slovenski dnevnil^^ | * v Združenih državah i Velja za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 i GLAS NARODA Ilsfcslovenslahidelaycev vAmeriki. i 9 ? t The largest Slovenian Dail* ws the United States hi n 3 Issued every da? except Sundae and legal Holidays 75,000 Readers. - k TELEFON: CORTULNDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrees of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 277. — ŠTEV. 277. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 24, 1924. — POKDEJEK, .24. NOVEMBRA 1924. VOLUME xxxn. — LETNIK XXXII. S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE Konvencija mehiške delavske federacije se mora pokoriti poveljem G-ompersa.—Njemu na ljubo se je odpovedala socijalističnim težnjam. — Slikovito zborovanje, ki se je vršilo v E1 Paso. — Konvencija je odobrila kampanjo Ameriške Legije za sklad petih milijonov dolarjev. — Poročilo mehiškega delegata o mehiških razmerah. SKRIVNOSTNA SMRT PASTORJEVE ŽENE Smrt Mrs. Sheatsley je še vedno tako skrivnostna kot je bila v prvem trenntkn. — Analiza je dognala, da se je ženska sli zadus la ali da je bila zadavljena. El Paso, Texas, 23. novembra. — Popoldanska seja Jmerišl-e Delavske Federacije v petek je proizvedla prvo resno debato trlede vprašanj, ki se tif-ejo interesov delavstva. Debatta se je tikala resolucije glede mandmenta k zvezni ustavi proti delu in izkoriščanju otrok v industrijah ter je bila posledica stališča, katero je zavzel napram temu vprašanju podpredsednik Duncan. Ta nioz, ki je eden vodilnih strokovno organiziranih delavskih uradnikov, si je predrzni! ščititi svojo domačo državo ^Massachusetts proti obtožbi, da je ta država za izkoriščanje otrok v industrijah, kar je postalo očito tekom ljudskega glasovanja ».dede te^a vprašanja. Trdil je, da ima država Ma-achusetts že sedaj najboljše postave zai GENERALNI PRAVDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV. varstvo otrok ter otroškega dela in da bi amendment k zvezni ustavi "omejeval državne pravice in državno neodvisnost"". Matej Well je precej odločno nastopil proti Duneanu in iz tega se je izcimil boj med državnim patriotizmom in zveznim patriotizmom. Resolucija pa je bila sprejeta. V popoldanski seji konvencije mehiških organiziranih delavce vr je bila sprejeta resolucija, ki se izraža proti priseljevanju Kitajcev. Na ta način je mehiška delavska organizacija ugodilo željam Ameriške delavske federacije ter vrgla preko krova takozvane socijalistične principi je. katerih se je dosedaj držala. Jutranji listi so poročali o banketu, katerega je priredila skupina delegatov detektivskemu' kapitanu Simp-sonu iz E1 Paso. Vrhovnemu ^pijonu je bila podarjena zlata ura in verižica. Dvesto delegatov se je odločilo odpotovati po zaključenih .sejah v Mehiko ter se vdeležiti in-avi^uracije novega mehiškega predsednika Callesa. Jutranjo sejo ameriške delavske konvencije je izpolnilo monotono čitanje vseh mogočih poročil in resolucij. ki so bile sprejete brez vsakegra nasi) rot nega glasu. Prva opozeija pri glasovanju se je pojavila glede zahteve, naj se izpremeni resolucijo, ki se obračia proti Whitehead cVr T Ton v Newarku. X. J. radi nedovoljene uporabe trnijskili znakov. Ta resolucija je bila sprejeta z 88 glasovi proti 65. Dve resoluciji, kateri sta vložila Kentuck State Federation of Labor in George Berry, načelnik zveze tiskarjev in ki obsojata politiko Coal River Company, kateri načelu je Warren Stone, znani predsednik bratovščine železniških strojnikov, je nadomestil resolucijski komitej * kompromisom, soglasno s katerim bo uvedla Ameriška delavska federacija posebno preiskavo ter skušala odstraniti sedanje nedostatke. John I-. Lewis, načelnik premogarske zveze, se je zavzel za tako obliko poročita, ki je bila nato soglasno sprejeta. Na željo Lewis,a je bilo proglašeno, da ni Stone osebno prav nič kriv sedanjega položaja. Kot že poročano jp bila tudi sprejeta resolucija, s katero se je odobrilo kampanjo Ameriške Regije za nabira nie sklada v znesku petih milijonov dolarjev. Zadnja konvencija Ameriške delavske federacije je nad vse značilna, ker sprejema brez najmanjšega odpora vso mogoče resolucije. Nekaj življenja ie dobila koii-jtam'nf*?a poročila glede stanja venci ja izključno le v*led navzočnosti mehiških deleča-! dplov P^iralni'ka in oprsja, tov, katere vodi Jose Bejerano. On je dele-at mehiškega ^rator: I;r°^kuf , f\r" *. lii . . * i , -. , i , 1 -Mojroce bo potekel eel f-eden. prcl- nohedelskega ministrstva ter je imel nagovor, v kateremt . . J1 . 1 .. , »:, . . i - -i i j -k«- i -m . - i i i ino hn vloženo tozadevno poroei- je obrazlozil stanje poljedelstva v Mehiki m glede polo-,!o_ Xa koilferMKM ,k5 ^ vrSila žaja agrarskega prebivalstva. včeraj. je dr. Brundaj izjavil, da Poročal je, kako je bilo treba Indijance najprvo o- je UVOdna prečkava petrdila izja-prostiti spon kapitalizma, nato spon klerikalizma in se- ve -a* : inaur Parker (.iilbertu. na odškodninski' tran pr.n 1 nemu davku na ve> nv čije. ki je bil uveljavi je: eiji in Angliji in pro: i n ko >e namerava to/.ad " izve>t i. Nemčija izjav' .i. Slika nam predstavlja generalnega pravilnika IJarlana Fisk Stone. Združenih držav ODLOČNE ZAHTEVE ANGLEŠKE VLADE Za smrt generalnega majorja Stacka, ki je postal žrtev atentata egipčanskih fanatikov, zahteva angleška vlada odškodnino v znesku dveh milijonov in pol dolarjev. — Vojaške priprave na Malti.—Vsi egipčanski častniki v Sudanu so bili odpoklicani. — Veličasten pogreb usmrčenega generalnega majorja. — Asquith med pogrebci. La Valeta, Malta, 2:}. novembra. — Prvi bataljon Lancashire polka je dobil povelje, naj se prihodnjo sredo vkrca ter napoti proti Egiptu. Zn ano je. da je dobilo več bojnih ladij navodila, naj bodo pripravljene za takojšno akcijo. Bojna Jjadija •-Valint-' je v Aleksandri ji. brodovje rusilcev se naha- . .Rim, Italija, 23. novembra. — Poslanska zbornica je izrekla včeraj zaupnico vladi ministrskega predsednika Mudsolinija s 337 glasovi proti 17. Mussolini je osebno zaključil debato, ki se je tikala notranje politike. Svoj govor je končal s pozivom, naj se izreče njegovi vladi zaupnico. Mussolini je pokazal v svojem govoru najbolj sprav imeti to /.;» poMedieo n Ijivo stališče, kar ga je kedaj za- gega kot uničenje nemš vzel izza časa. ko se je fašistov- trgovine in tk^porin. ska stranka polastila < silo vajeti Nemška vlada j;> 1/, vlade. Popolaioma so izostale od-i čas v nekem pismu na < krite pretnje, ki so dosedaj zna-j ne >rap pri letična up. :*• čile vse njejrovei zjave v italijanne in teh davkov dov-skem parlamentu. kega oškodovanja nei Mussolini je rekel v svojem go- vine. Ciili>eii je izja\i!. voru, da je sicer napravila nje-jke sam plačal nazaj. v ■ gova stranka do^ti napak, da pa bo do tega opolnom-M"-«-?-je bila brez dvoma najboljša, kar'fer komisij. — da i-1' i: - v jih je -moglo ipriti na površje vspri- jih rokah kontrol - i; 1 čo okoliščin, ki so prevladovale v skimi skladi. Italiji. Kritike prejšnjega ministr-! Nemška via ia izjavlj;. >■■ la skega Orla uda. da je Mussolini kr. .ie treba te davki v: šil s svojimi metodami ustavo, je . želi v slučaju, da M n ' ' zavrnil ministrski predsednik z iz-j v ta nam.