sploh. Zato morajo Slovani stremiti za tem, da dualizem v Avstriji — pade. Sokol in „SIovenec Stev. 237 ——b a m mm e— Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ Izhaja vsak clnn — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečuj K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; b poito celoletno K 20'—, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so !:: pošilja upravništvu. V Ljubljani, nedelja dne 25. avgusta 1912. Leto I. Telefon Številka 118. Članki o Trstu. r Helgo so naši klerikalci molče požirali sledečo bridko resnico: Koroški Slovenci propadajo, ker tani vlada klerikalizem, tržaško slovenstvo pa vstaja in rasle, ker vlada v ni2m slovenski narodni duh. Na to resnico klerikalci niso imeli odgovora in so rajše molčali. Ponavljalo se je to mnenje povsod, nazadnje se je dokazalo s številkami, danes stoji Pribito. Sele letos sc je oglasil «S!ovenec« dne 14, t. m. in je na neki članek v koroškem »Miru« odgovoril nekako tako-le: boj v Trstu ie legak, ker so Italijani slaboten narod in hitro odnehajo, boj na Koroškem pa je težak, ker so Nemci trd narod, in zato tem lažje potujčujejo Slovence. Tudi je razlika med Trstom in Koroško, ker vlada v Trstu podpira Slovence, na Koroškem pa so vsi uradi nemški in v službi germanizacije. Tako je hotel »Slovenec« konečno rešiti to vprašanje. Ker je že prišel tako daleč, si je upal še dalje in je napisal dne 17. t. m. uvodnik »zakaj Slovenci v Trstu napredujejo«. V tem članku so ie povspel »Slovenec« do gorostasnih trditev, ki jih je nazadnje združil v pet točk in sicer: 1. V Trstu domači Slovenci nazadujejo; Število Slovencev raste le vsled velikega navala zunanjih slovenskih izseljencev. 2. Vodstvo slovenske politike v Trstu pri naraščaju slovenstva v Trstu nima posebnih zaslug, in mu zlasti priseljeni Slovenci niso dolžni nobene hvaležnosti. 3. Slovenci imamo v Trstu zasiguran obstanek vsled zaupanja, ki ga vživamo na raznih delodajalskih mestih vsled zanesljivosti, vstrf.jnosti in pridnosti. Torej čednosti, katere nam pa vcepi le konservativno in krščansko življenje ljudstva na deželi. 4. Tok priseljevanja je odvisen od vlade in nemškega kapitala. Kakor hitro ta dva faktorja ročneta Slovcnce odrivati, bo začelo s tem tudi padati število Slovencev. Ako bo prevladale. v sedanjem političnem vodstvu struja, ki si bo vsled svoje vihravosti gotovo odtujila imenovana činitelja, bo s tem zadana slovenstvu globoka rana. 5. Politični boj slovenstva v Trstu Je samo vsled zunanjih državnih ozirov otežkočen. če bi tega ozira ne bilo, bi se nam v Trstu ne čelale nobene politične krivice, ker bi se Italijani gotovo manj upoštevali. Napačen je tore' boj proti sredstvom, ki dajejo državi moč in obenem strah zunanjim sovražnikom. »Edinosti« ta Članek gotovo ne bo všeč, a spomni naj se na pripovedko o »sraki in pavovem perju«, pa se bo že sprijaznila z našimi mislimi o napredovanju slovenstva v Trstu. Tako »Slovenec« dne 17. t. m. V svojih dokazih trdi poleg drugega n. pr., da so pri avstrijski vladi Slovenci vsled svoje zvestobe in pridnosti jako cenjeni. (Zakaj pa niso cenjeni na Koroškem???) Dalje se pravi, da si bodo Slovenci nakopali jezo avstrijske vlade zaradi vodstva neke organizacije, ki hoče zbrati pod okrilje slovensko delavstvo, (aha, N. D. O., pazite!!!!) Na »Slovenčeve« besede, kako podpira vlada slovenstvo v Trstu je odgovorila »Edinost« s številkami. V njih se več, ko jasno vidi, da nas vlada v Trstu prav tako ljubi, kakor ••• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ts DredniStvo b> apravuiStvoi ta Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi sc posipajo uredništvu, Netrankirana pisma ie ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poln pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, st tn Telefon številka 118. m drugod in da imamo povsod le to, kar si prislužimo z lastnini trdim delom. Zakai se je »Slovenec« sploh spustil v ta vprašanja — saj to ne spada v njegovo področje, naj se rajše zanima za evharistične kongrese — se je pokazalo iz članka, ki ga je prinesel predvčerajšnjem dne 23. t. m. Tam pravi »Slovenec«, da se danes ljudje mnogo preseljujejo: iz dežele gredo v mesto, iz mesta pa gre industrija na deželo. »Slovenec« pravi: To izseljevanje se ne da ustaviti in zatreti. ker je čisto naravno, da gredo ljudje vsled pomanjkanja zemlje in dela v mesta. Pač pa moramo na vsak način gledati, da ljudi na deželi, še predno gredo v mesta, nato pripravimo in jih tako pred mestnimi nevarnostmi obvarujemo. Naravnost neverjetno je namreč, koliko naših ljudi se v mestih versko in tudi narodno popolnoma zgubi in propade, dočim so bili doma pošteni ljudje. Ljudstvo na deželi je bilo odnekdaj močna opora verske misli in steber države. Ohranitev verskih in narodnih idealov je doma za te ljudi precej lahka. V domovini je človek s sto vezmi priklenjen na domačo zemljo, stare običaji in navade in okolico. Tukaj ni treba posebno velike volje, da se bo človek držal starega tradicionalnega življenja. Za našega človeka na deželi, kjer vodi vse družinsko in javno življenje verska misel, je središče vsega življenja domača cerkev in nedelja. »Zato nastane za našega človeka v mestu čisto novo življenje.« In sedaj začne »Slovenec« lamentacije, da ljudje, ko pridejo v mesto nečejo več biti taki, kakor so bili doma. Namesto, da bi šli v cerkev, gredo na zabave, na veselice in nazadnje pridejo v brezverska društva. In zato pravi »Slovenec«: Potem ni čudno, da se večina ljudi, ki so na deželi spolnjevali verske dolžnosti in bili tudi člani naših katoliških organizacij, v mestu tako hitro spremene. Poglejte samo v Trst« Na tisoče naših ljudi je tamkaj, nekdaj dobrih ljudi, rojenih in vzgojenih na naših tleh in v verskem duhu, pa koliko jih je, ki so izgubili vsak stik s cerkvijo! O kaki katoliški moški organizaciji ni ne duha ne sluha, tako da so Korošci v tem pogledu daleč, daleč pred njimi. In vendar jih je do 70 tisoč vseh skupaj. Veliko je ljudi, ki pridejo tudi v Ljubljano versko vzgojeni in kot člani naših društev, po preteku nekaj časa jih vidimo v socialno-demokratič-nem taboru. Da. tukaj smo pri glavni točki. Korošci so daleč pred Tržačani — zato ker so večji ter-cijalci in hodijo bolj v cerkev kakor v Trstu. Da pa Korošec zato ker poseda v cerkvi propada, Tržačan pa zato, ker dela za svoj narod — vstaja — tega »Slovenec« ne vidi. Mi ne merimo slovensko silo po tem. kjer so moške verske organizacije — ampak po številkah, ki jih kaže ljudsko štetje. »Slovenec« pravi: To izseljevanje v mesta je za nas silno važno, posebno v narodnem, kulturnem in verskem oziru. Kdo zalaga mesta kakor: Celovec, Beljak, deloma Gradec, Maribor, Celje, Ljubljano, Gorico, Trst, Pulj in Reko z novo, svežo slovensko krvjo. Ali ne naše kmetsko ljuostvo? Njihova imena sama, četudi spačena, pričajo, da jim je tekla zibelka na naši zemlji. To je vse res. Toda dočim »Slovenec« trdi, da raste slovenstvo Trsta s priseljevanjem ker so prvotni tržaški slovenski rodovi že degenerirani (te trditve »Slovenec« ni dokazal) ne more istega trditi o naših severnih mestih. LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Imel je samo eno okence, brez stekel, in . "Sto je bilo tako ozko, da nisi mogel vtek-n,h glave skoz. Ker je bilo precej visoko, je Zlezel Duroc na sod in pogledal ven. »Kaj vidite?« ga vprašani. . . »Jelovo goščavo in zasneženo pot po njej,« se mi odzove. »Ah!« vzklikne zdajci presenečen. Vzpnem se k njemu: na stezi, ki jo je bil omenil, zagledam moža, ki biča svoieea konja m drevi v divjem diru. Postajal je zmerom manjši in izginil naposled v gozdni temi »Kaj pomeni to?« vpraša Duroc. »Za naju nič dobrega. Najbrže so poslali lopovi še po druge, da naju laglje zakoljejo. Dajte, poizkusiva uteči iz pasti, preden pride mačka.