vzhodu Kranja nastaja veliko nakupovalno središče. Svojo dokončno podobo naj bi dobilo predvidoma sredi letošnjega leta. Med graditelji je tudi Merkur, d.d., ki na Primskovem gradi nov trgovski center.
V dvoetažnem objektu bo 13.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, pred TC bodo uredili več kot 300 parkirišč, v njem pa bodo svoj prostor dobili tudi drugi prodajalci in gostinski lokal. V velikem steklenjaku bosta vrtni in zeleni program. Peter Dobro-voljc, pomočnik izvršnega direktorja investicij, je povedal, da bo ponudba podobna ponudbi na Rudniku v Ljubljani. V novem TC bodo na voljo izdelki za dom, gospodinjstvo, vrt, kopalniški program ter mali gospodinjski aparati, opremili ga bodo tudi z nakupovalno potjo. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad naj bi gradnjo končalo do poletja, stala pa bo stala 13 milijonov evrov (več kot 2,6 milijarde tolarjev).
Merkur te dni začenja tudi gradnjo TC na Jesenicah, kjer bodo temeljito obnovili in dogradili sedanja skladišča ter zgradili 5000
TC v Sloveniji. Merkur ima na Gorenjskem 10 TC in sicer v Kranju, Škofji Loki, Lescah, Radovljici in na Jesenicah, sredi decem-
Nov Merkurjev trgovski center na Primskovem bodo odprli poleti.
kvadratnih metrov velik center podoben kranjskemu, odprli ga bodo še pred kranjskim, predvidoma maja, in bo 42. Merkurjev
bra lani so nov TC zgradili tudi v Kromberku pri Novi Gorici.
• Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
NIKOLI NAM
NI DOLGČAS!
Ali veste, koliko ljudi pride dnevno v naše trgovine? Z najrazličnejšimi potrebami in željami. In vsem postrežemo in svetujemo. Prijazno, hitro in profesionalno. Z nasmehom. Ker smo mlad in dinamičen kolektiv, ker med nami vladajo dobri odnosi. Prav zares! Nikoli ni dolgčas!
IŠČEMO:
za delo v novi trgovini SPAR Kranj II:
- več prodajalcev prehrambenih izdelkov
- prodajalca neživil
- mesarje
- blagovne manipulante
- prevzemalec blaga
Pogoji: Zaključena IV. stopnja izobrazbe trgovinske smeri (za blagovne manipulante ni pogoj, je pa zaželjena) in delovne izkušnje v trgovini s prehrambenimi izdelki.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom "Kranj II" na naslov: Spar Slovenija, d. o. o., Šmartinska 152 g, 1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM!
VEDNO V AKCIJI
S PAR
Težki časi za bohinjsko zadrugo
Bohinjska gozdarsko kmetijska zadruga preživlja težke čase. Lani je ustvarila dvajset milijonov tolarjev izgube, še štirideset milijonov tolarjev nepokrite je iz prejšnjih let.
Srednja vas v Bohinju - Dosedanja direktorica Petra Gorišek je januarja odstopila, v zadrugi so že začeli postopek za imenovanje novega direktorja, dotlej pa so po zakonu o zadrugah direktorska pooblastila v rokah predsednika upravnega odbora zadruge, inženirja gozdarstva Slavka Ličefa s Koprivnika. Skupaj z občino so se že odločili za izdelavo sanacijskega programa in organizacijskega preoblikovanja zadruge, zadružniki pa bodo o tem odločali na občnem zboru, ki bo predvidoma prihodnji mesec.
Kot je znano, JŠ/jf^k Je P° dolgotrajni Wz^^§ stavki jeseni 1999. leta v klavnici, ki je "odnesla" tedanjega predsednika zadruge An-Slavko Ličef dreja Ogrina in direktorja Mirka Smukavca, direktor postal Branko Ravnik z Broda, predsednik upravnega odbora pa Slavko Ličef. Ravnik je julija lani odšel na novo delovno dolžnost, za vodjo sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, direktorsko krmilo pa je prevzela Petra Gorišek, prej zaposlena kot kmetijska svetovalka v takratnem Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj. Goriškova je januarja letos odstopila, direktorska pooblastila pa je začasno, do imenovanja novega direktorja, prevzel predsednik upravnega od-
bora Slavko Ličef. Upravni odbor je že začel postopek za imenovanje novega direktorja, o tem so se tudi že pogovarjali z nekaterimi možnimi kandidati, vršilca dolžnosti pa bi radi postavili vsaj do občnega zbora.
Nedokončane naložbe
Kot je dejal, so v zadrugi, ki ima klavniško predelovalni obrat v Bohinjski Bistrici, lesno predelovalni obrat v Bohinjski Cešnjici, hranilno kreditno službo in še tri manjše prodajalne, krizo že deloma pričakovali. Kriza je posledica splošnih gospodarskih težav v mesni in lesno predelovalni dejavnosti, predvsem vpliva bolezni BSE na prodajo in nasičenosti lesnega trga. Trgovina se združuje v velike trgovske sisteme, manjše trgovine, kakršne so tudi zadružne, pa jim niso konkurenčne ali so zaradi tega slabo rentabilne. Drugi razlog za težave so
nedokončane naložbe v obratih. Zadruga je pred leti vložila veliko denarja za posodobitev klavnice, vendar ta ni bila dokončana, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa bi po Ličefovih besedah potrebovali še petnajst milijonov tolarjev. Zaradi pojava različnih bolezni in zaščite potrošnikov se vse bolj zaostrujejo tudi veterinarsko sanitarni pogoji, klavnica pa je ob stavki 1999. leta izgubila veliko kupcev, ki jih zelo težko pridobiva nazaj. Podobno je v lesnem obratu, tudi tam so pred leti delno posodobili polnojarmenik, naložbe niso dokončali, obrat pa je še vedno brez uporabnega dovoljenja. Vse tri trgovine na Nomenju, v Jereki in v Srednji vasi so zastarele in potrebne obnove, Bohinj pa bi potreboval tudi sodobno trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Hranilno kreditna služba je trenutno še samostojna zadružna enota, vendar takšna zaradi prilagoditve finančnim predpisom ne more ostati in se bo enako kot večina HKS-ov v Sloveniji pripojila k Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije. Za kmete se potlej ne bo nič spremenilo, blagajniško mesto bo še naprej v zadrugi. Ker je kmetijstvo v Bohinju precej odvisno od turizma, se težave v turizmu posredno
odražajo tudi v kmetijstvu, še zlasti v prodaji mesa hotelom.
Bo zadruga pridobila strateške partnerje?
Za vsa vlaganja, ki bi bila potrebna za dokončanje naložbe, je problem, kje vzeti denar. V preteklosti so ga dobili s prodajo premoženja. Tako so najprej oddali v najem in nato prodali sirarno v Srednji vasi, potem so prodali še gostilno Rupa ter stavbi v Ukancu in v Bohinjski Bistrici. Zdaj premoženja nimajo več veliko, tisto, kar bi še lahko prodali, pa je neuporabno. Tudi tekoče poslovanje je negativno. Lani je bilo dvajset milijonov tolarjev izgube, še štirideset milijonov tolarjev nepokrite izgube je iz prejšnjih let. Ker bi nakopičene težave lahko odpravili le s spremembami v poslovanju in organiziranosti, so se skupaj z občino odločili, da naročijo izdelavo sanacijskega programa in reorganizacije zadruge. "Naša želja je, da bi pridobili strateške partnerje, ki bi s kapitalom omogočili posodobitev lesnega in mesno predelovalnega obrata," je dejal Slavko Ličef in poudaril, da bo sanacijski program, ki ga bo plačala občina, nakazal različne možnosti, pri tem pa bo verjetno ena tudi ta, da
Zadružni lesni obrat v Bohinjski Češnjici.
bi člani dokapitalizirali zadrugo in s tem zagotovili denar za dokončanje naložb. Zadruga ima 190 članov, a še to je precej neenotno. Ko so lansko jesen sklepali pogodbo o proizvodnem sodelovanju z zadrugo, jo je podpisalo le 49 odstotkov. Zakaj tako malo? Medtem ko skoraj povsod v Sloveniji kmetje oddajajo mleko v mlekarne preko zadrug, bohinjski kmetje zadnja leta sklepajo pogodbe o oddaji mleka neposredno s sirarno, ker si tako zagotovijo hitrejše plačilo. Zadruga s
tem izgublja pomemben del prihodka, poleg tega pa tudi stik s kmeti, ugotavlja Slavko Ličef, ki ob vseh nakopičenih težavah le upa, da bodo bohinjski kmetje stopili skupaj in družno reševali zadrugo. Bohinj jo potrebuje, prav tako tudi predelovalne obrate, pravi in poudarja: "Zadruga bo v vsakem primeru obstala, vprašanje je le, v kakšni obliki. Prihaja čas, ko se morajo kmetje zavedati, da so lastniki zadruge in da zadruga ni socialna ustanova."
• Cveto Zaplotnik
Dobrote slovenskih kmetij
Kranj - Kmetijska svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj bodo od 19. do 22. aprila pripravili v Minoritskem samostanu na Ptuju trinajsto razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij.
Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem in vinom. Prijave za sodelovanje na razstavi sprejemajo svetovalke za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti do 25. februarja, ob prija-vi pa je treba plačati tudi prispevek za ocenjevanje 3.(XX) tolarjev na izdelek. Mlečne in krušne izdelke bodo sprejemali v ocenjevanje 17. aprila, mesne izdelke, olja. žganja, kis, suho sadje in sadne sokove do 18. marca, vina pa 2. aprila. Vsak izdelek mora biti
opremljen z deklaracijo, iz katere je razvidno, za kakšen izdelek gre, kakšne so sestavine, kdo ga je izdelal in kdaj. K vzorcem mlečnih izdelkov je treba priložiti tudi dovoljenje za oddajanje mleka v javno potrošnjo, k mesnim izdelkom pa kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Izdelke bodo ocenjevale strokovne komisije in izmed njih izbrale najboljše, ki jih bodo potlej predstavili tudi na razstavi. Kmetom oz. gospodinjam, ki bodo za izdelek že tretjič zapored prejeli najvišje priznanje, bodo podelili znak kakovosti. • C.Z.
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ
objavlja razpis za
OSKRBNIKA-CO PLANINSKE KOČE ISKRA
PRI SV. JAKOBU NAD PREDDVOROM
R igo ji
- mlajši upokojeni zakonski par
- ljubitelj planin in dela z ljudmi
- opravljen higienski minimum
Razpis se zaključi 20. februarja. Začetek dela 31. 3. 2002. Informacije na tel.: 040/272 - 363 Prošnje pošljite na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ (za razpis), Ljubljanska 24/a, 4000 Kranj.
Podjetje za proizvodnjo, trgovino in inženiring na področju kopalniške in gospodinjske opreme zaposli:
1. Osebo za knjigovodska dela
2. Skladiščnika/monterja kopalniške opreme
3. Pospeševalca prodaje
Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih del in morebitne reference pošljite na naslov:
STEELPLAST d.o.o., IOC Otoce b.š., 4244 Podnart, e-mail: steelplast@orpo.si
Inšpektorji odkrili več
nepravilnosti
Kmetijski inšpektorji so na 1.257 od skupno 4.123 pregledanih kmetijskih gospodarstvih odkrili nepravilnosti pri
uveljavljanju državnih podpor.
Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je lani prejela 64.005 vlog za neposredna plačila na površino in še 27.741 vlog za denarne podpore na žival. Kmetijska inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, je še pred izplačilom podpor pregledala 4.123 kmetijskih gospodarstev, to je dobrih pet odstotkov vlog za neposredna plačila na površino in nekaj več kot desetino vlog za podpore na žival, pri tem pa si je pomagala s podatki agencije, s seznamom živali v centralnem registru goved in s podatki o
površinah, ki jih ima geodetska uprava. In kaj so odkrili inšpektorji? Kot so povedali na petkovi predstavitvi rezultatov nadzora uveljavljanja državnih podpor kmetijstvu, označevanja in registracije goved ter uporabe fitofar-macevtskih sredstev, so pri pregledu odkrili vrsto nepravilnosti. Na 1.257 kmetijskih gospodarstvih, kar predstavlja več kot 30 odstotkov vseh pregledanih, so ugotovili eno ali več pomanjkljivosti, med drugim tudi odstopanja od podatkov o kmetijskih površinah in številu živali, ki so jih prosilci zapisali v vloge za uveljavi
Ukrepi za zaščito medveda in ljudi
Ljubljana - Vlada je sprejela strategijo upravljanja z rjavim medvedom, katere cilj je zagotoviti sožitje človeka in medveda ter dolgoročno ohraniti to živalsko vrsto in njen življenjski prostor. Strategija med drugim predvideva preventivne zaščitne ukrepe /a preprečevanje ali omejevanje škode, hitro izplačevanje škode v primerih, ko je ni mogoče preprečiti, preprečevanje širjenja medveda na območje, kjer so velike možnosti za konflikte s človekom, obveščanje ljudi o priporočenem ravnanju ob morebitnem srečanju z medvedom, krmljenje, ki medveda odvrača od naselij, omejevanje posegov in dejavnosti v življenjskem prostoru medveda ter odvzemanje medvedov i/ narave na osnovi bioloških in ekoloških razlogov, ne pa iz trofejnih in ekonomskih. Poleg tega predvideva strategija tudi različne ukrepe, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, turizmom, rekreacijo, nabiranjem gozdnih sadežev in gradnjo infrastrukturnih objektov. • C.Z.
Grand hotel Toplice Bled, d.o.o. GRAND HOTEL TOPLICE  Cesta svobode 12, Bled
ODDA V NAJEM
poslovne prostore za frizerski salon (60 ni?) v hotelu Trst na Bledu, Cesta svobode 19.
Salon je opremljen in izpolnjuje vse pogoje za obratovanje.
Možen je odkup opreme.
Vse informacije po telefonu 579 11 70.
Pisne ponudbe naj interesenti pošljejo v 15 dneh na naslov Grand hotel Toplice Bled, d.o.o., Cesta svobode 12, Bled.
tev podpor. V vloge so navedli kar 620 hektarjev več površin, kot jih dejansko imajo. Inšpektorji so kmetijskim gospodarstev dali petnajst dni časa za odpravo pomanjkljivosti, dotlej pa tudi ni bilo možno izplačilo denarnih podpor.
Ko so inšpektorji na 2.795 kmetijah pregledali označevanje in registracijo goved, so ugotovili, daje 1.191 kmetij imelo živali, ki niso bile na seznamu centralnega registra goved, 768 kmetij ni imelo živali, ki so bile v registru, na 453 kmetijah pa niso imeli ali vodili hlevske knjige. Pri 21.779 pre-
gledih porabe fitofarmcevtskih sredstev oz. škropiv so ugotovili 4.647 kršitev zakonov o kmetijskih zemljiščih, semenih in sadikah, mineralnih gnojilih, zdravstvenem varstvu rastlin, ukrepih v živinoreji, kmetijstvu in vinu. Pri nadzoru uporabe atrazinov in ace-toklora na vodovarstvenih območjih so izdali sedem odločb, pri ugotavljanju ostankov fitofarma cevtskih sredstev v 68 vzorcih paradižnika, krompirja in jabolk pa so v sedmih primerih ugotovili preseganje dovoljene koncentracije. • Cveto Zaplotnik
Sto trideset let zadružništva
Kranj - Letos mineva slo trideset let od začetkov zadružništva na Slovenskem in trideset let od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije, ki vključuje večino kmetijskih in gozdarskih zadrug na Slovenskem. Slovenski zadružniki bodo jubileja proslavili na današnji slavnostni akademiji, ki bo uvod v njihov tradicionalni letni posvet v Portorožu. Danes, prvi Jan posveta, se bodo s predstavniki ministrstev pogovarjali o prihodnji kmetijski, okoljski. gospodarski in socialni politiki in zakonodaji ter o vračanju zadružnega premoženja, jutri, v sredo, pa M bodo seznanili / delovanjem zadružne organizacije na Danskem in Irskem in razpravljali o prihodnjih izziv slovenskega kmetijskega zadružništva. • C.Z.
Srečanje rejcev prašičev
Križe - Kmetijska svetovalna služba pripravlja jutri, v sredo, ob pol desetih dopoldne v dvorani kmetijske zadruge v Križali že tradicionalno srečanje prašičerejcev. Pregledali hodo lanske rezultate dela. se dogovorili o letošnji dejavnosti in prisluhnili predavanju strokov njakov Sano  Slovenija O prehrani plemenskih svinj in pujskov. • C.Z.
RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU?
Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti?
KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih
delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju.
Ali imaš poslovno zamisel?
Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati?
Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri iskanju
poslovne zamisli pomagata.
Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš po tel.: 04 5835 890
BSC Kranj
Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24 e
C MMUMTY
pcmg Fura>
youngbusiness.net
Balonarski festival v Bohinju
Pisane pošasti nad Bohinjem
Zlasti v soboto so baloni zaradi pomanjkanja vetra bolj lebdeli kot leteli, v nedeljo pa je bilo vetra nekoliko več, baloni so se pognali proti Radovljici in kar nekaj
jih je pristalo v bližini cilja. Najdlje je poletel hrvaški balon, ki je pristal v bližini Brezij.
Bohinj - "Balonarstvo je... potovanje na drugačen način... Vsak polet je drugačen, nekaj posebnega, kajti vreme ni nikoli enako..." je minulo nedeljo dopoldne, potem ko se je 23 pisanih toplozrač-nih pošasti že dvignilo v nebo, pripovedoval Borut Groegl, alfa in ornega Balonarskega festivala v Bohinju. Človek, tudi sam balonar že več kot dvajset let in čigar nekoliko posebno dušo razkriva že zunanjost ("Vsi balonarji smo avanturisti..."), je že desetič zapored poskrbel, da so nebo nad Bohinjem prekrili pisani baloni.
Letos se je festivala v Bohinju udeležilo več kot sto balonarjev iz petih držav - Madžarske, Velike Britanije, Hrvaške. Nemčije in Slovenije. Vse skupaj se je začelo že v petek popoldne, ko so se baloni prvič dvignili v zrak, nadaljevalo v soboto, ko so se balonarji
potegovali za Pokal Triglav, posebna atrakcija pa je bil nočni dvig balonov oziroma scenska prireditev Govorica zraka. Vse skupaj pa se je nadaljevalo in nato zaključilo v nedeljo, ko so se pisane toplozračne pošasti še zadnjič dvignile in si prizadevale odleteti
Baloni s Triglavom v ozadju: letos zaradi slabih vetrov ni nobenemu uspelo preleteti Alp. Prav zaradi Alp je letenje v Bohinju prava adrenalinska pustolovščina.
Cena balonov se giblje od 50 tisoč mark naprej, večina jih ima sponzorje med podjetji.