-n avt. vi/'::-;; • -javo. da je v preteklem letu skle- 1 transfer k« miM.ii '/••-; ■ •') •. nil vrniti deželi normalne razmere, iračnem >hu"*aju - t Tekom glasovanja, ki je sledilo vrniti nemškim . tej izjavi, sta se prejšnja ministr Ni da da likih iztlatkov in nt bi mora v egipčanskih vodah in vec ladij angleškega brodov-'Kka rred«ednika Gioiitti in Orian- travma in mor; a ja v Sredozemskem morju je v grškem zalivu Dra^a-|do 1:zrefkla s pristaši pro-ti1 t:!avm n-.mu-n n n- inestre ter so pripravljene za katerokoli akcijo * ^upnici, dočim je glasovala *ku- p« -1" napotit« (.ihu- SMRT STARKE. Binghampton, 2sT. Y., 21. nov. — Ko je hotela šest in osemdeset let stara Mrs. Ana Wheeler prižgati smeti, se ji je tui^la obleka in dobila je opeklino, -katerim je kmalu, nato podlegla. DARILO AMERIŠKEGA MILIJONARJA, Aub-les-Bai*, Francija, 23. nov. Pred svojim tnlhodom iz FVaneije je daroval am«ri»ki milijaa^r J. P, Morgan petdeset tisoč frankov nad temi jato zgražali. za Leon Blanc bolnišnico. Dr. L. Blanc je bil telesni zdravnik Mor-ganovega očeta. PRUSKI GARDIST GOST AMERIŠKE LEGIJE. Adams, Mass., 23. novembra.— Prit zborovanju tukajšnje podružnice Ameriške Legije je bil kot gos* tudi neki nemški gardist, ki se je udeležil svetovne vojne. Nekateri člani Ameriške Legije so se Detektivi. Interim je poverjen celi sučaj. so bili zadnje dni zaposleni s tem, da preiskujejo podrobnosti; ki so važne za celo pre iskavo. Zvečer so izjavili, da so bila -dosedaj njih prizadevanja brez posebnega uspeha. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 se izborno prodaja. V kratkem času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred 40 CENTdV. Poroča se. da bo odšel z Lancashire četami tudi oddelek artilerije. Kajira, E^.ipt 2?.. novembra. — V poslanici, katero je dobil včeraj egipčanski ministrski predsednik, se zahteva primerno odškodnino za. smrt generalnega majorja Stacka, ki znaša petsto tisoč angleških funltov ali dva milijona in pol dolarjev. Poslanica zahteva nadialje prepoved političnih demonstracij in odpoklican je egipčanskih častnikov in vojakov iz Sudana. Sudanske čete bodo izključno le pod kontrolo sndanske vlade. Poslanco je izročil egipčanskemu ministrskemu predsedniku angleški viho^ii komisar v Egiptu, pod-, maršal Allenbv. Dva kavalerijska ]/olka sta spremljala Allenby-a v urad egipčanskega ministrskega predsednika. Zahteval je, da sc dostavi še danes odgovor na to poslanico. Truplo generalnega majorja, Sir Lee Stacka so včeraj pokopali. Velikanske ljudske množice so stale ob cestah, a zadrževale so jih čete. K slovesnostim v cerkvi so prišli vrhovni komisar Allenbv, njegova žena ter številni angleški častniki. ]STavzoč je bil tudi prejšni' ministrski predsednik Asquitli, ki se mudi slučajno na obisku v Egiptu: nadalje egipčanski ministrski predsednik Za-glul paša. člani egipčanske vlade, celi diplomatic ni zbor ter zastopniki inozemskih kolonij. Navzoči so bili tudi žena in hčerka umorjenega ter kapitan Campbell. Slednji je bil tekom atentata lahko ran-nien. a je toliko okreval, da se je mogel udeležiti žalnih slovesnosti. (Jeste po katerih se je pomikal žalni sprevod, so bile polne ljudi. Gledalci so bili tudi po strehah in balkonih. Ko je dospel sprevod na operni trg, so bili oddani strelov iz J topov, in eskadra aeroplanov je krožila v zraku. !Nadalj-2ii salut ie bil oddan, ko je prišel sprevod mimo mesta, kjer je bil izvršen atentat. London. Anglija, 2"». novembra. — V posebnem poročilu iz "Ka.iire se gln^i. da je bil eden atentatorjev na generalnega majorja Stacka aretiran. Javno mnenje v Angliji zahteva odtočno, naj stori vlada primerne korake v Egiptu ter prepreči, če le mogoče, slicne atentate. Daily Mail zahteva, naj Anglija umakne svojo izjavo. s katero se ie zajamčilo Egiptu popolno prostost. Dežela je baje dokazala, da ni se zrela za neodvisnost. Drugi list zahtevajo kaznovanje krivcev ter primemo odškodnino. -am na .ia-n<> dami irl«' ŠESTNAJST MOŽ OETOŽE Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo, da nk bo prepozno. &L0VSXXC mu«mw CO., 82CortUndtSt., K. Y. C. pina Salamirc za Mussolinija. Jutranji listi so na obširen način komentirali poslanca Deleroix. ki je bil hudo ranjen v vojni iu k t, se je odločno zavzel za fa.šistov- ski režim. - ^Ie^satgero. ki je najbolj odo- Charleston, AY. Ya.. hraval ta govor, je izjavil, da je Zvezno sodivV .?»• < govoril Deleroix siccr zase. da pa naj>t m' ^klli v li ! je kljub temu dal izraza čustvo- češ. da so me-ee:i .M'.:: vanju celega italijajiskepra naroda. Sama M'm".. Opozicijonalni listi, kot Gior- Xapada na AT - i -nale d "Italia pa očitajo vladi, da žilo vse skupaj m■: h — se v sA*oj prid poslužuje govornv nib moških. Piv;.-Ki ške nadarjenosti Delcroixa, da neusmiljeno, da bi b'l k- uspeva deželo, ker ni mogel faši- ~~ ze.m z nasiljeim ničesar opraviti. nanovo o/.iv:-: t";t V splošnem pa je resnica, da je ter /oprt pridobili : znal Deleroix s svojim govorom j rod za faši--tovs.k! DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $15.50 2000 Din. — $30.80 5000 Din. — S7G.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev račuuaMio posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplatnje "Poštni čekovni urad", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 13 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. la poiOJatvA, Id presegajo PETTISOC DINABJBY nil pa m TISO« LIB dovoljujemo po mogočnosti Se ;-csete i dopnet. Vrednost Dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja s? v£kr»t Is neprt iakwano; is tega razloga nam nI moreče podati natančne cene »aapr^ računamo po ceni tistega dne, ko bhh pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVBŠUJEMO y NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE •lede izplačil t amer. dolarjih glajta poaebon oglas ▼ Um lisrm Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New lork Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Telephone : Cortlandt 4687. GEDDES JE TRŽNI KOMISAR, London, Anglija. 21. novembra. Vlada je podelila bivšemu angleškemu poslaniku Geddesu v "Wash-inptonu službo gen *raln«»5ra trž-nega komisarja. SPREJEM AMNSSTIJSKE POSTAVE V FRANCIH. Pariz, Francija, 21. novembra. Franccnski senat je danes sprejel s 190 glasovi amnestijako postavo. Proti je bik> odanih 64 glasov. Bancs Adrfatica v Trstu je. prenehala poslovanje za netloločen ?as. Naša denarna nakazila izplačuje in razpošilja v zasedenem ozemlju Banea dl Credito di Lubiana v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke. Razume se, da mi odgovarjamo popolnoma za vsako nam poverjeno poSiljatev dokler se ne izplača naslovniku, in da se bo denar tudi v bodoče točno In v redu izplaCeval kakor dosedaj. FRANK SAKSER STATE BANK \ GLAS NARODA, 24. KOV. 1924. "■"■■■■■■■■■■'■'■■■■■••j« "GLAS NARODA »t PL9VUI MILVI •N PubllahM Publishing OoMpax? fKAMN MUBM, »i -i—I 4A Corporation) L*«l| ■■NIHIR, TrM«r» Mao* •* »min-« «f iim Corporation and AMrwtM «f Abavt OffH«r»l ■ Cortlandt 1 »o roup h of Manhattan, N«w Ytffc City, N. V. I L A« NARODA (Voiea o* tho PPooto) lup Day IkopI Sunday «n< HotUar*. *•g,— Aevertiaement on Agreement Naroda" Uhaja vsaki dan livnmii nedelj WjjWfcg feres potfplu ia osebnost! se ne prlobfiujejo. Denar oaf se »lafovott po 9» Money Order. Prt spremembi kraje naroCulkoT, prosimo, de se «odi prefftall hlrallSA« nasns nI. da. bltreje najdeatto aaalorolkfc -•LAS NARODA" as rnmmtrmmi atroot, Borou«* of Manhattan. Mow m. *. "•(•phone Cortl»ndt «Tt _ DELAVSKA KONVENCIJA Konvencija Ameriške Delavske Federacije, ki se je sestala v El Paso, Texas, nam je nudila dosedaj precej presenetljivih dogodkov. Prvi teli je bila objava ttompersa, da so .