« Velika sreča je bila, da sva imela dobro nalito svetiljko. ki je gorela lahko do jutra. Z nje pomočjo sva takoj začela preiskavati zaboje in sode okrog sebe. Ponekod jih je bila samo ena vrsta, drugod pa so bili nagrmadeni do stropa. Zdelo se je, da se nahajava v grajski jedilni shrambi, kajti našla sva veliko število sirov, vskovrstno suho zelenjavo, zaboje s Posušenim sadjem in celo vrsto vinskih sodov. V enem izmed njih je tičala pipa, in ker sem bil tisti dan še precej ob svojem, sem se pokrepčal s kozarcem rdečega vina in majhnim Prigrizkom. Duroc se ni dal pregovoriti, da bi *ne posnemal; jezen in besen }e hodil nestrpno semtertja, vzklikaje zdajpazdaj: »Ta lump nn ne uide! Imel ga bom še v pesteh, čeprav misli, da ne!« Vse to je bilo jako lepo in dobro, ali vendar si nisem mogel česa, da ne bi premišljeval o najinem slučaju po svoje, ko sem sedel na velikem hlebu sira in jedel z izbornim tekom. Fantič je mislil vendarle nekoliko preveč na svoje rodbinske zadeve in premalo na to. v kako siten položaj me je bil pripravil. Oče mu je bil vseeno že 14 let pod rušo; nobena reč ni mogla izpremeniti tega dejstva. Tu pa je sedel Etienne Gčrard, najsmelejši poročnik v vesoljni Grande Armče, v največji nevarnosti, da ga zakoljejo zavratno ob začetku njegove sijajne kariere, ne da bi njegova smrt proslavila Francijo ali vsaj Evropo. Kaj me je bilo premotilo, da sem se moral spustiti v to vratolomno zadevo, vzlasti zdaj, ko se je obetala tako krasna vojna s četrt milijonov Rusovi »Vse prav,« prekinem zatorej Duroca sredi njegovih grožnja, »le storite zaradi mene z dedcem, kar vam drago, kadar ga dobite v pest. Danes pa se mi vidi, da je važnejše, kaj stori on z nama dvema.« »Briga me to!« vzklikne mladenič. »Jaz imam dolžnost do svojega očeta!« »1 ak nehajte že s tem praznim čvekanjem!« ga zavrnem vznejevoljen. »Tudi jaz imam dolžnost do svoje matere, in ta je, da zlezem iz te proklete luknje.« Ta opazka ga je iztreznila takoj, in skoraj ponižno je odgovoril: »Oprostite, gospod Gerard, 'da sem mislil preveč nase; prosim vas, svetujte mi, kaj naj storim. « »Hm,« izpregovorim, »lalotje naju niso zaman zaprli med te sirove hlebe; da naju hočejo Dokazano je. da se množi prebivalstvo naših obmejnih severnih mest na naš račun: Celovec, Gradec. Maribor in drugi kraji se množe z našimi ljudmi, ki se potujčujejo. In zakaj? Zato ker tam ni narodnega organiziranega delavstva, ki bi reševalo priseljence pred potujčenjem. Pa nič ne pomaga cerkev; pomaga edino narodna delavska organizacija. Ko pride naš človek iz ozkih mej svojega domačega kraja v svet, v veliko mesto, pač takoj spozna, da svet tam drugače živi. Najprej pa spozna, da se tam ljudje ne dado tako vladati duhovščini kakor doma po deželi — in kmalu spozna tudi, zakaj se to godi. Naravno jc torej, da si tudi on uredi svoje življenje tako, da ima delavnik za delo, nedeljo pa za zabavo in počitek. Ako prime količkaj kak časopis v roke, takoj spozna kaj je klerikalizem — in postane naroden, napreden človek. Malo je takih, ki tega ne spoznajo in iščejo še v mestu verskih zabav. Zato pa so tem bolj važna narodna delavska društva. Edina ta morejo ohraniti ljudi pri njih narodnosti. In še več. Morejo iz nijh vzgojiti prave res narodne ljudi. Spominjam se dveh deklic, ki sta odšli v Trst in sta se čez leta vrnili. Imeli sta s seboj mnogo slovenskih knjig in sta jih dajali drugim čitati. Govorili sta v lepi čisti slovenščini in sta popravljali ljudem njih spačen dialekt — marsikdo je spoznal, da je grdo govoriti nemške besede. Morebiti bi se dalo navesti več takih zgledov Ali ne bo taka Slovenka boljša slovenska žena in mati, nego ona žena, ki jo vzgajajo klerikalci po Koroškem receptu? Mi priznavamo, da je to res važno vprašanje — zato pa ga je treba vsestransko pojasniti. Potem se bo tudi pokazalo, da imajo Slovenčeve besede le namen, da bi dokazale, da klerikalizem za nas ni uničujoč element na meji. Današnje slovenske razmere pa kažejo prav nasprotno. Teritorijalno združenje avstr. Jugoslovanov. Z današnjo državno delitvijo postajajo nezadovoljni že najvišji državni krogi. To smo lahko sprevideli pri zadnjem zasedanju delegacij. Vlada bode sama kmalu uvidela, da .sc brez Slovanov v Avstriji ne da vladati; ona sama bode pripoznati morala, da se gode krivice Slovanom, posebno Jugoslovanom, ki so najvažnejši faktor za avstrijsko državo, če hoče biti velevlast. Zato so se že čule od oficioznih mož samih izjave, da se mora pričeti misliti na združitev Jugoslovanov in jim dati samoupravo in svobodo, če se hoče misliti na uravnavo sedanjih nenormalnih razmer v Avstriji. Veliki jugoslovanski del Avstrije je izšel tudi že natanko očrtan v zemljevidu, in s to idejo so se pečali že razni publicisti, med zadnjimi angleški publicist Scotus Viator. . Jugoslovani smo faktor, s katerim mora vlada računati, ker smo ji predpogoj k normalnemu izkoriščanju morja v prid državi. Sedanji sistem državne razdelitve je pa za nas, Jugoslovane, krivičen. Dualizem je umetno sredstvo, s katerim se dela krivico in nasilje Jugoslovanom in avstrijskim Slovanom zadaviti, je več ko gotovo. Mislijo si pač po pravici, da ne ve nihče za najino navzočnost v tem gradu in da tudi ne bodo poizvedovali tukaj, ako naju pogreše. Kaj ne, da vaši vojaki ne vedo, kam ste odšli?« »Ničesar jim nisem povedal.« »No torej — izstradati naju tu ne morejo; če naju imajo namen umoriti, morajo priti sami. Ker se pa za barikado teh sodov prav lahko ubraniva petih lopovov, so najbrže poslali onega sla po pomoč.« »Potemtakem morava udreti ven, preden jim do^de ojačenje.« »čisto prav; samo če je sploh mogoče.« »Ali ne bi mogla požgati vrat?« »Nič ni lažjega; saj stoji tam v kotu par sodov z oljem. Bojim se le, da se spečeva pri tem opravilu tudi midva kakor dvoje ostrižnih paštet.« Ko pomišljava tako semintja, zaslišiva zdairi rahel šum pri oknu, in ko pogledava tja-vidiva, kako se rine lahna senca med naju zvezde in se izteza drobiia, bela roka zapor. Držala je nekaj svetlega med prsu. »Naglo! Naglo!« zakliče ženski glas. Kakor bi trenil, sva stala na sodu. »Vajino življenje je v nevarnosti! Poslali so po kazake! Ah gorje mi, gorje mi!« Tisti hip so se približali zunaj nagli koraki; zaslišala se je hripava kletev, ki ji je sledil udarec — in spet so sijanj zvezde skozi okno. V dreveneči grozi sva stala na najinih sodih in prisluškovala. Čez par trenotkov sva slišala zadušen krik, in težka vrata so se zaprla nekje v gradu. »Lopovi so jo zalezli! Ubili jo bodo!« sem vzkliknil prestrašen. Na Bled. Z Bleda. Pasti morajo nenaravne deželne in notranje državne meje v Avstriji, ki so sredstvo, s katerim se Slovane razkosava in z nasiljem zatira. V avstrijski polovici Nemci krivično vladajo nad Slovani; v ogrski polovici pa zatirajo Slovane Madjari, ki izrabljajo versko neenakost Jugoslovanov in spor Srbov in Hrvatov v prid svojim nasiljem. Nemci in Madjari sc torej vstrašijo takoj vsake razprave o delitvi Avstrije v tri celote z samoupravo. Boje se prevelikega razpravlja-nja o jugoslovanskem vprašanju in posebno zemljepisnih kart, ki teritorijalno označujejo bodoči tretji del Avstrije. Strali imajo pa zato, ker je ugodna rešitev tega vprašanja poguba njih nasilja in konec njih tiranije nad Slovani v Avstriji. Pa priti bo moralo, kar je naravno! Revizija delitve države jey nujno potrebna, naj si že izpade tako ali tako. Če jc državnikom tudi kaj na bodočnosti države, morajo revizijo izvesti. Scotus Viator jev glas jasno govori, da Jugoslovani morajo dobiti svojo samoupravo s svojim centralnim parlamentom. Oni morajo biti združeni v jugoslovanskem parlamentu, ki bode protiutež centrifugalnim stremljenjem Madjarov. Centralistična in federatistična stremljenje se morajo zediniti v kompromisno obliko. S tem se Avstrija otrese madjaronskega nasilja, ki kot Damoklejev meč visi nad našo državo, da z njim groze državi Madjari z vsta-se ista skuša ustavljati njih nasilnim stre- Duroc je planil na tla kakor obseden in začel razbijati po vratih z golimi rokami, tako divje, da je pustil vsak udarec krvavo sled. »Glejte, tu je ključ!