mcruaiur
Mercator Center Novo mesto vabi v petek, 5. maja ob 17. uri na otroško prireditev z naslovom
“Ohranimo naše okolje čisto”! Lepo vabljeni!
!ii Mercatornajboljši sosed
■	■	1	1	1	1	H	1	1	i		H	i
												
V
Ce pozabimo žrtve, pozabimo nase
l^ko je menil polkovnik Miha Butara, slavnostni govornik na slovesnosti ob obletnici konca vojne in počastitivi spomina na tragedijo 4. bataljona na Javorovici
JAVOROVICA NAD ŠENTJERNEJEM - Osrednja pokrjyinska proslava ob 55. obletnici konca 2. svetovne vojne, s katero so počastili tudi [Mednarodni praznik dela, spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade ter ustanovitev Gorjanskega bataljona je, kot je že leta v "avadi, potekala 1. maja na Javorovici, kjer seje zbralo nekaj tisoč aojskovalcev. Na prizorišče proslave je med drugim prišla tudi dolga ' ona pohodnikov iz smeri Gorjancev in iz Vrhpolja.
Častni govornik na proslavi je hl1 Polkovnik Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov. K0t je dejal uvodoma, prvotni pomen praznika dela 1,
'Maja ni zbledel, temveč ima v današnjih razmerah še večji pomen.
0 njegovih besedah ima boj za Samostojnost Slovenije korenine Sloboko v preteklosti - že pri opornih kmetih s Tolminskega in
Krškega polja. Brez upornosti in ojev skozi več stoletij tudi ne bi l.o hoja za osamosvojitev Slove-n'je in tudi ne srečanja na Javo-rovici.
Zgodovinski prispevek NOB uV Rodovini zapisan visoko, /^rsikdo ga je že poskušal raz-rednotiti, a mu ni uspelo in mu udi ne bo. Svetovna zgodovina je Postavila NOB v sestavo zmagov-
alne koalicije in prav posebej je pomembno, da so poraženci podpisali kapitulacijo samo z Angleži, Američani, Rusi in Slovenci!
Polkovnik Miha Butara je nanizal še vrsto podatkov, ki pričajo o žrtvah 2. svetovne vojne. “Podatke navajam zato, da jih ne pozabimo, ker bi tako pozabili nase. Javorovica je zato, da ne pozabimo tragedije 4. bataljona, je opomin in opozorilo tistim, ki vnašajo seme razdora v slovenski narod,” je poudaril.
Franc Hudoklin, župan občine Šentjernej, ki skupaj z območnim združenjem borcev in udeležencev NOB organizirala slovesnost, je orisal prizadevanja za razvoj občine danes, sicer pa poudaril, naj bodo Javorovica in drugi spomeniki simboli, ki nas opozarjajo,
Košarka	Finale	DP
KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO Novo mesto, športna dvorana Marof, sreda, 10.5.2000, ob 18.30
Pokrovitelj: FOTO ASJA Žrebanje vstopnic: Mobikosec (Kobra)
ffVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU - Na fotografiji (z desne): Jože Se^retar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, dobitniki Dvornik, Franc Kuzma, Niko Rončevič, Jelka Košmerl, Rob-t anežič in predstavnica sindikalne podružnice SKEI Hipot Šentjernej . ™ag. Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije. (Foto: • C.)
MEDNARODNI TEDEN PROMETNE VARNOSTI
Slovenija m varn
Ta teden, od 1. do 7. maja, je Evropska komisija za Evropo OZN razglasila za 3. mednarodni teden prometne varnosti, namenjen pa je predvsem najšibkejšim udeležencem v prometu: invalidom, otrokom, materam z otroškimi vozički, starejšim in nemočnim, pešcem in kolesarjem, motoristom in tudi tistim, ki morajo šibkejšim zagotoviti najpomembnejši prostor.
Slovenija se je že tretjič odzvala pozivu OZN, kar je gotovo prav, saj je glede varnosti v cestnem prometu prav na dnu lestvice evropskih držav, za nami sta le še Portugalska in Grčija. Letos je pri nas umrlo v prometnih nesrečah že preko 80 ljudi, kar je več kot v enakem obdobju lani. Tudi pretekle praznične dni so dolenjske ceste zahtevale dve smrtni žrtvi, tako kolesar kot starejši moški spadata med šibkejše udeležence v prometu. Med mnogimi aktivnostmi je v tem tednu gotovo pomemben začetek akcije Vozimo pametno, hitrost ubija!, saj se glede na večletne podatke prav maja poveča število nesreč z najhujšimi posledicami. Pa tako ni le pri nas.
Nasploh so svetovni trendi prometne varnosti izjemno neugodni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre na svetu vsako leto 850 tisoč ljudi, od 10 do 15 milijonov pa se jih poškoduje. Statistiki so izračunali, da zaradi posledic prometnih nesreč vsakih pet sekund nekje na Zemlji umre en človek, vsaki dve sekundi pa se poškoduje. To pa so že razsežnosti najhujših epidemij, ki so nekoč kosile med prebivalstvom našega planeta. Nad to črno statistiko se za začetek velja vsaj zamisliti, pa ne le med mednarodnim tednom prometne varnosti.
LIDIJA MURN
naj se grozote nikoli več ne ponovijo.
B. D. G.
Delavce naj pošteno plačajo
S prvomajskega srečanja na Debencu
DEBENEC NAD MIRNO -Na prvomajskem srečanju na Debencu nad Mirno, ki gaje organizirala območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko, se je zbralo tudi tokrat veliko ljudi s širšega novomeškega območja. Zbranim je o 1. maju in delavskih pravicah ter sindikatu govoril mag. Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije.
Semolič je poudaril, da so pred 110 leti na Slovenskem prvič praznovali 1. maj. Cilji, za katere se bori delavstvo ob tem prazniku, so ostali do danes enaki. “Zahtevamo pošteno plačilo ne le za sodnike in zdravnike, ampak tudi za industrijske delavce!” je rekel Semolič. Svobodni sindikati po Semoličevih besedah nasprotujejo predvidenemu ukinjanju pravice do malice in ukinjanju drugih pridobljenih pravic.
Semolič je predlagal, naj se politiki prepirajo za delavske pravice, če se že morajo prepirati. Sicer si prvi mož svobodnih sindika-
* Na proslavi svobodnih sindikatov na Debencu so podelili priznanja območne sindikalne organizacije. Prejeli so jih Rok Dvornik, predsednik sindikalne podružnice Iskra Elektroliti Mokronog v stečaju, Franc Kuzina, predsednik sindikata Mercator Dolenjske, Niko Rončevič, predsednik sindikata Novoteks Tkanina, Jelka Košmerl, bivša predsednica sindikalne podružnice Krka Kozmetike, Robert Janežič, predsednik sindikata GRC Novo mesto, in sindikalna podružnica SKEI Hipot Šentjernej.
tov ne dela utvar o položaju slovenskih delavcev, kar je povedal tudi na Debencu: “Delavske pravice niso dane enkrat za vselej. Za vsako pravico se bomo borili.”
M. L.
OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH DIABETIKOV
NOVO MESTO - Društvo diabetikov Novo mesto vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v torek, 9. maja, ob 17. uri v prostorih Izobraževalnega centra v Hotelu Krka v Novem mestu. Po kulturnem programu bo specialist klinične psihologije Andrej Kožar predaval o pomenu sprostitve za sladkorne bolnike, nato pa bodo sledila različna poročila o delu v minulem letu in predlog programa za leto 2000.
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA
tel ,/fax: 068/3234336
A VREM E
trt---------
Ob koncu tedna bo večinoma sončno vreme s posameznimi popoldanskimi nevihtami.