^a pričela tlačiti leta in da ne bo najbrž mo^el že nadalje načelovati organizaciji, nad katero je gospodaril več kot štirideset let. V ene m pogledu je 1 > i 1 ta priseljeni angleški Zid uspešen v svnjli prizadevanjih, da organizira razdrapano maso ameriškega delavstva ter ga pretvori v enotnot, razredno zavestno maso, a v drugem oziru so se njegova prizadevanja popolnoma izjalovila, kajki bil je in je še da-?ies avtokrat. ki vztraja dosledno na stališču, da je le njegovo mnenje nekaj vredno, dočim vsi ostali ljudje ničesar ne vedo. To se zrcali predvsem v dejstvu, da noče ničesar vedeti »> kaki posebni delavski stranki, politični stranki, kot so v vseh evropskih deželah, predvsem v Angliji in Nemčiji in da se drži starega in več kot zastarelega principa barantanja z obema starima strankamai. republikansko in demokratično, od česar imajo glavni dobiček kapitalisti in maloštevilni takozvani delavski voditelji. Unmnersu se je dosedaj posrečilo vsiliti Ameriški Delavski Federaciji svojo voljo v tem oziru, a dvomljivo j", če bo federacija še nadalje vztrajala na tem stališču, ko bo enkrat Gompersa odstopi). Gibanje za enotno delavsko politično stranko je močno, in naslednik Gompersa se najbrž ne bo mogel ustavljati splošni zahtevi in željam delavstva v tem pogledu. Gompers je dober politik, star lisjak, ki ve, da je dozorel čas, ko se mora ali častno untaikniti ali pa pogoreti. Izbral si je prvo pot in to je znamenje, da je v resnici razborit. Xadaljni presenetljivi razvoj na konvenciji American Federation of Labor je biki resolucija, v kateri so hoteli protestirati proti metodam predsednika bratovščine železniških strojevodij, ki obratuje neunijske majne v West Virginij in Kcntucky-ju. Pomislite! K'len prvo voditeljev ameriškega organiziranega delavstva. «»ospod Stone, je sam skeb Iter to tudi povsem odkrito priznava. Ko je izvedel za resolucijo, predloženo konvenciji v KI Paso, katero so mu hoteli izreči nezaupnico, je potom svojega tajnika in blagajničarja izjavil povsem prostodušno dn so od njega obratovani rovi "open shop" rovi, ki sprejemajo linijske in tudi neunijske delavce. V teh rovih je tudi uvel javljena mezdna lestvica iz leta 1917. in vodstvo izjavlja, da bi biznes ne nesel in da bi prišlo podjetje na kam, če bi povišali plače delavcev. Vse to se priznava povsem odkrito in naravnost cinično. Kje opazimo v tem delavske ideale in težnje organiziranega delavstva t Nikjer. Isto, kar je govoril Stone, bi tudi lahko prišlo iz ust sodnika Gary-ja, Schwaba ali Forda ali iz ust kateregakoli drugega izkoriščevalca produkcijske sile delavstva. Človeku se zdi skoro nevrjetno in nej>ojmljivo. da bi mogle priti take besede iz ust delavskega voditelja, čeprav je resi lir da pripada aristokraciji organiziranega dela* bratovščini železniških strojevodij. < 'urino je nastopil tndi [predsednik United Mine Workers of America, John Lewis, kojega, organizacija je v prvi vrsti prizadeta pri tem. Bil je zadovoljen s tem. da se izroči celo afera posebnemu 4i preiskovalnemuM komiteju, ki •seveda new bo storil ničesar drugega kot položil celo stvar ad acta. Sedaj zborujoča konvencija je zope*f jasno pokazala, •Ia ji vladajo nazadnjaki. ki nimajo niti najmanjšega pojma o resničnem gibanju delavstva tako mogočne in bogate dežele kot so Združene države ali vsaj nočejo imeti nobenega pojma ter so v najboljšem slučjaju oportunisti, ki stoje vedno na strani močnega in katerim so resnične potrebe delavstva deveta briga. v Združenih državah in se po začasnem obisku v inozemstvu po-vračajo s " permit om" v Ameriko kot potniki Jretjega razreda. Oni so po zakonu 'klasificiram koi izvenkvottni priseljenci (non-juota immigrants) i.\ so dosedaj bili ob svojem povratku pregledani skupaj z drugimi inozemskimi potniki tretjega razreda. Od sedaj pa jih bodo priseljeniški uradniki pregledali in Lzpraše-Včili skupaj s potniki prvega in drugega razreda. V onih pristaniščih, kjer se inšpekcija potnikov prvega in drugega razreda vrši v samem par-niku. se bo od sedaj naprej tudi inšpekcija onih inozemskih potmi ko v tretjega razreda, ki se vračajo s povratnim dovoljenjem (permit"), katerega veljavnost ni še potek i a. vršila a- parniku in. ako je vse v redu. se 'bodo smeli izkrcati direktno iz parnika. Torej v New Torku jim ne bo treba iti na Ellis Island v svrho vizite. V onih pristaniščih pa. kjer se inšpekcija, potnikov sploh ne vrši na brodu, se bo inšpekcija takih inozemcev vršila na istem mestu, kjer se vrši ona potnikov prvega in drugega razreda. Priseljeniška oblast pa opozarja. da bo treba nekaj časa, pred no se ta naredba more popolnoma iz- za inšpekcijo ob pravem času, na drugi strani mora priseljeniška oblast poprej organizirati potrebno oscPbje za zdravniško in priseljeniško inspekeijo teli potnikov. Inozemei. nastanjeni v Ameriki, dostikrat se ne zavedajo, da. ako sa prisikrbijo "permit** za povra-tek v Združene države, se vendarle povrnejo kot "priseljenci" m se morajo podvreči inšpekciji. ... Poleg tega morajo zopet plačati glavarino (head tax) in. ako ne odgovarjajo kaki iloločbi splošnega pr:<< 1 ji :iizakona, utegnejo biti zavrjeni. "iVnnV" le pe-menja. da so izvzeti i/ kvote. Treba zapomniti si tudi. da .s" ••permit" izdaje le onim priseljencem, ki so prišli na zakonit način v Zur. države, n" pa onim. ki so se vtihotapili. na pr. mornarjem, ki so dezertirali ali zapustili svojo ladjo v ameriškem pristanišču in tukaj oi-iali. inezemeem, ki so prišli začasno v Ameriko. aLi tukaj ostali čez rok, navaden v vizi. itd. Nova odredba, ki jo je izdal gv-neratln1e ugodnosti kot potnikom prvega in drugega razreda. KDAJ JE ZADNJI ČAS ZA BOŽIČNO POŠTO V STARI KRAJ. Ker ljudje povprašujejo pri poštah uradih, da-li bo pismo ali denarna pošiljatev ali pa kak paket še pravočasno prišel v stari kraj za dostavitev pred božičnimi prazniki, je poštna uprava poslala na -vso poštne urade suziiam inozemskih dežel v. datumom. Iti predstavlja zadnji dam. kdaj naj se pr-smo izroči pošti, ako se hoče. da bo stavljeno vsaj tik pred Boži-čem. Ob enem pa se Ljudem pn-poročuje, naj ne čakajo ravno na zadnji dan, marveč da po mogočnosti odpravio pasma nekoliko dni poprej. Kar se tiče paketne pošte (pai-cel post) za stari 'kraj. poštna pošliejo stdaj takoj, kajti naslov-jenec v starem kraju mora večinoma vzad ost it i nizu i m carinskim formal nasitim h. pred no se mu paket izroči, v si cd česar se Postavitev prav lahko zakasni. Ne odla-•ra-jte tore j pošiljatve paketov, ako hočete, da bodo dostavljeni do Rožiča. Kar se 1 i<"c pi^ein. dopisuie. voščil in časopisov pa s»>mnTn navaja zadnji rok. kdaj naj se izrodijo pošti v svrho dostavit ve do Rožiča. Za Jugoslavijo, Ft rdijo. Avstrijo. Choslovaikijo, Ogrsko in druge J centralne države naj se božična t'udne -stvari se dogajajo \po svetu. Tako nap rimer poroča časopisje. da je zlezla žena protestantov--skega pastorja v žarečo peč ter zgorela. ★ Iz Jugoslavije poročajo, da bi bil Radič bolj voljan sodelovati z italijansko in madžarsko vkulo kor pa z jugoslovanskim narodnim predstavništvom v Beogradu. ★ In nadalje se sliši, ka si ženske ne bodo več mazale lie in ustnic ter da bodo oblečene kot se spu-dubi. ★ J V Brnoklvnu je Slovensko pevsko društvo, pri katerem so se gu-dile, pred easoam velike sleparije. Ti>li. ki je sb-paril. je tako v ča-eti in ima tako moč, da odstavija čiane. k/i so rinili društvo vi blata in iz dolgov. ★ Na konvenciji Ameriške Delavke Federacijo je bil delegat zna-; jii Stone, ki ima poglavitno besetl" pri bratovščini železničarjev. Nasprotniki so mu dokazali, da obratuje rov. v katerem ima zaposlene samo neunijske delavce. Gompers jra ni pokvaril in zapodil. Malo je manjkalo, da mu ni izrekel zaupnice in odobril njegovega ravnanja. ★ V Conemaughu imajo podporno društvo, ki ima izredno stroge pa-i grafe. Tisti, ki se javi bolnim, ne sme imeti na oknih svoje niše nikakih zagrinjal. Bolniški obiskovalci ga lahko kar skozi okno opazujejo. če s«> pokori društvenim postavam s tem, da lepo v postelji leži. Zadnjič ni nekdo dobil podpore. ker so ga videli nudelce rezati, ★ \/. Clevelanda poročajo, da se bo reverendka Struna zopet poročila, s svojim sedanjim možem že ločen« od postele in mize. Pravijo, tla sta m n od same žalosti tudi jed in pijača odpovedala. ★ Rojaki, ki so darovali za brook-]vsko cerkev, dobivajo obresti v obljubah, besedah, gomilcah in aj-idovi moki. SitnnsUutauska Ustanovljena 1. 