Gospodarske stvari.
Kako naj se gozdi oskrbujejo.
Doslej se gozdi veči del niso nič oskrbovali; ali čas je prišel, da mora človeški um zdaj tudi^ v gozde svojo skrb obračati. Ta skrb zadeva najprej mladi les, to je, mladi sadež, potlej pa tudi še staro hosto.
Tukaj bomo več reči zaporedoma imenovali, ktere tako oskrbovanje zadevajo.
1.  Mladi sadež. Dokler je v sadežu drevje se majhno, se v takem sadežu, posebno če je stari les ves izsekan in zemlja z večletnim sprstenelim listjem zel6 gnojna, rado gosto šavje, roževje itd. zaplodi in tako preraste, da mlado drevje zatopi. Tako šavje naj se poruje, kar bo mladim drevesom na dve strani hasnilo: prvič pride po tem mlado drevje na solnce in zrak, in drugič se^zemlja, če se tako roževje s korenino izruje zrahlja. Šavje pa naj se domii spelja in zgnoji, da bo še tretji in ne majhen dobiček dalo. To delo naj se ena leta zaporedoma opravlja, in drevjiče bo naglo rastlo; kadar bo tri, štiri sežnje visoko, ne bo ondi nobenega šavja več najti, ker bo les poleti tako košat, da se bo vsa druga zelen j ad zadušila, in listje bo zemljo gnojilo, da se bo v malo letih debela sprstenina naredila. Zdaj bo treba tak sadež iztrebiti, to je, vse krev-ljasto, zastalo, slabotno in ostarično lesovje izsekati, in mladi les , če hočemo visoko drevje zrediti, toliko iz-rediti in kar kaže oklestiti, da bo drevje prostor rasti imelo. Prav veliko drv, obročev itd. se bo s takim potrebnim in koristnim trebi j en jem brez škode dobilo, nekaj boljšega lesa se bo tudi lahko presadilo in bo mesta, kjer ga manjka, zagostilo. Kmalu bo tak iz-trebljen gaj tako veselo rastel, da ga bo pozneje še enkrat treba izrediti. Desetkrat prej bo tako oskrbljen mlad sadež lep gaj postal, kakor brez oskrbovanja, posebno če je les že po svoji natori naglo rašč, kakor postavimo, jelša, murba itd. To velja od Ustnikov. Bodekovje pa se mora, ko je mlado drevje ped visoko, smreke, jeli itd., če je pregosto, presaditi in šavje poruvati, ki med majhnimi smrečicami še rado raste.
2.    Stari les in visoki gozdi. V starih gajih in visocih gozdih ni druzega storiti kakor to, da se, kar sneg ali vihar polomi, iz gozda spravi in v prid obrne, in pa gnoj v gozdu ohrani, in kadar je drevje pregosto, kar je bolj revnega, izseka in iztrebi in drugemu drevju prostor da.
Gnoji se gozd s svojim listjem, ki je najboljši hostni gnoj, ker korenine pokrije in greje, in pa z drugim drobižem, ki z drevja pade in strohni. Torej, če hočemo gozde v dobrem stanu ohraniti, se d) listje ne sme vsako leto povsod grabiti, ampak vsaj na tretje leto naj se pusti,   da segnjije,  sprstenf
in korenine pokrije; to je, če ima gozd globoko zemljo. Ce je pa svet zel6 peščen ali pust, naj se listje ondi nikoli ne grabi, da les odejo, gnoj in živež ima; b) tudi smrekam in jelkam se veje ne smejo obsekati in za naštel rabiti, ker ondi smola iz drevesa solzi, in drev6 slabi, če hočemo lepe smreke izrediti. Ce nastilja manjka in se mora z drobno sese-kanimi smrekovimi vejami nastiljati, naj se vsaj bolj nekazna drevesa obsekajo, kterih je manj škoda, ali taka, ktera so namenjena za kurjavo ali za oglje kmalu posekana biti; č) kjer se bršlin zaplodi, treba ga je iztrebiti, da se po drevji ne razprosti in mu soka ne izpije; in d) v smrečji in drugem bodekovji se drevesa ne smejo goliti, da bi se smola nabirala, ker se tak les brž spridi. Le samo tiste smreke, ktere se imajo prihodnjo zimo posekati, se smejo tako načeti, da se smola dobi.