, /Ti.' 1 J‘
®I6
i rt! A
SPOMENIK, KI OPOZARJA - “Javorovica je opomin in opozorilo tistim, ki vnašajo seme razdora v slovenski narod, ” je poudaril polkovnik Miha Butara (na sliki), slavnostni govornik na letošnji slovesnosti na Javorovici. Za kulturno plat prireditve so poskrbeli šentjernejski godbeniki in pevci zbora Ajda ter učenci glasbene in osnovne šole. Borci so položili tudi vence in cvetje k spomeniku 146 žrtvam 4. bataljona Cankarjeve brigade ter k spominskim ploščam preminulim. (Foto: B. D. G.)
v
Z medaljo v žepu iz Ženeve
Na mednarodnem sejmu inovacij v Ženevi se je uspešno predstavilo tudi nekaj inovatorjev iz dolenje Slovenije
NOVO MESTO - Slovenski inovatorji so se spet uspešno predstavili na sejmu inovacij v Ženevi, ki je potekal od 12. do 16. aprila. Na sejmu je bilo mogoče videti kakih tisoč novosti z okrog 20 različnih področij. Med skoraj 700 razstavljavci je bilo predstavljenih tudi 18 slovenskih inovacij; kar nekaj so jih razstavili tudi inovatorji z našega območja.
Tiko je v Ženevi posebno lučko za primer izpada elektrike razstavil Arpad Horvat iz Zagradca, podjetje Ferročrtalič iz Dolenjskih Toplic filter za peskalne naprave, Zdravko Tomazini iz Kočevja posebno izvedbo prtljažnika v zavetrju avtomobila, Pavel Jeras iz Artega koncept avtomatskega odpiranja varnostnega pasu, ki je zbudil veliko pozornosti, in Daniel Puc iz Ljubljane, sicer nekdaj zaposlen v novomeškem Revozu, napravo za vlaženje in čiščenje
sobnega zraka. Slovenski inovatorji so iz Ženeve prinesli 14 medalj. Med drugim jo je za uspešno usklajevanje in promocijo inova-torske dejavnosti prejel tudi vodja SPIM, podjetniške in inovacijske mreže. Mreža deluje v okviru pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Povezuje inovatorje in jim pomaga pri predstavitvah na sejmih, v bodoče pa naj bi več naredila za uspešnejše trženje inovacij.
Doslej se je na sejmih s pomočjo SPIM predstavljalo 800 slovenskih inovatorjev in kar 200 med njimi se jih je uspelo uveljaviti na trgu. Thko velika uspešnost je nekaj posebnega, saj je v svetu običajno okrog 10-odstotna, čeprav druge države vlagajo v inovatorst-vo tudi nekajkrat več denarja.
B. D. G.
PRVA KOŠNJA - Šestim kravam, trem bikcem in telicam na 17 ha veliki kmetiji Žagarjevih v Češnjicah pri Trebelnem so zadnji torek v aprilu z neobičajno zgodnjo prvo košnjo travnih mešanic kar izdatno popestrili jedilnik. 38-letni Stefan rad pomaga svojemu 70-letnemu očetu Antonu pri kmetovanju, kmečkih opravil pa se ne branijo niti njegovi otroci in drugi sorodniki. (Foto: P P)
•B (07) 30 81 118 k 041
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-maž tab)
ISTA OSEBNA ŠTEVILKA
031...... KOT	041....
REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri nakupu in prodaji delnic!
* Po najugodnejših cenah odkupujemo delnice Telekoma, Iskre, TPV-ja, lUma!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), tr 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, 0608/41-371
Berite danes
stran 3:
•Novomeški filmski lov za zakladom
stran 5:
•Nezakonito delovanje. Zdravstvenega doma?
stran 10:
• Umrla zaradi divjanja do diskoteke
stran 11:
• Olimpija jih je dobila po grbi
stran 16:
•Bodo podgane požrle človeka?
TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV
KOČEVSKA REKA - V soboto od 9. do 15. ure bo v Kočevski Reki potekalo območno tekmovanje gozdnih delavcev. To tradicionalno tekmovanje organizira Gozdarsko društvo Kočevje.
SKUPŠČINA VOJNIH INVALIDOV
NOVO MESTO - Izvršni odbor Društva vojnih invalidov Dolenjske Novo mesto vabi na 6. skupščino društva, ki bo v sredo, 10. mtya, ob 10. uri v prostorih Mestne občine Novo mesto na Novem trgu 6.
MELODIJE ŠKOCJANSKE DOLINE
ŠKOCJAN - V soboto, 6. maja, se bo v avli osnovne šole F. Metelka ob osmih zvečer začela prireditev Melodije škocjanske doline. Nastopili bodo: Vinogradniški oktet, Trobilni kvartet, Dekliška skupina z Rake, Tamburaška skupina iz Metlike, citrarka Marjana Tršinar ter folklorna in pevska skupina Plamen.
PODJETNIŠKI CENTER V NOVIH PROSTORIH
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto bo (od včeraj) posloval v novih poslovnih prostorih v tretjem nadstropju poslovne stvabe Hedera v Bršljinu (Ljubljanska 26).
L—
3
k
*
O
I*
L*
*
ISSN 0416-2242
9 77
416 224
00
Onesnažena nam Zemlja
Zemlja je velika uganka, o njej ve človek dovolj malo, da je lahko v skrbeh, ali bo na svojem planetu preživel. Misleči dvonožec pa se obnaša, kakor da ga ne skrbi njegova lastna prihodnost na Zemlji. Zemlji odvzema in dodaja vsevprek in se obnaša na njej kot vrhovni vladar. Ob tem trdi, daje potrebno varovati planet pred umazanijo, češ da nesnaga škodi zdravemu življenju. Vse, kar pri tem lahko naredi, je, da Zemljo onesnažuje nadzorovano in mogoče kvečjemu počasneje. Končati onenaževanja ni več mogoče. Kdor trdi nasprotno, bi si lahko prebral, vzemimo za primer, kako jedrske elektrarne skladiščijo radioaktivni material. Material stisnejo in tako radioaktivni kup postane nenadoma manjši. Je ob takih zvijačah uma skrb za čisto Zemljo lahko manjša? V primerjavi z omenjenimi tehnološkimi izdelki se zdijo domala nemoteči gospodinjski odpadki. Vendar ko se ti začno preveč kopičiti, se jih človek naveliča. Zato se skoraj povsod južno od Ljubljane branijo smetišč. Zgodba o čistosti okolja je seveda veliko daljša. S tokratno anketo smo zbrali nekaj mnenj o onesnaževanju Zemlje. Ste med tistimi, ki bi želel napovedati, koliko stoletij še bo človek lahko obvladoval zvarke in procese, ki si jih je naredil, da bi dolgo živel in bi mu bilo dobro na Zemlji? Ali bi se taki napovedi ognili in se ~ zgolj postavili med zagovornike čistega okolja ali med zagovornike onesnaževanja okolja? Se kaj?
ALBERT TOMŠE, strugar, iz Brvi pri Cerkljah ob Krki: “Kot se vidi, je Zemlja že precej uničena, tudi pri nas je onesnaženo. Mi bomo vseeno preživeli, ne vemo pa, kako bo potem. Dan Zemlje ne pomaga veliko, da bi bilo manj onesnaženo. Zavesti za varstvo okolja bi moralo biti več. Ampak tovarne delajo, kmete učijo, kako morajo čimveč pridelati. To pa je proti okolju.”
URŠKA S1MON1ŠEK, učenka 6.a razreda na OŠ XIV. divizije Senovo, z Malega Kamna: “Ves čas bi bilo treba ljudem dopovedovati, da je onesnaževanje okolja škodljivo, potem bi bila Zemlja bolj čista. Razviti bi bilo treba čistilne naprave za vse, kar onesnažuje. Ljudje moramo biti bolj vestni pri odlaganju odpadkov. Moti me, ko nekateri mečejo smeti kar iz avtomobilov.”