1S98 Katnl. 3Jr?mnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni oabornni: Prodsednlk: RUPOLP PKP.DAX, E. >85 St., Cl»«v.>lard. O. Pt'd',>rfQs<*dniK: L.OU1S HAUNT. lis'.'S E. il'na Street, i^uruta. U. 1 iijtiikr JOSKI-H riSUl.KR. Ely! Minn. piajfHjnlk: I.OHIS CHAMPA. Jk-x SCI. Ely. Mlun. iJUi^aJulh. nel7.rin.'ar.iti vrinit: JoHN UOVTCUN, *U — IStli A*«•». Dulath, Minn. Vrhovni nlMvnlk: Dr. JOS. V. OUAHEK, B'lS American State Bank i«iop! ANTON ZBASXTK, Room 2:»« Rakewell Rlrt«. «or. Diamond tad Gr*nl Plrefts, T'ittshurjrh, Pa. MOHOR MLADI'"", 13^4 W IS Street. Chic«*o. Ul. FRANK! SKRAL1EC. 4S22 Washington Street, Coin. Porotni odbftf: LTJONARO RLABODX1K. P nt 4X0. Ely. Minn. GRWOR J PoTtE.VTA. 310 St»»verip.:>n m'.'sj PnyaJlnp. WaaH. FRANK 20RTCII, «2!7 Clair Avfuue, O J^dnotlno urndno g.R^llo: "Glai Nareda' »tvn'l tlV u1< >■"■»• ** wrnrtnlh kaUnr ttidl (l«n.im» poilljatva raj "(• pnAUI:»1o t.a «r!a in*-pa talnika V P« rr p«»ttUa rn roHnlka |.ori»tni'K"dl«orB 1'roSnje ra »pr^iem novla Clanof In bolnl*ka ■prtr<>vala naj se poSilJa na vrhovnega rdravn'k*. Jairoslovanska Katoliška Jrrtnota »>e priponka vsem JuKoslovsnoTn oWen prijstrin. Kdor želi postati flan te onraTiIsaoljp. naj se rplasl tajniku bllžnjesra dmStva JPTC.l. Za ustanovitev novih nruStPv r»i obrnit* na pl. tajnika. Novo društvo ee lahko vstanovl z 8 Ws.nl ali Članicami. !z Slovenije« iz Jugoslavije. Monopol na kinin. rpiava državnrili monopolov pri pravlja v si)ora/Aunu /. ministr-•šlvom /a' Jiai'txlno zdravje odredbo. da s > z novim letom uvede državni monopel na kinin. Fraslava jtibileja gospe Minks Govekarjeve- Slovensko Zelistvo je proslavilo ;ia .sveeaii ntičiii jubih j Muiike (iovdkar j,eve. l*o vei"- za>-lopn.ie vsakega zensk'ua društva j.' f>"_ vabila Pranja Tavčarje-va. predse« i niča več ženskih društev, na svoj dom. A" kraMii uvnniui krašetii /. lepim, ra/j;ol)cjn cvetjem se je vršila slavnostna t\.Mtl;;i v Novem Sadil do krva-sejf. Otvorila jo j.- Kranju Tav-L-,.^., Spupi,da med Orjmiaši in e a reva /a Splošno žtiisko tiru-J vojaki madžarske in nemške na-štvo ter pozdrav:1 a jubilant k« p refren o i:i z vidno ginjeno tjo. Novi krvavi spopad v Novem Sadil- Te dni je prišlo pred kavarno Povdarjala je jubilan*kine za-!u. i-odn-.sti. Kn Or;unaš je bil težko ranjen. Tudi policija ki je hotela napraviti red. je irafletela na luitl e kot tajnica društva in krt pi- odpor vojakov. V spopadu, ki se satelj:i'-a ter ji želela, da bi delo-1 ,.„zvil med policijo in vojaki vala tako uspešno in marljivo Se:^ta [,[],., nmjena dva vojaka in inapretj. V spona« n je p okviri i 1 a. ; j,, n.,j;,r. Oscin os.-l) je b"l(J a'*e-(i-ovekartjevi umelni.ško izihilano ;il;;ni!i. diplomo. Za Ta vt'arjevo so juhi-! I an t ko po/tlra vi", i zaMopniee vseli' pcdcficirr-ka šola vojne morna, ljub. ženskih društev kakor tudi! rice. zast«vpnica Srb levu j. Vsaka ,;e .ni- ' bilantki podarila kito cvetja, i * t h l^ini.-'t r-l \ o vojne .in mornariee izdalo naredbo glede snovanja uprava ne navaja nikakega rokaipi*ma odpošljejo vsaj do 10. de. in priporočuje, naj jih ljudje od-'cembra. Jugoslavia irredenta. Italijanski ministrski predsednik .Mu-šolini je zopet dobil zaupnico. » Primorski Slovenci mu je dosedaj še n i sij izrekli. l:i tudi jugoslovanski vladi je niso izrekli za n.!('-11 o moralno in anaterijaluo pod Kakšne zmešnjave so pri oblastih ški kolegij vedno branil Manovsko poro. na Goriškem. resnost in veljavno^, ne boječ s<- ,,, 0 . t> -i • ! iiikake lojalne in kore^ctni' kon_ Občina Si-pensca na B»ovskem i . i , - i ! knrenče, odbiial pa bo v«JalwT 1,1 »bornim kotikti- ^-valjenje obrnila do podprefokJrenco jn vsako afarisT?i:,n0 ture v Čedadu. Tamkajšnja obJ"^0' ^ ^ P'**'-' las-t pa je izjavila, da za sekaaaje kf>lh enimi m dru. mora priti posebno d o ved j en je vo-,?imi znana m ž,VOi Tlfini v ^ornimi spopad v sodni dvora- jašKe oblasti in se je pri tem '-licevala aia zn^ni odlok o razlastitvi. Reklo se je <»blasti, da je, dotični razlastitveni zakon vendar razveljavljen. V uradnem poslopju v Čedadu so rekli, da je to morda res. ali ker niso dobili iz Rima o tem še nobenega obvestila, morajo o-stata pri svojem skle pu. ni med tržaškim italijanskim odvetnikom in italijanskim iz starih provinc d osli m njegovim stanovskim tovarišem. Ta spor je živ in se ne da udušiti s praznimi frazami, kakršnih se rad poslužuje dr. Mrach, ki je pripovedoval, da - o nmogi kolegij prišli preko jarkov v Trst in ne z zabavnim vlakom. V n o v'\m jugo.ir 'vii je dr. Žerjav, ki zastopa šume in rude. To je nadaljni dokaz, da lahko človek zastopa tako stvar, -katere ne za sto pi. ★ Preti kratkim si ogledala vojaško akademijo v \W.-t Point jeklarska naagnata Charles Schwab in sodnik Clary. Gojenci, vojaške »kade mil je so -paradirali pred njimi. Bog ve. če je padlo pri tej priliki kakemu v glavo, da para dira pred svojima najvišjima poveljnikoma. končanih pozdravih se je zaliva-, : • - -1 nod oficirski h šol, v katerih naj bi lila (lovekarjeva s solznimi remi,' ' , - • - , , , .. j 1>i se izobrazil str< kovni kader povdar.ia.;c-e. da kar je Moitua, tbdu ime ' I>0-t^°Fitii-rjo.a* za našo vo jno mor- je rada storila, ker je v la užitek. Delovala bo po -v-,;i!i močeh še v naprej. Zanimivo je. da ji' slav.nosti prise-tovahi tudi r- i i ■ • ! fence v mama g. Govekarjeve, ki .v pra-j*1 znovala naslednjega dne svojo 74 letnico. ' ltarico. Vodja- vseh teh šol bo ! višji mornariški oficir v činu p :L j-ovnega komamdanta. Ztevi'.o go_ l-ril-oči šef od'denja za i mornarico v ministrstvu vojske in mornarico. O^enj v SI. 3-"strici. t Smrt na ladji. petek, 31. okt lira .je kbnuj K'» potniška hnil v Vregovem kozolcu na p«'_j sand ad ja *'Alek-' dphila iz Beograda pro- rife rji Slov. Bi-striee \ «žar Jcr u-ti Zabrcžju, je nastala na ladij ume.il kozolec z \x-iui zalogami •velika vz.nemv.irjeivosl, ker neki krme in drugih pri.!«"kov, ki vf»-potnik Jiagloma umrl na ladji, jih im.Zi tam iiM-ijivie thleiua ^ i" ustavila in j- bila po- 1 a stari k deloma pa drugi dnvr-ii-jp_ i klicana poilicija. Ugotovilo se je, bistriški posestniki. Sreča. anilo 11'ič, ki je izdihnil vsled cer nevaruc-t za g< spodal-ska po- -srčne kapi. slop j a in hiše. ki stoje v bližini, še več'a. Požrtvovalnosti vojaštva, ki je pod poveljstvom podporočnika Mijača t; !cj prihitelo na kraj nesreče ter neustrašnosti Smrt škofa Langa. Te ilni je v Zagndm umrl škof dr. Josip Lang v G7 letu star osi i. AMERIKAH ZA JE IZGUBILA NAKIT. Tvornica za tkanine v Podgori se obnavlja in širi. V prvem delu tvornice je zaposlenih okoli 1250 230 delavcev, pri obnovi 400. Mož-ki težaki doiuvHjo na da:n 12—lo Fariz, Francija. nov«-ntbra.' lir, žeaiske 8 do 12 ly\ Med delav- Amerikanka Mrs. Iiamiit ni Car-: ci je mnogo priseljencev. j penter je izgubila tukaj nakit, ki • je bil vreden -stotisoč frankov. j Spor med italijanskimi odvetniki Policija domm-va. da je bil nakit starih provinc in Jnlijske Krajine nI: rad en. je vedno otatmejša, dasi ga ob kaki i i i-,,,, k i- .. i-i Bolehal ie že več let na sklerozi - j gospoda rvnge.Delta '.»