čim dlje. "Balonarstvo je čudovit šport, v Bohinju ga pripravimo bolj kot turistično prireditev, ki ni toliko tekmovalnega značaja. Je pa res, da v tem okolju zaradi Alp balonarstvo postane zelo zahteven, pravi adrenalinski šport," je povedal Groegl. A tokrat so imeli
Borut Groegl
Emil in Gregor Koprive ter Ciril Pilih tik pred vzletom: do višine 500 metrov je v balonu enako mraz kot pri Meh, višje pa se shladi.
manj sreče z vremenom, čeprav se je Bohinj kopal v soncu. Zlasti v soboto so baloni zaradi pomanjkanja vetra bolj lebdeli kot leteli, v nedeljo pa je bilo vetra nekoliko več, baloni so se pognali proti Radovljici in kar nekaj jih je pristalo v bližini cilja. "Balonarji imamo najraje zahodni, še raje severozahodni veter," je dejal Groegl. Če je le veter, lahko letijo tudi nekaj ur in več sto kilometrov daleč. In kateri je najboljši letni čas za balonarje? "Letimo lahko čez celo sezono, pozimi ves dan, poleti pa zgodaj zjutraj in zvečer. A najlepše je pozimi, ker ni ter-mike," je iz balonove košare nekaj minut pred nedeljskim štar-
TOPLICE DOBRNA
NOVO! NOVO! NOVO! OBNOVLJEN BAZEN
V ZDRAVILIŠKEM DOMU
"Vesela zima"
polpenziori ze zo 4.900 SIT/dan
tom pripovedoval Gregor Koprive iz Celja, ki se je skupaj z očetom Emilom ter Cirilom Pili-hom bohinjskega festivala udeležil že četrtič. "Festival v Bohinju je zelo lep in hkrati zelo zahteven - predvsem zaradi hribov, letimo na velikih višinah, tudi od tri do štiri tisoč metrov, kar zahteva določene spretnosti," je razložil Gregor, ki je v balonu vsaj dvakrat na teden. "Radi prihajamo v Bohinj, ambient je čudovit. Za kakšno resno tekmo letos ni do-
ličino plina in lahko sprejmejo več potnikov," je povedal Gregor. Pa je v zraku kaj mraz? "Do višine 500 metrov ni razlike od temperature pri tleh, višje pa se že ohladi, zato imamo pripravljene rokavice in jakne." Je pa res, da v balonu ne piha, kajti balon leti z vetrom, za nekaj toplote pa poskrbi tudi topel zrak, ki puhti v balon. Kot je še povedal Gregor, se cene balonov gibljejo od 50 tisoč nemških mark naprej, večina od njih pa ima sponzorje med podjetji, kajti, kot je dodal Emil, se po nakupu balona pravi stroški šele začnejo.
Pokal Triglav je letos osvojil Kruno Sorič iz Hrvaške, ki je poletel najdlje - do Brezij, medtem ko Alp zaradi slabih vetrov ni uspel preleteti noben balon.
Tako so minuli konec tedna nad Bohinjem lebdeli baloni z reklamami najrazličnejših podjetij, med njimi tudi nekaterih gorenjskih. Z njimi se je popeljalo tudi nekaj obiskovalcev, cena poleta je bila 30 tisoč tolarjev, kar je po Groeglovih besedah glede na potrebne priprave in dolžino poleta -od štiri do sedem ur - sprejemljivo. Sicer pa je bil letošnji obisk balonarskega festivala manjši kot prejšnja leta, po Groeglovih besedah zaradi okleščenega proračuna za oglaševanje, kljub pomoči Lokalne turistične organizacije Bohinj in Občine Bohinj pa se zaradi pomanjkanja denarja zna zgoditi, da se bo festival prihodnje
Baloni lahko letijo preko celega leta, pozimi ves dan, poleti pa le zgodaj zjutraj in zvečer.
POKLIČITE; 03 7808 000 ali 03 7808110
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
V hrvaške ali slovenske toplice z najdaljšo tradicijo
Naslednji GLASOV IZLET prevozniške družbe Rozman bus / Lancovega pri Radovljici V kraje, ki jih v mrzlih dneh skorajda ne prekrije sne/na odeja, v hrvaški del polotoka Istre, Hum ter Istrske toplice, bo šele v začetku marca! V tem mesecu so namreč Istarske toplice povsem /asedenc.
Podatek, da so med tremi najboljšimi evropskimi naravnimi zdravilišči, namreč /lasti dobro poznajo italijanski in avstrijski gosi|c. Zdravilni izvir v bližini Starodavnega Moto
vuna so izkoriščali Rimljani, Evropa pozna to
naravno /dravilišec /e več kot dvatisoč
let. Termalna voda Sv. Stjepana Izstopa po
kvaliteti m /dravilnosti. Toplice so se /lasti uveljavile / zdravljenjem 'tegob moderne dobe': nevralgij, revmatičnih bole/ni. bole/ni
/le/ / notranjim izločanjem; v izjemno pestri zdraviliški ponudbi je posebnost inhalacija s termalno vodo za zdravljenje vnetih dihalnih
Poti, uila. nosu, sinusov ter kroničnih bole/ni dihal. V Istrskih toplicah je na ra/polago
tudi terapija / zdravilnim blatom, v zdraviliški restavraciji bodo izletnikom pripravili 'sirsko večerjo, po njej zabavni večer, (ena
celodnevnega izleta: zgolj 5.600 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.400 SIT.
V Toplice Dobrna 23. februarja
Veste, katero slovensko naravno zdravilišče ima najdaljšo tradicijo? In v katerem zdravilišču so najrajši letovali Habsburžani? Pa tudi Kari May je v tem zdravilišču nabiral kondicijo za pisanje svojih romanov. Veste, v katerem nadstropju hotela Dobrna je plavalni ha/en? Toplice Dobrna niso največje, so pa obiskovalcem najprijaznejše naravno zdravilišče in v sobota) 23. februarja, bo avtobusni prevoznik Janez Ambrožie Zidank pripravil GLASOV februarski i/let v Dobrno. Po večerji v hotelski restavraciji bo ples ob živi glasbi, nagradne igre s presenečenji, itd. Avtobus bo peljal na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Radm Ijica - Kranj - Škofja Loka Smlednik - Vodice - Kamnik, cena je zgolj 4.900 SIT (prevoz, kopanje v bazenu s termalno vodo. večerja, popotnica), /a naročnice ter naročnike Gorenjskega elasn (/ ožjimi družinskimi člani)
pa samo 3.800 SIT. Prijave sprejemamo le do zasedbe avtobusa!
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi i/brati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
PIVOVARNA UNION
^fejmjatejp!
volj vetra, je pa lepa priložnost za druženje," je dodal oče Emil. V košari sta se v nedeljo dvignila le Gregor in Ciril, kajti njihov balon je manjši, z 2200 kubičnih metrov zraka. "Ostali so večji, z večjo ko-
leto preselil kam drugam. "A če vam povem iz srca - najraje bi videli, da bi se spet vrnili v Bohinj..." je dodal Groegl.
• Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič
	—.—,	—:
	M	J
JEZIKOVNA ŠOLA pri
LJUDSKI UNIVERZI KRANJ
šola s tradicijo in uspehom
vabi k vpisu v
AN - NE - IT- FR - ŠP - SLO - RU
od 28. januarja do 18. februarja 2002
Jezikovne tečaje delno sofinancira Ministrstvo za šolstvo RS.
TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH,
5. stopenj, 90 ur
> PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra
- Univerze Cambridge (UCLES)
- Goethejevega Inštituta POSLOVNI JEZIK, 60 ur
PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur
> KONVERZACIJA, 40 ur
>► TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur
• POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur
* INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA
> PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA, 60 ur
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE:
• 500 kandidatov letno
• 90% opravi izpit prvič
• vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
ZAČETEK: 18. februar 2002
INFORMACIJE 04 280 48 16
www.lu-kranj.si
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
l2>
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
VOZNIŠKI IZPIT
PREDAVANJA IZ TEORIJE
B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 11. februarja, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 11. februarja ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 11. februarja ob 14.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 18. februarja ob 9.00 in ob 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Posezonske razprodaje: Trst 7.2. in 8 2. Madžarske toplice
od 7. 2. do 10.2.2002. Lenti 16.2., Lidl 19.2.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA JESENICE tel.: 04/58-33-450
7. 2. 2002 SEMINAR - zaključek poslovnega leta 2001
vodenju za leto 2002, ob 9. uri OS P. Voranc Jesenice Predavateljici: Marija RAVNIK, Helena SAJEVIC.
novosti pri
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 6.2.2002
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
DISPANZER ZA ZENE
tel.: 04/20-82-813; 20-82-845
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
LOŠKI ODER
51 ŠKOFJA LOKA
V soboto, 9. 2., ob 10. uri
Temmel-Herlec: NEKOČ JE BILA... (lutkovna), gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE TRI, sobotna matineja, za IZVEN
Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka,
Tel./Fax.: 04/51 20 850, GSM: 041/730 982
Integral Tržič, d.d. Predilniška 1 tel.: 5963280
KARNEVAL V BENETKAH 9. 2. 2002 ZELO UGODNO - 4.900.- SIT
tel.: 04/2045 419 gsm: 041 505 766 e-mail: tecaji.tales@siol.net
OSMOSOLEC, OSMOSOLKA - BODI PRIPRAVLJEN-A!
Priprave na eksterno preverjanje: matematika, slovenski jezik Priprave na srednjo šolo: tečaji angleški, nemški in francoski jezik
0
Prešernovo gledališče Kranj
petek, 8. feb., ob 19.30 uri, OLGA GRAD vs JUANNA REGINA
PROST VSTOP
VSTOPNICE PREDHODNO REZERVIRATI na tel.: 04/2022681 Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
Y. Reza: "ART" izven (konto), jutri, 6. 2. 2002, od 20. do 21.30 ure. Y. Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK, izven (konto), sobota, 9. 2. 2002, od 20. do 21.30 ure
center
kulturnih
dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj tel.: 04/201 37 31 e-mail: oi.kranj@slkd.si www weza-zko-kranj. si
SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE
v soboto, 9. februarja, ob 10.00 uri, v Prešernovem gledališču Kranj. PRINCESKA NA ZRNU GRAHA, gostuje Moje gledališče, Ljubljana. Gledališka predstava traja 45 minut in je primeren za otroke od 3. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic poteka uro pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 04/202 26 81. DELAVNICE KERAMIKE
Vabimo v začeni tečaj keramike, danes, v torek, 5. februarja ob 20.00 uri. Tečaj poteka v keramični delavnici CKD, Sejmišče 4, 4000 Kranj, I. nadstropje. Obseg: 28 ur pod vodstvom Barbe Štembergar Zupan. Nadaljevalni tečaj keramike, v obsegu 24 ur, se prične v četrtek 7.2. ob 20.00 uri. UMETNIŠKA USTVARJALNICA
Ljubitelje likovnega oblikovanja vabimo na enodnevno delavnico, s temo Mozaik. Potekala bo 16.2., od 9.00 do 15.00 ure. Vodila jo bo dipl. pedagoginja Rosana Kleindienst Premk. Delavnica bo izvedena v prostorih CKD, Sejmišče 4, 4000 Kranj. SNEŽENA DEKUCA, Lutkovna predstava z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. do 7. leta starosti. Ogledali si boste lutkovno predstavico in ustvarili svojo sneženo deklico in snežaka. KDAJ: v petek, 15. februarja 2002, od 17.00 do 19.00 ure. KJE: v Centru kulturnih dejavnosti ZKO Kranj, Sejmišče 4, 4000 Kranj, tel.: 04 201 37 32 Vstopnina: otroci 1.000 SIT, za spremljevalce vstop prost. Informacije po tel.: 04/201 37 32.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Pustna povorka v Kranju
Kranj - Mestna občina Kranj organizira v soboto, 9. februarja, ob 10. uri pustno povorko v starem mestnem jedru Kranja. Vabljene so vse pustne maske, ki se bodo lahko pridružile šenčurskim godlarjem, ptujskim kurentom in Pihalnemu orkestru Mesne občine Kranj. Na Glavnem trgu bo za razpoloženje poskrbel ansambel Bohpomagej. V času povorke, od 10. do 12. ure, bo zaprt Jelenov klanec, Koroška cesta do križišča z Bleiweisovo, Gregorčičeva ulica od križišča s Stritarjevo do Maistrovega trga, cesta med Globusom in Delavskim domom in vse ulice v starem mestnem jedrn.
Dan odprtih vrat
OŠ Franceta Prešerna
Kranj - OŠ Franceta Prešerna
vabi na dan odprtih vrat, ki bo jutri, v sredo, 6. februarja. Dan odprtih vrat se bo začel z govornim nastopom Shakespeare - dramatik vseh časov, in sicer ob 16. uri v večnamenskem prostoru. Angleška predstava Fairv Tales bo v dvorani ob 17.30 uri. Vabijo vas tudi v telovadnico na zanimive delavnice, ki jih bodo vodile učiteljice razredne stopnje in učiteljice športne vzgoje. Prvi razredi bodo pripravili likovno delavnico na temo Oblikujmo maso; drugi Iz-delajmo ljubko opico iz papirja; tretji Obeski za kozarce in steklenice in četrti Pustne šeme. Na hodniku pri knjižnici bo prodajna razstava izdelkov oblikovalnega krožka
Tekmovanje za najboljši krof
Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vas vabi na 4. tekmovanje za najboljši krof, ki
bo v nedeljo, 10. februarja, ob 15. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Naj vas vodi geslo: Važno je sodelovati, ne zmagati.
Samo oblasti blodnih čarov izročeni
Škofja Loka - Zveza kulturnih društev Škofja Loka, Glasbena šola Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na Literarno-glasbeni večer poezije in proze Marije Krajnik pod naslovom "Smo oblasti blodnih čarov izročeni". Prireditev bo v torek, 5. februarja, ob 19. uri in 30 minut v kapeli Puštalskega gradu in ponovitev v petek, 8. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Retečah.
Džez in poezija
Kranj - V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika bo jutri, v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj (Delavski dom) literarno-glasbeni večer, na kate-
rem bo zanimivo združitev džeza in poezije predstavil Žabjak trio.
Literarni večer
Cerklje - KD Davorina Jenka Cerklje vabi v četrtek, 7. februarja, ob 19. uri v župnijsko cerkev v Cerkljah na literarni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Brali bodo odlomke del pomembnih Cerkljanov, ki so v letošnjem letu še posebno vredni spomina: Matevža Ravnikarja - Poženčana, Janeza Čebulja, Ivana Franketa, Antona Kodra, Ivana Jonteza, Lojzeta Ilija in Joža Vombergarja.
Pustovanje v Podaku
Preddvor - Vabljeni na veselo pustovanje v Podak, kamor vas Novakovi vabijo v soboto, 9., in v torek, 12. februarja, kjer se boste poveselili ob pustnem kresu, dobrem vinu in domači hrani. Maske zaželene, najboljše nagrajene.
Maškarada
Kranj - DU Kranj vabi na ples v maskah, in sicer na pustno soboto, 9. februarja in pustni torek, 12. februarja, od 17. ure dalje na sedežu društva, Tomšičeva 4. Najlepše maske bodo nagrajene. Za glasbo bo poskrbela Vali, zato si nadenite maske in pridite, veselo bo.
Občinska proslava v Gorenji vasi
Gorenja vas - Občina Gorenja vas - Poljane prireja v okviru slovenskega kulturnega praznika, v soboto, 9. februarja, ob 18. uri v avli OŠ Ivana Tavčarja, osrednjo občinsko proslavo. V programu bodo sodelovale domače kulturne skupine in pevski zbor, učenci Glasbene šole Škofja Loka ter učenci OŠ Ivana Tavčarja. Slavnostna govornica bo g. Majda Debeljak, predsednica KD Poljane.
Poklon prazniku
Poljane - V počastitev slovenskega kulturnega praznika ste vabljeni na prireditev v Poljanah - Poklon prazniku, ki bo v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri pred Kosmovo domačijo, kjer vam bo lepe trenutke pričarala igralka Anica Berčič s Posavčevo češnjo. Od 19. ure dalje pa si lahko v gostilni Na Vidmu ogledate razstavo g. Igorja Dolenca.
Izdelovanje pustnih mask
Kranj - Otroci! Jutri, v sredo, 6. februarja, ob 16.30 uri ste skupaj s starši vabljeni v Prešernovo hiši v centru Kranja, kjer boste izdelovali pustne maske.
Slovesnost v spomin ustreljenim talcem
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vas vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem pri spomeniku za Kamnit-nikom, ki bo v soboto, 9. februarja, ob 15. uri.
Pustovanje v Naklem
Naklo - Gostilna Marinšek Marija v Naklem prireja na pustno soboto veselo pustovanje ob živi glasbi. Rezervacije: 25-77-05
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
Tržič - Mladinsko gledališče Tržič vas vabi na ogled zabavne prireditve za naslovom Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, ki bo v petek, 8. februarja, ob 19. uri v dvorani tržiškega kina.
Ure pravljic
Bohinjska Bistrica - Radovljica
- V Knjižnici Bohinjska Bistrica bo jutri, v sredo, 6. februarja, ob 17. uri lutkovna igrica "Turjaška Ro-zamunda" za otroke, stare vsaj 4 leta. Gostuje Lutkovno gledališče FRU-FRU iz Ljubljane. V četrtek, 7. februarja, ob 17. uri pa si lahko igrico ogledajo tudi otroci v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici. Trata - Iz vrtca Škofja Loka - Enota Pedenjped bodo danes, v torek, 5. februarja, ob 16. uri v Knjižnici Trata pripravili pravljico Rdeča Kapica.
Železniki - V sredo, 13. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Železniki ura pravljic z naslovom Preva-
rana lisica, ki jo bo pripravila Tatjana Šmid.
Žiri - Tina Oman bo za najmlajše pripravila ljudsko pravljico O fižolu, ki je zrasel do neba, in sicer jutri, v sredo, 6. februarja, ob 18. uri v Knjižnici Žiri. Reteče - V četrtek, 7. februarja, ob 18. uri bo Mija Stopar pripravila ljudsko pravljico Mladenič, ki je postal kralj.
Gorenja vas - Stanka Perne pa bo v Knjižnici Gorenja vas pripravila uro pravljic - iz ljudske zakladnice Najlepše pravljice, in sicer v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Bohinjska Bistrica - Gusti Pavlic bo v Knjižnici Bohinjska Bistrica pripravil pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta. Naslov pravljice bo Hvaležni medved - slovenska ljudska.
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek, 14. februarja, ob 17. uri ura pravljic Zajčja zgodba za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo uprizorila Alenak Bole Vrabec.
DU Šenčur vabi na pustovanje
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi svoje članice in člane na veselo in zabavno pustovanje, ki bo v četrtek, 7. februarja, v gostilni Soklič v vasi Zalog pot Sv. Trojico pred Moravčami. Odhod avtobusa bo ob 14. uri iz določenega kraja. Za glasbeni del bo poskrbel zabavni ansambel Plamingo. Zaželene so tudi maske in kostumi, ki bodo nagrajeni. Prijave sprejemajo poverjeniki še danes, 1. februarja.
Pustovanje v Izoli
Izola - Društvo upokojencev Kranj sporoča vsem, ki so se prijavili za pustovanje v Izoli (v holetu Delfin), od 7. do 10. februarja, da bo odhod avtobusa v četrtek, 7. februarja, ob 10. uri izpred hotela Creina.
Veselo pustovanje
Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi svoje članice in člane ter ostale upokojence na veselo pustovanje, ki bo v torek, 12. te*
bruarja, ob 17. uri v prostorih restavracije Nama. Poskrbljeno bo za večerjo, pijačo in glasbo. Maske so zaželene. Predhodne prijave sprejemajo v pisarni društva vsak dan, od 8. do 12. ure - do zasedbe mest.
Predstavitev knjige o Dorci Kraljevi
Tržič - Knjižnica dr. T. Pretnarja, Občina Tržič in ZKO Tržič vabijo danes, v torek, 5. februarja, ob 19. uri na predstavitev knjige o tržiški pesnici Dorci Kraljevi. Večer bo vodila Jožica Koder, ki je zbrala njene pesmi in uredila biografijo.
Shod pustnih mask
Duplje - TVD Partizan Duplje organizira v soboto, 9. februarja, ob 14. uri na rokometnem igrišču v Dupljah shod pustnih mask. Izvirne maske bodo nagrajene, ostali pa se boste posladkali s krofi. Tudi svinjska glava ne bo manjkala. V primeru slabega vremena se shod prestavi na pustni torek, 12. februarja, ob 16. uri na istem kraju.