« zakličem zdajci in ga poberem s tal. »Dekle ga je moralo spustiti ravno trenotku, ko so jo zalezli!« Tovariš je kriknil veselja ter mi ga je iztrgal iz rok. Takoj nato pa ga je vrgel razočaran na tla, kajti izkazalo se je, da je mnogo premajhen za ogromno ključanico. Brez poguma se je zgrudil na zaboj, podprl glavo z rokami ter zaihtel v svojem obupu. Tudi jaz sem bil ves iz sebe ob misli na žensko, ki ji nisva mogla priskočiti na pomoč, toda zbral sem se in začel preudarjati. Ključ, ki nama ga je bila vrgla deklica z nevarnostjo za lastno življenje, je moral imeti vendar kak pomen; in da nama ni mogla vreči ključa najine ječe, ki ga je spravil gotovo očem v žep, je bilo tudi jasno. Spoznal sem, da bi bilo slabo, če bi najina bistroumnost ne mogla razrešiti te uganke. Začel sem torej odkrivati vse, kar je stalo pri zidu, in Duroc, ki se je bil nalezel mojega poguma, mi je pomagal na vse kriplje. Imela sva obilo dela, zakaj sodi so bili težki; toda nisva si oddehnila, dokler ni ležal na kupu sredi kleti pravcat Babilon sirov, sodov in zabojev. V kotu je bil samo še velikanski sod žganja. Lotila sva se ga z združenimi močmi, odvalila ga — in glej — stala sva pred ozkimi, nizkimi, lesenimi vrati. Ključ je zdrknil vanje brez ovire; vzkliknila sva veselja in jih odklenila. Prvi sem se prerinil jaz, s svetiljko v roki, Duroc pa mi je sledil, (Dalle.) Saj nam o patriotizmu Madjarov govori Se sveži pojav Kuena, ogrskega ministrskega predsednika, ki je v letošnjem letu v bengalični luči osvetlil zvestobo Madjarov do Avstrije. V drufei državni polovici Nemci negirajo vsako pravico Jugoslovanov, do enakih pravic v državi. Pa to je čisto enostavno, ker potem bi Nemci izgubili svoje privilegije, ki si jih na nečeden način prisvajajo nad Jugoslovani. Jug Avstrije je slovanski, bode slovanski in mora biti edino slovanski! Eidno v državni preuredbi je zagotovitev zakonite ravnopravnosti jugoslovanskim narodnim jezikom; edino na ta način se uniči sedanji krivični sistem raznarodovanja. Združenje jugoslovanske zemlje imamo kot pojav zaznamovati žc v Napoleonovi — Iliriji. Torej se je že pred sedanjimi glasovi o trializ-mu uvidevala potreba združitve Jugoslovanov, če se hoče dati državi in tem delom zemlje svojo bodočnost, ki ji gre po naravni celoti prebivalstva in legi. S tem bode pa tudi pomorska trgovina z Reko in Trstom zadobila za državo enotnejšo smer in za državo in Jugoslovane -- po vsej pravici — drugi razvoj. POL1TIŠKA KRONIKA. » Rusko časopisje proti Berchtoldovi akciji. Rusko časopisje se zelo obširno peča z Berch-toldovo akcijo. Večina javnosti ne veruje v uspeh te akcije, »Novoje Vremja« pa dokazuje, 'da bi morale, ako bi se hotel doseči kak uspeh pri tej akciji na vsak način sodelovati tudi balkanske države same. To pove že zdrav razum. Toda v sedanjem času je to težko doseči. V Bolgariji zahteva celokupen narod vojno s Turčijo in oni ki misli, da so pismene akcije vele-vlasti že zadostno sredstvo za umirjenje narodne mase, ki je toliko že pretrpela, mora biti zelo naiven politik. Jasno je, da bodo Bolgari, Srbi, Grki in Črnogorci šele takrat pomirjeni, ako bodo dobili zadostne garancije, da njih sorojaki v Macedoniji postanejo enakopravni s Turki. Razpravljajoč o Berčhtoldovem predlogu samem, piše »Novoje Vremja«, da bi ta predlog zamogel odgoditi balkansko krizo le za nekaj časa. Tega mnenja so sedaj postali tudi na Dunaju in zato Berchtoldovemu predlogu ne pripisujejo nobenega večjega pomena. List zaključuje svoj članek z željo, naj se članek nikakor ne smatra kot protivnost proti Berchtoldovi akciji, ampak le kot želja, da bi se tudi balkanske države pritegnile k akciji, ker je to je-'dini način, da se da celemu podvzetju garancija — ako že ne za uspešen rezultat — pa vsaj za odkrite namene. Francosko-španska pogajanja glede Maroka. »Matin« priobčuje osnovo francosko-španskega dogovora glede Maroka, ki vsebuje 22 točk deloma teritorijalnega, deloma administrativnega, deloma ekonomskega značaja. Najvažnejše točke so: 1. Španija dobi v svoji eoni hrib Ghani, ki prevladuje mesto Elkasar, pod pogojem, da ga ne utrdi. 2. Španija odstopi Franciji pretežni del svoje južne zone. Pridrži si le Ifni in del primorja v dolžini 100 km. 3. Sultanov namestnik se izbere v španski zoni iz kandidatne liste, katero sestavi vedno Španija. Njegova rezidenca bo v Tetnanu, a imel bo poleg sebe še španskega generala rezidenta. 4. Frančiškansko misijo bodo izvrševali francoski jn španski frančiškani. Nove dieceze ima samo Vatikan pravico ustanavljati. Vsi tozadevni 'dogovori se morajo voditi direktno z Vatikanom. 5. Francija in Španija si rezervirati v svojih zonah carinske dohodke, toda Španija mora svoje carinske dohodke iz luk maroške obale izročiti maroški banki. -— Kakor je razvidno, se V teh pogajanjih čisto nič ne govori o kakem internacijonaliziranju mesta Tanger, kar bi evropske velevlasti tako rade dosegle. Luka Tanger ostane avtonomna in dobi svojo mestno upravo, katero bo nadziral posebni mednarodni svet. Poslanec Justb napoveduje boj do skrajnosti. Na bojeviti govor ministrskega predsednika Lukacsa v Nagy Enyedu odgovarja sedaj poslanec Justh ravnotako bojevito. Justhovci so radi Lukacsovega govora silno razkačeni in 60 pripravljeni na vse. O stališču opozicije na-pram vladni večini se je Justh v svojem listu »Az Est« izrazil sledeče: »Opozicija bo šla v prihodnjem zasedanju zbornice s polnim parom svojo pot naprej. Ako vlada misli, da bo v jeseni položaj zanjo ugodnejši, se silno moti. Čisto izključeno je, da bi opozicija s sedanjo vlado sklenila mir in ravnotako Je izključeno, da bi se mi pobotali brez izpolnitve naših zahtev. Pri novi volilni predlogi opozicija nikakor ne more sodelovati, ker smatra volilno reformo, kakršno predlaga vlada, za naravnost nesprejemljivo. Ogrsko čakajo še jako težki dnevi.« Tudi pristaši Kossuthove stranke so odločno za nadaljni boj proti sedanji vladi. Poslanec Mezoffy izjavlja, da Kosuthovci toliko časa ne bodo mirovali, dokler bo imel vodstvo vlade v rokah zloglasni Lukacs. Vsak kabinetni šef gleda predvsem, da se izogne večjim konfliktom, le Lukacs je drugega mnenja, ker preveč zaupa v vladno večino. Toda opozicija se ne bo dala kar tako ugonobiti. DOPISL Iz Rajhenburga. (Zlet požarne hrambe v Sevnico). Ta zlet pa se je že vršil, in sicer ob priliki pogreba g. Antona Smrekarja Rajhenburška požarna bramba želela je namreč načelniku sevniške požarne brambe, gosp. Smrekarju, izkazati zadnjo čast; malo pred so-grebom pa je prišel Jožef Flek, mizar v Sevnici k njenem načelniku, ter izjavil, da se ne sme slovenski poveljevati. Ker ima rajhenburška požarna bramba slovensko poveljstvo, in se ni hotela pričkati, vrnila se je s prvim vlakom, ne da bi se pogreba udeležila!! Niti veličanstvo smrti ne ohladi nemškutarske strasti 1 Iz Sevnice. V četrtek, dne 22. t. m. vršila se le volitev načelnika tukajšnje požarne bram-rbe. Izvoljen je bil za načelnika g. Lovro Kru-lej, za njegovega namestnika pa g. Anton vDokler. oba posestnika v Sevnici. Iz Sevnice. V tukajšnji okolici potepa se mnogo ciganov; marsikje je zmanjkalo blaga tudi so že bili zasačeni pri poskušenih tatvi nah. Tako so Mlinariču iz Dobja nameravali ukrasti konja itd. To nevarno zalego treba spraviti tja, kamor sliši. DNEVNI PREGLED. Kmetje — ljudstvo in draginja mesa. V zad njem času se skuša s cenami mesa ljudstvo že naravnost odirati. Cena živine je padla, meso je pa še vedno tako drago, kakor je bilo. Uprav v zadnjem času pa cena živine še bolj pada. Na živinski trg se je neverjetno pritisnilo, kmetje in drugi prodajalci živine potrebujejo denar, zato prodajajo živino za vsako ceno Javil se nam je slučaj, da posestnik goveda ni mogel istega prodati na trgu, dasi je bilo isto vredno 300 K, ker se mu je zanj ponujalo le 150 K. Tako pod ceno je torej trg živine. Za 50% je padla živina. Pričakovati je bilo, da po teh cenah pade tudi cena govejega mesa, toda to se v začudenje prebivalstva, ki najbolj občuti draginjo mesa, ni zgodilo, ampak vzdignili so se glasovi, ki hočejo prepričati ljudstvo da cena živine ni padla. Podatki, navajani v teh zagovorih, pa ne odgovarjajo resnici. Vsakdo se lahko prepriča na trgu, da se tam kupuje živino vso »po čez« in da o »živi vagi« ni govora. Značilno je tudi, da se sučejo ti zagovori le okrog volov, o kravah pa ni govora. Poziv na intendanco le pa popolnoma napačen, kajti interesenti, občinstvo in intendanca naj se sami pridejo prepričati na trg in bodo videli. da kmetje vodijo vedno živino s trga domov, ki bi jo radi prodali še več ko 50% nižje, a le cena živini tako pod vrednostjo, da ni govora o prodaji. V interesu revnejših slojev in v interesu malih kmetov je torej, da se odločno poseže proti takim razmeram. Brez škode se popusti pritisk na trg in to se bode tudi moralo zgoditi, ker vsa zadeva zahteva z obče socialnega stališča strogega zasledovanja. . špijonaža v D. M. v P. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava, ki nam zopet nudi cvet z denuncijantskega polja klerikalcev. Zagovarjati se je moral Slomškar Mihelič iz Device Marije v Polju. On je namreč take narave in človek nečednik dejanj, da na deželni šolski svet denuncira podrejeno učiteljstvo. Tak slučaj se je obravnaval tudi vče- raj. Neka učiteljica toži voditelja v D. M. v ki v ovadbi zoper njo navaja neresnične stvari. Ta dični človek ima namreč to navado, da pri ljudeh zbira podatke in obrekovanja čez podrejeno učiteljstvo in potem s temi podatki nečedno »operira« zoper podrejeno učiteljstvo. Včeraj je pripeljal eno pričo k razpravi, ki jo je pobral tako — na cesti. Mihelič trdi. da je Imel »posebne razloge« pri tem, ko je denun-ciral podrejeno učiteljstvo. Sodnik je bil pa drugega mnenja in mu je dejal, da mu bode že on pozneje — ko bodo zaslišane še druge priče — povedal o »posebnih razlogih«. Vprašal ga je tudi sledeče; »Ali se vam zdi to lepo, da kot šolski voditelj pri predpostavljenih slabo govorite o podrejenem učiteljstvu?« — Deželni šolski svet kranjski se bode gotovo zanimal tudi za to obravnavo, saj se je on uda! klerikalni gonji, da je bil ta »čeden« človek nastavljen za voditelja na šestrazredni šoli. Ta slučaj je dober zgled, kam vodi gola Strast politike pri imenovanjih učiteljstva. Z obravnavo se bomo še natančneje pečali. Absolutizem na Hrvaškem. Svetovnoznani angleški publicist Scotus Viator. veliki prijatelj zatiranih Jugoslovanov, je zopet izdal obširno delo »Absolutizem na Hrvaškem«, v katerem se peča s škandaloznimi razmerami, katere skušajo razni Khueni. Lukacsi in Čuvaji uveljaviti na Hrvaškem. Svoja obširna izvajanja konča Scotus Viator z besedami: »Do hrva-Ško-srbskega jedinstva bo prišlo in tudi mora priti. Avstrija sicer lahko z Aehrenthalovimi, Khuenovimi in Čuvajevimi metodami to dejstvo za par generancij prepreči 'in tudi žanje pogu-gobonosne posledice te politike, toda trajnega uspeha ta politika ne bo imela. Avstrija bi veliko boljše storila, ako bi podpirala težnje Jugoslovanov, ker bi si s "tem pridobila velike simpatije med Jugoslovani; posebno pa med balkanskimi narodi. Bodočnost habsburške dinastije je odvisna od tega, za katero alternativo se bo odločila. Glede Jukičevega atentata je mnenja, da nepostavnost in tiranstvo pospešujeta umore in anarhijo.« Moralno odgovornost za atentat nosijo Čuvaj in oni neprevidni oziroma zaslepljeni državniki, ki so hrvaški narod na milost in nemilost izročili tiranu Čuvaju. ki je samo slepo orodje v rokah madžarskih šovinistov. Proti češkim vojakom v nemških mestih. V zadnjem času je bilo par čeških polkov prestavljenih iz čeških krajev v nemška mesta 'kakor v Solnograd. in v Line. Nemški listi so radi tega seveda takoj vzdignili velikanski hrup in napadali vojno ministrstvo, da hoče poslovaniti razna nemška mesta. Seveda so imeli pri tem oopoinoma druge namene. Indirektno so na ta način poživljali svoje somišljenike na bojkot čeških vojakov in iih hujskali proti njim. To so tudi v polni meri dosegli. Praška »Union« poroča, da se nahajajo Češki vojaki v nemških mestih naravnost v neznosnih razmerah. Vojak skoro ne sme spregovoriti na ulici češko besedo, ker smatrajo Nemci to za provokacijo. Seveda ne manjka, tudi zahrbtnih napadov na češke vojake. Ce pa potem pride do kakega pretepa, pa skušajo nemški listi seveda vedno zvrniti vso krivdo na češke vojake. Kaj bi neki rekli Nemci, če bi po slo-vanskih mestih Slovani na enak način postopali z nemškimi vojaki, kar se sicer nikjer ne zgodi, ako vojaki sami ne izzivajo. To bi nastal »Rumel« po vsem nemškem Izraelu. Sleparije z voznhtil listki na Južni železnici. V petek ob četrti uri popoldne se je nadaljevala pred ljubljansko okrajno sodnijo razprava proti trem sprevodnikom južne železnice iz Maribora Antonu Tomšiču, Petru Kaj-šlerju in Jožetu Kotniku obtoženim radi sleparij z voznimi listki v osebnih vlakih na progi Maribor-Trst. Zadevo so odkrili meseca julija ir* so bili osumljenci zaslišani prvikrat v Mariboru dne II. julija t. 1. Nato se je stvar izročila okrajnemu sodišču v Ljubljani, kjer se je vršila tozadevna razprava 3. avgusta t. 1. Pretekli petek se je prekinjena razprava nadaljevala in so obtoženci izpovedali sledeče: Ant. Tomšič odločno zanika, da bi se kdaj iz razil nasproti kolegi Kvapilu. kakor se mu im putira, da sta s Kajšlerjem kriva sleparij. Tudi ne ve, če se mu je pri prvem zaslišanju v Mariboru narekovani protokol prečita!, ker je bil vsled aretacije preveč razburjen. Vztraja v priznanju le glede enega listka na progi Zalog- gamgi-aiMr- [ |Tij| irjgi^liaBHEag Ljubljana, ki ga je falzificiral, da si je pomagal iz skrajne denarne zadrege. Pravi, da bi bil znesek pozneje poravnal z morebitno napitnino. Obtoženec Kajšler prekliče vse izpovedbe pri prvem zaslišanju, češ. da je sploh malo omejen človek in se ob vsaki malenkosti tako razburi, da ne ve, kaj da ravna. Ko je bil v Mariboru aretiran, je v silni razburjenosti vse priznal, kar so mu predbacivali. Sedaj pa odločno zanika vsako krivdo. Tretji obdolženec Jože Kotnik tudi odločno zanika, da bi bila pisava na ponarejenem listku, ki ga mu je pokazal sodnik, njegova. Nato se zaslišijo priče Jože Mlaker in A. Vochak. vratarja na celjski postaji, mariborski nadsprevodnik J. Schon-eger in Tomšičeva žena Katarina. Prva dva izpovesta, da se ne moreta spominjati kakih nerednosti s potnimi listki dne 9. februarja t. 1. Glede Tomšiča izpove njegova žena Katarina isto. kar je izpovedal on 3. avgusta. Dotičnega dne je zahteval mož od nje denarja za oseminštirideseturno službo in ji je pri tem pokazal denarnico, v kateri je bilo le nekaj drobiža, menda 14 vinarjev. Ker sama n: imela denarja, ga mu ni mogla dati. Sklicuje se na slabo gmotno stanje in štiri nepreskrbljene otroke, od katerih najstarejša hčerka se nahaja vsled hrbtenične sušice v ortopedičnem zavodu. Nadsprevodnik Schoneger potrdi, da je obtoženec Kajšler zelo razburljive narave in da ni nikdar zasledil pri njem kakšnih službenih nerednosti. Na predlog državnega pravdnika se je razprava preložila na 7. septembra v svrho zaslišanja izvedenca glede ugotovitve rokopisov na ponarejenih listkih. Zaročil se je g. akademični slikar in profesor Žinitek z gdč. Tilko Strel iz Gorice. Zaprt zapeljevalec delavcev. Začetkom avgusta je prišel iz Nemčije 331etni, v Št. Kocijanu pristojni rudar Anton Sinkovič v svojo kranjsko domovino in se mudil večjidel v okolici Zagorja m Trbovelj. Prizadeval si je na vse načine, da bi nabral delavcev za inozemske rudnike obetajoč jim različne priboljške pri plači in delu. Posrečilo se mu je pregovoriti več delavcev, ki so vsled tega v zagorskem in trboveljskem