IVANKA G1MPELJ, upokojenka, s Krupe pri Semiču: “Ekološka zavest ni dovolj globoka, predvsem ne pri mladih. Sem članica Eko društva s Krupe in opažam, da so obiskovalci zelo nekulturni. Kljub smetnjakom mečejo smeti po tleh in nimajo nič slabe vesti. Mi pa pobiramo nesnago za njimi, ker bi imeli radi lepo naravo. Zal nekateri očitno še niso vzeli poglavja o čistem okolju.”
IRENA MUC, vodja črnomaljske knjižnice: “Opažam, da ljudje še nimajo dovolj ekološke zavesti. Nekateri sicer pospravijo pred svojim pragom, a kaj, ko potem smeti odpeljejo na parcele, ki niso v njihovi lasti. Za takšne bi bila najbolj vzgojna kazen, da bi morali določeno število ur pospravljati nesnago za drugimi. Denarne kazni namreč danes očitno prav nič več ne zaležejo.”
JOŽE KOTAR, slikar iz Novega mesta: “Žal smo Slovenci ekološko in okoljsko premalo osveščeni. Kakšno podobo naše nemarnosti kažejo gozdovi, polni smeti! Uporaba pesticidov, herbicidov in drugih okolju škodljivih kmetijskih strupov je nenadzorovana, do nevarne nuklearne energije smo ravnodušni. Potrebna je, a tudi strog nadzor in rigorozne kazni za kršitelje!”
ŠPELA SMUK, direktorica turistične in reklamne agencije Interflash Trebnje: “Za okolje niti približno ne skrbimo tako, kot bi morali, zlasti, če se primerjamo z zahodnoevropskimi državami in Skandinavci. Oni skušajo čim bolj zmajšati obremenitve okolja, pričeli so celo odkupovati nevračljivo embalažo, da ne bi končala kjerkoli. Švedi pridobivajo elektriko tudi iz smeti.”
BLAŽ ŽELEZNIK, laborant v poslovalnici Foto Asja Ševnica: “Velikokrat slišimo očitke, da so predvsem mladi tisti, ki so premalo okoljsko osveščeni. Tako površno obsojanje mlade generacije pa ne zdrži resne presoje. Za okolje vsi premalo skrbimo, tudi voznik tovornjaka, ki je zadnjič med vožnjo na približno 1 km poti odvrgel kar tri plastenke za cesto.”
KARMEN NOVAK, fotografinja, iz Kočevja: “Zaskrbljuječa sečnja gozdov, onesnaženost voda in ozonske luknje pa tudi to, daje preveč prebivalstva. Vsak bi se moral zavedati, kam nas to vodi. Žal je ekološka osveščenost še na zelo nizki ravni. Kar zadeva usodo planeta in ljudi, me ob neenakomerni porazdelitvi med bogatimi in revnimi skrbi tudi vse večja odtujenost med ljudmi.”
NIKOLA RADIČ, upokojenec iz Ribnice: “Občutek imam, da se bomo zadušili v lastnem gnoju. Vsega je že preveč in če se ne bo nekaj radikalno ukrenilo, bodo posledice katastrofalne. Zaradi onesnaževanja se bodo pojavile nove bolezni, ki bodo slej kot prej za človeštvo usodne. Že sedaj je čudno, daje sploh še življenje v vodah, da se živelj uspeva prilagajati. Tb ne bo šlo v nedogled.”
Dovolj smo hodili v Ljubljano!
Tako so rekli v treh posavskih občinah in podprli ustanovitev Valvasorjevega raziskovalnega centra s sedežem v Krškem, ki bo registriran sredi maja, vodil pa ga bo Martin Bratanič
KRŠKO - Občine so tako podprle pobudo civilne iniciative Društvo za razvoj jugovzhodne Slovenije, ki želi na tem “sivem” delu Slovenije razviti mrežo znanstvenih in izobraževalnih ustanov. Pravijo, da gre za preskok v razmišljanju in delovanju, ki bo usposobil jugovzhodno Slovenijo, da bo znala odgovoriti na prihajajoče razvojne izzive. To območje namreč dobiva izjemno vlogo, saj bo čez nekaj let meja Evrope premaknjena prav sem, tu pa potekajo tudi glavne prometne poti iz Evrope na Balkan in Bližnji vzhod. Valvasorjev raziskovalni center je odgovor na porajajoče se potrebe po logističnih centrih.
Konec aprila sta občina Krško in center v ustanavljanju pripravila prvi znanstveni in strokovni kolokvij, kije bil posvečen razvojnim možnostim Posavja in predstavitvi Valvasorjevega raziskovalnega centra. Kot poudarja prof. dr. Janez Usenik, bo center namreč raziskoval možnosti regionalnega razvoja, pri čemer bo poudarek na področju logistike, ki predstavlja eno najbolj intenzivnih in pespek-
PRIZNANJA ZZB NOB
LJUBLJANA - Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je pred letošnjim dnevom upora proti okupatorju na svečani prireditvi 25. aprila podelil priznanja. Listini ZZB NOB sta prejela akademik, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec ter predsednik organizacije Ivan Dolničar. Podelili so še 12 zlatih in 5 srebrnih plaket. Zlate plakete so med drugim izročili Alojzu Kiklju iz Grosupljega, Nadi Vreček iz Kočevja in Mihu Butari, predsedniku Združenja slovenskih častnikov, ki je tudi doma iz naših krajev.
tivnih dejavnosti v naslednjih letih. Logistični trg Evrope po nekaterih podatkih obrača letno okrog bilijon evrov kapitala, zato gre za velike in resne posle.
Center naj bi se ukvarjal z raziskovanjem, ki bo uporabno v praksi in kakršnega pri nas primanjkuje. Med drugim naj bi se lotil logističnih problemov v zvezi z delovanjem in pozneje z razgradnjo nuklearke, skladiščenjem jedrskih odpadkov, logističnih in ekoloških problemov pri delovanju podjetja Vipap in gradnji verige savskih elektrarn, omrežja cest, turističnih zmogljivosti, informatike in telekomunikacij, logističnih problemov vojske, policije in carine ter razvoja infrastrukture ob južni meji Evrope.
Center bo imel sedež v Krškem, in sicer v Valvasorjevi hiši in prostorih sedanje srednje tehniške šole. Pobudniki pravijo, da imajo že zagotovljeno minimalno število raziskovalcev, ki je potrebno, da se tak inštitut sploh poteguje za projekte in sredstva Ministrstva za znanost in tehnologijo. V njem bo začelo delati kar nekaj uspešnih raziskovalcev, ki so povezani s strokovnjaki doma in v tujini, s pedagoškim delom pa tudi s fakultetami in študenti. V začetku naj bi financiranje centra prevzele občina in regija ter državne ustanove, zlasti pristojno ministrstvo, od katerega pričakujejo financiranje raziskovalcev in mladih raziskovalcev. Po letu dni naj bi inštitut tekoče stroške pokrival sam.
B. DUŠIČ GORNIK
ŠE 6 ČLANOV SVETA
NOVO MESTO - Druga skupina upravičencev za volitve v Kme-tijsko-gozdarsko zbornico je v svet zbornice izvolila naslednje člane z našega območja: v volilni enoti Kočevje Miroslava Pirca in Alojza Vidica, v enoti Novo mesto Marjana Jevnikarja in Tugomirja Pluta ter v volilni enoti Brežice Andrejo Jamšek in Jožeta Žabkarja.
Bitka, ki ne bo šla v pozabo
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju v Jelenovem Žlebu pri Ribnici - Nekdanjo Rudeževo cesto bodo preimenovali v Pot bojev
RIBNICA - V Jelenovem Žlebu pri Ribnici, v neposredni bližini znamenite bitke borcev Gubčeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Šer-cerjeve brigade proti italijanskim okupatorjem 26. marca leta 1943, je bila v četrtek, 27. aprila, osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte na širšem območju ribniško-kočevske doline. Pred spomenikom padlim borcem se je zbralo več kot 1500 borcev skupnosti štirih brigad, pripadnikov slovenske vojske, na čigar pobudo bodo nekdanjo Rudeževo cesto poimenovali v Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov, občanov in mladine.