11. Slovenska kulturna svinja
Kranj - V starem zimskem bazenu v Kranju, bo v petek, 8. februarja, ob 15. uri nastop Perfor-mans mehke teroristične skupine s Pavletom Ravnohribom v glavni vlogi. Ob 15.45 uri uživanje slovenske kulturne svinje in ob 18. uri kulturni poobedek, kjer bodo
s svojimi programi nastopila naslednja društva: KD Izbruh, Društvo prijateljev zmernega napredka, Društvo Rov Železniki, Pekarna Maribor in R.A.F.A.L. Ljubljana. Alternativno kulturno društvo Izbruh pa organizira pred svinjski večer, in sicer v četrtek, 7. februarja, ob 21. uri, pravtako na starem zimskem bazenu, predavanje z diapozitivi o Afriki.
Pesem je srce, če ga imaš
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Gimnazija Škofja Loka vas vabita na osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika "Pesem je srce, če ga imaš". Na prireditvi, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 18. uri v Kristalni dvorani, bodo pod mentorskim vodstvom svojih profesorjev nastopile dijakinje in dijaki Gimnazije Škofja Loka in oktet Ceh pod umetniškim vodstvom prof. Pavla Dolenca. Dijaki Gimnazije Škofja Loka v avli Žigonove hiše razstavljajo likovna dela, ki so nastala pod mentorskim vodstvom akademskega kiparja Mateja Plestenjaka. Razstava je na ogled do 16. februarja.
Večer pesmi in diapozitivov
Slovenski Javornik - DU Javornik - Koroška Bela vabi na večer pesmi in diapozitivov v počastitev kulturnega praznika, ki bo v petek, 8. februarja, ob 18. uri v prostorih Doma upokojencev na Slovenskem Javorniku.
Svečanost ob kulturnem prazniku
Bled - Mladi literarni ustvarjalci, instrumentalisti in pevski zbori OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled vabijo na svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v četrtek, 7. februarja, ob 16.30 uri v avli šole.
Valentinovo pustni semenj Kranj - V soboto, 9. februarja, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od ^8. do 13. ure potekal Valentinovo pustni semenj. Na voljo bomogo 'Valentinovih izdelkov, s katerimi boste lahko razveselili vaše najbližje in izdelkov, ki se uporabljajo ob pustu. Dogajanje bodo popestrili še kurenti in pa pustna povorka, ki bo na sporedu ob 10. uri.
Proslave ob kulturnem prazniku
Duplje - Občina Naklo in OŠ Naklo - Podružnica Duplje vas vabita na osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslava bo v četrtek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Duplje. Nastopili bodo: ŽPZ Dup-Ijanke, Kvintet Vedrina, Otroški pevski zbor OŠ Naklo - Podružnica Duplje ter učenke in učenci OŠ Naklo in Podružnice Duplje. Šenčur - Cerkveni mešani mladinski pevski zbor Pelikan vabi na osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku, ki bo v petek, 8. februarja, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Smlednik - KUD in ŽU Smlednik, vabita na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, in sicer v petek, 8. februarja, ob 16. uri v župnijsko cerkev v Smlednik. Poleg domačih pevcev in recitatorjev, bodo kot gostje nastopali mlajši pritrkovalci iz Mengša, znani pevec Marjan Zgonc in kot slavnostni govornik župnik s Prešernove župnije Breznica g. Jože Klun.
Nadaljevanje na 24. strani
soboto, 9. 2. 2002
pustovanje s hišnim ansamblom "Joiove"
torek, 12. 2. 2002
pustovanje ; "Gašperji" Najboljše maske bodo nagrajene.
petek, 15. 2. 2002 -
Valentinov ples z "Bid Bandom" i:. Radovljice
I 'se glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na št. 04/5333 402
iSTUNA. nrSTAVMACIJA Intoi in.niji  m i i/ii »;n 1/1
5cnik „., u. 04/5333 40Z
Ji«U« Avsenik, s p 3oyun|e H rtoguniu
V s t u kisbt-ne pi i itd it u
so ob 19. uri.
V Alpini so razvili revolucionarno drugačni vezi za smučarski in tekaški čevelj
Preprosti, kot vsaka genialna stvar
'Zelo preprosti, tako kot vsaka genialna stvar," je direktor žirovske Alpine Martin Kopač označil dve inovaciji, ki sta nastali v Alpininem razvojnem oddelku in ki naj bi, tako pričakujejo in upajo v Alpini, prinesli pravo revolucijo na področje smučarske opreme.
Prva novost je smučarska vez, ki omogoča tako smučanje kot deskanje, pa tudi uporabo različnim smučarjem, kajti vez je prirejena za različne velikosti smučarskih čevljev. Druga revolucionarna novost pa je vez za tek na smučeh, pri kateri tekaški čevelj ni več vpet pri prstih, temveč na členskem delu stopala. V Alpini so oba razvojno raziskovalna projekta napovedovali že kar nekaj časa, zdaj pa je čas dozorel in prototipa omenjenih inovacij prav v teh dneh prvič javno predstavljajo na največjem svetovnem sejmu smučarske opreme ISPO v Muenchnu. O tem, za kakšni inovaciji pravzaprav gre, smo se pogovarjali z vodjo razvojno-raziskovalnega oddelka Alpine Alešem Jurco.
Na sejmu ISPO predstavljate kar dve revolucionarni novosti, eno za alpsko smučanje, drugo pa za tek na smučeh. Ce se najprej osredotočiva na alpsko smu-
predolgo, saj bi v tem času lahko kdo drug prišel na podobno idejo. Tako je glavni namen predstavitve v Muenchnu prav iskanje partnerjev, ki bi šli v ta projekt."
se je odrivati od členskega dela. Meritve na fakulteti za šport, inštitutu Jožef Štefan in drugod so pokazale, da je sila odriva pri novem sistemu bistveno večja kot pri starih sistemih, prav tako pa je bistveno boljša tudi stranska stabilnost. Zato je tek mnogo lažji, hitrejši in z bolj naravnimi gibi."
Pa so tekači na smučeh že preizkusili novi sistem, kakšni so odzivi?
"Izdelali smo prototip, ki so ga testirali tudi naši tekmovalci. Moram reči, da so bili pri večini prvi občutki mešani. Občutek je drugačen, stoji se nekoliko višje, pa
Voc
/ojno-raziskovalnega oddelka v Alpini Aleš Jurca.
čanje - v čem je vaš novi sistem, poimenovan NAN, tako bistveno drugačen od ostalih ?
"S projektom NAN (New Alpine Norm) se ukvarjamo že skoraj dve leti. Gre za prvi sistem, kjer smučarske vezi ni treba nastavljati, saj je neodvisna od velikosti smučarskega čevlja. To pomeni, da lahko vsak uporabnik, ne glede na velikost čevlja, samo stopi v Vezi in odsmuča v dolino. Z novostjo pokrijemo dve tržni niši: prva je izposoja smuči, ki je zlasti v tujini cvetoč posel, saj se °gromno opreme izposodi na smučišču. Ker vsi smučarji hočejo začeti smučati ob devetih zjut-r'^h imajo v izposojevalnicah zjutraj ogromno dela, da nastavijo vezi. Pri novem sistemu pa nastavljanje vezi ni več potrebno. Druga ciljna skupina pa so običajni kupci Smučarske opreme. Zanje je prednost novega sistema v tem, da lahko menjajo smučke, uporabljajo tudi snežno desko Skratka vse tO je možno brez kakršnihkoli nastavljanj. Takšnega sistema ni razvil še nobeden od svetovnih proizvajalcev in prepričani smo, daje NAN pravi sistem prihodnosti, ki bo prinesel nov veter v smučanje."
Kako daleč pa ste z razvojem, na sejmu se predstavljate s prototipom, kdaj lahko pričakujemo serijsko izdelavo?
"Na sejmu sistem NAN pred-stavkamo kot raziskovalno razvojni projekt in ne kot izdelek, ki ga
je /c mogoče kupiti. Problem je v
tem, da sistem /ahleva tudi novo vez, V Alpini smo specializirani za izdelavo čevljev, medlem ko nimamo kapacitet niti specifičnega znanja s področja izdelave vezi. Zato že nekaj časa iScemo
Partnerja, ki bi izdeloval ve/i. po govarjali smo se /e /, nekaterimi
velikimi svetovnimi proizvajalci, ki so sicer pokazali veliko navdu
senja nad našo novostjo, a bi / i/ delovanjem začeli sele čez dve teo. To se nam je v Alpini /delo
Vezi za alpsko smučanje, ki jih ni treba nastavljati, saj so prirejene za različne velikosti čevljev, smučar lahko menja smučke, uporablja snežne deske... Sistem je posebej uporaben tudi za izposojevalnice smuči.
Druga velika novost, morda še bolj drzna in revolucionarna, pa je vez za tek na smučeh. Kaj je njeno bistvo?
"V Alpini je razvoj tekaških čevljev še močnejši kot razvoj smučarskih čevljev. Ne gre poza-
biti, da ima Alpina na področju je ta novost?
tudi navajeni so obstoječih sistemov. A ko so se enkrat navadili nove vezi, sojo vsi zelo pozitivno ocenili. Povedali so, da se lahko bolj odrinejo, pa tudi stabilnost vezi je boljša." Kako blizu prodajnih polic pa
tekaških čevljev velik tržni delež, drugi v SVetU pO količini, /alo ki/ vojn namenjamo res veliko pozornosti. Potem ko smo /e lani razvili revolucionarno nov tekaški čevelj S K 2002, ki je bil odlično sprejet in ocenjen kot optimalen, smo se odločili tudi /a razvoj vezi. Razvili smo novo BNB (Bali o! thc looi Nordic Binding) vez za lek na smučeh, ki bo v koinhina
"Tudi sistem BNB na sejmu ISPO predstavljamo kot razvojno raziskovalni projekt, a s to razliko, da že imamo partnerja, ki bo izdeloval vezi. To je norveško podjetje Rottefella, ki je drugi največji izdelovalec tekaških vezi na svetu. Kdaj bomo začeli s serijsko proizvodnjo, pa bo odvisno od odziva kupcev oziroma od tega, ČC jih bomo uspeli prepričati, da
ciji s tekaškim čevljem SK 2002  je novi sistem res bistveno boljši
(zamenjali mu homo le podplat)
prinesla novo obdobje v tek na smučeh. Inovacija je v tem. da tekaški čevelj ni več vpet pri prstih, iako kot pri obstoječih dveh sistemih, temveč v členskem delu. Izhajali smo i/ preprostega dejstva, da pri številnih športih, kot so hitrostno drsanje, tek in kolesarjenje, za Odliv uporabljamo členski del, ki je najmočnejši del stopala. To velja tudi za tek na smučeh - bolje
od obstoječih. Vsekakor so vse meritve pokazale, da je superio-ren, da rekreativcem omogoča lažji tek, z bolj naravnimi gibi, tekmovalcem pa hitrejši tek in boljše rezultate. Tako da sem prepričan, da do industrijske izdelave manjka še zelo malo."
• Urša Peternel, loto: Gorazd Kavčič
MŠPORT
P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN
ŠPORTNA OPREMA
smuči in smučarske palice: ELAN, FISCHER, HEAD, VOLKL • varnost; vezi: MARKER, TYR0LIA • smučarski čeviji: TECHNICA, SALOMON smučarska očaia: ALPINA, CEBE, CARERRA, UVEX • smučarske čelade: BIEFFE, CARERRA, CEBE • tekaške smuči in palice: FISCHER »tekaške vezi: ROTTEFELLA • tekaški čevlji: ALPINA
MŠPORT, Juretova c, 222, Ljubljana - Rudnik, tel.: 0128010 60, delovni ČAS: od 8. do 20, ure, ob sobotah od 8, do 13, ure,
MŠPORT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel,: 04 258 74 48, DaOVNI ČAS: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
MŠPORT, Glavni trg 11, Novo mesto, tel,: 07 393 50 00, DELOVNI ČAS: od 9, do 19, ure, ob sobotah od 8, do 13, ure MŠPORT, Industrijska c, Nova Gorica, tel.: 05 331 12 60, DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah Mio 13. ure.
MERKUR    Posezonsko znižanje cen traja od 5. do 17. februarja 2002 oz. do prodaje zalog.
«*E1%IVWI% MERKUR, trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
Obratovalni časi v petek, 8. februarja 2002
CERKLJE	HIPERMARKET Cerklje, Slovenska c.10, Cerklje	8. do 1	2.	ure
TRŽIČ	HIPERMARKET Tržič, Cesta Marie aux Mineš 4	8. do 1	3.	ure
KRANJ	SM Drulovka, Drulovka 57	8. do 1	2.	ure
	MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16	8. do '	2.	ure
	MARKET Pri Nebotičniku, Bleiweisova cesta 7 a	24	ur	
	MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7	8. do 21.		ure
	MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 8. do '		2.	ure
	SP Čirče, Smledniška cesta 138	8. do '	2.	ure
	SP Delikatesa, Maistrov trg 11	7. do '	2.	ure
	SP Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11	8. do '	2.	ure
	SP Oskrba, Begunjska ulica 4	7. do '	2.	ure
	SP Planina, Planina 65	8. do '	2.	ure
	SP Primskovo, Jezerska cesta 41	8. do '	2.	ure
	SP Storžič, Cesta na Brdo 5	8. do '	2.	ure
	SP Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12	8. do '	2.	ure
	SP Zlato polje, Kidričeva cesta 12	8. do '	12.	ure
BESNICA	SP Besnica, V Čepuljah 19	8. do	12.	ure
BITNJE	SP Bitnje, Zgornje Bitnje 265	8. do	12.	ure
BRITOF	MARKET Britof, Britof 313	8. do	12.	ure
BRNIK	SP Brnik, Zgornji Brnik 114	8. do	12.	ure
GOLNIK	SP Golnik, Golnik 56	8. do	12.	ure
JEZERSKO	SP Kočna, Zgornje Jezersko 63	8. do	12.	ure
NAKLO	SP Naklo, Glavna cesta 32	8. do	12.	ure
PREDDVOR	SP Dvor, Dvorski trg 3	7:30 do	11.	ure
ŠENČUR	SP Šenčur, Kranjska cesta 3	8. do	12.	ure
TRSTENIK	SP Trstenik, Trstenik 8	8. do	12.	ure
VOGLJE	SP Voglje.Na vasi 21	8. do	12.	ure
VALBURGA	Trgovina Sfinga, Valburga 37	8. do	11.	ure
PODNART	SP Podnart, Podnart 25 a	8. do	12.	ure
KROPA	SP Kropa, Kropa 3 a	8. do	12.	ure
RADOVLJICA	SM Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1	8. do	12.	ure
	SP Predtrg, Ljubljanska cesta 39	8. do	12.	ure
BLED	SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a	7. do	12.	ure
	SP Mlino, Mlinska cesta 1	8. do	12.	ure
ZGORNJE GORJE	SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a	8. do	12.	ure
BREZNICA	SP Breznica, Breznica 6 a	8. do	11.	ure
JESENICE	SM Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a	8. do	12.	ure
	SP Center II, Cesta Maršala Tita 63	8. do	11.	ure
	SP Jesenice, Cesta Maršala Tita 41	8. do	12.	ure
	SP Kasta 1,Ulica Franca Benedičiča 2	8. do	12.	ure
	SP Kasta 2 in Ribarnica, Cesta Maršala Tita 21	8. do	12.	ure
	SP Kasta 4, Cesta Cirila Tavčarja 4	8. do	12	ure
	SP Tomšičeva, Cesta Toneta Tomšiča 70	8. do	11.	ure
KRANJSKA GORA	SM Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33	8. do	12	ure
	SP Budinek, Borovška cesta 74	8. do	12	ure
	SP Vitranc, Borovška cesta 92	8. do	12	ure
DOVJE	MARKET Dovje, Dovje 108	8. do	12	ure
MOJSTRANA	SM Mojstrana, Triglavska cesta 28	8. do	12	ure
RATEČE	Market Planica, Rateče	8. do	11.	ure
ŽJVILA
GLASOV KAŽIPOT *
Nadaljevanje z 22. strani
Kranj - DU Kranj vas vabi na proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo v petek, 8. februarja, ob 17. uri v dvoranici društva. Poleg uvodnih besed o pomenu kulturnega praznika in Prešerna so se letos odločili predstaviti pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Nastopila bosta moški pevski zbor DU Kranj "Peter Lipar" in literarno recitacijska skupina.
Pustovanje na Bledu
Bled - V hotelu Astoria bo v soboto, 9. februarja, ob 20. uri veselo pustovanje z bogatimi nagradami. Igral bo ansambel Črna mačka. Rezervacije na recepciji hotela: 574-11-44. V nedeljo, 10. februarja, pa bo ob 16. uri otroška maškarada z ansamblom Prepih in pevko Sonjo Zupan ter čarodejem Tonije.
Po zalivih in hribih Lošinja
Žirovnica - PD Žirovnica vas vabi po zalivih in hribih Lošinja, in sicer od četrtka, 21., do nedelje, 24. marca. Prijave z vplačilom sprejema Tončka Kajdiž, tel.: 580-14-69, do nedelje 10. februarja. Ob prijavi prejmete tudi popolni program. Dodatne informacije Boris Madon, tel.: 040/241-737.
Obisk Ajdovske deklice
Kranj - PD Kranj vabi na zimsko potepanje in obisk okamenele Ajdovske deklice. Hoje bo za 7 ur. Zbor udeležencev pred hotelom Creina bo v soboto, 9. februarja, ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 23-67-850.
Iz Kranja do Brda in nazaj Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 14. februarja, pohod iz Kranja do Brda in nazaj. Zbrali se boste ob 9. uri na Avtobusni postaji v Kranju. Pohod bo v vsakem vremenu, priporočajo pa vremenu primerno opremo. Prijave niso potrebne.
Letovanje v Izoli
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira sedemdnevno letovanje v Izoli, od 12. do 19. maja. Odhod na letovanje bo v nedeljo, 12. maja, ob 10. uri izpred hotela Creina. Prijave in dodatne informacije - v pisarni društva.
Na Slivnico in Križno goro
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 16. februarja, na planinski izlet na Slivnico in Križno goro, spotoma se boste ustavili še ob Cerkniškem jezeru. Tura je lahka in primeran za vse pohodnike. Odhod izpred trgovi-,ne Dvor v Preddvoru bo ob 6. uri. Prevoz je z lastnimi avtomobili. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65 do četrtka, 14. februarja.
Na zdravljenje v zdravilišča
Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da zaradi sklepanja pogodb, že sprejemajo prijave za 7 in 10 dnevno zdravljenje za Zdravilišče Dobrna, Moravske Toplice, Terme Banovci in Rabac za leto 2002 z organiziranim prevozom. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 (stavba KS Vodovodni stolp) so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Savatech, d.o.o.
Proizvodnja in trženje gumeno -tehničnih proizvodov in pnevmatike
Prosto je delovno mesto
RAZVOJNI TEHNOLOG
POGOJI ZA SPREJEM:
• visoka šola strojne tehnične smeri;
• primerne psihofizične sposobnosti;
• poznavanje dela z računalnikom;
• obvladanje angleškega ali nemškega jezika;
• poznavanje programov in opreme za konstruiranje na CAD CAM sistemih.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo
v 8 dneh po objavi na naslov:
Sava, d. d. - KADRI, Škofjeloška c. 6, 4502 Kranj.
Dodatne informacije lahko dobite pri direktorju Programa EKO, Samu Jancu, tel. 04/206 6385.
0 izbiri za objavljeno delovno mesto bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Iskra ERO
Iskra ERO, d.o.o.
Savska loka 2
4000 Kranj, Slovenija
K sodelovanju vabimo
VODJO GLAVNE KNJIGE
Od kandidatk/kandidatov za zaposlitev pričakujemo:
- VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, zaželena je ekonomska predizobrazba
- dobro poznavanje računovodske zakonodaje in dela s poudarkom na knjigovodstvu osnovnih sredstev in naložb, DDV in bilanciranja
- znanje angleškega jezika
- znanje za delo s programskimi orodji Word in Excell
- samoiniciativnost
- pripravljenost na teamsko delo
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Z izbrano kandidatko/izbranim kandidatom bomo sklenili redno delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslovu: Iskra ERO, d.o.o., Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 2, 4000 Kranj.