rudniku odpovedali službo. Nevarnemu človeku so še pravočasno prišli na sled in so ga v petek prijeli in izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Nočni napadi. Ko so se vračali delavci Fr. Rupert, Anton Melja in Anton Čemažar iz "Vevč 18. t. m. ponoči okoli desete ure iz tvor-nice domov, sta jih nenadoma napadla na cesti blizu Gor. Kašlja s kamenjem dva nepoznana moška. Napadalca sta udarila oborožena z gnojnimi vilami in motiko na fante, a le-ti so se jim krepko v bran postavili in ju zapodili v beg. Pol ure pozneje sta zopet napadla dva neznanca tovarniška delavca Jožeta Bezlaja in Antona Grada pred neko gostilno v Gor. Kašlju z voznimi ročicami in sta nato zbežala. Oba napadenca sta večkrat ranjena. Drugi dan so pa napadli trije domači fantje Jakoba Jerebiča, ki je obedoval na nekem vevškem travniku in so mu prizadejali s palicami in nogami več zunanjih in notranjih poškodb. Dvojni umor za 12 vinarjev. Pred kratkim sta igrala v salgotarjanski finančni stražnici finančni nadpaznik Timbolin in finančni stražnik Vanicsek »enaindvajset«. Timbolin je igro izgubil, a ni mel 12 vinarjev, da bi jih plačal dobitelju. Vanicsek se je vsled tega silno raztogoti! in nrd igralcema se je ynel prepir, v katerem je Timbolin potegnil,nož in sunil z njim Vanicska. Na krik je prihitel finančni straž-mojšter Kis. Timbolin je izstrelil na njega samokres in ga na mestu ubil. Nato se je zagnal zopet v Vanicska in ga vnovič nevarno ranil. Dvanajstletni morilec. V Solnogradu je v četrtek zastrupil 121etni deček svojo dveletno sestrico z razstopljenim lugom, češ, da jo bo malo peklo. Deček je bil nanjo jezen, ker je bil radi nje kaznovan. Japonske ženitne ponudbe. Medtem ko pri nas sestavljamo ženitne ponudbe v pusti, vsakdanji prozi, si prizadevajo japonske deklice, ki na ta način iščejo ženinov, okrasiti tozadevni inserat z izrazi polnimi poezije. Tako-le išče mlado japonsko dekle v nekem japonskem listu izvoljenega fanta: »Jaz sem mlada, prav lepa deklica; moji lasje so kakor oblak, ki se razprši,; moja koža je gladka in mehka kakor bar-žunasti cvet, moje lice je gibčno kot listič žalostne vrbe, moje mlade oči so kakor mlaj na . . ^ Učena basen. Spisal Mark Tvvain. Prevel Z. R. (Dalje.) Vsi učenjaki skočijo — bledi od začudenja »— na noge. Potem solze, blazni objemi ln veseli klici. Počasi se razburjenost poleže in na nje mesto stopi premišljevanje. Tu se oglasi nadmspektor Kuščar: »Toda to ne gre! — Venera mora vendarle na površju solnca iti, ne pa na zemlji?« Puščica je zadela. Žalost in pobitost je prinesla v srce vsakega izmed navzočih apostolov učenosti. Nikdo ni mogel tajiti, da je to ostra, pa resnična kritika. Toda ekscelenca izpregovori popolnoma mirno: »Mol prijatelj je zadel jedro tega našega slavnega odkritja. — Vsi ki so živčli pred nami, so mislili, da gre Venera na površju solnca. Toda na nas je prišla vrsta, da dokažemo resničnost dejstva, da gre Venera na površju zemlje. kajti ml smo to videli. Vsa zbrana znanost je občudovala to velikansko modrost, dvomi so kar izginili. V neopazovanem trenotku se je priplazil nek keber. Opotekel se je, ter se zadel v tega, sedaj v onega učenjaka. Poiskal si je primeren prostor za govor, ter se oprl na ramo nekega učenjaka ter-------- Toda učenjak mu je jezen odtegnil ramo ln keber Je padel, kakor je bil dolg' in širok, l oda mirno se je vzdignil ter si poiskal drugo oporo. Izbial si je ramo profesorja 2aba — odprl usta in — padel zopet po tleh. V trenutku se je zopet vzdignil, toda nekdo ga je vzdignil ter vrgel pred profesorja Dolgo-nežnika. Dva ali trije gospodje priskočijo ter vržejo Kebra v kot. Profesor 2aba pa razjarjen zakliče: »Drugič se vedite bolj dostojno, gospod Keber. Povejte, kar imate povedati!« »Takoj, oprostite, takoj... jaz sem nekaj našel... toda to ne spada k stvari ... toda še nekaj drugega je najdeno... Povejte prosim, kaj... kaj je bilo tisto, ki je poprej... poprej mimo nas švignila?« »To je bil pomladni ekvinokcij.« »Hudičev ekvinokcij!... No, zaradi mene, ga ne poznam... In kaj je bila druga stvar?« »Prehod Venere.« »Ha — ha ... bi me kmalu dobila... nič ne de... tale zadnja je nekaj izgubila.« »Aha! To pomeni srečo! Dobro naznanilo! Hitro! Kaj pa je bilo!« »Mo-mo... moram sam pogledati!« Štiriindvajset ur ni bilo nikakoršnih sej. Potem pa Je bilo zapisano v dnevnik sledeče: »Cela ekspedicija je šla gledat dotično stvar. Bil Je valjast, gladek, trd predmet z roženim vrhom, ki Je bil z neko mehko stvarjo zadelan. V tem predmetu je bila neka mehka, v naši domovini nepoznana substanca, rumenkaste barve. precej podobna deževnici, ki je že dalje časa Stala. Jt< Ta tekočina je* imela čudovite lastnosti, kajti vsi, ki so jo poizkusili, so postajali vedno bolj razburjeni. Skakali so okoli, peli nespodobne pesmi, kričali, se objemali ter rabili nespodobne izraze. Delavci so se valjali okoli ter niso poslušali svarečih opominov učenjakov. Nikdo jih ni mogel ukrotiti, kajti armada je bila . v istem stanju. Predno je minula ura. so bili tudi učenjaki v tem stanju. Počasi so se te orgije nehale, in cel tabor je padel v težek, nemiren spanec. Vse je ležalo povprek; profesor dr. pl. Dolgonožnik se je objemal s Kebrom — prizor kakršnega ves svet ne pomni... Danes je izdelal Pajek, šef inženerjev, škripce za prevrženje tega nevarnega predmeta. Stvar je padla in tekočina se je razlila po zemlji, katera jo je kmalu posrkala vase. Nevarnost je ponehala, kajti obdržali smo samo par kapljic za državni kemični laboratorij. Kaj je bila ta tekočina, to je pravzaprav že določeno. To je bil gotovo oni divji in vse razdirajoči fluid, ki ga imenujemo blisk. Iz tega pa je Še nekaj drugega razvidno; namreč da blisk, ako se sani za sebe varno shrani, nima nobene moči. Sele ako pride v dotiko z drugimi Stvarmi. se razvijajo njegove strašne moči. Ekspedicija je počivala še en dan, potem pa se je odpravila dalje na pot. Par dni pozneje je napravila taborišče v zelo prijetnem kraju itn učenjaki so se takoj odpravili iskat neznanih stvari. Njihov trud je bil poplačan. Profesor Zaba je odkril čudno drevo, ki ni imelo ne skorje, ne vej in ne listja. Zmerili so njegovo visokost, obseg in premer ter določili, da spada to drevo v neko do takrat še popolnoma neznano vrsto; profesor Uš mu je dal strašno učeno ime, ki ni bilo nič drugega, kakor v Mastadon prevedeno ime i prof. 2abe. Učenjaki so imeli navado, na ta način ovekovečiti svoja imena. Tu položi profesor Miš svoje uho tik k deblu in odkrije v njem harmonično donenje, vsi učenjaki so se prepričali o tem in njih začudenje in veselje je bilo brezmejno. Med tem je profesor dr. Polž s teleskopom raziskal okolico tega drevesa, ter opazil celo vrsto teh dreves, ki so se v enakih razdaljah v ravni vrsti vrstili po planoti. Opazil je tudi, da so vsa drevesa na vrhu zvezana s štirinajstimi vrvmi, ki se nahajajo ena nad drugo ter teko od enega drevesa do drugega. To je bilo presenetljivo. Nadinžener Pajek spleza na drevo ter po natančni preiskavi naznani. da je te vrvi spletel velikanski pajek. Naenkrat pa začuti grozen, močan sunek ter pade na tla. Nato svetuje svojim tovarišem, naj hitro odidejo stran, ker najbrž prihaja ta veliki pajek, ki bi se za ekspedicijo mogoče še bolj zanimal, kakor pa ta zanj. Ekspedicija se res hitro odpravi stran ter med potom natančno-popiše to odkritje. Še ta večer naredi naravoslovec lep^model tega pajka — velikana. Sicer ga m nikoli videl, toda pri drevesu je ^ašei kos njegove hrbtenice in to mu le popolnoma zadostovalo. Dal mu je rep. zobove, štirinajst nog in gobec ter trdil, da žre travo, živali, kamenje m blato. Ta model je bil za znanost velikega pomena Upali so celo, da bodo našli kak mrtev, izvod, ki se bo dal nagačiti. Slednjič so ga imenovali po naravoslovcu. (Dalje.) nočnem nebu. Imam dovolj denarja in premoženja. da bom lahko srečno korakala s svojim možem po poti življenja, kjer bova noč in dan vživala v pogledih cvetja.