Slavnostni govornik je bil Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije. Povedal je, da so po zmagi partizanskih enot celo omahljivci postali njihovi simpatizerji, domači izdajalci pa so se potuhnili, nekateri so spregledali pogubnost kvizlinške politike in se pridružili partizanom. Dejal je, da ima večina Slo-
vencev spoštljiv odnos do tega obdobja naše zgodovine, žal pa ostanki nacizma in fašizma še živijo v miselnosti nekaterih ljudi. Upa, da se med Slovenci ne bodo nikoli več porazdelili duhovi, saj je to edini način, da se težko pridobljena samostojnost za vselej ohrani. V imenu slovenske vojske je zbrane nagovoril polkovnik Janez Butara. Povedal je, da so bile zmage slovenske vojske proti okupatorju uvod v zmago slovenskega ljudstva v stoletnem boju za samostojnost in svobodo. Zato bo slovenska vojska bitko pri Jelenovem žlebu imela kot učno snov. Zbrane sta nagovorila tudi Janez Novak, župan občine Loški Potok, v imenu območnega odbora ZLSD Ribnica pa Franc Lapajne. Prireditelj, borčevska organizacija Ribnica, je pripravil pester enourni kulturni program. Nastopili so orkester slovenske vojske, moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, tamburaši iz Sodražice, učenci kočevske gimnazije in igralka Jerca Mrzel.
POČASTITEV DNEVA UPORA - Mestna občina Novo mesto in ObmoC6' odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto sta na predvett1 državnega praznika 26. aprila v kulturnem centru Janeza Trdine priprti" la slovesnost v počastitev Dneva upora proti okupatorju. Prireditev, ki jo]1 z venčkom partizanskih pesmi začel harmonikar Anton Špringer, nato so jo obogatili Mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto in 'j recitacijami člani amaterskega gledališča Prečna, je z odlomki iz slovett l ske zgodovine od začetkov boja proti okupatorju do osamosvojitve povezo*1' la Jerica Pezdič. Zbrane borce in ostale je nagovoril novomeški podžup0"' mag. Boris Dular, ki je med drugim poudaril pomen upora proti okupaton ju kot enega izmed pomembnih mejnikov, zapisanih v slovenski narodo* zavesti in zgodovini. (Foto: M. Kotnik)
Mariborsko pismo
Črički brez vrtičkov?
Mnogim vrt pomeni preživetje
MARIBOR - Med mariborskimi vrtičkarji na Vrbanskem platoju na robu mesta, ki so združeni v društvu Vrtiček Čriček, je v teh pomlandih dneh, ko so vrtički ze lepo ozeleneli, zavladalo razburjenje. Direktor mariborskega Vodovoda je namreč podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči naslovil dopis, v katerem predlaga, naj vrtičkarsko dejavnost na omenjenem platoju na začetku naslednjega leta ukinili. Strokovnjake mestnega vodovodnega podjetja skrbi, da vrtičkarji svoje gredice preveč gnojijo z umetnimi gnojili in škropijo proti zajedalcem ter na ta način onesnažujejo podtalnico.
V društvu Vrtiček Čriček so zaradi tega seveda ogorčeni. Zatrjujejo, da njihovi člani pridelujejo ekološko neoporečno zelenjavo, saj jo gojijo samo za lastne potrebe. Vrtičkarji Čričkarji sumijo, da veliko bolj kot oni podtalnico onesnažujeta konjeniški klub in pokopališče v bližnji Kamnici ter odpadki propadlega kemičnega podjetja Nikrom, ki so jih pred mnogimi leti menda neodgovorno zakopali v bližini vodnih virov. Ker spora obe strani očitno ne bosta mogli sami rešiti, je mestno vodovodno podjetje že poklicalo na pomoč Zavod za varstvo okolja.
Problem pa sploh ni tako enostaven, kot je videti na prvi
pogled. Med člani društva Vrtiček Čriček, ki pridelujejo zelenjavo za več kot 3.000 ljudi, je namreč veliko upokojencev, brezposelnih delavcev in prejemnikov socialne podpore, ki se s svojim vrtičkom ne ukvarjajo samo zaradi konjička, temveč predvsem zaradi tega, ker jih v to silijo gmotne razmere. Če bo Zavod za varstvo okolja prepovedal vrtičkarsko dejavnost na vrbanskem platoju, bodo morali mestni očetje za mariborske Čričke hitro najti nova irimerna zemljišča, sicer se iodo že tako in tako zaskrbljujoče socialne razmere v mestu še poslabšale.
O tem, kako huda je socialna kriza v štajerski metropoli, zgovorno priča podatek, da je lani na Centru za socialno delo
C,
zaprosilo za različne oblike materialne pomoči 17.314 socialno ogroženih družin in posameznikov. Sicer pa je v širši regiji že vrsto let več kot 30.000 registriranih brezposelnih delavcev, od katerih jih samo okoli tretjina prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Drugi ž-e toliko časa zaman iščejo delo, da so na zavodu za zaposlovanje izčrpali pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Zato ni čudno da je samo za denarni dodatek lani
zaprosilo 14.324 posameznikov in družin, ki so imele na odraslega družinskega člana manjši mesečni dohodek od 20.700 tolarjev. Ob tem pa je center 248 družinam kril še stroške najemnin, saj jih niti ob denarnem dodatku niso zmogli plačevati sami. 2.359 posameznikom in družinam pa je center za socialno delo z enkratnimi denarnimi pomočmi pomagal premostiti akutno materialno stisko.
TOMAŽ KŠELA
S PROSLA VE - Bitka v Jelenovem Žlebu je poučen primer boja, zato jo bodo proučevali tudi v slovenski vojski. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. (Foto: M. G.)
SINDIKALISTI NA SMUKU - Osrednjo sindikalno prireditev ob prazfl’ j ku delaje v Beli krajini pripravila na Smuku nad Semičem območna ort6' nizacija ZSSS za Belo krajino. Ob tej priložnosti je sekretar Jožef Kočevd, orisal pomen sindikatov danes ter poudaril, da belokrajski sindikat dob* I sodeluje s sindikati onkraj Kolpe. Podelil je tudi priznanja sindikalni* j zaupnikom Juriju Kobetu, Sergeju Času, Francu Čemasu, Vidi Šegina-Md' \ kovič in Borisu Marentiču (na fotografiji levo). Prav tako je Kočevar podA pokale najuspešnejšim na 5. športnih igrah Bele krajine. V malem nog* metu in moškem kegljanju sta bili najboljši ekipi Danfossa I, v odboji Danfossa II, Danfoss se je najbolje odrezal tudi v košarki. Pri kegljanj11 žensk je zmagala ekipa Doma starejših občanov Črnomelj, pri namizni tenisu pa ekipno Novoteks predilnica Metlika, posamično pa Jurij Ku* i (Foto: M. B.-J.)
[Novomeška kronika
KOŠARKA - Zadnja košarkarska tekma, v kateri je novomeška Krka še drugič zapored Premagala ljubljansko Olimpijo in jo tako izločila iz boja za državnega prvaka, močno odmeva, In to na obeh straneh. Novomeški košarkarski navdušenci še vedno opevajo in slavijo ta velik uspeh in zadnji, odločilni koš Novomeščana vetrova, Ljubljančani, na čelu z užaljeno veličino, trenerjem '-magom Sagadinom in ob izdatni podpori nacionalne TV Slovenija, pa stresajo ogenj in 2vcplo na sodnika in hočejo doseči, da bi tekmo razveljavili, deš da je bil v zadnji stotinki sekunde nad njihovim igralcem storjen prekršek, ki ga sodnika nista dosodila. Nič pa se ne Pritožujejo mad tem, da sta sodnika Olimpijinim igralcem skupaj v 2. polčasu dosodila le “Osebnih napak, niti nad tem, da so ti mednarodni asi ubogim Podgorcem v 2. polčasu dali le i točk. Očitno se ne spodobi, da bi pot v finale Olimpiji, kate-e letni proračun je težak 12 milijonov mark, zaprl klub, ki inia na voljo skoraj desetkrat manj denarja. A samo denar eitno ne igra dobre košarke. Ali pač?