Po poti kulturne dediščine v občini Žirovnica Žirovnica - DU Žirovniva vabi pohodnike v petek, 8. februarja, na pohod po "Poti kulturne dediščine v občini Žirovnica". Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred Elekro Žirovnica v Mostah. Pohod bo v vsakem vremenu. Zmerne hoje je za 4 ure. Prijav ni.
Po Velikolaški kulturni poti
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na izlet po Velikolaški kulturni poti iz Velikih Lašč do Rašce, in sicer v petek, 8. februarja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo do jutri srede, 6. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049, Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure.
Na pustovanje z DU Naklo
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustovanje, ki bo v Studencu pri Sevnici v torek, 12. februarja. Maske so zaželene in bodo tudi nagrajene. Pred pustovanjem si boste ogledali še zanimivosti Sevnice. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri.
Kopalni izlet v Terme Ruj
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Terme Ruj, ki bo v sredo, 20. februarja. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave na sedežu društva.
Na pustno rajanje vabi DU Cerklje
Cerklje - DU Cerklje vabi vse svoje člane na veselo pustno rajanje, ki bo na pustno soboto, 9. februarja, v gostilni Pri Cilki na Zg. Brniku. Za najboljše maske, so pripravljene lepe nagrade, zato pohitite s prijavami pri svojih poverjenikih.
Pustni karneval na Ruju
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi na pustni karneval na Ruju, ki bo v nedeljo, 10. februarja. Odhod bo izpred avtobusne postaje v Škofji Loki ob 8. uri. Vpisovanje v prostorih DU do zasedbe mest.
Letovanje v Istri
Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počitnikovanje v Zdravilišče Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmatike, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 potnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23.
•Ji"
Tamburaška skupina Kašarji vabi
Žirovnica - Vedno bolj priljubljena in uspešna Tamburaška skupina Kašarji, se je odločila, da bo v svoje vrste povabila nove člane. Zaželjeno je, da imate vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, torej, da vam note niso tuje in da bodo zvoki tamburice napolnili in razveselili vaše življenje. Za dodatne informacije pokličite 041/723-787.
DU Kranj obvešča
Kranj - DU Kranj - sekcija za zimske športe organizira društveno in regijsko tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh, ki bo v torek, 19. februarja, s startom ob 10. uri na Soriški planini. Društva upokojencev naj prijavijo svoje ekipe najkasneje do 15. februarja. Organiziran avtobusni prevoz bo iz Kranja ob 7.30 uri izpred hotela Creina (tudi za navijače).
Ples in plesni večeri
Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju vpisujejo v nove plesne tečaje za vse starosti. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi na plesne večere, kjer boste utrdili svoje znanje. Obisk plesnih večerov bo za tečajnike brezplačen. Informacije dobite na tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 ali osebno ob sredah, od 18. do 20. ure, ko potekajo tudi vpisi. Vabljeni!
Rdeči križ Kranj obvešča
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002
razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure.
Barvne vibracije
Železniki - V galeriji Muzeja Železniki bo v soboto, 9. februarja, ob 18. uri otvoritev slikarske razstave Barvne vibracije. Razstavljajo: Štefan Bertoncelj, Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Zgaga. O razstavi bo spregovoril likovni kritik Janez Šter. V kulturnem programu bo sodeloval komorni pevski zbor Škofja Loka.
Pustna maska 2002
Cerkno - Na pustni petek, 8. februarja, ob 18. uri bo v prostorih Cerkljanskega muzeja otvoritev razstave barvnih in črnobelih fotografij ter projekcija diapozitivov 4. fotografskega bienala "Pustna maska 2002". Razstava bo na ogled do 22. februarja.
Vsem na zemlji mir, veselje
Ljubljana - V atriju Zavoda sv. Stanislava bo jutri, v sredo, 6. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del z naslovom "Vsem na zemlji mir, veselje". Razstavo bodo pripravili akademski slikarji Ana Botteri-Peruzovič, Hrvoje Marko Peruzovič in Josip Botteri Didi. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Umetnike in njihova dela bo predstavila dr. Maja Vetrih, razstavo pa bo odprl dr. Ivan Štuhec.
Slike Franca Vozla Kranj - V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ste vabljeni na otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Vozla, ki bo v četrtek, 7. februarja, ob 12. uri v Galeriji Mestne občine Kranj. Umetnika in njegovo delo bo predstavil likovni kritik mag. Damir Globočnik, program pa bodo obogatili učenci Glasbene šole Kranj.
Beneške maske
Kranj - Barvne fotografije beneških mask in maske so na ogled v kavarni Slonček v Kranju - Zlato polje, do 23. februarja. Razstavljata Božena Logar in Tina Taljat.
Cehovske zbirke
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vas in vaše prijatelje vabi na odprtje prenovljene Cehovske zbirke, ki bo danes, v torek, 5. februarja, ob 18. uri v pritličju Loškega muzeja. Zbirko bo odprl gospod Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije.
Grafike Lojzeta Adamljeta
Ljubljana - V četrtek, 7. februarja, ob 11. uri bo otvoritev razstave akademskega grafika Lojzeta Adamljeta, in sicer v preddverju Male dvorane Državnega sveta RS, v prostorih Parlamenta RS.
Fotografije
z beneških karnevalov
Ljubljana - Foto Tivoli (prodajalna Atrij), Slovenska c. 58, Ljubljana vas vabi na ogled razstave
barvnih fotografij iz beneških karnevalov. Razstavlja Matej Rupel iz Radovljice. Razstava je na ogled do 28. februarja.
Predavanja
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje, ki bo danes, v torek, 5. februarja, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Resnice in zmote dojenja. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečanjih in brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510-8001 (Irena).
Depresija in tesnoba
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja v torek, 12. februarja, ob 17. uri, v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj vabi na predavanje z naslovom Depresija in tesnoba. Predavala bo ga. Danijela Janša, dr. med. spec. psihiatrije. Možen bo tudi nakup knjige Živimo s srcem.
Predavanje o plezanju
Tržič - PD Tržič vabi na predavanje, ki bo danes, v torek, 5. februarja, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič. O zgodovini in razvoju lednega ter kombiniranega plezanja bosta
O dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja
Preddvor - Krajevna organizacija RK Preddvor vabi na predavanje Nataše Kern, dr. med., o dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja. Predavanje bo jutri, v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Preddvoru. Obveščajo tudi, da bodo meritve krvnega tlaka in sladkorja v torek, 5. februarja, od 8. do 10. ure v lekarni Storžič v Preddvoru.
Kolesarjenje od Vancouvra
do Arktičnega morja
Kranj - Ekonomska šola Kranj
vas vabi jutri, v sredo, 6. februarja, ob 13.15 uri v sejno dvorano Tekstilne šole na potopisno predavanje z diapozitivi o 5308 km dolgem kolesarjenju od Vancouvra do Arktičnega morja na Aljaski. Predaval bo Simon Demšar.
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Na predavanju o tehniki Transcendentalne meditacije, ki jih Društvo za TM Kranj prireja vsak četrtek, ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11, bodo predstavljene koristi te naravne, lahkotne in znanstveno
preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama.
Predstave
Loški oder
Škofja Loka - Na Loškem odru bo v soboto, 9. februarja, ob 10. uri gostovalo Lutkovno gledališče Tri z lutkovno igrico Nekoč je bila.,,
Mrtvi ne plačajo dolgov Sovodenj- V nedeljo, 10. februarja, ob 16. uri si lahko na Sovod-nju v kulturni dvorani, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ogledate igro Mrtvi ne plačujejo dolgov. Gostuje ŠKD Vrh Sv. treh kraljev.
ggll
Koncert Dušana Sodje in Tatjane Kaučič Ljubljana - Društvo slovenskih skladateljev vabi na koncert Tatjane Kaučič - klavir in Dušana Sodje - klarinet, ki bo danes, v torek, 5. februarja, ob 19.30 uri v Kogojevi dvorani, Trg francoske revolucije 6/I, Ljubljana.
Praznična serenada
Kropa - Moški zbor Kropa in Glasbena šola Radovljica vabita na prireditev Praznična serenada. Nastopili bodo: Vokalna skupina Gorjanski fantje, solisti instrumentalisti GŠ Radovljica in Moški zbor Kropa, in sicer v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Kropi.
Pevsko-glasbeni večer v Lescah Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi krajanke in krajane, ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabijo na umetniški pevsko -glasbeni večer, ki bo jutri, v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Družbeni center - spodnja dvorana. Predstavili se vam bosta har-fistki Selma Sitar in Jasna Mulej -Požegar ob spremljavi flavtistke Anje Vezzosi - vse tri mlade umetnice so učenke Glasbene šole Radovljice - pod umetniškim vodstvom profesorice Pavle Uršič - Kunej, akademske glasbenice. V drugem delu večera boste poslušali Mešano pevsko skupino dr. France Prešeren iz Žirovnice pod vodstvom Irene Kosmač.
OGLASVNN*^ 041 682 146
http://tadiogeoss.siol.com
Mahkovec Š&D, d.n.o., Valvasorjev trg 3, Litija
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je na pragu 87. leta starosti zapustila draga mama.
babica in prababica
ANA GROHAR
roj. Oblak
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 7. februarja 2002, ob 16. uri na pokopališču v Mavčičah. Žara bo v mrliški vežici od srede, 6. februarja, od 10. ure.
Žalujoči: sin Henrik, hčerka Tončka z družinama in ostalo sorodstvo Podreča, Zg. Pirniče, 4. februarja 2002
Torek, 5. februarja 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
Test: Hvundai Matrix 1.8 GLS
Tečaj hitrega prilagajanja
Se edini južnokorejski avtomobilski tiger Hvundai vse bolj pogosto kaže znake hitrega prilagajanja smernicam modernega avtomobilizma. Podjetni Azijci so namreč zasedli že
skoraj vse avtomobilske kategorije, tudi tisto, ki je trenutno zelo priljubljena med kupci na stari celini.
Matrix je prvi Hvundaijev poskus v razredu kompaktnih enoprostorcev in dokaz hitrega prilagajanja avtomobilskim smernicam.
Kakor hitro so pri Hvundaiju spoznali, da so brcnili v prazno, ker se pri novi elantri niso lotili tudi kombijevske različice, tako hitro in brez posebnega filozofiranja so na kolesa postavili svoj prvi kompaktni enoprostorec ma-trix, avtomobil, ki so mu v genetsko sliko zapisali predvsem upornost in prilagodljivost. Matrica so zrisali v znani italijanski oblikovalski delavnici Pininfari-
KAJ PRAVI ONA?
Kljub temu da so za obliko poskrbeli v ugledni italijanski delavnici, se ji matrixov nos zdi preveč tumpast, in nesorazmeren s simpatinim zadkom. Boljši vtis ji je zapustila notranjost, še posbej skoraj umetniško izdelani merilniki. Predalov je toliko, da se lahko kaj tudi izgubi, zlaganje zadnje klopi pa ni za damske roke. No, ampak peljala bi ga brez strahu.
vse bolj prepoznavnim Hvundai-jevim slogom in daje všečna vsaj na drugi, če že ne na prvi pogled. O lepoti matrixove zunanjosti seveda sodijo vsake oči po svoje, toda, da je z vseh strani vsaj približno simpatičen, ni nobenega
dvoma. Med kompaktnimi eno-prostorskimi avtomobili se zdi matrix nedonošenček, saj je z dobrimi štirimi metri nekoliko krajši od tistih, s katerimi bi rad tekmoval, kar pa seveda še ne pomeni, da se ne izkaže z uporabnostjo. Ta v tem razredu najpomembnejša kategorija se pozitivno izkazuje kar dvakrat, prvič s prostornostjo spedaj in zadaj (tudi na račun precej kratkih sedalnih površin), in drugič z možnostjo pri-
Prilagodljivo z lepotno napako: zadnja klop se vsestransko nagiba in pomika, vendar ni odstranljiva.
Zunanjost je z vseh strani prepoznavna, čeprav so matrixa zrisali pri Pininfarini.
na, kar je jasno označeno tudi z napisoma pod zadnjima stranskima stekloma. Oblikovalci so poskrbeli, da je podoba skladna /.  Že videno vendar še vedno zanimivo: sredinska namestitev merilnikov.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo:..........................................enoprostorsko, 5 vrat, 5 sedežev
mere:..............................................d. 4.025, š. 1,740 v. 1,685 m
medosna razdalja:..........................................................2,600 m
prostornina prtljažnika:............................................. 354/1284 I
motor: štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: 1795 ccm
moč: 90 kVV/122 KM pri 6000 v/min
navor: 162 Nm pri 4500 v/min
najvišja hitrost: 184 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h:..............................................11,3 s
poraba EU norm.:......................................11,5/6,9/8,5 1/100 km
maloprodajna cena:...............................................3.350.950 SIT
zastopnik:.........................................Hvundai Avto Trade, Ljubljana
rn   prijazen videz, prostorna in prilagodljiva notranjost, I—I   oblika armaturne plošče
■j   neodstranljiva zadnja klop, dolgi gibi prestavne ročice, neu-■   ravnotežena poraba goriva
lagajanja prostora s premiki za- Pri 1,8-litskem motorju s 122 dnje sedežne klopi. To je namreč konjskimi močmi ni zaslediti mogoče premikati vzdolžno, pretirane zagretosti z.a varčnost, uravnavati njej naklon ali jo po- vendar matrixu z njim ne manjka dreti tako, da prtljažni prostor iz živahnosti in tudi njegova pro-osnovnih 354 naraste na 1284 li- žnost je v prid lahkotnosti vož-trov. Snovalci notranjosti so žal nje. Kljub boljši natančnosti me-pozabili, da je v tej avtomobilski njalnika ima ročica še vedno ne-kategoriji modro, če je zadnje se- koliko predolge gibe, motor do-deže mogoče tudi povsem od- kaj glasno oznanja svoje delo v stranki, vendar pa so se spomni- višjih vrtljajih, vendar je razmerij pomembnih malenkosti kot so je med zmogljivostmi in last-kljuka prtljažnih vrat, številni nostmi po-vsem pričakovano, predali (tudi v dnu kabine) in Matrix je dokaj lahko vodljiv, tudi "letalski" mizici na hrbtiščih preglednost je zaradi višine voz-prednjih sedežev. nikovega sedeža zelo dobra in Že videna, ampak še vedno za- tudi pri legi na cesti ta avtomobil nimiva je tudi sredinska namesti- daje znamenja, da so se Hvunda-tev merilnikov, ki so pri matrixu ijevi strokovnjaki naučili pod-analogni, dobro pregledni in tudi vozje uglasiti po evropskem oku-prijetni na pogled. Voznikovo su. K temu je potrebno prišteti še delovno okolje dopolnjujejo še učinkovite zavore in matrixov kontrolne lučke na levi strani in končni vtis o voznih lastnostih je pomanjkljivo informativen poto- prepričljivo pozitiven, valni računalnik, ki je prav tako In seveda je matrix še en dona sredinskem grebenu, vendar kaz, da pri Hvundaiju dobro razna povedati samo kakšna je zumejo namige sodobnih avto-povprečna hitrost, kolikšen je mobiiskih smernic in prav tako domet s količino goriva in čas uspešno opravljajo tečaj prilaga-vožnje, ne ve pa kakšna je ben- janja.
cinska žeja. • Matjaž Gregorič
o>
HYUnDRI
yHTĐIY IflMI KIA
letnik 2001 - 150.000 sit A NA ZALOGI M
AVTO KABIVEC
4208 Šenčur, tel.: 279 00 00 www.avtokadivec-jk .si
Skuterska erotika
Apriliina skuterja habana custom in retro poosebljata oblikovalsko nostalgijo 50-ih let in razvajata z udobjem.
Napihnjeni boki, nazaj potegnjena zadnja strešica, okrogel žaromet, dodatki iz kroma ler gosposki sedež so značilni elementi obeh Apriliinih skuterjev, ki sta opazno drugačna °d ostalih malih dvokolesnikov. Še zlasti habana custom, ki je nekakšna mešanica med c'hopperjem in skuterjem deluje zelo dožive-to in zanimivo. Značilna je po zajetnem in nazaj zavihanem krmilu, velikim okroglim Prometom in merilnikom hitrosti, ki združu-Jc še kontrolne luči in merilec stanja goriva, ki je v chopperskcm stilu nameščen povsem samostojno na krmilo.
Sedež je po merah podoben tistemu na hon-di gold vving in po udobju tudi. Zadek je sku-Paj / boki razburljivo napihnjen in ozaljšan s kromom in prednje kolo je seveda vpeto v nihajno roko z blažilcem; podobno kot pri ve-sPi. I oda habano custom je večkrat prijetneje
gledati kot voziti, saj se njeno skuteisko poreklo in značilnosti po katerih skuterji slovijo, med vožnjo, kaj hitro izničijo. Krmilo je zaradi širine in zajetnosti zelo nepripravno v mestni gneči; poleg tega pa še moti kolena pri zavijanju. Sedež je sicer izjemno udoben, a le za voznika. In prtljažnik pod sedežem je eden najmanjših v razredu in komajda sprejme majhno skutersko čelado. Je pa zato pod merilnikom nameščen uporaben predal.
Pogonskemu sklopu ni kaj dosti očitati, saj 49-kubični zračno hlajeni agregat teče mirno a nič kaj poskočno. Dosega najvišjo hitrost 50 kilometrov na uro, kolikor zapoveduje zakon. Vzmetenje je naravnano k udobju in zavore so za te namene dovolj učinkovite. Custom izvedba habane se tako izkaže kot resnično domiseln in dobro izdelan skuter, ki pa slabosti pokaže pri uporabnosti. Tudi cena (459.900 tolarjev) ga oddaljuje od osvajalcev.
Nekoliko bolj "prizemljena" in tudi upo-rabnejša ter cenovno ugodnejša je različica retro. Ta se od custom razlikuje po krmilu običajnih mer, v masko vtisnjenim žarometom in merilnikom, le enem serijskem ogledalu, prostornejšem sedežu za dve osebi in manj kromiranimi dodatki. Tehnično se ne razlikuje od sestre, čeprav je bila preizkusna habana retro znatno po-skočnejša, Ugaja pa tudi boljša okretnost in nižja cena (419.900 tolarjev).
• Miloš Milae
Jadrnica leta za blejski Seaway
Na pravkar končanem 33. navtični razstavi Boot 2002 v Duessel-dorfu, kjer je svoja plovila razstavljalo 1.750 navtičnih podjetij z vsega sveta, so podelili tudi nagrado Jadrnica leta. Laskavi naslov je prejela bavaria 32, ki so ji obliko zrisali v oblikovalskem studiu J&J design.
Studio J&J design, katerega ustanovitelja sta brata Jernej in Ja-pec Jakopin, je načrtovalni oddelek mednarodno uspešnega nav-tičnega podjetja Seaway z Bleda, ki je z desetmetrsko bavario 32 prejelo že sedemnajsto nagrado Jadrnica leta. Na letošnji navtični razstavi v Duesseldorf je bilo med razstavljenimi plovili kar štirideset takšnih, ki so bila načrtovana v
studiu J&J design in izdelana na podlagi Seawayevega inženiringa ter s pomočjo njihovih orodij v nemških, francoskih, belgijskih, italijanskih in avstrijskih ladjedelnicah. Poleg Seawayevih so bila na razstavi predstavljena še štiri v Sloveniji izdelana plovila, ki so jih v Duesseldorf pripeljali iz begunjskega Elan Marine in Eventa iz Krope. • M.G.
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
•••••••
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
Torek, 5. februarja 2002
Fiat tudi na slovenske ceste prihaja z novim Stilom
Enkrat za dvakrat in danes za jutri
Fiat stilo ponuja nov stilski izziv in italijanski pogled v prihodnost. Je naslednik dosedanjih dvojčkov bravo/brava, ki sta s prihodom novinca postala del avtomobilske zgodovine, slovenskim kupcem se bo skušal prilizovati z dopadljivo obliko, sodobno tehniko in nenazadnje z zanimivimi cenami.