« Ako pride ta oglas v roke mlademu, inteligentnemu fantu krasnega stasa, potem naj vzame na znanje, da bi rada . z njim skupaj živela, dokler ne pride doba. ko bcdeva skupaj odpočila v grobu pod rdečim mramorjem. Pretežka pest. Oženjeni kovač Jernej Mla-ker iz Krope se je zadnje dni sprl vsled neke malenkosti s f>71etno Katarino Košir. Med pre- ’ pirom jo je Mlaker sunil s tako silo v prša, da je Katarina padla na tla in si zlomila desno nog). I Najkrajše in najdaljše mesto na Francoskem. V departementu Somme Ježi mesto, ki, ima najkrajše ime na svetu: imenuje se »Y«. Zato se pa nahaja v istem departementu mesto. ki ima ime z 32imi črkami in se imenuje Saint-Quentin-Lamotte-Craix-au-T3aiUy. Jablana letos trikrat v cvetiu. V velikem vrtu hotela »Marienhof« v Pfaifstattenu ob južni železnici raste jablan, ki letos že tretji-krat cvete. Od prvega cvetov so videti že zrela jabolka, drugo cvetje je razvilo zelo veliko ševilo drobnih jabolk, a tretja pomlad je ravnokar odela drevo v bujno cvetje. Odklonila nagrado za mtljonsko najditev. V Offenbachu na Prusk. se je pripetil redek slučaj. Neka tamošnja prodajalka je zapazila, da Sta dva mlada poro čenča izgubila na kolodvoru torbico. Deklica je torbico odprla in je našla v nji cele svežnje tisočkronskih bankovcev. Hitela je za zakonskima, ki sta prispela iz Rusije in jima je izročila denarnico. Bogata dama je objela deklico okrog vratu in ji povedala, da ima v torbici skoro vse svoje premoženje približno miljon kron. Ponudila sta pošteni najdi-teljici veliko nagrado 25.000 kron. Deklica je pa iz skromnosti nagrado odklonila in sc je zadovoljila z mnogoštevilnimi toplimi zahvalami v tamošnjih listih. Resna samoiuor?l«ka znJeva. Ber ilinsk' izeltniki so doživeli v noči od 20. na 21. t. in. vračaje se z vlakom v mesto pred postajo Weesenstein zelo zanimiv dogodek. Lokomotiva dotičnega vlak? i br<- skrbio s -'iKiLi Skozi noč. a kar naenkrat jo prešine tak strah, da se strese po vsem orjaškem telesu. Pred njo Je ležal na tračnicah človek, ki je brezdvomno sit življenja težav in nadlog hotel pod železni stroj vtakniti svojo izmučeno glavo. A usmiljena lokomotiva mu ni hotela napraviti tega veselja in je kakor pribita obstala tik pred njim. Vlakovodja in prestrašeni potniki so pokukali na železniški tir zgražajoč se nad nesrečnim samomorilcem. Nekateri od njih, ki so bili korajžni in radovedneži so pristopili bližje. In glej: čez progo se je meni nič tebi nič raztegnil človek v popolni brezskrbnosti in |e navdušeno smrčal. Razočarani potniki so pristavili svetilko in so se še bolj presenetili: na progi je spal in smrčal znani jim nočni čuvaj iz sosednje vasi. Grofova hči — komedijantinja. V Scehes-fehervaru na Ogrskem se je v občinskem za-bavališču te dni producirala pevka in plesalka Bella Kendg. Obisk je bil pa vkljub nizki vstopnini zelo majhen, vsled tega je predstavo vmes kar prekinila in se v svoji ekvipaži odpeljala za vas dalje. Gospodična grofinja je sedaj stara 46 let in ima burno preteklost za seboj. Pripadala je znani pkmeniti rodbini sedmograških grofov. Z dvajsetim letom je pa že ušla od doma. Posvetiti se je hotela poklicu pevke in 4gralke. Po par ponesrečenih poizkusih, je pri-Sla pa v Budimpešto in vstopila v »Somossy-nov — Orfej«, kjer si je hotela pridobiti slavo. »Tudi to ji je ponesrečilo in postala je polagoma popolna beračica, ki je hodila od vasi do vasi. Ker se domov nikakor ni hotela vrniti, so ji odtegnili vsako podporo. Če ji pa kdo nasvetuje še. da naj se vrne domov in da je sramotno beračenje za njeno pokolenje. mu odvrne: da |e v resnici beračica, a je vsaj popolnoma svobodna. Osen] v cirkusu. V amerikanskem cirkusu Broders Ringling v Njujorku je izbruhnil med predstavo ogenj. Med mnogobrojnim občinstvom je nastala silna zmešnjava. Mnogo žensk in otrok je bilo v silni gneči bežočih težko ranjenih. Ljubljana. I *— Posebni vlak Iz Ljubljane v Trst dne ••^tembra dovoljen. Društvo »Bratstvo« je pPrejelo sinoči z Dunaja brzojavno poročilo, da F Posebni vlak iz Ljubljane v Trst dne 1. sep-tembra dovoljen in da natančnejše poročilo »ledi pismeno. Prihodnje dni se torej razglasi natančen vzpored in se določijo tudi cene. Slovenci, Slovenke, udeležite se tega izleta v čini najobiinejšem številu da tako dokažemo svoje Wmpatiie zavednemu narodnemu delavstvu, v Trstu. — Paroplovna družba »Dalmacija« pa preskrbi poseben eleganten parnik za zabavno Vožnjo po morju. V Trstu vlada zg posetnike Slavnosti N. D. O. veliko navdušenje ter pri rede slovesen sprejem na kolodvoru ter pope SSLPm01?! ‘^lelnike, V sprevodu z društveno godbo N. D. O. na čelu v »Narodni dom«. To bo dan slavlja zavednega delavstva, oohitftp torej ta dan v obilnem števila v Trst. — Nujno prosimo, da se priglasijo vsi. ki se udeleže izleta, čimprej. Danes v nedeljo se sprejemajo priglasi v društvenih prostorih društva »Bratstvo« v »Nar. domu« ves dan od 9. zjutraj do 6 zvečer. — Velik mladinski shod priredi danes društvo »Bratstvo« v svojih društvenih prostorih V »Narodnem domu« v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. Udeležite se ga v obilnem številu! — Za cvetlični dan. Za sestavo pripravljalnih odborov za cvetlični dan, potekajo zadnji dnovi. Neobhodno potrebno je vsaj danes v nedeljo sklicati tozadevni sestanek Sokolov, Cirilmetodarjev, akademikov in sploh vseh tiarodno agilnih ljudi. Naloga voljenega pripravljalnega odbora Je na to poskrbeti zado St»o cvetk, prodajalke, cvetlične zaloge, na- čin in čas prodajanja itd. Ne pozabite sklep o prireditvi cvetličnega dne poslati takoj centralnemu vodstvu za I. vseslov. cvetlični dan v Ljubljani, Šubičeva ulica 3. Narodna dolžnost Vas poživlja Slovenci in Slovenke, po uspehu se bo v prihodnje presojala narodna zavednost v posameznih krajih. — Zveza slovenskih dramatičnih društev. Danes v nedeljo, ob 10. dopoldne ima v hotelu »Ilirija« (salon) odbor »Zveze slovenskih dramatičnih društev« svoj sestanek, na kar iznova opozarjamo odbore dramatičnih društev m dne 6. januarja t. 1. izvoljene gospode. Dnevni red obsega: a) Pravila »Zveze«, b) izdajanje »Talij©«, c) slučajnosti. Klerikalci, zdaj pokažite svoje simpatije! Od moštva ljubljanske mestne policije zdaj prav nihče ne ve, kdo bo k podržavljenju policije sprejet ali ne. Gotovo je le to, da bo vlada tu močno zbirala in da bo marsikateri postavljen na cesto pa tudi — upokojen! Ali za vse to se naši klerikalci zdaj prav nič ne zanimajo, dasiravno bi bila to njih dolžnost, ker je znano, da je poleg Lauterja in dr. dve tretjini moštva klerikalcev! Pri sklepanju zakona o podržavljenju policije so imeli klerikalci glavno besedo; zdaj ko preti tem klerikalnim policajem nesreča, jih pa prepuščajo — Schwar-zevi samovolji in njih usodi! Taki so klerikalci povsod, kjer je treba za bližnjega njih pristaša kaj — v dejanju storiti. — Nesramno obnašanje nemških pobalinov. Te dni se je dogodil na tivolskem travniku dogodek, ki kaže v pravi luči kulturo ljubljanske nemške mladine. Ljubljanski Nemci imajo kakor znano od občine dovoljenje, da igrajo na travniku football v pondeljkih in petkih. Toda ti pobi izrabljajo dovoljenje izključno slovenske občine v popolnoma druge namene. Mesto, da bi se igrali, pačijo slovenski jezik na vse mogoče načine kakor ga morejo in znajo, da bi mislili ljudje, da so Slovenci, potem se med seboj »devljejo na solnce«. Kdor ne razume tega izraza, je zanj pač vseeno, škode nima zato nobene. Odločno moramo protestirati proti temu, da bi nemški pobalini uganjali svoje neumnosti pred slovenskimi nedoletnimi fantiči in deklicami, kakor tudi proti temu, da bi nalašč pačili naš materni jezik in obenem zasmehovali gostoljubnost onih ljubljanskih faktorjev, ki so jim dali tivolski travnik na razpolago. Sploh se nemški pobi v zadnjem času obnašajo v Ljubljani skrajno