Zamenjava - v sestavi novomeškega občinskega sveta ,e P^Modo spremembe. Na a.dnji seji so prebrali odstopno zjavo Korija Koloba, člana vetniške skupine Socialdemokratske stranke. Slišati je, da e je mladi Golob odpovedal ■ Vetniškemu mestu zato, ker je n st(?Pil iz SDS. Iz stranke pa aJ bi izstopil zato, ker stran-arska pripadnost ni združljiva službo v Šlovenski vojski. Njegovo mesto v občinskem svetu Je zasedel Franc Hudoklin, gostilničar iz Gabrja. Denar, ki ga bo Golob izgubil kot občin-
. svetnik, bo z nadurami v ojski težko nadomestil, med-,dttt k° bo svetniški čas Hu-okhnu gotovo prinesel boljši aslužek kot polna gostilna.
Ena gospa je rekla, da je (pečen) vol eden najtežjih argumentov v (med)sindikalnem boju.
POHOD PO POHORJU
NOvo MESTO - Planinsko
nTu V° ^ovo mesto vabi od Putka, 5. maja, do nedelje, 7.
tr j3’Vs® Udbitelje gorništva na 'dnevni pohod po Pohorju od aribora do Slovenj Gradca, dhod je ob 5.20 z avtobusne Postaje Novo mesto. Pohod u°sta vodila Igor Sladič in Pe-f Luzar, ki do danes, 4. maja, 7,'ra'a prijave na telefona: 041/ i. l (Igor) in v večernih b 33 46 024 (Peter).
SpREjELI SPREMEMBE STATUTA IN POSLOVNIKA
ŽUŽEMBERK - Po kondomih obiskih v lokalnih skup-ostih, ki jih je decembra oprala Služba za lokalno samoupravo pri Vladi Republike ovenije, so žužemberški ob-S(;n. ' svetniki že na 11. redni , J' obravnavali spremembe in ^Polnitve statuta in poslovni-> kijih je priporočila omenje-in/ Žaradi pomanjkanja
skl-1130'! so svetn**4' takrat enili, da se omenjene spre-umbe in dopolnitve obravna-Jo na izredni seji in se nanjo sl *ab*j° pristojni iz omenjene r h Tako se je torkove iz-c ne seje sveta udeležil tudi ldpicstn'k direktorja Službe za < kalno samoupravo Milan „•! znik, kije svetnikom pojas-1 Potrebo po spremembah Datuta in poslovnika. Po raz-t/avi in vprašanjih občinskih j. etnikov so ti soglasno spreje-^ spremembe in dopolnitve atuta Občine Žužemberk ter mrcniembe in dopolnitve Pomnika Občinskega sveta Ob-°e Žužemberk. Na županovo pobudo pa je Milan Železnik ‘ utnikom predstavil še orga-J-.auijsko in upravno obliko uzJih delov občine, ki se lahko stanovijo na območju občine.
IZ MAŠIM OBČIM
^. ■	1	 i	'."	,
Suhokranjski drobiž
Mestna pešpot pot ob Težki vodi
Društvo Novo mesto in ZVNKD si prizadevata za ureditev sprehajalne poti ob Težki vodi od izliva v Krko do Gotne vasi - Občinski ureditveni načrt novomeških pešpoti
ju škodljive bolezni, nato pa delavnica o čustvenem, telesnem in duševnem dozorevanju ter aidsu in ostalih boleznih, ki se prenašajo s telesnimi tekočinami. “Vsi mladostniki so bili z našim načinom dela izredno zadovoljni. Želijo si neformalnih predavanj, pogrešajo namreč koga, ki bi se o njihovih težavah, s katerimi se soočajo, pogovarjal,” je povedal Uroš Kovačič, absolvent medicinske fakultete, ki je na sedežu oobmočnega združenja v Novem mestu vodil delavnice.
“Tovrstna srečanja in druženja so zelo potrebna in koristna. Želimo, da bi delavnice sistematično tekle z neko kontinuirano skupino. To pa pomeni, da bo potrebno zagotoviti nove mentorje in predavatelje. S tem je povezan tudi denar, možnosti za njegovo pridobitev pa niso tako velike,” je menila Ozimkova. Ob koncu nedavnih delavnic so sodelujoči osnovnošolci izpolnili še anketo, in kot so pokazali rezultati, jih najbolj zanimajo teme o spolnosti in ljubezni, o pomoči odraslim, problemih mladih, nasilju v družini, prijateljstvu, šoli in homoseksualnosti.
M. KOTNIK
BLAGOSLOV PRAPORA IN KONJ - Na jurjevo, 30. aprila, je bila v podružnični cerkvi sv. Antona v Kotih pri Dvoru posebna slovesnost. Že zgodaj zjutraj so se številni konjerejci in prijatelji konj iz Žužemberka napotili v Kote, kjer se je pri maši v cerkvi sv. Antona, ki jo je daroval dekan Franc Povirk, zbralo okoli tisoč krajanov in ljubiteljev konj, med njimi so bili najštevilnejši člani konjerejskega društva Suha krajina. Dekan Povirk je blagoslovil preko 60 konj in nov prapor Konjerejskega društva Suha Krajina, ki ga je razvil prvi predsednik društva Franc Pucelj, spominska trakova pa sta pripela žužemberški župan Franc Škufca in idejni avtor prapora Martin Šušteršič. (Foto: S. Mirtič)
OB TEŽKI VODI - Preden bodo lahko začeli urejati pešpot ob Težki vodi, bo treba rešiti lastniške zadeve. Vsekakor pa bo to pot, po kateri bo meščan stopil naravnost v naravo. (Foto: A. B.)
JURJEVO - Včasih so jurjevo praznovali po vsej Sloveniji. Po veliki noči je bil to najbolj priljubljen praznik. Na Dolenjskem obhodov zelenega Jurija že dolgo ni več, se pa jurjevega vsako leto spomnijo ljudje iz okolice Pahe in Gričevja s sprevodom konj od Pahe do cerkvice sv. Jurija nad Paho, kjer je tudi maša. Letos so zaradi velikonočnih praznikov jurjevo praznovali šele minulo nedeljo; zaradi lepega vremena se je ob cerkvici zbralo veliko ljudi, ki so letos lahko občudovali okrog 35 konjenikov. Jurjevo je bilo včasih na Slovenskem zelo čislan praznik, z raznimi šegami in navadami so ljudje proslavljali mlado zelenje z mladim soncem vred in začetek paše. Sicer pa je bil Jurij vojščak, ki je pod Dioklecijanom umrl mučeniške smrti, vse drugo o njem pa je spletla legenda. (Foto: J. D.)
Na Otočcu je padla prva klapa novega slovenskega celovečernega filma Na svoji Vesni • Akcijska komedija z liki, znanimi iz komedij Milice in Spomini mame Manke
NOVO MESTO - Pobudo za ureditev pešpoti ob Težki vodi je že pred leti dalo Društvo Novo mesto, ko je grozilo, da bo Revoz na svojem delu potok tako rekoč zasul, medtem ko gaje njegov predhodnik IMV reguliral, in pri tem na silo spremenil njegov tok, posekal slikovite meandre in ga skazil. Že takrat je bil v delu ureditveni načrt za Revozov kompleks, a še do danes ni prišel v javno obravnavo.