Pri novem stilu so se Fiatovci spet oprijeli znanega recepta enkrat za dvakrat in hkrati razvili tri- in petvratno karoserijsko različico, ki pa sta si različni stilistično in tudi namensko. Trivratni stilo je namreč bolj športne postave z izrazito mišičastim zadkom in verjetno bolj namenjen mlajšim ali pa vsaj mladostno naravnanim kupcem, medtem ko nekaj centimetrov daljša petvratna različica bolj stavi na družinsko uporabo, kar dokazuje tudi z nekoliko bolj
umirjeno zunanjostjo. Sicer pa je stilo ne glede na karoserijsko različico italijansko temperamenten avtomobil, čeprav so se oblikovalci tokrat odločili za redoljubno urejene merilnike in stikala, ki so vdelani v armaturno ploščo iz hrapave plastike. Prednja sedeža sta dobro oprijemljiva, dostop do zadnje klopi je kajpak težji pri trivratni različici in v njej je tudi manj prostora za prtljago (370 litrov, petvratni stilo 410 litrov) Stila poganja šest različnih motorjev.
Bencinski del se začenja z 1,2-litrskim štirivaljnikom (80 KM, šeststopenjski ročni menjalnik), nadaljuje z 1,6- (103 KM) in 1,8-litrskim (133 KM), na vrhu pa je športno poskočni 2,4-litrski pet-valjnik (170 KM. na voljo tudi ro-botizirani menjalnik selespeed). Pri stilovih predhodnikih bravo/brava ni bilo omembe vrednih dizelskih motorev, zdaj bo drugače: na voljo sta dva 1,9-litrska tur-bodizla z visokotlačnim neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu (80 in 115 KM).
Založenost z opremo je razvrščena v osnovni nivo z imenom active, srednjega dvnamic in športno naravnanega abarth, vsekakor pa je omembe vredno, da ima vsak stilo v serijski opremi šest varnostnih vreč (prednji s stopenjsko prilagodljivim delovanjem) ter elektronske sisteme proti blokiranju koles pri zaviranju, speljevanju in pretikanju navzdol.
peugeotom 307, s fordom focu-som, volksvvagnom golfom in z renaultom meganom. Koliko mu bodo v pomoč cene, bodo pokazale prodajne statistike; osnovna različica z 1,2-litrskim motorjem stane 2,66 milijona, najdražji stilo 2,4 abarth pa mnogo obilnejših 4.59 milijona tolarjev.
\ \ \v \ v \\\\\\^C^Vn\ '
\\\\\V\v^
Pri Fiatovem zastopniku Avto Triglavu imajo s stilom po lanskem sušnem letu v tem velikostnem razredu, (razumljivo) ambiciozne načrte, vsaj 760 avtomobilov, med katerimi naj bi jih bilo 35 odstotkov s tremi in 65 s petimi vrati. • Matjaž Gregorič, foto: Fiat Auto
Opel tudi lani z izgubo
pri močnejših različicah pa je opreme za varnost in kajpak tudi za udobje še nekaj več.
Stilo bo tako kot drugod, tudi a slovenskem trgu hodil v zelje konkurenci v spodnjem srednjem razredu, najraje pa bi se spopadel s
Renault in Nissan s 5 milijoni
Kljub rahlemu upadu prodaje avtomobilov na nekaterih trgih sta strateška partnerja Renault in Nissan lansko leto zaključila uspešno. Francoski in nemški proizvajalec sta lani prodala okroglih 5 milijonov vozil, kar v primerjavi z letom 2000 predstavlja ugoden rezultat. Skupina Nissan je prodala 2.6, Renault pa 2,4 milijona vozil. Zveza Renault-Nissan je dosegla 9,2-odstotni tržni delež (4,4 % Renault in 4,8 % Nissan) in se uvrstila v peterico najuspešnejših svetovnih proizvajalcev. V zahodnoevropski državah je bilo prodanih 2,4 milijona vozil, v severni Ameriki 760 tisoč, na Japonskem 375 tisoč in na Srednjem Vzhodu in v Afriki 213 tisoč. Renault je manjši del vozil prodal tudi pod znamko Renault Samsung Motors in Dacia, Nissan pa pod znamko infiniti. • M.G.
Tudi poslovno leto 2001 je nemški Opel zaključil z izgubo iz proizvodnje. Ta je bila celo večja kot predlani, saj se je s 502 milijona povzpela na 674 milijonov evrov.
Izgubo pri Oplu v največji meri pripisujejo visokim strukturalnim.
marketinškim in administrativnim stroškom, prevelikim kapacitetam in preusmerjanje prodaje k manjšim avtomobilom. Delno je izguba tudi posledica rekordnega investiranja, saj so lani pri Oplu v ta namen porabili 900 milijonov evrov, največ z.a novo tovarno v Ruesselsheimu, kjer bodo izdelovali novo vectro. Tudi do leta 2006 pri Oplu nčrtujejo veliko investicij, ki bodo dosegle kar 10 milijard evrov, poleg tega pa nameravajo povprečno vsakih šest mesecev predtaviti nov model.
Sicer pa so v lanskem letu pri Oplu izdelali nekaj manj avtomobilov kot leta 2000 (1,16:1,29 milijona), prodajni del pa je zabeležil neto dobiček v višini 87 milijonov evrov. • M.G.
IMI5SAIM
vam ponuja vozila letnik 2001 do 625.000 tolarjev ceneje.
Ponudba velja do razprodaje zalog
Avto Močnik, Britof 162, Kranj j
Telefon: 04 20 42 277
Rabljena vozila
\a našem pokritem eentru na l.aborah \ Kranju \as i:aka n;i|ve<:ja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (vtu": kot 110 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
VW Passat 2,0 karavan 1990 RDEČA 590.000,00
Ford Escort 1,3 1995 MODRA 750.000,00
Fiat Uno 1,0 1997 MET.SIVA 690.000,00
Ford Mondeo 1,6 sv,cz 1993 ČRNA 740.000,00
Fiat Uno 1,0 1999 MODRA 790.000,00
Kia Pregio 2,7 d 1998 BELA 980.000,00
Renault Laguna 2,0 sv,cz,es 1994 0PAL 1.140.000,00
Renault Clio 1,4 sv,cz,es,air 1998 BELA 1.350.000,00
Renault Tvvingo 1,2 cz,es,air 2001 RUMENA 1.520.000,00
Renault Thalia 1.4 2001 SREBRNA 1.620.000,00
Laguna break 1.9 DTI k, sv,cz,es,air,abs 1998 MET.SIVA 2.530.000,00
Renault Clio 1,2 16v exp. sv,cz,abs,air,es     2001 MET.RDEČA 1.860.000,00
RENAULT
vvuvv alniilour i urnimi si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLI! NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI VLEKO ALI POPRAVILO
♦ A Ml.SKČNO TEHNIČNO GARANCIJO
11 01 UDA
■ (I VOZILO Z liAKAMCIlt) k KI l\l \ SV SI-.KVI) VIIIAN 17. (INTKAI.NII /VKII 1'VMI K RADIO '
is I I I K I K IIVII. SUMI. AIK VIKU VI,
Vse za vaš avto na enem mestu:
no ki<\\i
SI RVISNO l'KOIMJNI ( I N IIR KRANJ. LJUBLJANSKA 2>
Centrala: 04/20 15 240
♦ 1'rodaja vozil Krnanlt
• Vzdrtm.ini«! vozil
* \,l|l'lll vozil
• Vinka vozil
• ill'OV . IMI <' III I 1'lMsll ,11 UIZlI
» I Idkup in |iroda|a ralil|i:mli vozil
♦ Tohnični pniKlndi osobnih, tovornih in priklopnih \ ozil
Letnik„2£02 nižja cena!!!
Toyota Yaris letnika 2002 je v prodaji po približno 200.000 SIT ugodnejši ceni. Tako bo najvarnejši 1«^^ mali avto dostopen še > večjemu številu Slovencev.
^<j^ ' Velja pa poudariti, da Yaris ni le varen, temveč tudi resnično domiselno in moderno oblikovan ter po vrsti lastnosti objektivno prekaša svojo konkurenco.
YARIS NAJVARNEJŠI MALI AVTO www.toyota.si Pintar, Koroška 53a, Kranj, telefon (04) 28 07 503
USTVARJAMO AVTOMOBILE.
RENAULT
Renaultov mesec je mesec in pol! Samo v njem lahko pri nakupu vozila letnika 2001 prihranite tudi do 500.000 tolarjev!
Pri nakupu Tvvinga in Clia tako lahko prihranite 150.000 SIT, pri nakupu Thahe 200.000 SIT, pri nakupu Kangooja, Megana in Scenica 250.000 SIT, pri nakupu Lagune 400.000 SIT in pri nakupu Espacca kar 500.000 SIT.
Pohitite,   akcija   traja   le (Jo razprodaje zalog! www.renault.si wap.renault.si
MALI OGLASI
»201-42-47
«201-42-48 »201-42-49
APARTMA -_PRIKOLICE
KRANJSKA GORA - apartma za 4 osebe ugodno oddam. -B 041 /515-380 1572
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu-Novalja. % 51-91-676, 041/223-789
APARATI STROJI
Prodam offset tiskarski stroj ROMAYOR 312, komoro za osvetljevanje offset plošč, montažno mizo in stroj za pranje vlažilnih valjev. Prodam tudi zaklopni tiskarski stroj GRAFOPRESS. Vsi stroji so uporabni. fT 041/624-480 274
Prodam VRTAVKASTI BRANI 2,5 ter 2 m, roatcijsko KOSILNICO SIP 165 na 2 bobna ter rotac. 165 Creina na 4 diske. "B 041/692-637 use
ndom p lan I družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mggg! in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tei.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20S8-701 GSM: 041/647-433
GR. MATERIAL
Prodam gradbeno dvigalo, več oken in 2 balkonska vrata, "B 031 /846-692 1556
Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. S 5961-047 1642
HIŠE PRODAMO
MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno,
22.8 mio SIT, BAŠELJ nedokončano vis.priti, hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2,
27.9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 ies
GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 169
KRANJ - Kokrica, novogradnja, IV. gradbena faza, 138 m2 uporabne površine, parcela 400 m2, prodamo. B1 040/413-281 877
Seničica Medvode, hiša dvojček, parcela 461 m2, prodam. B1 041/746-103 1005
STRAŽIŠČE poslovno stanovanjsko hišo, urejene pisarne, 320 m2, več parkirišč. FRAST nepremičnine 041/626-581, 25 15
490
1610
TRAKTORSKO VITLO Riko 3 A za 65000, Prodam. -B 041/503-776 1544
Prodam industrijski likalnik z mizo v delovnem stanju, B 5957-251 1547
Prodam skoraj novo PEČ na petrolej Zibro kamin. "B 01 /3613-542 1564
Prodam nov pomivalni STROJ Miele, cena zelo ugodna. "B 2028-428 1570
Prodam TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, hrbtno Panonija in mlin za krmo, g 533-88-92_
Prodam 2 VITLI 3 in 6 ton moči. B 5961-047
Prodam etažno centralno PEČ dobro ohranjeno. TS 2012-490 1588
Prodam NT PEČ za CK z oljnim goničem in BOJLER 150 I. "B 59-58-015 1590
! tilcaaGORE
KRANJ prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000 m2, 56 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1611
CERKLJE ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 2m, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1612
NAKLO prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000 m2, lahko poslovnostanovan-jska. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/734-198 1613
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča. Hiša je 1 km iz centra Bleda. Bled Ribno enodružinsko hišo in 1650m2 vrta. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04)5745 444
Žiganja vas, prodam hišo, alpski stil, parcela 2.000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Begunje bližina, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, potrebna obnove, primerno tudi za namensko gradnjo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, prodam novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Medvode okolica, prodam dvojček IV. gradb. faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Radovljica, prodam novejši dvojček v lepem naselju, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Naklo, prodam večjo družinsko hišo, lahko 3 stan., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Begunje, prodam starejšo hišo, 400 m2 b. pov., možna mirna posl. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90y
KRANJ - bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev), cca 250m2 stan površine, parcela 1100m2, lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Poljane nad Šk. Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružinska cca 350m2 stan. površine, 650m2 parcela, sončna lega,lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
TRŽIČ: V mestnem jedru prodamo starejšo meščansko hišo potrebno obnove, primerna tudi za večjo družino ali za trženje - možno narediti več stanovanj, dobra naložba. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
VISOKO prodamo atrijsko hišo, parcela 500 m2. FRAST nepremičninska hiša, 25 15 490,041/626-581 1614
CERKLJE prodamo kvalitetno novo HIŠO 12 x9 m, urejen okoliš. FRAST nepremičninska hiša, 25 15 490, 041/734-198 1615
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE kupimo manjšo hišo, gotovina. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1617
Kranj z okolico kupimo novejšo hišo do 60 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 16I8
Na Drulovki pri Kranju prodam novo, končno, vrstno HIŠO 220 m2 stanovanjske površine, velikost parcele 400 m2, ugodno prodam. S 041/620-393 ali 25-15-860
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA - 32 urni KAKOVOSTNI TEČAJ SPLOŠNE POSLOVNE NEMŠČINE, 4. STOPNJE Z NATIVE SPEAKERJEM. OB SREDAH 19.00-21.00, KONČNA CENA: 39.000 SIT. ZAČETEK 20.02.02. Anna Hladnik s.p., Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj "B 04/23-12-520 1166
Iščem učitelja slovenskega jezika za instrukcije 1 x tedensko. "B 031 /803-968
raqencii^zalprj)mef!^neprfimicninamn
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE!
Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
STANOVANJA
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 'n enosobno stanovanje 55,60 m2;
EN0S0BN0 STANOVANJE
KRANJ - CENTER, prodamo popolnoma prenovljeno mansardno enosobno stanovanje 56 m2, prvo nadstropje, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 12,8 mio SIT.
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje 48-20 m2,2. nadstropje, cena 12,6 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 42,5 m2, 5. nadstropje, vsi Priključki, cena 11,2 mio SIT.
DVOSOBNO STANOVANJE
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, 4. nadstropje, opremljena kuhinja, zastekljen balkon, vsi priključki, cena 12.4 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje s kabinetom 64,47 m2, zimski vrt, vsi Pnključki, vseljivo takoj, cena 16,6 mio SIT.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,70 m2, 3. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, cena 16,6 mio SIT.
TRISOBNO STANOVANJE
KRANJ - PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje 83,8 m2,3.nadstropje, dva balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, cena 17 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo, obnovljeno štirisobno stanovanje 95 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, cena 18,8
KRANJ - gostinsko-trgovski prostor 100 m2 v pritličju objekta z vsem inventarjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAM
KRANJ prodamo večjo kvadraturo pisarniških in proizvodnih prostorov. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626-
581 1616
Kranj,nebotičnik, prodam pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, prodam gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, Planina III - poslovni prostor v pritličju objekta 35,5 m2 za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - na prometni lokaciji luksuzne opremljene pisarne skupaj 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, center - nova poslovno-stanovanjska hiša v 4 nadstropjih, v mansardi stanovanje v dveh etažah, cena = 45,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBVESTILO
KRANJ - PLANINA I, prodamo mansardno trisobno stanovanje z dvema kabinetoma 77,60 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, cena 15,4 mio SIT.
HIŠE
KRANJ - CENTER, prodamo stanovanjsko hišo v
dveh etažah, delno podkletena, bivalnopritlič- '
je inprva etža, mansarda neizdelana, cena I
36,6 mio SIT. |
TRŽIČ - ŽIGANJA VAS, prodamo enodružin- '
sko stanovanjsko hišo, 2100 m2 zemljišča, I
stara 10 let, podkletena, bivalno pritličje in |
prva etaža, cena 52,6 mio SIT. |
BLED, prodamo vilo s pogledom na jezero in I
grad, 360 m2 stanovanjske površine, 2.169 |
m2 zemljišča, vsi priključki, prevzem možen j
po dogovoru. ^
VISOKO, prodamo visokopritlično stanovan- |
jsko hišo, dimenzij 13 x 9 m, 542 m2 | zemljišča, podkletena, vsi priključki, cena
36,6mio SIT. 1
KUPIMO i
KRANJ, kupimo več garsonjer različnih ve- '
likosti, po možnosti z balkonom, za znane I
interesente! |
KRANJ - VODOVODNI STOLP, kupimo dvosob- 1
no stanovanje, obvezno z CK. I
KRANJ - ZLATO POLJE ALI ŠORLIJEVO NAŠEL- !
JE kupimo enosobno stanovanje, lahko
potrebno adaptacije za znanega interesenta. I
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, kupimo dvosob- . no stanovanje z kabinetom ali trisobno
stanovanje do 4.nadstropja za znanega intere- '
senta. I
KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA kupimo [ več zazidljivih parcel za zna ne interesente.
KUPIM
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru, les prevzamemo tudi na panju, ugodni plačilni pogoji. Brazda d.o.o., Poljščica 5, Podnart, tT 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 108
ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Nudim tudi odkup lesa na panju. Plačilo lesa po dogovoru. "B 04/51-80-220, 041/639-348, 050/639-348 1059
Kupim CISTERNO za gnojevko 1100-2200 I. "B 5722-116po 20. uri_1548
Kupim cepin za planiranje, ugodno. V 041/926-773 1552
LOKAL ODDAM
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 . m
V najem oddamo trgovski lokal v izmeri 105 m2 v Selcih.
Pismene ponudbe pošljite na KGZ, z.o.o., Škofja Loka, Fužinska ulica 1, 4220 Škofja Loka v roku 8 dni.
ODDAM prostor za skladišče, 150 m2, relacija Škofja Loka-Medvode. V 01/361-
11-32_1555
V najem ODDAM trgovino 60 M 2. V 25-26-590 1584
Šk. Loka oddam posl. prostor, primeren za avtosalon, parkirišče je in pisarne različnih i'zmer, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl prostor 90 m2 v 1nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Odvetnica Marija MOŠNIK obveščam stranke, da sem dejavnost preselila v POSLOVNI CENTER, Planina 3, Kranj, 1. nadstropje desno, tel., fax: 23-23-915.
Gostilna
MARINŠEK MARIJA
v Naklem prireja na pustno soboto
VESELO PUSTOVANJE
ob živi glasbi.
Rezervacije
04/25-77-05
OSTALO
Prodam zračno PUŠKO znamke Crvena zastava, dobro ohranjena za 12.000. "B 5801-141 ali 041/825-667 i58i
PRIDELKI
Prodam domače ŽGANJE. "B 2312-398
SENO goveje balirano z dostavo, prodam P 031/276-930_ 1578
Prodam BIO DOMAČE ŽGANJE. S 531-
05-29 išao
Prodam večjo količino repe, lahko tudi olu-pljeno. "B 20-41-019, 041/767-396 1621
PREKLIC
PREKLICUJEM ZAKLJUČNO SPRIČEVALO št.296-ll/97 (Šola za strojništvo, Šk. Loka) izdano 19.6. 1997. Andrej Barle, Zoisova 17, Kranj 1596
PODARIM
Podarim PSIČKO, nemški ovčar, staro 3 mesece. "B 51-41-266 1550
POSESTI
BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, CERKLJE prodamo lepo parcelo z lokacijsko dokumentacijo, ob zelenem pasu, 2000 m2, za gradnjo samostojne hiše 9x12 m, POD DOBRĆO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠKOFJA LOKA okolica kupimo manjšo zazidljivo parcelo za mlado družino iz okolice Škofje Loke. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 170
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Šenčurju 700 m2. "B 040/859-329 1557
BUKOVICA prodamo parcelo 1170 m2. od tega 610 m2 zazidljive ostalo kmetijska-par-cel ja ravna vsi priključki so ob parceli. LOKA nepremičnine, 50-60-300 1594
BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli Bled na izredni lokaciji 100m od jezera prodamo stavbno parcelo v izmeri 2550m2 prodamo tudi polovico cca 1300m2. Bled Ribno prodamo parcelo NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5 745 444.