( ,1 < c--a, ki i J je s preziranjem lastne življenskei -rra* nevamotsrti v neposredni bližini' plamena polival streho poleg sto_j žarim hramba je pnišla, ko je bila ječe ga hleva, se zahvaliti, tla ! nevarnost že pri kraju. Ni lo prše ni ou;i-nj razširil. Domača po_l vič. da je lnla prekasna! CHARLIE CHAPLIN SE BO POROČIL. priliki skušajo izbrisati. Na zbo-j ro\anju odvejtoikov v Trstu je; bila prečrtana pritožba Italijan- j skih odvetnikov starih provinc - radi nekega članka v sodniškem Mexico City, Mehika. 23. nov. list«, ki baje žali odvetnike «t«-!Znani kine^a.ta„rais!ki iffraiec rih provuic m one, ki so prišli od tam v Julijsko Kra jino. Odvetniki Charke ChaPlin Je danes d0sPel V dr. Mrach .je n«to izjavil solidar-j raa,<> mehiško mestece Guvamas nost med kolegi nm*ih in starihj.ter 1)0 jutri poročil s,svojo so-provinc, dostavil pa, da bo trza-j igralko Lito Grey. Srza in točna postrežba! Najzmernejše cene! Kakor običajno, lioče se tudi letos večina našeira priseljenega naroda spominjati svojih fl rabili v domovini z večjim ali man jim božičnim darom. liaznn že znane točnosti pri vseli bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov. iN^ase izbornc zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in j)0 najnižji ceni. TJa.li leira Vam priporočamo, da se za vse 'Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tal:o zasiaurate ]iravočasno izvršitev Vabili naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, po-šiljatve jako nakopičile. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 24. NOV. 1924. Dve zgodbi Anatole France-a. ŽUPNIKOVA RESEDA. Poznal sem pred leti v neki bo-kaški vasi župnika, svetega moža. ki se je branil vse počutnosti, se \ M-mu posvetnemu veselo odrekel i:i se je razveselil samo, kadar se je mogel žrtvovati. Na svojem vi-tu j«' gojil sadno drevje, zelenjavo in zdravilna zelišča. Ker se je bal lepote c«*l<> pri cvetkah, ni nia-maral niti vrtnic, niti jasmina. Dovolil si je samo nekaj stopic nedolžno nečimurne resetle, koje kri-venčasto in tako skromno razcve-lo stahelee ni privlačevalo njegovega pogleda, kadar je prebiral brevir med cetverokotnimi njivami zelja, p. ! jasnim božjim nebom. Sveti mož .j«- tako zaupal svo ji revi 1 i. da j«* eesto spot run a rxl-triral s »ist«> gredice kakšno bilko in j" dolgo vonjal. Ta rastlina kar >.mii;i ra>t«\ dvajsetkrat na uro ustavil, namesto da br bral ali molil. Oil pomladi do je-s.-ni je bil presbilerij ves vonjav od recede. jZdaj vidite, kako je z nami in kak«> smo slabotni. Po pravici pravijo, da nas vse neko naravno na-gnenje tira v greh. Sveti mož je znal varovati svoje oči; ampak no siiie«- je pustil brez obrambe, in za to je vrag zgrabil za nos. Ta -vetnik je vdihaval z;laj reseilin von j počutno in hrepeneče, to se pravi s tistim slabim nagonom, kr nas željno vleče k uživanju čutnih tim mlačnim dušam, ki jih nebo zavrže — če bi mu v pravem ča-u ne prišla pomoč. Nekoč, je v Tebaidi angel božji ukradel nekemu puščavniku zlato čašo, s katero je bil sv«*ti mož še navezan na mvimurno^ti lega sveta. Podobna milost jo rešila tudi župnika iz 1» -age. Neka bela kokoš je tako temeljito rjizgrebla prst ob rese-tlinih koreninah, da je rastlina vsa I tiimrla. Nihče ni vedel, odkod je prišla tista ptica, -faz se vklanjam mnenju, da -m- je anjrel, ki je po-u/mal samotarjovo čašo. izpreme-nil v belo kokoš in uničil zapreko, ki j.' ovirala dobrega duhovnik« na poti k po^>olnosti. * PES MIRANT. Miij oče je bil peč»>nkar v ulici Svetega -lakoba. nasproti Svetemu Bme lihiu Krivemu. Ne mogel bi vam i*fči. da je ljubil po>t : to ob-<~ m t j«• bi pri pečenkarju ne bilo naravno. Ampak držal se je pa vendarle jx»«fnih dni. bil je namreč dober kristjan. Ker ni imel denat-ja. da bi si twl knearoškofa kupil izpr«'«»led. ji' postne dni 7. ženo. si-nom. psom in vsakdanjimi gosti. wobra ženica, je dejal ta veliki mož. zelo primerno je. da jemo polenovko mi. člani cerkve. Toda praznoverno. bresjflbožno. pretlrzno in oeb» bogoskrunsko je. neskončno dragocenim trpinčenjem, za katerega se sam Bog ta'ko zanima, in ki bi sicer 'bila zaničevanja vredna in smešna, pridružiti — kot to delate vi — tudi psa. To je zloraba. ki je zbog vaše priprostosti nedolžna. ki pa bi bila zločinska pri kateremkoli doktorju ali samo kristjanu s pravnim duhom. Tako početje dobra go^pa, vodi naravnost k najstrašnejšemu razkolni-štvu. Zalkaj to sili k trditvi, da je Jezus Kristus umrl tako ravno za pse kot za Adamove sinove. In nič ni bolj nasprotno svetemu pismu. — Mogoče je. je odvrnila moja mati. Ampak, če bi Mirant na Veliki petek mesno jedel, bi si predstavljala. da je žid in bi se ga bala. Ali je to greh. gospod župnik V In moj dobri učitelj je popil po-žirek vioia in sladko odgovoril: — Ah, draga stvarca, ne da bi odločil tu, ali grešite, — ali ne, vam resnično povem, da niste prav n:č zlobna in da bi preje mislil na vaše večno izveličanje, kot pa na izvelieanje petih ali šestih škofov in kardinalov, ki jih poznam, kljub temu, da so napisali lepe raz zprave iz kanoničnega prava . . . Mirant je smrkajoč požiral ve-'Vrjo in moj oče je odšel z gospodom abbejem CoLgnardom na iz-prehoil k Malemu Bakhu. Tarko nam je v kuhinji pri "(Jos'i nožici" mineval sveti postni čas. Toda na velikonočno nedeljo, ko so Zvonovi pri Svetem Benediktu Krivem naznanjali veselje Vstajenja, je moj oče nabodel na rj ženj na ducate piščancev, rac in golobov. Mirant pa je v kotu ob plapolajočem ognjišču vdihaval imeniten vonj po maščobi in v za-mišljeni in resni vesel ost i mahali z repcan. Star. ustrnjeiv. skoro slep. je užival še radosti tega življenja. čigar težkoče je sprejemal vselej davno in jih ravno s tem na_ r« dil manj krvoločne. Bil je moder in prav nič nisem presenečen, da je moja mati pridruževala svojim pobožnim delom to razumno bitje. Ko smo se vrnili od velike maše. smo kosili v dobro vonjajoči prodajalni. Moj qče se je gostil s pobožnim navdušenjem . . . P. V. —n. Krvava dneva v Zagrebu. Moskva in češkoslovaški komunisti, govoriti o smrti. Toda ali se ne bojiš, da prideš v pekel in da boš tam trpel?" "Oh. dragi prijatelj.*' je odvrnil umirajoči. "To mi je malo mar. — Živ sem padel v roke človeštvu — in katera usoda je hujša od te.'