Sprva je šlo za to, da bi zeleni pas ob Težki vodi izvzeli iz Revozovega kompleksa in ponovno vzpostavili staro pešpot z Grma do potoka in ob njem pod Šmihelom do Regrče vasi. Društvo Novo mesto je v sodelovanju z ZVNKD pripravilo tak predlog, ki ga je podprl pripravljavec urbanistične zasnove Novega mesta, in ga predstavilo Revozu. Za to bi bilo treba sedanjo Revozovo ograjo ob potoku prestaviti na vrh nasipa, se pravi za 10 do 30 m, s čimer Revoz res ne bi nič izgubil. “Ob ogledu smo ugotovili, da je sam potok v tem delu naravno ohranjen. S položnejšo ureditvijo sedanjih strmih brežin nasutja, ki bi jih zatra-vili in premišljeno zasadili z grmovjem in drevjem, bi v mestu dobili dragoceno zeleno in rekreacijsko površino,” pravi krajinski arhitekt Mitja Simič. “Brežine nasipa bi se v tem primeru pokazale celo kot dobre, saj bi, urejene in zasajene, zastirale neprijeten pogled na industrijski poligon.”
Na te pobude iz Revoza sicer še niso odgovorili, prav tako še nihče
ni videl njihovega ureditvenega načrta, a sliši se, da je v njem tudi pot ob potoku. Kakor koli že, v Revozu niso do sedaj javno rekli ne ja ne ne, a vsaj niso zaloputnili vrat, kar je za za te razmere že kar uspeh.
Opogumljeni so v Društvu Novo mesto svojo pobudo razširili in si prizadevajo za ureditev okoli 3 km dolge sprehajalne poti od izliva Težke vode v Krko v Kandiji do Gotne vasi, od koder je možnost navezave na stare poti na Gorjance. To pot bi bilo moč vpeti v sedanjo mestno komunikacijsko mrežo, nanjo bi bile neposredno navezane številne stanovanjske soseske, dom starejših občanov, na več mestih bi bilo nanjo moč vstopiti in z nje izstopiti, navezali bi jo lahko na sprehajalno pot ob
Krki, za ureditev katere se Društvo Novo mesto prav tako zavzema, na športni kompleks Portoval in na nastajajoči rekreacijski park pri Sv. Roku. Vsekakor mora ta pot dobiti mesto v prostorskih dokumentih Novega mesta, kajti le tako se lahko zavaruje javni interes, sicer bo grobi zasebni vse pogoltnil. Po tej poti bo meščan lahko neposredno stopil v naravo. Cilj Društva Novo mesto je, da celo mesto postane pešcu in kolesarju prijazno, in pot ob Težki vodi je prvi korak na tej poti.
Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so sprejeli program priprave za ureditveni načrt novomeških pešpoti, med njimi je tudi ta ob Težki vodi. Ob pešpoteh, ki bodo večinoma potekale po pribrežnih zemljiščih in brežinah Krke, Težke vode, Temenice, Šajserja in Bršlj inskega potoka, je predvidena ureditev igrišč, počivališč, brežin, dostopov po brežinah do vode, čolnarn, navezov za čolne itd.	A.	BARTELJ
Mladi pogrešajo pogovor
Območno združenje Rdečega križa Novo mesto pripravilo tematske delavnice • Cilj je ustanovitev kluba za mlade
PO TRDINOVIH POTEH - Letošnjega pohoda po poteh Janeza Trdine v četrtek, 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, ki ga je organiziralo Turistično društvo Azaleja z Rateža, seje udeležilo več kot 120 ljudi. Pot jih je vodila iz Brusnic do Gracarjevega turna in Prežeka, zaključili pa so ga z družabnim srečanjem na Tolstem Vrhu. (Foto: A. B.)
Novomeški filmski lov za zakladom
OTOČEC - V pomladno ozelenelem parku v okolici našega edinega vodnega gradu Otočec je prejšnji teden padla prva klapa novega slovenskega celovečernega igranega filma z naslovom Na svoji Vesni. Nekoliko skrivnostni naslov združuje v sebi spomin na prve korake slovenskega filma, na celovečerca Na svoji zemlji in Vesna, vendar pa bo novi film nekaj povsem drugega. Gre za akcijsko komedijo, v kateri se bo odigral lov za zakladom skozi 328 let dolgo obdobje, glavni junaki filmske pripovedi pa so znani liki iz nizko-proračunskih filmov domače novomeške proizvodnje Milice in Spomini mame Manke. V filmu igrajo ob Sašu Dukiču v glavni vlogi mame Manke še domači nepoklicni igralci Franci Kek, Jani in Barbara Muhič, Rok Jožef, Petra Škerlj in Jerica Pezdič.
Sorežiserja Klemen Dvornik in Sašo Dukič sta v otoškem grajskem parku posnela uvodne pro-zore v novi film, v katerih ob glavni junakinji filma mami Manki nastopa tudi ena od gostujočih igralskih moči. Zagnanim novomeškim filmarjem se je na prvi snemalni dan pridružila ugledna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Odigrala je vlogo grajske gospe, s katero se zgodba o
NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto v letošnjem letu več pozornosti namenja delu z mladimi in pridobivanju novih prostovoljcev. Njihov cilj je ustanovitev kluba za mlade, v katerega naj bi se prostovoljno vključili učenci 7. m 8. razreda osnovnih šol in srednješolci. “Namen ustanovitve je na eni strani promocija Rdečega križa, na drugi pa preventiva in izobraževanje,” je povedala sekretarka območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek.
Nedavno so se zaključile prve tematske delavnice, ki bodo služile kot osnova za oblikovanje programa dela v novem šolskem letu. Teme delavnic so razpisali po vseh osnovnih šolah v šestih občinah, kjer deluje območno združenje, na njihovo ponudbo pa so se odzvale osnovne šole Bršljin, Grm, Šmihel, Vavta vas, Dolenjske Toplice, Otočec, Stopiče in Škocjan. Tako se je skupno 68 učencev, razdeljenih v skupine, udeležilo ene izmed treh delavnic. Med njimi je bila največje pozornosti deležna delavnica na temo Zdrav-
* Območno združenje Rdečega križa Novo mesto sicer z mladimi po osnovnih šolah sodeluje v krožkih Rdečega križa. Konec junija bodo za najbolj prizadevne krožkarje pripravili tradicionalni petdnevni tabor na Ptuju, katerega naj bi se udeležilo okoli 50 osnovnošolcev, julija in avgusta pa bo 400 socialno in zdravstveno ogroženih otrok od 7. do 12. leta starosti ponovno okušalo morske radosti na Debelem Rtiču. Na razpis za letovanje se lahko v osnovnih šolah zainteresirani prijavijo še do 19. maja.
zakladu začne. Gostujoči igralci v filmu bodo še košarkar Matjaž Smodiš, napovedovalec Andrej Karoli in Matjaž J aušnik ter glasbeniki skupin Demolition Group, Zabranjeno pušenje in Čuki. Film nastaja v proizvodnji Video produkcije Kregar iz Ljubljane in s producentom Festivalom Novo mesto, scenarij pa je plod treh: Adija Smolarja, Saša Dukiča in Francija Keka.
Film snemajo z digitalno kamero, kasneje pa ga bodo, kot pravi vodja celotnega filmskega projekta Franci Kek, presneli na filmski trak, če bo Filmski sklad RS seveda izpolnil obljubo o denarni pomoči za presnetje. Sicer pa so zagonski denar zagotovili številni sponzorji. Če bo šlo vse po sreči, bo snemanje zaključeno konec maja, slavnostna premiera pa bo septembra letos. M. MARKELJ
PRVA KLAPA PADLA NA OTOČCU - Začetek pripovedi novega filma, ki ga snemajo Novomeščani, sega v čas pred 328 leti, ko so po otoških grajskih tratah hodile brhke gospodične in gospe (Milena Zupančič), zabavala pa jih je kot psiček mama Manka (Sašo Dukič).