V Hrašah prodamo dve gradbeni parceli 680 in 570m2. Lokacijsko urejeno. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo v izmeri 476m2. TRG BLED, Blejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Digitalni tisk
■ Media Art
Belska 7, 4205 PREDDVOR
Salon peči, kaminov in keramike ter pečarstvo
tet.: 04/255 57 50, GSM: 041 631 502 e-mail: megamik@siol.net, www.megamik.si
Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol., parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za enodružinsko hišo., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo.je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL SIT. (115.000 EUR) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V Škofji Loki prodamo v starem jedru dvostanovanjsko hišo in bife. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. delni odkup inventarja možen dolgoročni najem po dogovoru, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. Na Jesenicah kupimo garsonjero in enosobno stanovanje TRG BLED-NEPREMIČNINE tel.04 5745 444
V okolici Bleda kupimo kmetijo ali starejšo hišo z več zemljišča do 1500m2 naprej. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Okolica Bleda, v Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice ter v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil sit ali več če je dobra lokacija. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo ali adaptacijo. TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444
Na Bledu kupimo stare hiše za nadomestno gradnjo po možnosti čim bliže centru. TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444
KOPRIVNIK prodamo vikend hišo 120m2 in 1200m2 zemljišča. Takoj vseljivo, lepa mirna lokacija. TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
Hlebce, prodam zazidljivo parcelo, 1000 m2, ravna, zelo ugodno, TRIDA, 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka okolica, prodam zaz. parcelo z vso dokumentacijo, 980 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Radovljica, zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj.. ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Senturška gora, prodam zazid. parcelo, 800 m2, lahko za vikend ali hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJSKA GORA: Prodamo dva apartmaja v hiši novogradnja, zgoraj- 65m2+12m2 terasa, spodnji - 64m2 + 200m2 atrija, možen nakup tudi v celoti,mirna in urejena okolica, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo samostojen vikend velikosti cca 30m2, brez vode in elektrike, možen priklop, parcela 400m2, delno v pobočju. Cena 1.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
STRAŽIŠČE - poslovno-stan. hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena ■ 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel, 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan.hiša cca. 120 m2 v etaži,
3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena = 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BAŠELJ pri Preddvoru - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela ■ 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel.
04 13 53, 202 25 66
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansarda, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca.130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena = 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
DRULOVKA - vrstna vmesna hiša z atrijem (3 etaže), stara 10 let, v celoti izdelana, cena = 32,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
RAZNO PRODAM
Prodam PISALNO MIZO in barvni TV. S 512-21-40 1536
Prodam drva, lahko razžagana in pripeljem na dom. Đ 041/758-958, 512-83-10 1553
Prodam domače ŽGANJE-sadjevec. dvokrilna garažna vrata in elek. bojler, B 204-23-97 1567
PRODAM KLETKO ZA PIŠČANCE PITANCE ZA 60 KOMADOV. B 201-24-78
Kuhinjsko NAPO Gorenje Tiki 4.000 SIT in ČELADO za motor, prodam. S 041/271-
515 1573
Prodam 5 m.3 razžaganih kostanjevih DRV. g 041/214-500 1583
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 ,66
PLANINA II, tri sobno STANOVANJE (71 m2), ugodno oddamo. "B 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE
Kranj, Šorlijevo naselje - 1G 29 m2 z vso opremo, Planina - 3 SS 70 m2 v 2.nad. z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAMO Planina garsonjero, Preddvor enosobno, Vodovodni stolp, 2 ss. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-
198 1609
ODDAM STANOVANJE v Termah Zreče, 50 m2, komplet opremljeno, turistom, B 041 /676-949 1661
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA kupimo GARSONJERO za znano stranko. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734
198 1608
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem STANOVANJE v pritličju z vrtom za dva majhna olroka, na območju Gorenjske. B 041/207-658, 041/708-592 Boštjan
Mamica s 16-letno hčerko išče STANOVANJE v Škofji Loki, plača 30.000 SIT+stroški mesečno. B 031/713-626
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUST! 144
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. B 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752
NOVO! NOVO! NOVO! K.LI.C. 080 1988
NUJNO POTREBUJETE SERVISERJA, IŠČETE OBRTNIKA, RABITE PREVOZ ALI KATERO DRUGO STORITEV?! DEŽURNI CENTER K.L.I.C. JE REŠITEV! Infopanj, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana
Studio
Mert,iA/l. i) c o 0H.x>UcMti52
Internet
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
GLASBENIKI MESECA februarja 2002 pripravlja Andrej Žalar
Pod Mengeško marelo     Veselo v pomlad
Anja Burnik s prijatelji
Prejšnji četrtek je bilo v prostorih TV Slovenija žrebanje finalnih melodij za osmi festival Slovenska polka in valček. Med 70 prijavljenimi skladbami in ansambli je bilo izžrebanih dvanajst pesmi in ansamblov. Kot zadnja, dvanajsta pesem pa se bo za nagrade potegoval 30. marca valček z naslovom Pomladna harmonija v izvedbi ansambla Anja Burnik s prijatelji. Ko smo v uredništvu izvedeli za seznam, ki smo ga objavili v Gorenjskem glasu v petek, smo bili presenečeni, da je v izboru pravzaprav spet kar precej Gorenjcev. Pozornost pa je vzbudila objava dvana-Anja Burnik Jste skladbe in izvajalca. Pa
smo hitro navezali stik z vodjo ansambla, z Anjo Burnik in se takoj dogovorili, da ansambel uvrstimo med Glasbenike meseca februarja. V prihodnjih torkih ga bomo zato predstavljali v Gorenjskem glasu.
Danes, za uvod, povejmo sestav ansambla. Harmoniko oziroma klaviature v ansamblu igra Klemen Leben iz Mengša, ki sicer igra tudi pri Mengeški folklori in godbi. Pevka v ansamblu je Klemenova sestra Barbara Leben, dijakinja prvega letnika srednje glasbene šole, ki poje tudi pri Mengeških čričkih. Gregor Troha študira in igra klarinet, je pa redni član orkestra Viva iz Zagorja. Martin Dukarič igra trobento inje član pihalnega orkestra v Vevčah. Vsestranski glasbenik je Janez Gartner iz Selc, saj igra več instrumentov, v ansamblu pa kitaro. Njegov oče je tudi sponzor za obleke, v katerih bo ansambel nastopil na festivalu. Aleš Vovkje pevec v ansamblu, Primož Kravcar pa igra kontrabas, bas, pozavno, bariton. Vodja glasbenega sestava pa je Anja Burnik, ki sicer igra flavto in je sicer tik pred diplomo na Glasbeni akademiji. Je pa tudi redna članica Folklorne skupine Iskraemeco Kranj.
GLASBENIKI MESECA - FEBRUARJA 2002
Tradicionalna prireditev pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in številnih drugih sponzorjev bo v Mengšu v soboto, 16. februarja, ob 16. in 20. uri.
Stražišče, Cerklje, Adergas, Jezersko, Sovodenj, Bohinjska Češnjica, Jesenice, Gorje, Kamnik, Šenčur, Visoko,... so kraji, kjer predlagate srečanja in prireditve
Mengeš - Idejo Franca Kompare-ta, Lojzeta Piska, Ivana Sivca in Janeza Pera, da bi godba organizirala skupni nastop godbenikov in ansambov, ki imajo v svojih vrstah vsaj enega člana Mengeške godbe, bodo v Mengšu letos uresničili že osemnajstič zapored. Prireditev bo v soboto, 16. februarja, ob 16. in ob 20. uri. Nastopili bodo Alpski kvintet, Stoparji, Boris Razpotnik, Nagelj, Sicer, Slamnik, Mengeški zvon, kot gost bo ansambel Bratov Poljan-šek, med tujimi nastopajočimi pa bo tokrat Landlertrio echo iz Švice. Mengeška godba pa se bo na letošnji prireditvi predstavila s
pevci Alfijem Nipičem, Jožico Svete in Jožico Kališnik. Vstopnice za 18. Mengeško marelo bodo v prodaji v Kulturnem domu v Mengšu in pri godbenikih, naročite pa jih seveda lahko tudi v Gorenjskem glasu po telefonu na številko 04/201-41-47. V Gorenjskem glasu, ki je tudi tokrat medijski sponzor priljubljene prireditve v Mengšu, objavljamo danes Kupon z nagradnim vprašanjem. Pošljite ga najkasnje do vključno 12. februarja. Za nagrado bomo izžrebali dve brezplačni vstopnici za prireditev Pod Mengeško marelo.
r« A. Ž.
POD MENGEŠKO MARELO - KUPON št. 2
Kranj - Seznam, kjer predlagate srečanje in kamor nas vabite na prireditev Veselo v pomlad, postaja vse daljši. Prireditve marsikje seveda že poznate, zato verjamemo, da so postale priljubljene. Se do 15. februarja bomo sprejemali vaše predloge in povabila na kuponih, ki nam jih že nekaj časa pošiljate v uredništvo. Navezali pa smo tudi že prve stike s kraji, za katere trenutno dobivamo največ vaših predlogov in želja. Seveda pa boste predvsem vi pripomogli k odločitvi, kje bodo prireditve Veselo v pomlad. Več predlogov bo dobil posamezni kraj in ansambel, večja verjetnost je, da bo prireditev v tem kraju. Seveda pa vaše predloge in želje na kuponih, ki nam jih pošiljate, skrbno zbiramo in
hranimo in bomo izmed njih izžrebali tudi nagrade. Kot smo napovedali, pripravljamo tudi posebno zanimivo in gala prireditev Veselo v pomlad. Trenutno preverjamo pogoje in možnosti. Ta trenutek pa vam lahko razkrijemo le to, da bo prireditev zares nekaj posebnega, saj bo zanimiva in prijetna za tiste, ki imajo radi mokro in toplo ali suho in toplo pomlad, ali pa suho-mokro in mokro-suho Veselo pomlad.
Toliko za danes. Pišite nam in v kuponu napišite vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Izmed kuponov bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad.
• Andrej Žalar
Ime in priimek.
Naslov...........
Pošta.............
Napišite pisca scenarija letošnje Mengeške marele
Kupon, nalepljen na dopisnico,
pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
Ime in priimek. Naslov...........
Pošta.
Ali je Anja Burnik v sorodu z Jožetom Burnikom? DA NE
Brezplačno kopanje v Snoviku
Snovik - Terme Snovik in Gorenjski glas vam z malo sreče omogočata brezplačno kopanje v Termah v Snoviku. Pokličite nas jutri (sreda), 6. februarja, od 12. do 13. ure in v četrtek, 7. februarja, med 12. in 13. uri na Gorenjski glas telefonska številka 04/201-42-00. Za jutri vam zastavljamo vprašanje: Koliko kvadratnih metrov skupaj merijo bazeni v Termah v Snoviku? V četrtek pa pričakujemo odgovor na vprašanje: Kdaj so med tednom, ob sobotah in nedeljah odprte Terme Snovik? Med prvih pet, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, bomo razdelili brezplačne vstopnice. Pokličite jutri in v četrtek čimprej. • A. Z.
Z VAMI PRI VAS - KUPON št .5
j Ime in priimek.................................................................... ;
j Naslov.............................................................................. ;
i Pošta............................................................................... !
■ ■
■ ■
■ i
! Vabimo vas (napišite ime kraja)............................................... !
I Predlagam nastop................................................................ j
i ■
; Kupon, nalepljen na dopisnico,
! pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. !
■ i
Tretja revija ansamblov v Besnici
Kupon, nalepljen na dopisnico,
pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
www.gorenjskaonline.com
Skoki na 200 decimetrih
Gora pri Komendi - Gorjanski skakalni komite bo v nedeljo, 10. februarja, ob 13. uri že desetič organiziral smučarske skoke z alpskimi smučmi na umetnem snegu na 200-decimetrski skakalnici na Gori pri Komendi. Prijave tekmovalcev bodo sprejemali eno uro pred startom. Tekmovalci bodo dobili lepe nagrade, za vse pa bodo poskrbeli za postrežbo. Tudi leU)s je med sponzorji tradicionalne in priljubljene prireditve Gorenjski glas. • A. Z.
Kranj - Tradicionalna prireditev Revija narodnozabavnih ansamblov in glasbe v Besnici bo letos v soboto, 8. junija. - Povabilo narodno zabavnim ansamblom.
V Besnici bo letos že 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev in 3. revija narodnozabavnih ansamblov in glasbe. Obe poznani in priljubljeni prireditvi bosta tudi letos pripravila Turistično društvo Besnica in Gorenjski glas s številnimi pokrovitelji, glavni pokrovitelj pa bo Mestna občina Kranj. Prireditelji vabijo narodnozabavne ansamble, da svoj nastop z dvema skladbama, čimprej prijavijo.  3. Revija na-
rodnozabavnih ansamblov in glasbe v Besnici bo letos v soboto, 8. junija, ob 20. uri pod velikim šotorom v Besnici. Ansamble vabimo, da si rezervirajo termin in svoj nastop čimprej napovedo in prijavijo na naslov: Turistično društvo Besnica - Miha Sušnik, Zgornja Besnica W>4, 4201 Zgornja Besnica ali pa na Gorenjski glas, 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 ali na telefon 031/638-699. Več o reviji bomo seveda še pisali 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev pa bo v nedeljo, 9. junija, prav tako po velikim šotorom v Besnici. Razpis za tekmovanje harmonikarjev bo objavljen kasneje. • A. Z.
Kifelčarji nas Primskovem
Kranj - Ansambel Kifelčarji v malo spremenjenem sestavu bodo v soboto, 9. februarja, ob 19. uri imeli v dvorani na Primskovem svoj prvi nastop. Pripravili bodo Pustovanje skupaj z Mladimi frajlami in drugimi. Avtobusi bodo vozili na Primskovo z Bleda (AP UNION) ob 18.30 in 20.20, iz Lesc (železniška postaja) ob 18.40 in ob 20.30, iz Radovljice (avtobusna postaja) obJ8.45 in ob 20.35 in z Jesenic (avtobusna postaja) ob 20. uri. • A. Z.
JAVNI ZAVOD GORENJSKE LEKARNE IN GORENJSKI GLAS
• SPORT • CARA VAN ING • BAZENI IN BAZENS TEHNIKA • RIBOLOV IN LOV •
V AKCIJI
IŠČEMO VAS RECEPT!
TOKRAT NAS ZANIMATA GRIPA IN PREHLAD!
Gorenjske lekarne in Gorenjski glas v skupni akciji želita odkriti
vsa mogoča DOMAČA ZDRAVILA IN RECEPTE ZANJE! Prepričani smo, da je ljudsko znanje neizmerno, ljudske izkušnje velike - ljudska modrost pa tudi!
IMATE PREDLOG ZA RECEPT PROTI GRIPI IN PREHLADU? SPOROČITE NAM GA!
Naša akcija je torej preprosta: IŠČEMO STARE RECEPTE, LJUDSKA ZDRAVILA!
Sporočite nam jih na naslov: GORENJSKE LEKARNE, GOSPOSVETSKA 12,4000 KRANJ - ZA AKCIJO "VAŠ RECEPT! Ne pozabite: tokrat zdravimo - času primerno - gripo in prehlad! VAŠE SODELOVANJE PA BO NAGRAJENO - najbolj uspele in
izvirne recepte bodo Gorenjske lekarne nagradile, prav slehernega pa tudi STROKOVNO PRESODILE s pomočjo svojih strokovnjakov, ki jih resnično ne manjka. VABLJENI TOREJ K SODELOVANJU!
VAŠO POŠTO ČAKAMO DO 20. FEBRUARJA!!! Časa je dovolj!
VAŠ RECEPT JE LAHKO NAŠ RECEPT! GORENJKE IN GORENJCI - BODIMO SKUPAJ BOLJ ZDRAVI TUDI S POMOČJO STOLETNIH IZKUŠENJ IN LJUDSKE MODROSTI!
3fi «™nGLAS
gorenjske k'kjrnr
Sex, laži & štrudl
Mengeš - Špas teater Mengeš prireja v petek, 8. februarja, ob 21. uri v Kulturnem domu v Mengšu premierno predstavo komedije Mira Gavrana /. naslovom Sex, laži & štrudl v režiji Boštjana Vrhovca in z igralci: Zvezdano Mlakar, Matejem Reccr, Vitom Rožejem, Violcto Tomič in Primožem Ekartom,
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/5()8 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8
91.1 96.3
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GLED.d.o.o., Jesenice, jI. Janeza Šmida 15, a 580-60-26 1187
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno' a 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1289
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. & 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. Tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakol 15, Stahovica ,38i
FASADE, STROJNE OMETE IZDELUJEM, PVC OKNA in ostala zidarska dela. Vajdec Damjan,s.p. ul. Prvoborca 6, Jesenice, tt 041 /584-227_1390
Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohštva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/751-474 ms?
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelav betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. "B 01/839-46-14, 041/680-751, Adovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 1503
ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, steklarska, keramičarska dela in fasade. "B 01/831-72-85, 031/369-520, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik ,589
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina I novejše, sončno 1 ss, 37,10/11., vsi priklj., balkon, 10,3 mio SIT, TRŽIČ, Bistrica 1 ss, 48 m2/l., balkon, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi Priklj., ni balkona, opremljeno, 13,6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, svetlo 2ss, 66 m2/|||., vsi priklj., balkon, 15,1 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 59,20 m2/VII., vsi Priklj. balkon, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222__»4
JESENICE PLAVŽ 3SS 78m2 renovirano, Jesenice za gimnazijo 2ss, renovirano nova opremljena kuhinja 8 mil sit. NEPREMIĆ-l^TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
P'ec* blizu grada prodamo enosobno sanovanje v izmeri 32m2. NEPREMIČ-WNEJftG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
Planina I, prodam 2 ss, 58 m2, nizek blok, mirna lokacija, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Pirniče, prodam novo 2,5 ss, 77 m2, vila blok, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina III, prodam 2,5 ss, 75 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
GORENJA VAS: prodamo lepo sončno garsonjero 27m2, III.nad. vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Savska Loka: Prodamo renovirano 3SS, 80m2,1.nad., vsi priključki, takoj vseljivo, vrt + garaža. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - center: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma renovirano 3SS, visoko pritličje 98m2, vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66- 70, 040/204-661
Kranj - Planina I: Prodamo zelo lepo, popolnoma obnovljeno (okna, vrata, kopalnica WC) 3SS, 74m2, IX.nad., vsi priključki, sončno, čudovit razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Planina I: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabineta, lepo vzdrževano, 2 balkona, vsi priključki, I.nad.80m2, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204- 661
KRANJ - Mlaka: Prodamo dva stanovanja -novogradnja - 1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ - Valjavčeva: 2SS, visoko pritličje,
51 m2, delno renovirano, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
ŠK.LOKA - Frankovo nas.: Prodamo 2SS, . IV.nad, 63m2, dva balkona, vsi priključki, ŠK. LOKA - Podlubnik: Prodamo zelo lepo 2SS, 63m2, XI. nad. vsi priključki, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ - Deteljica: Prodamo nadstandardno 3SS, pritličje 74m2, vsi priključki
TRŽIČ - mestno jedro: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2,1.nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS
52 m2 v pritličju, cena - 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2.nad., CK na elektriko, cena ■ 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4. nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v 1. nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 59 m2 v 3. nad., južna lega, cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
SVET
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://wvvw.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50_000 EUR). PS00717JN-KR
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 12,6 mio SIT (56.122 EUR). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2- nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66,327 gUR). PS0068IMA-KR_
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). fS00653MA-KR
KRANJ - Planina II; 83 m2. dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19 mio £ljj85.000 EUR). PS00719JN- KR
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: ,12.5 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR_
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00S40JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,8 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR
NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 15,7 mio SIT (7Q_000 EUR). PS00715MA-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (73.980 EUR) PS00655MA-KR
POSESTI
JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,6 mio SIT (38.265 EUR). PS00713JN-KR
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,7 mio SIT (204.082 EUR). PH00702MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2y visoko-pritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,6 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR
BESNICA; 150 m2, tloris 8 x 9m, novejša, visokopritlična, 449 m2 parcele, CK, tel., sončna lega. Cena: 30 mio SIT (134.168 EUR) PH00721MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31,5 mio SIT (141.026 EUR). PH00464MA-KR
PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,6 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR
ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,8 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,6 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR
KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo.