izzivalno in izzivajo občinstvo s frankfurtarskimi kokardami. Ali bi ne bilo dobro, da bi se merodajni faktorji malo pobrigali za te nadebudne nemške dijake footbaliste. sicer bo občinstva samega nehala potrpežljivost, še tega je treba, da nas bodo taki smrkovci izzivali na naši domači zemlji. — Poset. Včeraj se je zglasil v naši redakciji gosp. Jorman, član ensambla osiješke opere. Naš rojak je dosegel na raznih odrih Nemčije in Rusije kot izboren baritonist lepe uspehe. Pel je v Rigi, v Petrogradu, v Lodzu in drugod! Sedaj odhaja v Varaždinske toplice, kjer gostuje operni ensambl iz Osijeka. Od tam odide v Osijek, kjer je angažiran za bodočo sezono. Želimo mlademu rojaku še lepih* uspehov. — Kaj Je res. »Slovenec« je pisal, da v nemških letoviščih ni nikakih takih slavnosti, kakor je bil n. pr. blejski sokolski zlet. V Glei-chenbergu je tudi letovišče, tam so tudi gostje od vseh strani, mnogo je Rusov, Hrvatov, Srbov, Madžarov, in vendar so imeli nemški tur-nerji tam svoj zlet. Tujec namreč nikomur ne zameri, če prizna, da je tu njegova domovina, le »Slovenec« uči nas takega brezdomovinstva, da bi se na lastni zemlji zatajili. Kolesarsko omizje »Sloga« napravi danes popoldan kolesarski izlet na Medvode, Skaručno, Mengeš itd. proti večeru nazaj v Ljubljano. odhod točno ob polu 2. uri popoldne. Prijatelji kolesarstva dobro došli. Zbirališče pri Novem svetu na dvorišču pri g. Goreč, kjer se lahko dobe kolesa na posodo. — Loterijske številke: Trst 6, 37, 11, 8, 55. Kuharski kurz „Društva slovenskih učiteljic". Kakor že tri leta zapored, je priredilo »Društvo slov. učiteljic« tudi letos dva počitniška kurza za slovenske učiteljice: gospodinjski in kuharski kurz. Prvi kurz se je zaključil že pred 14. dnevi, kuharska šola pa je včeraj zaključila svoj pouk. Za te važne počitniške kurze ima pri nas največjo zaslugo gospodična Jerica Zemljanova, ki si je ogledala razne ženske posebno češki zavode in je po njih zgledu tudi pri nas otvorila počitniške kurze. Naučno ministrstvo je doslej vsaj z malimi zneski podpiralo te kurze, vredni pa bi bili večje podpore, ako se pomisli na veiiko važnost, ki jo imajo taki kurzi ne le za posamezne učiteljice, ampak za šole sploh m za splošno gospodinjsko vzgojo. Prej ali slej bo tudi naša šola po deželi zahtevala od učiteljic več kuhinjskih zmožnosti. Vnema, s katero se naše učiteljice udeležujejo kuharskih kurzov, je najlepše v/ pričevalo za njih dobro voljo, da izpopolnijo vsestransko svoje znanje. Letošnjega kuharskega kurza se ie udeležilo pod vodstvem gdčne. J. Zemljanove 13 učiteljic in sicer: gdč: Mira Engelman, Marica Bulc. Cilka VUman, Antonija Vižin, Maža Mo-chelška. Francka Zemljan, Zlata Levstik, Mija Škerjanc, Minka Jerman. Antonija Terpin, Jo-sefina Škerjanc. Ana Lapornik, Jos. Vatovec, Alojzija Baša. V kuharskem kurzu je glavna stvar praktično kuhanje, ki ga pojasnjujejo predavanja gdčne. voditeljice. Poleg tega je bilo v kurzu več predavanj splošnega značaja, ki so imela za predmet razna vprašanja, ki so važna za učiteljice. Največ ie predaval g. dr. M. Rus, o higi-jenl kuhinje, o higijeni otrok, o šolski higljeni, o prvi pomoči pri bolnikih in o raznih medicinski:! vprašanjih. Gosp. Milčinski je predaval o mladih zločincih tn o varstvu zanemarjenih otrok. Gospod gojenke dosegle tako lepe uspehe. V znak hvaležnosti so gojenke izročile gdčni. Zemljanovi lep šopek Na to je pohvalil s kratkimi besedami g. dež. nadz. Hubad uspehe kuhinjskega kurza in je želel, da bi imeli ti kurzi i v bodoče enake uspehe. Prvomestnik, svetnik g. Senekovič je nato priporočal gojenkam, da bude povsod zanimanje za »Mladiko« in da ji pridobe mnogo prijateljev. Nazadnje se Je zahvalila gdčna. voditeljica Jerica Zemljanova vsem za njih naklonjenost, svojim gojenkam pa za marljivost iu pozornost, s katero so sledile pouku. S tem je bil obed zaključen in gostje so se razhajali z željo, da bi bilo vsake počitnice omogočeno našim učiteljicam izpolniti svojo izobrazbo v gospodinjskem kurzu Društva slov. učiteljic. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BOLEZEN SRBSKEGA PRINCA JURIJA. Belgrad, 24. avgusta. Princ Gjorgje, ki se sedaj nahaja na Francoskem, je težko obolel. Zdravniki so mu nasvetovali, naj prekine svoje vojaške študije in naj predvsem skrbi za zdravje. Princ je te nasvete odločno odbil in se odločil, da kljub svoji bolezni nadaljuje vojaške študije. Kakor se poroča, namerava radi tega kralj Peter princa prisiliti, da ustavi za nekaj časa študije. GENERAL POTIOREK V DUBROVNIKU. Sarajevo, 24. avgusta. General Potiorek, šef bosenske vlade, je odpotoval v Dubrovnik da inspicira tamošnje Čete. ČEŠKI AKADEMIKI V RUSIJI. Kijev, 24. avgusta. Semkaj so dospeli slušatelji češke trgovske akademije v Brnu in položili venec na spomenik carja Aleksandra II. ANGLIJA IN PERZIJA. Teheran, 24. avgusta. Ministrstvo za zunanje zadeve je naznanilo, da je perzijska vlada sprejela angleško ponudbo o zgradbi železnice Ožulfa—Taebris. V objavi ni nič rečeno, če je na ponudbi pristal vladar in da je potrebno parlamentarno dovoljenje. JAPONSKA IN KOREJA. . Tokio, 24. avgusta. Japonske vojaške oblasti so sklenile, da povečajo število vojaštva v Koreji. Sestavili se bosta dve novi diviziji. Stroški za to bodo znašali 26. miljonov kron. POGREB JAPONSKEGA CESARJA. Seattle, 24. avgusta. Ameriški državni tajnik Knox je odpotoval na križarki »Mafylartd« na Japonsko, da se udeleži pogreba japonskega cesarja Mutsuhito. ODSTOP AVSTRO-OGRSKEGA POSLANIKA V WASHlNGTONU. Dunaj, 24. avgusta. Iz Washingtona se poroča, da namerava tamkajšnji avstro-ogrski poslanik baron Hengellmuller v najkrajšem času odstopiti. Zabava. Neki stari gospod se je hotel prepričati, če ljudje še dandanes tako ljubijo, kakor so ljubil' in gojili ljubezen naši pradedje. Razposlal je pisma na vse sloje in preje\ sledeče odgovore: Kratkokrilka: »Ljubezen je sedaj manj tiranska in je zadobila bolj konstitucijonelno obliko.« Sulragetka: »Tudi Turčija bo opustila sedanjo veliko oblast in udobnost možkih nad ženskami, kadar se konstitucija v njej popolnoma razvije.« Igralka: »Še nikdar ni bila ljubezen tako krasna in sladko razvita, kakor v sedanjen času.« Literat: Werterjev bode vedno dovolj.« Filozof: »V ljubezni ni nič slabega, slabo je le, če bi se ljudje ne ljubili,« Slikar: »Ljubezenske slike bodo ostale vedno enake.« Politik: »Obžalujem, da ne morem odgovoriti, kajti prava ljubezen je zame neznana stvar.« Jaz: »Ljubezen ima svoj konec, kakor klobasa.« Odgovorni urednik Radivoi Korene. ! ast in tisk »l'ČitHicke tkkarnu«. — Torej me poznate! Je vzkliknil du Cha-tei. Pa kaj naj pomeni vaša opazka o bodalih? je pristavil strupeno. — Ne razburjajte se, kapitan. Burgundcev se pač ogibljete; nisem dejal, da se jih morebiti bojite. — Da, prav tako Je, je odgovoril Tanneg-ny, videč, da Saitano nima namena žaliti ga. Ne bojim se jih, prav nič se jih ne bojim, ali izogibam se ti prokleti druhali. Človek začuti takoj ducat bodal pod rebri, še predno je mogel izvleči svojega. — Idite zdaj, čakajte na moj poziv v ulici St. Antonie ... Tannegny du Chatel Je Počasi odšel. Nastanil se je v svoji hiši, kakor mu je bilo naročeno. Dva dni je prestal v mrzlični nestrpnosti; pričakoval je vsak hip glas od Saitana, hodil je k oknu in se previdno oziral po ulici, meril z dolgimi koraki dvorane in ukrepal, ali bi se ne dalo na* lastno pest kaj podvzetl. Pa Cim več načrtov si je skoval, tem prepričanejši Je postajal, da Je navezan le na čarodejca. Neznansko počasi so tekle ure; od same negotovosti je postajal divji. Tretji dan zjutraj ni več zdržal. Čudna sumnja mu Je vstala v glavi. Spomnil se Je iz Hardyjevega pripovedovanja, da sta bila Saitano in Ivan Neustrašni v ozkih stikih. — Jaz norect Je zatulil in se jel biti s pestjo po glavi, kako sem jima sedel na limanice. Peklenski izvržek me je nalašč pridržal, da bi nihče ne