ŽUPANOV GOLAŽ - Na številnih prireditvah in slovesnostih po Suhi krajini je po uradnem delu zakuska. Po grlu teče dobra kapljica, organizatorji pa poskrbijo tudi za jedačo. Tiko so planinci in tudi člani konjerejskega društva naročili golaž, ki ga skuhajo odlične kuharice žužemberške firme F. S., katere
direktor je župan Franc Škufca. Župan Škufca in župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk (na sliki) sta okusen golaž poizkusila tako na Sv. Petru, kot tudi v nedeljo pri Sv. Antonu.
BUDNICA - Janez Gliha, turistični vodič, je pripravil prvomajsko budnico sredi trga v Žužemberku, ostali člani TD Suha krajina in člani Odbojkarskega kluba Žužemberk pa so več kot odlično kljub slabemu vremenu izpeljali tradicionalno prvomajsko srečanje na Komanci. Ob dobri glasbi in številnih zabavnih točkah, ki jih je vodil Darko Pucelj, je prvomajsko druženje vseh Suho-kranjccv minilo v prijetnem razpoloženju.
K
PET DNI PRIPRA VLJALI KRES - Po številnih belokranjskih gričih in ravninah, če v bližini pač ni bilo vzpetine, so na predvečer praznika dela zagoreli kresovi. Za nekatere so se ljudje precej potrudili, spet drugi so bili na hitro zmetani skupaj, pohvalno pa je, da je gorel predvsem les in znatno manj kot pretekla leta avtomobilske gume. Med tistimi, ki so bili najbolj vztrajni pri pripravljanju kresa, pa je bilo gotovo 17 fantov in deklet iz Podzemlja in okoliških vasi, starih od 11 do 18 let. Na Kučarju pripravljajo kres že vrsto let, letos pa so si zanj vzeli kar pet dni časa. To pa niti ne čudi, saj so zbijali bruna kar 12 metrov visoko, kar je najvišje doslej. Zato pa njihov kres ni gorel le nekaj ur, ampak vse do jutra. (Foto: M. B.-J.)
V boj pred za
SEMIČ - V višinskem delu semiške občine je zaraščenih 700 hektarov zemljišč, prav toliko pa tudi v nižini. Alarm je torej več kot nujen, vprašanje pa je, koliko nekdanjih njiv in košenic bodo Semičani uspeli rešiti pred nadaljnjim zaraščanjem s subvencijo za košnjo travnikov in pašnikov, ki naj bi znašala deset tisočakov za hektar zemljišča.
Žalostno je, da za marsikatero parcelo v semiški občini bijejo plat zvona prepozno, a ne zgolj v višinskem predelu. Tudi v nižini ni nič boljše. Ob tem ne gre prezreti, da tisti, ki jim še uspe ubraniti državne travnike pred vsiljivim grmovjem, plačajo državi za najemnino toliko, kot bi dobili subvencij. Pri tem pa niso všteti višji stroški, ki jih imajo zaradi oddaljenih parcel. Ne nazadnje bi gotovo lahko kosili tudi bližje doma, in to morda celo z dobič-
kom, saj se vse pogosteje dogaja, da lastniki zemlje plačajo kmetom, da jim le pokosijo travnike. Ali, kot je nedavno slikovito dejal Ivan Križan s Sel pri Vrčicah: “Kmalu se bo zgodilo, da bo lahko kosil od Sel do Vinjega Vrha vsak, kdor bo želel. ”
In pri tem mu celo ne bo potrebno paziti na parcelne meje, ki jih v semiški občini prav tako ne manjka. Ni namreč malo kmetov, ki imajo po nekaj deset parcel, med rekorderje pa prav gotovo sodi tisti z 98 parcelami, ki skupaj merijo 20 hektarov. Razumljivo, da niti sam ne ve za vse. Nekateri kmetje zaradi lažje obdelave sicer že sami med seboj menjavajo in združujejo zemljo, da pa bi to pospešili, je občina prav tako ponudila pomoč. A žal tistim s sto parcelami kljub temu najbrž kaj prida ne bodo mogli pomagati.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ČRNOMELJ - Športna zveza Črnomelj vrsto let nagrajuje ljudi, ki so se na športnem področju v občini najbolj izkazali. Upoštevajo predloge klubov in društev, pri izboru pa so odločilni uspehi. Lani so Črnomaljci dosegli obilo vrhunskih rezultatov, kar dokazuje, da tudi v manjših občinah dobro delajo. Prednost pa v občini namenjajo mladim, zato je razumljivo, da prevladujejo tudi med
Milan Kordič
najboljšimi v lanskem letu, ki so pred kratkim dobili priznanja.
Kot je povedal tajnik športne zveze Črnomelj Milan Kordič, je bila športnica lanskega leta v njihovi občini desetletna Nina Modrinjak. Postala je namreč državna prvakinja v kegljanju med de-klicami-posamczno ter v paru s klubsko soigralko Jožico Birchel-bach. Dvanajstletni Tomaž Štefa-nič, sicer član pionirske selekcije Ribiške družine Črnomelj, pa se je potem, ko je na državnem prvenstvu dosegel 3. mesto, uvrstil v državno reprezentanco. Tako se je udeležil svetovnega prvenstva v lovu s plovcem na Portugalskem. Drugi dan tekmovanja je bil tretji in s tem najbolje uvrščeni Slovenec, njegovi dosedanji uspehi pa so bili dovolj, da je postal črnomaljski športnik lanskega leta.
Najboljša ženska ekipa so bile kadetinje Šahovskega kluba Stari trg ob Kolpi, ki so že dve leti nepremagljive v državi. Uspešne šahistke, ki jih vodi Vinko Kobe, so Sonja Mukavec, Tjaša Štau-dohar, Spela Farič, Sabina Mihelič, Ines in Natalija Kure. Najboljša moška ekipa so postali člani
Nogometnega kluba Bela krajina iz Črnomlja, ki so lani jeseni kot novinci v tretji državni ligi zasedli drugo mesto. Z dobro igro nadaljujejo tudi letos in imajo veliko možnosti, da napredujejo v drugo ligo.
Najuspešnejši črnomaljski športni delavec je bil lani prav Milan Kordič, ki že desetletje zavzeto dela v Košarkarskem klubu Črnomelj. Lani je bil trener vseh mlajših selekcij v klubu, njegova zasluga pa je, da so zaživele v Beli krajini različne, predvsem pa rekreativne lige. V iztekajoči se sezoni ga je Košarkarska zveza Slovenije izbrala v štab reprezentanc za selekcioniranje igralcev, rojenih leta 1984. Njegov največji uspeh je, da se je pod njegovim mentorstvom košarkarska ekipa OŠ Mirana Jarca uvrstila med štiri najboljše šolske ekipe v državi. Posebno priznanje za dvajsetletno delo v športu je prejel Jože Ivanovič, tajnik in trener članske selekcije v kegljaškem klubu Rudar. Bil je tudi že blagajnik in podpredsednik ter je najbolj zaslužen za hiter razvoj kluba.
M. B.-J.
PLAKETA OSNOVNI SOLI - Semiški občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije je ob dnevu boja proti okupatorju pripravil proslavo, na kateri so nastopili domači recitatorji, harmonikar, člana glasbene skupine Desert Fox in pevski zbor novomeškega Društva upokojencev. Pozdravni govor je imel predsednik ZB Semič Jože Regina, član glavnega odbora ZB Slovenije Franc Šali pa je izročil ravnateljici semiške osnovne šole Silvi Jančan srebrno plaketo GO ZB in udeležencev NOB Slovenije. (Foto: M. B.-J.)
JUBILEJ LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA - S koncertoma v Črnomlju in Semiču je lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Bele krajine praznoval 20 let dela. Prvič so se zbrali v eni od belokranjskih zidanic, do danes pa so sodelovali na številnih prireditvah lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije ter lovsko pesem ponesli tudi izven meja naše države. Zbor, v katerem je 13 pevcev, vodi Judita Ilenič, ob jubileju pa je dobil številna priznanja. Na koncertu v Semiču (na fotografiji) so jubilanti povabili v goste še žužemberške rogiste, ki jih vodi Slavko Setničar, in tamburaško skupino KUD “Dobreč” iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka. (Foto: M. B.-J.)