KRANJ ■ okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. Cena: 35 do 60 mio SIT.
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo.
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6. nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K 66 m2 v 3. nad., nizek blok, cena = 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena - 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina 1-1 SS 44 m2 v 7. nad., vsi priključki, cena = 10,7 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3. nad., mansardno, 13 let staro, cena = 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6. nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - 2 SS 55 m2 v 1. nad., zastekljen balkon, cena = 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina I, lepo, sončno, 3 ss, 81,60 m2/l., nizek blok, cena ugodna, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l., vsi priključki, takoj vseljivo, 13,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 165
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss,
42.5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru. KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 908
V Radovljici, Cankarjeva, prodam 2 ss, 50 m2, obnovljeno, cena 13.000.000 SIT. rt 531-48-91 1538
KIDRIČEVA 2 ss(54m2), 4/4, CK, balkon, cena zelo ugodna. S 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE isss
KRANJ dvosobno stanovanje, 2. nad/3, obnovljeno, CK, vredno ogleda, cena 10,2 mio SIT. rt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 1559
DRULOVKA (86.20 m2), 2. nad., priključki, balkon, obnovljeno, prazno, cena po dogovoru, ugodno prodamo, rt 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE
Prodam opremljeno GARSONJERO v Bistrici pri Tržiču, 5 mio SIT. Čemad, Kovors-ka 51, Tržič 1574
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas. prodamo 2 ss 62 m2, 4. nadstr. 2 balkona, vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 1592
ŠKOFJA LOKA oddamo v najem 3 ss, 70 m2 v hiši z garažo s samostojnim vhodom. LOKA nepremičnine, rt 50-60-300 1593
ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 1 ss, 45 m2,1, nad.balkon. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1597
ZLATO POLJE prodamo 2 ss 54 m2, CK, 12,4 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/734-198 1S98
GOLNIK prodamo 3 ss ali menjamo za manjše. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/734-198 1599
VODOVODNI STOLP prodamo takoj vseljivo 2 ss, 54 m2, pritličje. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-
198 1600
KIDRIČEVA prodamo 2 ss. 61 m2. 14,6 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/734-198 1801
LESCE prodamo opremljeno kvalitetno 2 ss, 59 m2. 14 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041 /734-198 1602
PLANINA 3 obrobje prodamo 3 ss, 82 m2,
18.6 mio. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/734-198 1603
Planina I prodamo 2+2ss, 1 nad., 18,6 mio. FRAST.d.o.o., 25 15 490, 041/734-
198 1604
Zlato polje Kidričeva prodamo prostorno 2 ss, 70 m2, 2. nad. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1605
Planina I v stolpnici prodamo kvalitetno 3 ss, 78 m2. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490,041/626-581 ieoe
Planina I prodamo 1 ss, 48 m2, atrij. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734-198 1607
Na Jesenicah ODDAM 2 ss, cena po dogovoru, rt 2024-519, 031/256-159 1841
ŠKOFJA LOKA, Partizanska, trisobno, visoko pritličje, miren blok, prodam. rt 041/903-429,51-20-788 1656
VOZILA DELI
GUME zimske Michelin 155/80/13 nerabljene 4 kosi in 135/80/13 2 kosa, malo rabljene, ugodno. "S 5961-038 787
PLATIŠČA jeklena 13, 14 in 15 col za različne avte. cena po dogovoru. rt 5961-
038 788
Prodajamo rabljene KAROSERIJSKE DELE za veliko tipov vozil. Avtokleparstvo in ličarstvo Ahčin, Voklo 75/a, Šenčur, "B 279-
92-00 1647
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. TAKOJŠNJE PLAČILO, ODKUP IN PREPIS. rt 041/643-054, CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje 232
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 777
Kupim karambolirano VOZILO od I. 90 dalje, rt 041/743-866 882
Kupim POŠKODOVANO VOZILO, od 1.90 dalje. S 031/629-504 isoo
VOZILA
ODKUP rabljenih vozil od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o, Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577 143
ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL gotovinsko plačilo. rt 23-23-298, 041/773-772, Mepax, Planina 5, Kranj 1320
Prodam PUNTO 75 SX, 1.94, reg. do 1/03, cena 777.000 SIT. rt 041/722-652
1404
HONDA SHUTTLE 2.2 IES, LET 97, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S. STREHA, 1. LASTNIK. AR, OHRANJENA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OCTAVIA 1.6, LET 98/99, MET ZELENA, 1. LASTNIK, 60.000 KM, SERVISNA, EL OPREMA, MEGL, AIR BAG. 1.770.000 AVTO LESCE D.O.O., TEL..04-5319-118
LAGUNA 2.0 RXE KARAVAN, LET 97, 124.000 KM, MET MODRA, 1. LASTNIK, SERVISNA, AVT KLIMA, ABS, EL OPREMA, KOT NOVA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SCENIC 1.6, LET 98, RDEČ, REG 5/02, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, A TERMIČNO STEKLO, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
FOCUS 1.4, LET 99, 21.000 KM. RDEČ, 5V, REG 11/02, 1. LASTNICA, SERVISNA, KOT NOV, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
Ugledna italijanska tovarna pisarniškega pohištva, prisotna v Sloveniji že 8 let, išče področne zastopnike, usmerjene v pridobitev novih kupcev.
Pisne prijave na naslov UNIT, d.o.o., p.p. 4736, 1001 Ljubljana, ali na E-mail: unit@siol.net
MONDEO 1.8 GHIA KARAVAN, LET 97, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, ABS, REG 7/02, 1.790.000 SIT LESCE D.O.O.., TEL: 04-5319-118
GOLF IV 1.4 16V, LET 99 1. REG 2000 MET SIV, 5V, KLIMA, 32.000 KM, 1. LASTNIK, SERVISNA, KOT NOV, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118
A4 1.8 AVANT, LET 2000 MODEL 2001. 23.000 KM, PERLA MODRE BARVE, AVT KLIMA, 4XAIR BAG, ALU, MEGL. EL OPREMA, ROLO, SANI, ALARM, KOTNOV. 4.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ALFA 156 1.6, LET 2000, RDEČA, 33.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIRB GAG, KOT NOVA, 2.850.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL/ 04-5319-118_
LANCIA Y 1.2, LET 2000, 19.000 KM, MET ZLATA, 1. LASTNICA, AIR BAG, SER-VO, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04- 5319-118
LANOS 1.5, LET 99, 13.00 KM, MET RDEČ, 4V, 1. LASTNICA, EL OPREMA, SERVISNA, 1.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MB 230 E, LET 96, MET MODER, 171.00 KM, REG 10/02, KLIMA, ALU, XSENON, EL OPREMA, OHRANJEN, 3.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništvo za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
FORD GALAXY 2.0, LET 98, MET ZELEN, 7 SEDEŽEV, KLIMA, EL OPREMA, ROLO, SANI, MEGL, ABS, 2X AIR BAG, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319- 118
OGLEJTE SI VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
CLIO 1.2 BEBOP, LET 96, RDEČ, 5V, 1. LASTNICA, SERVISNA, 750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CUO 1.2 RN, LET 93, SREBRN, 5V, REG 10/02, 4590.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 045319-118
LANTRA 1.6 TOP K, LET 98, 43.000 KM, MET RDEČA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG. 1. LAST, SERVISNA, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, EL OPREMA, RADIO, ZELO OHRANJEN, 2.390.00 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
TWINGO PACK. LET 97, MET ZLAT, 68.000 KM, DCZ, ES, EO, OHRANJEN, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PROTON 315, I. 97/98, metalno modre barve, 72000 km, elek. paket, AIR BAG, cena 900.000 SIT. "B 041 /648-314 1430
Prodam ŠKODO FAVORIT 1.6, 1.99, reg celo leto, klima, servo volan, tonirana stekla, garažiran, 1.lastnik, kot nov. rt 202-30-19
Ugodno prodam MEGANE I. 99, rdeč. "B 04/25-21-290 1535
Prodam OPEL ASTRO 1.4 rdečo, letnik 1994, 1. lastnik, serv. knjiga, 100.000 km, lepo ohranjena. rt 031/311-891 1537
GOLF diesel, I. 89, reg. do oktobra 2002. -B 040/506-165 1545
JUGO 45 I. 3/89, rdeče barve, radio, nov akumulator, prevoženih 129.000 km, cena 60.000 SIT. "B 031/510-730 1551
P 206, I. 98 1.4 XT, 90.000 km, reg. 11/02, cena 1540.000 SIT. "B 040/703-
206 1568
LAGUNA 1.8 RT, I. 94, kov. rdeča, reg. 11/02, CZ, elek. stekla, cena 1.150.000 SIT. rt 041/727-128_1569
GOLF 1.4,1. 99, 3 vrata, bel, garažiran. rt 5962-306, popoldan 1576
ASTRA 1.8 IGL limuzina, I. 94, odlično ohranjen. "B 041/662-698_1579
Prodam GOLF JXDI. 86. rt 041 /597-603
1582
Prodam POLO, 1.99, 53000 km. Smledniš-ka c. 95, Kranj. Tel.: 23-24-410
Prodam OPEL KADETT, I. 82, registriran do aprila 02. Cena po dogovoru. rt
041/884-208 1595
Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.90, 70.000 SIT. "B 040/800608 1627
AUDI A 4 1.6,1. 98, modre barve, karavan, reg. do 7/02, prodam. rt 01/3611-783
1633
R 5 CAMPUS, I. 93, metal moder, reg. celo leto, prodam. "B 041/782-145 1634
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 93, bele barve, odlično ohranjeno, rt 041/366-664
1637
Prodam Z 101 SKALA 65, I. 90, reg. do 11/02, dobro ohranjena, za 130.000 SIT. rt 51-80-220, 041/639-348, 050/639-348 1643
HYUNDAI SONATA 2.0 GLS, I. 00, 9500 km, HYUNDAI H 1 2.5 TD 9 sedežni, I. 1998, reg. 11/02. Možna menjava ali kredit!. "B 502-2000, 041/630-754 1644
MITSUBISHI SPACE STAR I. 2001, prevoženih 12000 km, centralno daljinsko zaklepanje, tonirana stekla, servo, 2x AB, klima, potov, rač., radio ugodno, FIAT PUNTO 1.2 SX, I. 201, 6500 km, reg. do 11/02, servo, 2x AB, elektro paket, prodamo. "B 279-92-00, Avtokleparstvo Ahčin, Voklo 75a, Šenčur 1646
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, I. 96, srebrne barve, zelo ohranjen. rt 041/787-050 1657
R 4 GTL, I. 90, reg. do 11/02, rdeč, zelo ohranjen. S 041/78-70-50 isss
FIAT UNO 60 S, I. 93, strešno okno, kovinske barve. rt 041/928-886 1659
FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, reg. do 8/02, DCZ, ES, SV. rt 041/582-584 1660
Uspešna skupina DIREKTNIH PRODAJALCEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča realni zaslužek od 150.000 do 250.000 SIT/mes. Zaradi širjenja dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz Gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje,napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu poiskusnega dela možnost redne zaposlitve. FANTOME, Natalija Logar.s.p. Tomšičeva ul. 41, SI. Gradec, rt 041/664-819 kontaktna oseba (Jani) 1230
GOSTINSKI TEHNIK, starost do 30 let dobi zaposlitev. rt 031/378-118, Begič.d.o.o., Delavska cesta 21, Kranj 1242
Redno ali honorarno zaposlimo večje število ljudi, ki na Gorenjskem področju hočejo delati na področju delnic in vrednostnih papirjev. Prošnje pismeno: CONTACT, zastopanje in posredovanje, p.p. 216, 4001 Kranj 1258
V redno delovno razmerje vzamem dve TRGOVKI ŽIVILSKE STROKE ali z ekonomsko šolo. Veselje do dela v trgovini, z znanjem dela na računalniku in blagajni. Pismene ponudbe: Center Zorman.d.o.o., Zbilje 20 C, 1215 Medvode 1319
ZAPOSLIM
Zaposlitev za nedoločen čas in najboljše delavne pogoje nudimo na področju dobro organizirane terenske prodaje, rt 031 /634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 90
Podjetje Geox vabi k sodelovanju sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi osebe brez izkušenj v terenski prodaji Nudimo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. rt 041/864-373, 031/515-702, Geox d.o.o., C.Kokrškega odreda 24, Križe 893
Predno boste zavrteli številko, premislite dvakrat, kajti pri nas boste dobili zaposlitev 100%. "B 041/637-492 ali 04/5151-060, MKZ Slovenska 29, Ljubljana 972
Iščemo dekle za delo v strežbi. Delo samo v popoldanskem času. rt 25-51-888, Sel-jak.d.o.o., Šiška 12, Preddvor 1063
Vas zanima dinamično delo na terenu, redna zaposlitev in nadpovprečni OD? Potem je pravi naslov za vas MKZ d.d. rt 041/390-256, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana 1204
nd o m p I a n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-70Q, fax: 04/20-68-701
GSM: 041/647-433
Promet z nepremičninami
STANOVANJE PRODAMO
- v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2;
- v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno t dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2;
- na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hobv sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega):
- v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2;
- na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2;
- na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2;
- na Planini I. v Kranju prodamo enosobno + kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2;
- v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 60,80 m2;
- na Zlatem polju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 m2;
- na Savski cesti v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v pritličju, izmere 55 m2:
- na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno + kabinet stanovanje v III. nadsstropju, izmere 75 m2:
- v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2;
- v Kranju na Zlatem polju prodamo trosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 62 m2;
- v Kranju v Šorlijevem naselju prodamo manjše dvosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 53,20 m2;
- v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno 4-sobno stanovanje v VIII. nadstropju, izmere 87 m2;
HIŠE - PRODAMO
- v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2;
- v Stražišču pn Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2;
- blizu Goričan pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni
fazi:
-visokopritlično hišo na parceli velikosti 460 m2;
- dvojček na parceli velikosti cca 200 m2;
- na Golniku prodamo zelo lepo atnjsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2;
- v Šenčurju prodamo trostanovanjsko vrstvo hišo na parceli velikosti 200 m2;
- blizu Begunj na Gorenjskem prodamo staro meščansko vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2;
- v Kamniku pod Krimom pri Ljubljani prodamo tn vrstne hiše v IV. - V. gradbeni fazi s cca 195 m2 bivalne površine s kletjo na parceli velikosti od 300 - 400 m2;
- v Zg. Bitnjah pri Kranju prodamo visokopritlično hišo s tremi garažami in zazidljivim vrtom v izmeri 497 m2;
- v Predosljah prodamo manjšo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 700 m2;
POSLOVNI PROSTOR-prodamo
- na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, pnmerneza pisarne, vil. nadstropju, v izmen 307 m2;
- v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po deti;
- na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v I. nadstropju, v izmen 140 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
- v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
- blizu centra mesta Kranja oddamo v rajem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu;
- v Škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju v skupni izmen cca 100 m2 - lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo;
- v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. m II. nadstropju:
- v Bitnjah ob glavni cesti Kranj - Škofja Loka oddamo v najem dva skladiščna prostora po 100 m2;
- v Kranju pod Jelenovim klancem oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 152 m2, primeren za trgovino;
- v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovne prostore, pnmerne za pisarne v izmen cca 150 m2; PARCELA - PRODAMO:
- v Kranjski Gon - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen 2.500 m2;
- v Zmincu pn Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2;
VIKEND PARCELA
- pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2;
VIKEND-PRODAMO
- na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunarico na parceli velikosti 943 m2;
- na Ambrožu pod Krvavcem prodamo vikend - pol zidan, pol brunarica, tlorisa 36 m2. na parceli velikosti 740 m2;
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
•••••••
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Torek, 5. februarja 2002
Sponzor današnje križanke je PREŠERNOVA DRUŽBA d.d.
ki je za srečne izžrebance pripravila naslednje nagrade:
PREŠERNOVA DRUŽBA
Samostojna in neodvisna založba
1. nagrada: knjige v vrednosti 8.000 sit
2. nagrada: knjige v vrednosti 5.000 sit
3. nagrada: knjige v vrednosti 3.000 sit
tel.: (01) 420 27 00, www.prdr.com       Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 20. februarja 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Jorek^. februarja 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
Mladega, delavoljnega sodelavca iz Tržiča, po izobrazbi gradbenega ali strojnega tehnika, usposobljenega tudi za delo s srednjete-žko gradbeno mehanizacijo, bi želeli vključiti v naš kolektiv. Pisne prijave prosimo v sedmih dneh na CABLEX, d.o.o., Selano-va 12, Ljubljana - "ZA PE TRŽIČ".
Zaposlimo RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA oz. PRODAJALCA z delovnimi izkušnjami v informatiki. Pogoji: dokončana vsaj SŠ, 2 leti delovnih izkušenj, lastno prevozno sredstvo. Pisne ponudbe z dokazili pošljite do 10.2.2002 na naslov: SUN RISE,d.o.o., Alpska 50, Lesce_isee
Zaposlim ZIDARJA. Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice, g 041/584-227
V Goriških brdih nudimo delo KUHARJU ali KUHARICI in osebi za pomoč v gostinstvu. Delo je ob vikendih, možno prenočišče, dober OD. Okrepčevalnica Pri Marjotu, Gonjače 28/c, Kojsko, g 05/30-41-029 mob
Zaposlim KV MIZARJA ali vajenega mizarskih del. Mizarstvo Sitar, Velesovska c. 20, 4208 Šenčur g 2515-530 ali pisne ponudbe na gornji naslov. 1410
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-ICO. -B 031/360-476, Gostilna Pn Bajdu, Senično 8, Križe 1479
Objavljamo prosta delovna mesta za delo v telefonskem studiu v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. g 201-48-20, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana i482
Iščemo RAČUNOVODKINJO, pogoj 5 let delovnih izkušenj. "B 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj ugs
Ste uspešen AKVIZITER, pa vas ne cenijo dovolj? Mi vas bomo! B 041/513-664, 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe
S pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNIKI odlično zaslužijo! Jancomm,d.o.o., Retnje 54, Križe 1540
Najamemo ŠOFERJA iz okolice Bleda za razvoz kruha preko študentskega servisa ali podjetja. "B 031/395-545, Pekarna Planina,d.o.o.. Triglavska 43, Bled 1562
Honorarno zaposlimo moškega za občasna dela pri zvdrževanju (3xtedensko). "B 57-41-458 dopoldan, Restavracija Okarina, Riklijeva c. 9, Bled 1563
Iščemo mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru, g 01/7878-409 1575
Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku. "B 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 1591
V živilski trgovini v Medvodah zaposlimo TRGOVKO prodajalko ali pripravnico, g 041/694-635, MANT-CO,d.o.o., Ob potoku 19, Žiri 1632
V piceriji Pod Jenkovo lipo zaposlimo Pl-COPEKA. "B 041/692-821, Intertrend, Hotemaže 50, Preddvor 1635
Zaposlimo PICOPEKA in KUHARJA v piceriji Pica expres v Škofji Loki. "B 041/608-272, Piraz-Cvek&Co., Virmaše 99, Šk. Loka
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščeva delo - igrava na vseh prireditvah-porokah-obletnicah. "B 041/582-367, 041 /596-277 um
Iščem delo ali pa če potrebujete kakršnokoli pomoč pri raznih opravilih, samo resni. g 031/797-113 1477
ŽIVALI
RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo dobite po 11. februarju. Zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, "B 512-78-78 U86
Prodam 10 in 14 dni starega BIKCA belg. plavo GOVEDO. g 041 /589-344 1534
Prodam 3 mesece staro TELIČKO. g 041/214-584 1543
Prodam PLEMENSKE OVCE in JAGNETA za zakol. "B 256-0091 1546
Prodam KRAVO simentalko po prvem tele-tu. g 040/377-950_1549
Prodam KRAVO po izbiri. "B 041 /944-287
Prodam BIKCA simentalca za zakol ali rejo, teža od 145-150 kg. Cena po dogovoru. g 25-22-910 1568
Prodam BIKCA in TELIČKO čb, stara 14 dni. g 572-13-08 1577
Prodam 3 mesece staro TELICO simentalko. g 040/847-430 1619
PRAŠIČE različno težke, prodam in pripeljem na dom. g 041 /724-144 1622
Prodam TELICO simentalko, brejo v 8. meseccu. g 031/226-012_i626
Prodam BIKCA starega 1 teden. "B 25-22-
689_1628
Prodam 14 dni starega BIKCA. B 53-33-409
Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. g 25-31-436 1630
ROTVVEILLER mladiče odličnih staršev, brez papirjev, prodam, g 5958-828 1631
Oddamo dva DOMESEČNA KUŽKA MEŠANČKA. g 5333-027, zvečer 1639
1. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske) rjave jarkice. Zbiramo naročila. Žabnica 39, 2311-767 . 1645
Prodam 2 telička, belgijsko plavo govedo, stara 10 in 14 dni. Tel.: 041/589-344
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. g 041/77-42-87 1586
BIKCE simentalce, stare do 14 dni, kupim, lahko tudi več komadov, g 01/8343-506 1
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
Prometna nesreča v Tržiču
Na Deteljici v Tržiču mi je 20. januarja letos ob 9,15 neznani voznik z vozilom VW hrošč, črne barve, registrska številka SZ 743-AC (Avstrija) povzročil večjo materialno škodo na vozilu Suzuki Baleno in izginil s kraja nesreče. Neznanega voznika prosim, da mi pošlje kupon obveznega avtomobilskega zavarovanja in sporoči, pri kateri zavarovalnici ima vozilo v Avstriji zavarovano. Pokliče me lahko na telefon številka 04/202-6339 ali se osebno oglasi na naslov: Marjan Hafner, Kranj, Zlato polje 1/A, podatke lahko pošlje tudi na Policijo v Tržiču.