poskušal priti ubogemu Pasavantu na pomoči - 741 — in z ničemer opravka. Ce potrebujete pijačo, ali rože. ali če iščete ljubezen in smrt, lek z? bolečine opasr.o mrzlico ža sovražnika, ali sploh kaj enacega, idite svojo pot. Carodejec je prenehal s svojim poslom... — Oh, oh! je zajavkal dedec, kaj bo zdaj z menoj l... Kaj seni Vam Je pripetilo mojster? Pri moji duši, sttašno slabo izgledate; bledi ste kakor duh. Niti Vaših oči hiti vašega glasu ne morem več spoznati. Ali vas Je Satan zapustil? Saitano ga je sttiehljaje pogledal. — Tako je. je dejal, Satan me je zapustil. Grem od tod. V osmih dneh zapustim PariS!. In obrnivši se k Tanflegnyju je rekel: — Ce ste se zanašali na moje znanje, vaffl ne moreni več ustreči. Moje telo je mrtvo. — Carodejec. rte prihajam radi sebe... — Ah! Torej ža svojega gošpttda! Za lepo damo? Ne morem, ne moremi Princi, kralji, kraljice, pohajkovalci, vlačuge, meščani, plemkinje, vse, vse Je zgubilo svojega mojstra! — Carodejec,-tudi za koga izmed teh ne prihajam. Ampak radi njega, ki ste mu izročili Roselysino doto! SaltanoVo Obnašanje se Je talcoj spretti$> nllo. Živo je stopU h kapitanu in vprašal; — Za — Zanj, da. Zaupal jfe v ti?1 žito halam. — Kal hočete? ČtoVorite! . — Ne on. Jaz hočem. Pfavkar so ga ujeli v moji hiši. Upirala sva se, pa zvijačno so ga izvabili. Obtožen je uboja vojvode Orleanskega. Njegova glava Je izgubljena, če ne najdem Hiša Saint-i ol 159 lll"l,n -—mi n IWT , ,, r ,„„„ mmmmmmmmmmmrnmmmmimmmmmmmmmmmmmmmm m — *.1.MXVM*UT* Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neom. /lil 01 zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po tt |2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. Mali oglasi. Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana. 567—3 Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Spretna. prodajalka čevljarske stroke, finega vedenja, prijazne simpatične zunanjosti, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se takoj zprejme. Ponudbe ako mogoče s- sliko na Smichovgraško zalogo čevljev Henrik Kenda, Ljubljana. Kavarna »Central4. Danes in vsak dan vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega OTkestia. Z velespoštovanjem Stefan Miholič, kava mar. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Tvrdka Bilina& Kasch nasl.PriPoroča sv°j° veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, _ -i- ročna dela, izdelovanje vseli vrst prevlečenih gumbov, # H II P ^ P L kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh I * kiian«. ct yrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LJUDlJaria, Z,IGOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »3-» Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. g® Štampilje vseh vrst zs urade, dra-itva, trgovce itd. Anton Černe graver hi izdelovatelj kavčukovih Stamplllj. Ljubljana, stari trg it se. Ceniki franko. Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zrlo elegantnih usnjenih čevljev at r :vio« is *ajbolj-šega, trpežnega »s»fa, p* sliki, zato, da spoznaj a miSo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13-75 za 3 pare čevljev se plača. Čevlji veljajo sicer 42 kron. Pošljemo vsa«e.mu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, Aloisfnsse štev. 3/10. F. Še le iz Vašega pri poročila bodemo imeli Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem r: (posebno že onim v južnejših krajih svojo veliko zalogo JULIJA ŠTOR največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih gožssersklh gorskih čevljev. Elegantna ln jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. 3\ korist. v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Velika prodaja poletnih oblek za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tndi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej. »Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5^ Prostovoljna sodna javna dražba. Y ponedeljek dne 26. avgusta 1912 popoldne se bo prodajala na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovojni sodni javni dražbi a) ob 3. uri popoldne hiša št. i Ulica ua Grad. Izklicna cena 11.000 K, vadij 1400 K. b) ob 4. uri popoldne hiša št 50 na Dolenjski cesti (Galjovica št. 1). Izklicna cena 34 000 K, vadij 3400 K. Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta. Mate Hafner, c. kr. notar kot sodni komisar. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*! — 742 - sredstva, da bi ga Iztrga! kremplom vojvode Ivana Nevst rasnega. Odpeljal' so ga v Hišo Saint-Pd... Saitano je pozorno poslušal. Tarmegny je zapazil, da se mu roke močno tresejo. Videti je bilo, da ga novica razburja. — Človek, ki je prišel z menoj mi je dejal, da vam je dano. popeljati me v Hišo Saint-Pol. Ali je res? Govorite, mudi se. Tako je, je odgovoril Saitano, posegel v, mošnjo in dal vodniku par /latov. Tu imaš, prav si storil, da si mi pripeljal tega gospoda. Zdaj idil Eh! plačal sem ga že jaz, je vzkliknil Tan-negny, ali dedec se je že oddaljil od hiše. — Par zlatov sem ali tje, se je posmejal Saitano, kaj mi do tega. Sedite kapitan, vaša novica je zanimiva. Plemiča so torej ujeli. — Da. In v Hišo Saint-Pol so ga odvedli. Na vsak način moram dospeti noter. Saitano se je zamišljen sprehajal po sobi. Kapitan ga je radovedno opazoval — V smrtni nevarnosti' se nahaja. Gre mu za glavo, je spregovoril čarodejec. Kapitan, vi ga hočete rešiti najbrže iz prijateljstva, jaz pa Jz sovraštva do vojvode. — Izborno, je vzkliknil Tannegny, združiva se! Oba ga lažje rešiva. Jaz z močjo svojih rok. vi s pomočjo demonov. Saitano je zmajal z glavo. — Morem vas popeljati v Hišo Saint- Pol. Ali kaj storite tam? — Kaj storim? Smrt božja, osvobodim gat — Vem ... ali kako?, — 740 — — Kako?... Je obstal Tannegny. Pri vražjih parkljih, bil sc bom, zažgem, pokoljein, kar mi pride blizu. — Da... ali poslopn je toliko, da jih komaj preštejete. Veliko bi bilo, če se vam posreči zvedeti, kje je plemič zaprt. Vsaka palača ima svoje zapore in potem še Hidelona! In kako morete upati, da bi podkupili ječarje, ki poplačajo jetnikov beg z lastno glavo in z isto kaznijo, kot je določena njemu! Bog ve, če bi se vam posrečilo ubiti le enega izmed njih, ne da bi spravili cele hiše Saint-Pol po koncu. Tannegny je pobesil glavo. Z roko je potegnil prek čela in dejal: — Vražja zagata. .. vse je res tako, kakor pravite. Ali tja moram in magari da me na mestu pobijejo. Vsaj zve, da sem mu hotel pomagat** - . „ . — Ničesar ne zve, je odgovoril Saitano, in vaša žrtev mu ne bo prav nič koristila. Vi kapitan, poginete le brez slave in brez maščevanja... _ . — Kaj naj storim? je zakričal Tannegny obupan. — Ničesar do tistega trenotka, ko pridem po vas. Bodite pripravljeni na vse. Ali hočete ubogati? Kapitan je nerad pokimal. — Kje vas dobim? t — Pri »Obešeni svinji«, v krčmi Thiband-je vi, v _ — Zdi se mi primernejše, da se skrijete v svoji hiši. Tam čakajte, da vas pokličem. V Thiband-jevo krčmo zahajajo Burgundci, in njih bodala vam menda niso kaj po volji? Vaša hiša je tudi takoj poleg Hiše Saint-Pol. LT At At At At At * „DAN“ se prodaja po 6 vin. s 1. V Gorici: Karol Schmelzer. lužni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Oosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. 2. V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; Šifrer na kolodvoru. 3. Na Bledu: Pretnar in A. VVOliling. 4. V Bohinjski Bistrici; M. Orobotek 5. V Radovljici; Oton Homan. 6. V Škofji Loki: M. Žigon. 7. V Idriji: tiskarnar Sax. K V Cerknici: K. Werli. 9. Na Rakeku: A. DomicelJ. 10. V Gor. Logatcu: Josip Rus. 11. V Postojni: I. Marinčič. 12. V St Petru na Krasu: K. Schmelzer. 13. V Novem Mestu: Josip Kos. 14! V Opatiji: A. Tomašič. 15. V Reki; J. Trbojevlč. 16. V Divači; K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel. 18. V Nabrežini; K. Schmelzer. 19. Na Zidanem mostu: M. Pete rman 20. V Celju: Zvezna trgovina. 21. V Mariboru: Vilko Welxl.