!" IŠČEM DO GARJE Zagreb, 2. novembra. {ministranti v Kačičevo ulico, kjer! V zadnjem času se je razmerje V soboto in nedeljo je bilo naše-so navalili na hišo št. 24. kjer ima med komunistično Inlernacionalo mesto zopet pozorišče krvavih iz-1 svoje prostore Or j una.. Razbili so v Moskvi in češkoslov. komunistov gredov, ki sp jih inscenirali komu-: najprej plinove svetiljke pred hi- precej zostrilo. Glavni vzrok tega nisti :n Ilanaovci. Ponekod so bilelšo. nato pa med vzkliki: I)oli s je odločitev komunistične Interna demonstracije direktno revolueio- kraljem! Smrt Orjuni! Slava Ive- eionale na zadnjem kongresu v narnega značaja in naperjene pro- ninu! vdrli v hišo in razbili vse Moskvi o narodnostni politiki v ti naši dinastiji in državi. j kar so dolwli ]km1 roke. Raztrgali češkoslovaški republiki. Moskva Že v noči od petka na soboto je so sliko kralja Aleksandra, ki je zahteva oil českoslov. komunistov, prišlo na več krajih do resnih spo-! visela na steni, sliko kralja Petra da odkrito delajo za odcepitev1 zornost vprašanjem v Cchoslovaš-; Rad bi izvedel za naslov od padovr V gostilni 'Lovački Dvor* j pa so najprej polili s črnilom, na- Win cev, Madžarov m Slovakov od j ki. Med Prago in Moskvo se je raje skupina Orjunašev prepevala j to pa sežgali. Iz ročne blagaijne češke države. Kakor te zahteve ne | zvila polemika o narodnostnih znano pesem "Dok je nama Like. Orjune so odnesli 15.000 Din., da- odgovarjajo historičnemu razvoju | smernicah komunistične politike v žavne samostojnosti, trdeč, da so ti popolnoma drug narod kakor Cehi. dasi pozna znanost in zgodovina le dve veji enega češkoslovaškega naroda. Ta spremenjena taktika češkoslovaške komunistične srtranke proti Moskvi, je opozorila] ...» . ^ ,__________x ' . . .za delati francoske doge. — Peter komunistično Internactonalo v „ __ _ ^ Ar T - , . - Sercer, R. P. D., Irmo, S. C. Mo.skvi. da posveta stvarne jso po- ' ' nema republike**. Navzoče liana-' Ije pisalni stroj in več komadov Češkoslovaške, ne njenim soeial- ovce je to tako razburilo, da so na , obleke. nim razmeram, so izzvale med če- valili na Orjunaše. nakar je pričel PoIVija Naistasa Petroviča je bi- ško-1 (»vaškimi komunisti veliko pretep, v katerem je sodeloval ves • la preslaba in tudi prestrahopet- zmedo. Kmalu se je pokazal nji- lokal. Izstreljenih je bilo tudi lL' na. da bi st» upala nastopiti z vso hov jasen odpor proti moskovski strelov, večinoma v strop. Pri spo-i energijo proti tem antidržavnim inicijativi, koje predsednik koniu-padu je bil toča j Ivan Deres zadet elemoni Mit dm. Dogodki, lei so se- do- od krogle v kana masa je imela i-je "polioi ja z silo izpraznila lokal 'ste namene, kakor leta 1914.. k<> je in aretirala jurist a Franja llorvn- s kanibalsko mržnjo devastirala ta. vse, kar je bilo jugosloven*?ko ozi- Ob (lveh ponoči so Ilanaovci roma srbsko. Oblasti so pokazaile. pred bolnišnico na ILiei napadli in da je njihova avtoriteta pod seda-sramotili nekega oficirja. Tudi tu ■ njo vlado padla pod ničilo. .it pri.?lo petem do pretepa, vendar i Radi navedenih dogwlkov je hipa ni bil nihče resno poškodovan, lo aretiranih več oseb, med njimi Na Vseli svetnikov dan so se fo. jtmli neki Ivan Butkovič iz Pulja. gredi ponovili in zavzeli večje di-jki je uničil sliki kralja Aleksan-menzije. Popoldne, ko je bilo na ; dra in Petra v prostorih Orjune. Mirogoju na idesetttisoče ljudi, s.-! - je zbrala okoli groba morilea mi-! n rs t ra Draškoviča. Alija Aliagiča ; MnČIfl rolfQUI večja skupina komunistov. Polic:-: mUo*I SUIVdYli ja. ki je imela nalogo, da vzdržuje - rtd. ni interveni rail, dokler mi ni-j Podite, kamor hočete, v gleda liso dovolili nekateri komunistični j šče. na ples. in oglejte si obleko govorniki srdite izpade protii oznanih eleganov: v devetih ]>n- nastiji. Pozvala je komuniste, naj j merili izmed desetih, boste opazi-se razidejo. V odgovor je padla na j li, da -o rokavi slabo umerjeni. policijo toča kamenja in oddanih j slabo urezani. skra.tka. da so grdi. I munističnih intelektualcev "Var" nistične Internacionale Zinovjev zahteval oolitiko; ki jo zahteva Moskva v Češkoslovaški. mirno toda jasno odklonil Odpor št* je pojavil tudi na drugih kraj:h. V časopisju čeških ko- Cehoslovaški, ki je prešla dvoje faz: najprej je Moskva gladko odklonila Smeralovo stališče, pozne-je pa je postala mosko\-ska kritika čehoslovaških komunistov precej zmernejša. Vsi čeli osi ovaški politični krogi so računali s tem. da se vprašanje narodnostnih tez komunistične internacionale razčisti na kongresu choslovaške komunistične stranke. Med tem je pa stranka sama pospešila rešitev tega vprašanja in Šmeralovo stališče je bilo jasno zrečeno že pred kongresom in moskovsko naziranje počasi izginja iz okvirja čehoslovaške komunistične politike. Zakaj imajo moški brke, ženske pa ne? Ko je Bog ustvaril najprej svet. potem pa prvega človeka Adama, si prvi Človek še ni dobro ogledal božjega stvarstva, ko mu je že po-stalo dolgčas na zemlji. Stopil je pred svojega stvarnika ter ga ponižno posil, naj mu ustvari še ene-g.i človeka. In ko je Adam zaspal. mu je vzel Bog iz telesa rebro in ustvaril iz njega Evo. ki naj bi krajšala in slajšala Adamu rajsko življenje. In Adam je dejal Evi: Delala boš. kar ti za povem, zakaj Piog sani je zapovedal, da mi moraš biti pokorna. I2va ga je spočetka res ubogala. k(. pa se je -nekoliko privadjla. ni In tebi več poslušati njegovih uka-z< v; povsod je hotela uveljaviti svojo voljo. <*im jo je Adam poslal po vodo ali kam drugam, mu je Eva jezno odvrmila : Ali nimaš sam nog.' Adam se je šel pritožit k dobremu Bogu. da ga Eva noče ubogati. ta pa mu je rekel: Ali nimaš palice? Tedaj je Adam svojo ženo po-šleno naklestil. toda ona je bila posihmal še bolj trmasta. Dobri Bog je opazoval delo svojih rok. ki že v raju ni harmoniralo. Stopil je nekoč k Adamu, rekoč : Čakaj pomagami ti iz zadrege. Pljunil J na prste, prijel s prsti Adama za. zgornjo ustnico in spregovoril ; Zdaj ti zrasto pod nosom prav taki lasje, kakršne imaš na glavi. In če pomigaš s temi lasmi, se te bo Eva ba;la in te bo ubogala. Adamu so res zrastle brke in Eva se ga je strašno bala. Šla je brez ugovora kamor jo je poslal. Pozneje se ji je začela zdeti ta . 26^ Blaznikova PRATIKA za leto 1925. Cena 20 centov. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR S31 Creere St. Conamsugh, Pa. PIŠITE PO CENIK. UPA. VERIŽICA IN NOZ $1.95. Iščemo zanesljive agente, tla »vt-dejo »nše ure. Ta najnovejša moška ali d^čja. vt-likost 16. popolna, ura za samo $1-S7. Soliden posrebren odprt pokrov, navijal«-« 'iis naravna.lr.ik, popolnoma garantirana in preiskuše-na. No pošljite denarja. Plačajte pi-smoncSi samo $1.97 C.O.D. in ta vzorčna ura, verižica in nož so vaši. Consolidated Watch Co.. 20 E. Lake St.. Dept. 11. Chicago. III. Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE .. ^ • za obrestonosno naložitev. a Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. yy Kaj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in signrno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. JANE NOVAK. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'OLAS NARODA* NAJVEČJI ! SLOVENSKI DNKYNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Šil! Pred kratkim je odpotovala znana ameriška kinematografska igrai-ka v Evropo in bo preživela par mescev v svoji domovini C'oho-Klova.sk i. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................ 1.00 Naša zdravila .................................50 Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu.........................70 Zdravilna zelišča..............................30 Zbirka domačih zdravil z opisom, človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 straui ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (AVolf-Pletršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 18S8 strani____10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. z veslu, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino. GLAS NAKOPA, 24. NOV. 1924. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 25 (Nadaljevanje.) Mornar jc vstojpil in mož, ki pa je privedel, je tako zapustil sobo. Bil je temnopolt dečko in če bi ne govoril angleški tako dobro, bi ga človek smatral za Španca. — Kdo ste in kaj je vaš posel— ga jc vprašala Betty rezko. — Jaz sem tetšar z ladje "Margaret", — je odvrnil, — in poslan Mcm l>d semkaj, da vam povem, da se je pripetila našemu gospodu nezgoda in da želi. da bi prišla gospodična Margareta na krov k njemu. — Kakšna nezgoda ? — je vprašala Betty. Ko je nadzoroval nakladanje tovora, .se je izpoddrsnil ter padel navzdol. Poškodoval >i je hrbet in zlomil »lesno roko in v sled te?a ne more pisati, lina velike bolečine, a zdravnik .ji* rekel, da ni za enkrat v nikaki življenski nevarnosti. Ali ste vi gospodična Margareta T — Ne. — je odvrnila Betty. — a takoj pojdem k njej. Počakajte tukaj. — Potem ste njena sestrična. Mi-> Betty Dene.' Imam nekaj za vas. Maksim Gorki: Tolst o — Ka j pač 1 — Tole, — jc rekel mož. potegnil iz žepa pismo ter ji ga izročil. — Kdo vam je dal to? — j<» vprašala Bettv, ki je mikaj sumila. — .No požnam njegovega imena, a bil jc čeden španski don in zHo radodaren. Cul je o nezgodi na ladji in ter je poznal mojo pot, mi je naročil, naj izročim vam to pismo. -- Brez dvoma kak trapast čestilec, — '>i je mislila Bettv. — Čakajte tukaj. Jaz grem k Mis- Ma-rgareti. Ko je zaprla za seboj vrata, je poželjivo odlepila pismo ter pričela hlastno citati. Pismo se je glasilo: Ljubljena : — Brez dvoma domnevaš, da sem se ti izneveril in da sem daleč proč. Molčal sem le raditega. ker sem vedel, da ne moreš priti sama. ker le opazujejo. Sedaj pa nama nudi bog ljubezni priliko. Brez dvoma boš prišla s svojo sestrično ko bo šla na ladjo, da obišče svojega težko ranjenega očeta. Ko bo ona pri očetu, bom jaz izvršil načrt, da te odvedeni, nakar se bova poročila ter odjadrala takoj. Z veliko težavo se mi jt posrečilo dobiti duhovnika, ki bo čakal na naju. da naju zveze. Molči in ne kaži nobenega dvoma ali strahu, naj se pripeti karkoli hoče. kajti drugače bodo najina pota ločena za vedno. Pazi. da bo prišla tvoja sestrična s (teboj. Zapomni si da te čaka resnična ljubezen. C. d'A. Ko je prečitala Betty pismo, je pre bledel a od veselja in tako siaixj ji je postalo, da je skoro omahnila na tla. Nato pa -e je po javil v njjej dvom, da je to mogoče kak trik. Ne. poznala je pisavo in vedela je. da je pisava Aguilarja in da se bo oženil ž njo ter jo napravil za odlično damo na španskem, ("e ?>«> bo obotavljala, bo lahko za vedno izgubila 11 j ego v o ljubezen — ljubezen človeka, kateremu bi sledila tlo konca sveta. V trentuku se je odločila, kajti Bettv je bila korajzna sla bo. tudi ee mora zapustiti sestrično. katero je odkrito ljubila. Zataknila je pismo v nedrije. pohitela v sobo Margarete, kateri je povedala novico, ki jo prinesel mornar. Margareta jc pre-bhdela, a rekla takoj: -— V trenutku pridem, da sama govorim ž njim. Skupaj sta odšli jw> stopnjieah navzdol. Mornar je pripovedoval Margareti isto povest in vsa njena vprašanja je niso mogla omajati. Povedal je. kako se je pripetila nesreča, koje očividec je bil. Zdravnik je sicer rekel, da ni n< bene posebne nevarnosti, a Castell je bil baje drugačnega mnenja ter je neprestano zahteval svojo hčerko. Margareta je dvomila ter se obotavljala, kajti bala se je nečesa, čeprav sama ni vedela kaj bi bilo to. — Peter mora priti v nekako dveh urah. — je rekla Margareta. Ali bi ne bilo boljše počakati ga? — O. Margareta, in kaj bi tvoj oče medtem umrl? Mogoče ve boljše, kako težke so njegove poškodbe kot pa oni mazač. Če tako. bos imela celo svoje življenje slabo vest. Boljše je, da greš takoj ali \saj jaz pojdem na vsak način. Margareta se je se vedno obotavljala, nakar se je oglasil mornar: — (iospa, če jr vaša volja iti. vas laJiko poveilem na mesto, kjer čaka čoln. da vas povede preko reke. Če pa ne. moram iti. kajti ladja bo odjadrala proti večeru in le vašega prihoda čakajo, da odnesejo vašega očeta na kopno, v skladišče, kajti mnenja so. Ca je najboljše. če ste navzoči vi. <'e ne pojdete. se bo zgodilo to tako nežno kot mogoče in tam ga morate iskati jutri, živega ali mrtvega. Mož je prijel svojo čepico, kot da hoče oditi. — Pojdem z vami. — je rekla Margareta. — Prav imaš. Betty. Pojdi ii, daj osedlati dva konja, za mene in služabnika. Mislim, da ima mornar svojega lastne konja. Mož je prikimal ter spremil Bettv v hlev. Margareta je nato vzela papir trr hitro napisala Petru sporočilo o nesreči ter mu naročila. naj ji sledi nemudoma na ladjo in čebi slednja že odjadrala, v skladišče. -- Nerada grem. — je dostavila. — sama z deklico in tujim moškim. a moram, kajti moje sree trga strah za dragega očeta. Dragi. sledi mi hitro. Ko je storila to. je izročila pismo služabniku, ki je spustal mornarja noter ter mu naročila, naj ga izroči Master Petru Broome, ka-korhitro bo prišel. Mož je obljubil, da bo to storil. Nato je vzcia dva priprosta črna plašča, zase in za Betty, s kapucama, da sta lahko skrili obraz in ikmalu so vsi sedeli na konjih. — Čakajte. — je rekla Margareta mornarju, ko so hoteli odja-hati. — Kako je prišlo, da ni poslal oče enega svojih lastnih ljudi, mesto vas in zakaj mi ni pisal Mož je izgledal presenečen. Bil je zelo dober igralec. — Njegovi ljudje so mu stregli. — jc rekel. — in prosil je mene. naj grem. ker poznam pot in ker sem imel dobrega-, najetega konja na kopnem, s katerim sem večkrat jahal v London po opravkih! Kar se tiče pisanja, je pričel zdravnik pisati, a ker je foil tako po-.časen, mi je gospod Castell ukazal, naj grem brez ipisma. — Zdi se mi, — je dostavil mož, obrnjen proti Betty, — da mi Mistress Margaret ne zaupa. Če tako, naj najde kakega drugega vodnika ali pa naj ostane doma. Meni je vseeno, kajti storil sem le to, kar mi je bilo ukazano. Njegove roke so čudovite — niso lepe, grčave od nalftreklih žil. vendar pa izrabite in polne ustvarjajoče moči. Sliene roke je imel bržčas Leonardo da Vinci. 8 takimi rokami je mog-oče vse storiti. V razgovoru rad premetava prs-te. stiska drugega za drugim v pe^t. nato pa jih urno raospne in pove lepo, po-menljivo besetlo. Podoben je bogu. pa ne Sabatotu ali olimp-eu. temveč tistemu ruskemu bogu. ki sedi na javorovemu prestolu pod zlato lipo. Ni preveč veličasten. a;li »lokav je nemara bolj nego vsi drugi bogovi. ★ Svetoval mi je. naj preberem budistični katekizem. O budizmu in Kristusu govori vsekdar sentimentalno; o Kristusu prav posebno slabo — v njetgOA ih besed an m ne entuzijazma ne patosa in tudi ne iskrice srčnega ognja. Mislim, da se mu Kristus zdi naiven, vreden pomilovanja: čeprav se mu včasih laska, ga jedva ljubi. Kakor da bi so bal: če pride Kristus v rusko vas. se mu dekleta naro-gajo . . . Spominja me tistih čudakov s palicami ki vse življenje merijo ze ml jo, prehodijo tisoče vrst od mo-nastira do monaistira. od relikvij do relikvij; ljudje brez doma, tuj! vsem lii vsemu. Svet ni zanje. Bog — tudi ne. Molijo ga: zgolj iz navade, v duši pa ga skrivaj sovra- 4'Ali ste se v mladosti j ako pasli na ženskah. . . Anton Pavlovič se je zmedeno nasmehnil, si pogladil brado in za-mrmrail nekaj nerazumljivega; L. N. pa se je ozrl na morje in priznal : fiJaiz sem bil neukrotljiv. . . Te besede je povedal.spokorno; na koncu je pristavil neslan muži-ški izraz. Tedaj sem prvič opazil, da mu je izraz prišel tako prosto, ko da sploh ne zna sposobnejše be Zadelo me je v srce iu sem zar-jul od užaljenosti in toge. V nekakem napol blaznem stanju si ga predstavljam takega kakršnega sem spoznal in videl. Muči me potreba, da govorim o njem. Zamišljam si ga v grobu; leži kaikor gladek kamen na dnu potoka. V njegovo sivo brado se je bržčas skril tih. vsem tuj. varljiv smehljaj. In. roke