OSMRTNICA
V 81. letu je za večno zaspala naša ljubljena mami, babi in sestra
HELA DOLENC
rojena Čop
Poslovili se bomo od nje in jo položili k ljubljenemu možu, dne 5. februarja, ob 16. uri na pokopališču Blejska Dobrava. Žara bo na dan pogreba, od 10. ure dalje v mrliški vežici št. 4.
Žalujoči: hčerki Blaženka in Špela z družinama, brata France in Janez z družinama, vnuki in pravnuki. Jesenice, Bled, Ljubljana, 4. februarja 2002
ZAHVALA
Nekje v njem bolečina je bila « Zamahnil je z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, Pa vendar ni bilo tako.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in pradedka
ANTONA ERŽENA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedoma Milki in Branetu Homcu za nesebično pomoč. Hvala tudi pogrebni službi Hipnos Medvode, g. župniku Jakobu Kralju, pevcem za zapete žalostinke, KS Sovodenj, DU Sovodenj, dr. Mileni Novak Medic, kolektivu Termopol Sovodenj, sodelavcem hčera ■ uredništvu časopisa Finance, Zobni kliniki Besnica, Mercatorju Pivska ter KLM Freising riders.
Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Dani, Nada in Ani z. družinami
V SPOMIN
6. februarja 2002 mineva žalostno leto, odkar ni več med nami naše mame
ANICE GOLAR
Hvala vsem, ki se je spominjate.
POGREŠAMO JO HČERKE Z DRUŽINAMI
V SPOMIN
VALENTINU DOLINARJU
10.2.1926 - 5.2.2000
Prav to noč, pred dvema letoma, si tiho in po hudem trpljenju odšel od nas. Pustil neizmerno si praznino, bolečino. Zaman te iščejo oči in čakajo dlani. Glas tvoj se ne oglasi. Vendar te vsak od nas v srcu nosi in ne mine dan in noč, da ne bi bil med nami še navzoč. Ljubezen tvoja do nas vseh bila je res velika, žrtve tvoje prav tako, zato smo dolžni vsak dan se zahvaljevati ti.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate v pesmi in molitvi.
Njegovi: žena Slavka in hčerki z družinama
OSMRTNICA
Za tabo ostala je praznina misel nate jo bo zapolnila.
Kljub močni volji, da bi ostal čim dlje z nami, je omagal in za vedno zaspal naš ljubljeni mož, oči, dedi, brat, stric in nečak
JANEZ SREČNIK
iz Podljubelja
K zadnjemu počitku ga bomo pospremili jutri, v sredo, 6. februarja 2002, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Kranju. Do pogreba leži od torka, od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Vsi tvoji: žena Ruža, sinova Jani in Bojan z družinama in drugo sorodstvo
V SPOMIN
Ob Tvojem grobu spet smo zbrani, pomlad zelena že prihaja, le Tebe več nazaj ne bo, in v srcu tiha bol ostaja.
Že štiri leta so minila, a solza ni se posušila, počivaš v tihi zdaj gomili, nekoč pa bomo se združili-
JOŽETU KOŠIRJU
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
VSI TVOJI
ZAHVALA V srcu je bolečina v duši je praznina odšel si, ne bo te več nazaj.		
		Ob prerani smrti našega predragega JOŽETA POKORNA
	tU	se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem, pogrebnemu podjetju Navček, gospodu župniku Francu Godcu in Gasilskemu društvu Primskovo, dr. Dolencu za trud in prizadevanje ter Arvajevim za vso po-
		moč.
		ŽENA STANKA IN VSI OSTALI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	šm	•
od -4 °C	od 1 °C	od 1 °C
do 12 °C	do 8 °C	do 4 °C
Danes, v torek, bo pretežno jasno, zapihal bo ju-gozahodnik. Zjutraj bo ponekod megla. Proti večeru bo od zahoda oblačnost naraščala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -2, najvišje dnevne pa od 9 do 13 stopinj. Jutri, v sredo, bo pretežno oblačno in večinoma suho. V noči na četrtek, ko se bo meja sneženja z začetnih 1000 m spustila do okrog 500 m, lahko tudi nižje. V četrtek popoldne bodo padavine postopno ponehale. Hladneje bo.
Ko po tridesetih letih ponovno pride lev
Škoda, bila bi odlična igralka
"Film se mi je po toliko letih zdel bomba, danes še boljši kot kdajkoli prej."
Kranj - Film Boštjana Hladnika Ko pride lev (1972) je bil njen prvi film. Ko je stopila pred filmske kamere, je imela 15 let, od takrat jih je minilo dvakrat toliko. "Film mi je bil neko drugo življenje in z njim nisem imela stika vsaj dvajset let. Človek se rad spominja lepih stvari in prav je, da jih, tudi po toliko letih, postavi na mesto, ki si ga zaslužijo. Film sem si želela pokazati še komu, svojemu sinu, sorodnikom, prijateljem, zdajšnjim sodelavcem, tistim, ki me po tej plati ne poznajo...," je razmišljala Kranjčanka Marina Urbane, ko se je odločila, da ponovno zavrti film izpred 30 let. Seveda so bili v petek v kinu Storžič na obletni projekciji tudi njeni kolegi iz takratne filmske ekipe, režiser Boštjan Hladnik, igralec Marko Simčič, snemalec in direktor fotografije, Jure Per-vanje...
"Res škoda, da ni šla študirat igralstva, bila je zelo talentirana," sem si naslov članka izposodil iz pogovora z Markom Simči-čem, takratnim soigralcem Marine Urbane, ki je v filmu Ko pride lev odigral glavno moško vlogo. Ob Mileni Dravič, Mihi Balohu, Daretu Valiču in drugih, je bil za Marino to zares pravi filmski krst. Posnel ga je njen someščan Boštjan Hladnik, v zgodovini slovenskega filma zagotovo eden najbolj kontroverznih režiserjev, avtor filmov, kot so Ples v dežju, Maška-rada. Ubij me nežno... "Marino sem spoznal pri znanki, kjer se je učila balet. Ko sem jo videl, sem vedel, da je edina prava za ta film," je povedal Boštjan Hladnik in dodal: "Potem je igrala tako rekoč v vseh mojih naslednjih filmih." Retrospektivo njegovih filmov smo sicer pred časom lahko videli na TV Slovenija, a vendar, veliko platno je vsekakor nekaj drugega kot domači kavč. Igralec Marko Simčič, danes član Mestnega gledališča ljubljanskega, se Marine, filmske Marjetice, spominja kot zelo sim-
Režiser Boštjan Hladnik.
patične in nadarjene mlade punce. "Takrat sem bil sicer 12 let starejši od nje, a lahko rečem, da sva se v filmu odlično ujela. Nikoli nisem občutil, da ni šolana igralka, tudi v kasnejših filmih, ko sva se še v manjših vlogah pojavljala skupaj. V bistvu ni bila popolna amaterka, saj je kot plesalka poznala profesionalni odnos do dela, imela je odgovor-
Nenavadni protest
Kranj - Včeraj okoli enajste ure seje v našem uredništvu ves razburjen oglasil mladi Kranjčan Vojin Rudovič in nam pojasnil, da je pred Zdravstvenim domom v Kranju protestno "/aparkiral" tri reševalna vozila zdravstvenega doma. Zakaj?
"Zato," je dejal, "ker sem zjutraj poklical dežurnega zdravnika v Zdravstveni dom Kranj in prosil za nujno intervencijo na domu, kajti moja prijateljica je dobila živčni napad. Zelo sem se ustrašil, zato sem jih lepo prosil, naj pridejo takoj. Dejali so, da ne morejo, ker so vsa tri reševalna vozila na terenu. Takoj sem se odpeljal proti Zdravstvenemu domu, da preverim, če res ni tam nobenega "rešilca". Kje pa! Vsi trije st) bili lepo parkirani, kar meje tako razjezilo, da sem jih z. motorjem
/aparkiral". Naprej že niso mogli, razen če so ubrali drugo pot. Med tem časom je moja prijateljica pobegnila neznanokam." Poklicali smo dežurno zdravnico dr. Barbaro Vencelj, ki nam je dogodek komentirala na kratko: "Hoteli smo iti," je rekla, "vendar njegove prijateljice ni bilo več v stanovanju." • Darinka Sedej - Foto: Gorazd Kavčič
nost do vloge in filma. To jo je naredilo za še bolj simpatično."
Kot je še povedal, je bila prav zaradi občutljivih let, takrat je bila dijaknija 1. letnika kranjske gimnazije, celotna filmska ekipa izredno korektna do njene mladosti.
Glede na to, da so bili Hladniko-vi filmi takrat zagotovo pred časom, in so pogosto doživljali "krajšanja" cenzure, ki je seveda vedno poskrbela, da za tisti čas provokativne dele (naprimer tiste, preveč nabite z goloto in erotiko) filma preprosto ižreže, je njena mladost takrat še toliko bolj prišla do izraza. Njena teta Mari ji je bila v času snemanja celo za neke vrste "garde damo", saj je skrbela, da je na snemanju vse potekalo v skladu
Marina Urbane, danes kot nekoč.
V pustni povorki bo tudi Ladnov Bine
Šenčur - V pustnem sprevodu, ki se bo v soboto, 9. februarja, vil skozi Kranj, na pustno nedeljo. 10. februarja, pa skozi domači Šenčur, bo 23 vozov z. aktualnimi prizori iz domačega in svetovnega dogajanja. Na čelu sprevoda bo prapor, za njim maskota Godlarjev, na posebnem vozu se bo peljala kuhinja, na njej pa kotel s tradicionalno šenčursko jedjo, godljo. V Kranju bo igrala tamkajšnja godba, v Šenčurju godba iz Trebenj, korakale bodo mažoretke, prav tako iz Trebenj (oboji sodelujejo že tretje leto), na posebnem vozu bosta župana Šenčurja in Kranja pozdravljala obiskovalce. Seveda gre pri slednjih dveh z.a maski, tako kot na vseh vozovih, ki sledijo. Omenimo le nekatere: Skakalnica, Blovdkova lepotica, kije precej spremnila svojo
podobo; Jelinčič kot kandidat za predsednika; zlata vlada - /lat avion; moderni podjetnik Lončarič; prvi znanitelj svetovnega reda Osama bin Laden, ki so ga v šenčurski povorki ljubkovalno poimenovali Ladnov Bine; Katančeva ekipa, kije trenirala na igrišču v Šenčurju in z. zmago dosegla, da gre na svetovno prvenstvo v Korejo in na Japonsko. Kapo dol pred Kartancem, pravijo tudi Godlarji, ki vabijo na obe pustni prireditvi. V soboto, 9. februarja, bo šla povorka ob 10.30 skozi Kranj, nato pa nadaljevala pot skozi vasi Hrastje, Prebačevo, Žer-javko, Trboje in Voklo domov v Šenčur. V nedeljo, 10. februarja, ob 13. uri, pa bodo sredi Šenčurja začeli igrati Gašperji, pol ure zatem bo največja gorenjska pustna povorka začela pot v Srednji vasi, ob 14. uri pa se bo ustavila pri domu krajanov v Šenčurju, kjer bodo obiskovalci prisluhnili komentarjem Kondija Pižorna. Tudi pustni torek bo v Šenčurju vesel, ko bodo kresovali, v sredo, 13. februarja, pa bo javna upepelitev pusta. Na sliki: prizor z. lanske pustne povorke. • D.Ž.
Pustna povorka in flancat
Cerkve - Pisano pustno povorko /a letošnji praznik norčij pripravljajo tudi v Voklem in bodo 9. februarja obiskali s povorko tudi Cerklje in Komendo. V povorki bo več voz. in pustnih mask. Posebno pozornost pa bosta nedvomno vzbudila koloradski hrošč in krava seka. V Cerkljah bo povorka ob 11.30 pred šolo. Povorki se bodo pridružili tudi prireditelji i/ Zaloga in Komende. Ob 12.30 bo povorka v Zalogu, ob 14. uri pa v Komendi pred osnovno šolo. V Cerkljah pa bodo v avli osnovne šole v soboto, 9 februarja, /e sedmič Izbirali Naj flancat. Nagradili bodo pet Naj flancatov, posebno nagrado pa bodo podelili /a največji flancat. Flancate bodo sprejemali v ocenjevanje med 9.30 in U. UTO, nagrade pa bodo podelili opoldne. • J.K.
z njenimi leti. "Hudo je bilo. Posebej pri prvem filmu sem imela resne probleme, kaj storiti. Bila je še mladoletna, ravno je začela hoditi na gimnazijo, in razumljivo je bilo, da je nisem pustila. Potem so me prepričevali naj popustim, tudi ravnatelj. Na koncu so me prepričali," se spominja njena mama Tončka Urbane in dodaja, da so bile, potem ko je film prišel v kino, reakcije bližnjih različne. Nekateri so bili ponosni. Marina je bila na naslovnicah revij, bila je popularna, drugi so bili prepričani, da se bo tako mlada zgubila in pokvarila. "Ko danes gledam nazaj, se mi zdi prav, da je bilo tako, kot je sama želela, čeprav bi bila jaz še vedno bolj proti kot za. Mislim pa, da nikoli ni zares razmišljala o igralskem poklicu."
Marina Urbane, ki tudi po tridesetih letih sogovornika očara z
zvedavim pogledom in našobljeni-mi usti..., je danes zaposlena v Zavarovalnici Adriatik. "Ves moj stik s filmom v zadnjih dvajsetih letih je bil, da sva si z Boštjanom pisala za Novo leto. Po toliko letih, koje človek nekaj starejši, se rad spominja najstniških dni, zato sem se odločila s to projekcijo in srečanjem vrniti v tisti čas," je v nadaljevanju večera v Gimnaziji Kranj, kjer je pripravila tudi priložnostno razstavico iz svojega arhiva na temo filma Ko pride lev še povedala Marina. "Kakšen se mi je zdel film po toliko letih? Najbrž sem ga gledala drugače kot pred tridesetimi leti-Neobremenjeno, nisem imela občutka, da sem to jaz. Fino pa je, ko se spomneš dogodkov s snemanja, veš kako bo šel v filmu naprej tekst... Film je bomba, danes se mi zdi boljši kot kdajkoli prej."
• Igor Kavčič, foto: Gorazd
Oživitev programa na 51. kanalu
Škofja Loka - Iz škofjeloškega hotela Transturist so v soboto zvečer gledalci doma pred televizorji, ki imajo televizijske antene usmerjene proti Lubniku in programe naravnane na 51. kanal, lahko spremljali napovedani program oživljene TV Loka. Startala je, kot so napovedali že na novinarski konferenci Deželna televizija Loka.
Z veliko volje in z. željo, da bi dragoceno frekvenco 51. kanala na Lubniku ohranili in spet z lastnim programom privabili pred ekrane gledalce, ki so včasih radi spremljali dogajanja predvsem v občini Škofja Loka na ekranih na 51. kanalu, so pripravili prvo oddajo. Uspešno popotnico sta po tem, koje Drago Papler predstavil zamisel in željo Deželne televizije, zaželela direktor hotela Transturist in škofjeloški župan. Za začetek je bila v soboto zvečer to prav gotovo prijetna osvežitev, ki soji tehnično priskočili na pomoč z. opremo tudi kolegi s Kamnika in Medvod. Celotno ekipo in projekt Deželne televizije Loka, ki ima ambicije postati regijski medij, pa čaka zahteven programski, tehnični in poslovni izziv, kar je pokazala tudi prva oddaja z. glasbenimi skupinami v soboto zvečer iz hotela Transturist v Škofji Loki. • Andrej Žalar
Pustna povorka v Kranju
Mestna občina Kranj organizira v soboto, 9. februarja, ob 10. uri, pustno povorko v starem mestnem jedru Kranja. Vabljene so vse pustne maske, ki se bodo lahko pridružile šenčurskim godlarjem, ptujskim kurentom in Pihalnemu orkestru Mestne občine Kranj. Na Glavnem trgu bo za razpoloženje poskrbel ansambel Bohpomagej.
V času povorke, od 10. do 12. ure, bo zaprt Jelenov klanec. Koroška cesta do križišča z Bleivveisovo, Gregorčičeva ulica od križišča s Stritarjevo do Maistrovega trga. cesta med Globusom in Delavskim domom in vse ulice v starem mestnem jedru.
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 33 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 27, na Jesenicah pa 6 novorojenčkov.
V Kranju je izmed 27 dojenčkov na svet prijokalo 17 dečkov in 10 deklic. Najtežja je bila tokrat deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.710 gramih. Najlažji deček je tehtal 2.350 gramov. Na
LOTO
ŠTEVILKE 5. KROGA, z dne 3. 2. 2002 13, 19, 25, 26, 27, 36, 38 in dodatna 7
Izžrebana LOTKO številka 160573
V 6. krogu je predvideni sklad
za SEDMICO: 35 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 32 milijonov SIT
Jesenicah je svoje gasilke prvič preizkusilo 6 Gorenjčkov, in sicer 5 deklice in 1 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.970 gramov. Najtežji deklici pa je kazalec na tehtnici pokazal 3.580 gramov.
Forme 12, Žabnica Tel.: 04 515-35-35
z^jcek_
TRGOVINA ZA OTROKE
- VOZIČKI, AVTOSEDEŽI IN OSTALA OPREMA
- KOZMETIKA IN IGRAČE
oblačila ta najmlajše znamko RABBIT iz lastne proizvodnje SUPER UGODNO