so- mu mimo sklenjene ; odslužile so .e v ničemer ne strinjaš z njim. ★ "Romantizem prihaja od strahu. da ne pogledaš resnici v obraz." je dejal snoči povodom Balj montovih verzov. Sulci- ni soglašal: začel je šepetati od razburjenja in*je zelo patetično prebral nekaj verzov. "Levuška, to niso verzi, ampak šairlatanstvo. erundiistika. kakor so rekli v srednjem veku — nezmi slena besedna mešanica. Poezija ni umetelna; ko je Fet pisal: Šc sam ne vem. kaj bom pel in že mi spev je dozoreT . . . je s tem izrazil pravo, narodno čustvo poezije. Tudi mužik ne ve. kje poje — oh. — da-oj . . . da-e.i — pa ti iz tega nakane prava, pesem. ki gre od srca kakor ptičja Vaši novi pesniki vse samo izmišljajo. Koliko je teh francoskih bedarij — article de Paris — in tudi pri vaših poetih je tudi -toliko ta ke robe. Tudi Nekrasov .fe zmiš-Ijal svoje borne verze. — Kaj pa Beranger? —je vprašal Suler. — Beranger. to je kaj drugega. Kaj pa. imamo skupnega 5 FrancoziNjih so sama Suvstva duhovno življenje nima zan>e tolikšne važnostt i ko telesno. Franc-za zanima predvsem — ženska. Izčrpan. izživet narod. Zdravniki pravijo, da so jetični ljudje silno čuvstveaii. Suler je začel oporekati z njemu lastno odkritosrčnostjo In je .tja v en dan razsipaval kopico besed. J j. X. ga .je pogleda? in dejal s širokim smehljajem : ''Danes sitnariš kakor gospodična. ki se ji je treba možiti, pa nima ženina . . ★ Bolezen ga je še bolj posušila; kakor da je nekaj izžgala v njem in je tudi na znotraj postal nekako lažji, prozornejši. bolj živ. Oči so ostrejše ko poprej, pogled bolj prodirajoč. Posluša pozorno; dejal bi. jemlje karte, so mu roke tako nemirne. kakor da drži na prstih žive ptice, ne pa mrtvih kosov le-*>enkc. Vsekdar jc zelo povetveeval nesmrtnost onkraj življenja, toda bolj mu je bila všeč nesmrtnost — najrevnejšem 111 najobsežnejšem pomenu tega pojma, je vtelesii v >vo.ji veliki duši vse narodne slabo •ti. vse jKvhabe ki smo jih odkrili v onstran. Kot nacionalen pisatelj a iaši zgodovini. Njegovi megleni nauki: "Xc bojuj se". 'Ne zo>j>er-stavljaj se zlu*\ — Naitki pasivi-zma — so nezdravo kvašenje stare ruske krvi. zastrupljene od mongolskega fatalizma. — krvi. ki je takorekoč kemično sovražna Zap a du in njegovemu neumornemu, vstvarjajočemu delu. katero se ne ukloni življenskemu zlu. To. če mur pravijo "Tolstojev anarhizem. je v bivstvu i pri korenini i izraz naše slovanske protidržavno-sti. poteza, ki je pristno naeijonal-na. V neznani davnini nam jc bilo zapisano v kri. da moramo vse, kar je raznoterega najbolj poraz-noteriti . . * Cesto se mi je zdel kot človek ki je na dnu svoje duše ravnodušen napram ljudem; tako A*isoko stoji nad njimi, da se mu zde podobni mušicam. njegova ničem urnost pr. se mu vidi smešna in Jadna. Predaleč je bil odšel] od njih, v nekako puščavo, kjer je z ogromnim naipo rom vseh sil svojega duha zrl v to. "kar je najpoglavitejše" — t smrt. » * Umrl je Lev Tolstoj. Prejel sean brzojajvko v katera je z najna.vadnejfemi besedami po. Jvedano, da je izdihnil. Ijavo. čez morje. Pod nogami so se pohlevno valjali in preTijali zelenkasti valčki, ko da bi staremu Ča-robniku pripoved ovali o sebi. .Dan je bi! pe-iter: po kamenju so se pla žile sence oblakovin starec je bil vkup s kamenjem zdaj sveta! zdaj teman. Pečine so bile velike, raz-pokane in posute z vonjavimi travami morske zaloge. Tedaj se mi je tudi on zazdel kot star. oživel kamen, ki pozna začetek in smoter vsega er razmišlja kakšen bo konec kamenja, zemeljskih trav. morske vode in človeka ter'vsega sveta od kamena do sobica. In morji' je ze novo "111 razumele zmisel vsega. — jZdravst vujte! Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni n&-tirati naročnino 2» dnevnik "Glas N H roda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom loplo priporočamo. čič in Charles Karlinger; Cellinwood, Math. Slapnik; I.nrain, I.ouis Balnn In J. Kumše; Niles, Frank Kogovšek; Youngstown, Anton KikelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, I.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, John Denishar; Ooueiunupb, Vid Ro-vanšok in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tuslinr. A. Jcrina: Dnnlo Ant. Tauželj; Export, I.ouis Supančič, Forest City. Math Kamin ; Farrell. Jerry Okorn: Imperial, Val. Peternol; flreena 1'Tirg, Frank Novak; Homer City in oknlieo. Frank Farencbak; Irwin, ilike Faushek; Johnstown, John Polanc in [Martin Koroshetz; Lnzerne; Anton j Osolnik ; Lloyd ell. John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma-jchek In Fr. P«Klmilsek: Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Mnsister, Vine. Arh in U Jaknhieh; Reading. J.Pezdirc; Steelton, A. Hren: Turtle Creek In okolieo. Fr. Schifrer; West Newton, Joseph .Tovan; White Vallpy. -T«rij Prelveh; Willock J. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Kociam. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $0.00; za pol leta $3.00; sa Štiri mesce $2.00: za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo Je $7. za eno | teto. California: San Francisco, Jacob La oslu. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadvllle, M. Yamnlk; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, Louis Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. odiam: Indianpolis, Louis Rud man. IBnols: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blisb; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel In John Kren; La Salle. J Spelieh; Mascoutah, Frank Augnstin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud Ogrin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Fr. VodopltM. Michigan. Detroit, Ant. Janezlch Judnich. VTIwonsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolieo, Frank Je lene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington; Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Lotila Taucher. Poleg gorlnavedenih so pooblaščeni pobirati naročnico toll vsi tajniki * t. J In J. D Minnesota: Ctalsholm. Frank Oouže; Kly, Job. J. Peahel: Eveleth. r>ouis Gou2e; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Por-Se; Virginia, Frank Hrvat'ch. Missouri: St Louis Miko Grabrijaa. Montana: Bast Helena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec. KewJTork: Gowanda. Kari Stemlaha; Lltti« Falls, Frank Masi«. Ohio: Barberton. A. Okolish. Jt.lm Balant; Cleveland, Anton Bobek. Anton Sim- DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJ AL1ST MOŠKIH BOLEZNI. I>r. Kolt-r le nai-starejši slovenski zdravnik Specialist v Pittsburchu. ki ima 32 - l^tno prakso v zdravljenju %-seh moških bolezni. ZasLrup!jenje krvi zdravim « glaso- vitim fi'W, l- lečine v kosteh. i>ritljtt- in izčistil vam J>oni kri. Ne čakajte, ker se ta bolezen naleze. Vse moške bolezni zdravim po o-krajšani metorli. Kakor liitro opazite f!a vam prenehuje zdravje, tie f-aknj-te. temveč pridite in jaz vam pa bom zopet povrnil. Ilvrosolo ali vodno kiln ozdravim v ?.fi urah in sic-.-r brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzm« ajn bo- l do Nedeljo od !> do 2. Posebna ponudba našim čitatel jem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVKE" $20 — 6 strešico f a slovenske čr- $25.- 'OLIVUB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TKPEŽN1 Pisati Ml pisahri stroj ni nfkaka umetnost Takoj laH-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. 6LOVEHIC PUBLISHING COMPANt » OorUandt StrMt 9mt Tork, H. T. Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "Glas Narod* 99