IH fare končno kulturni spomenik?
Metliški svetniki se bodo danes odločali o razglasitvi pomembnega romarskega središča TVi fare v Rosalnicah za kulturni spomenik - Brez zavarovanja ne bo državnega denarja
BELOKRANJSKI BISER - Tri fare so eden najpomembnejših umetnostnih, a tudi sakralnih spomenikov v Beli krajini. Najlepši pogled na tri cerkve je z vzhodne strani (na fotografiji). Čeprav so bile cerkve predelane in ima zvonik srednje cerkve baročno razgibano streho, so Tri fare po arhitekturni plati v Beli krajini razmeroma redek ostanek gotskega stavbarstva. (Foto: M. B.-J.)
NAJVIŠJI DRAŠIŠK1 MLAJ - Drašiče, eno večjih vasi v metliški občini, bi lahko postavili za vzor vaškega sožitja. Ne povezuje pa jih zgolj soseska zidanica, ki je še eden redkih tovrstnih primerov sodelovanja med vaščani, temveč še mnogo bolj ali manj pomembnih dogodkov. Med drugimi tudi postavljanje mlaja na zadnji aprilski dan. A to delo za Drašičane, čeprav gre za dolgoletno tradicijo, ni zgolj rutina, ampak svojevrsten obred. Pri postavljanju mlaja, ki traja skoraj dve uri, poprimejo sicer le mlajši možakarji, ki jim poveljuje Tone Kostelec, vendar pa dogodku prisostvujejo tako rekoč vsi vaščani. Pri tem je pomembno še nekaj: Drašičani niso zadovoljni z vsakim mlajem. Smreka mora biti čim višja. In letos je merila natanko 40 metrov in 20 centimetrov, kar so izmerili vpričo novinarke Dolenjskega lista. To pa je tudi rekord, saj je doslej najvišji drašiški mlaj meril 36 metrov. (Foto: M. B.-J.)
METLIKA - Na današnji seji bodo metliški svetniki razpravljali o osnutku odloka o razglasitvi romarskega središča TH fare v Rosalnicah pri Metliki za kulturni spomenik. Glede na to, da so te tri cerkve spomeniškovarstveno eden najpomembnejših spomenikov ne le v Beli krajini, ampak celo v Sloveniji, saj se prepletajo in dopolnjujejo ambi-entalne in stavbne prvine, ki izhajajo iz pomembnih zgodovinskih danosti, je čudno, da so se jih Metličani šele sedijj odločili razglasiti za kulturni spomenik.
Tri fare nimajo le pomembne umetnostne, arhitekturne in urba-
PRVA MEDOBČINSKA REVIJA MLADIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
ČRNOMELJ, SEMIČ - 5., 6. 13. in 19. maja bo v kulturnih domovih v Črnomlju in Semiču potekala 1. medobčinska revija mladih gledaliških skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki jo pripravlja črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. V petek, 5. maja, se bodo od 16. ure naprej v črnomaljskem kulturnem domu predstavile dramska skupina OŠ Mirna (Volk in sedem kozličkov), recitatorji OŠ Dragatuš (Od železne ceste, Revizor), gledališka skupina Navihanci OŠ Semič (Novinec), gledališka skupina OŠ Metlika (Šel je popotnik skozi atomski vek), gledališka skupina Mavrinčki OŠ Semič (Mavrična ribica) in dramski krožek OŠ Podzemelj (Mar Pepelke še živijo?). V soboto, 6. maja, pa bodo od 17. ure naprej v semiškem kulturnem domu nastopili gledališki skupini OŠ Šentlovrenc (Pepelka malo drugače, Snežak in zvončki), gledališki klub OŠ Globoko (Tegobe nogavic in nogavičnikov Kranjčeve družine) in dramska skupina OŠ Veliki Gaber (Še sreča...).
nistične vloge, temveč so zanimive tudi za raziskovalce, zlasti zgodovinarje. Ime so dobile po treh cerkvenih stavbah za skupnim obzidjem, čeprav je bil sedež metliške fare do leta 1461 prav v Rosalnicah. Takrat so ga prenesli v mesto, Tri fare pa so do današnjih dni ostale metliške podružnice. Še vedno pa je precej ugibanj, ali so Tli fare zgradili templarji v drugi polovici 12. stol., kot je pisal Valvasor, ali pa sojih pozidali šele po letu 1400. Vprašanje je, ali so bile prvotno sploh tri cerkve, saj so v srednjem veku omenjali le eno. So morda ostali dve zgradili po požigu Turkov leta 1469?
FLORJANOVO V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj vabi danes, 4. maja, na praznovanje florjanovega. Sv. Florjan je namreč zavetnik gasilcev in mesta Črnomlja. Ob 8,45 bo zbor gasilcev na trgu v središču Črnomlja, ob 9. uri maša za vse pokojne črnomaljske gasilce ter ob 9,45 zdravica. Ob 10. uri bo slovesnost ob blagoslovu nove podobe sv. Florjana, ki krasi črnomaljski gasilski dom. Za vse, ki se ne bodo mogli udeležili dopoldanskih slovesnosti, bodo od 12. do 19. ure na stežaj odprta vrata črnomaljskega gasilskega doma.
Najboljši rosno mladi športniki
V Črnomlju so nedavno podelili priznanja za lansko leto najboljšemu športniku, športnici, ekipam in športnim delavcem
Kakor koli že, danes so cerkve, katerih lastnik je rimskokatoliško župnijstvo, biser belokranjskih umetnostnih spomenikov. Gornja cerkev, posvečena žalostni Materi božji, ima bogat glavni in stranska oltarja ter najstarejše orgle, narejene na nekdanjem Kranjskem. Leta 1753 jih je izdelal znameniti ljubljanski orglar Joannes Geor-gius Eisl. Srednja cerkev Glej, človek!, kije posvečena bičanemu Jezusu, ima edina zvonik. Spodnja cerkev, posvečena lurški Materi božji, se ponaša z nenavadno notranjostjo z neogotskim lesenim oltarjem. Tri fare so znamenita božja pot, veliko romarjev pa prihaja zlasti ob žegnanju na jerne-jevo. Vse več pa je danes tudi turistov.
Na metliški občini so prepričani, da je normativno zavarovanje romarskega središča za nadaljnja raziskovalna, vzdrževalna in obnovitvena dela izredno pomembno. Takšno zavarovanje je namreč pogoj za prijavo na razpis za fi-
• V odloku o razglasitvi TVeh far za kulturni spomenik je med drugim zapisano, da so, če bo razglašen, v širšem območju dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in katerih ci(jje nadaljnji obstoj spomenika. Dovoljeni so strokovni posegi, ki so namepjeni raziskavam, ohra-njanju in sanacfji spomenika ter izboljšavi estetskega stanja.
nanciranje spomeniškovarstvenih akcij iz republiškega proračuna v prihodnjem letu. Če se namreč svetniki ne bi odločili za razglasitev TVeh far za kulturni spomenik, ne bi bilo nikakršnih možnosti, da bi bila ta akcija uvrščena v program financiranja s strani države.
M. B.-J.
(Sprehod po MetjiŽj
ZASTAVA - Metliška občina j« še edina v Beli krajini, ki ima K grb, ne pa tudi zastave. Končno pa so se Metličani odločili, da bodo sprejeli odlok o grbu, ki ga imajo že vrsto let, in zastavi. A očitno ni bilo prevelike dileme o tem, kakšna naj bo metliška zastava. Črnomaljska je namreč zelena in bela, semiška pa zelena-Metličanom torej ne preostane drugega, kot da je njihova zastava bela. Izvirno, mar ne?
DENAR - Ko je petelinji boj zares hud, leti vsenaokrog perje-A pri petelinjem boju, ki ga v veliko veselje gledalcev uprizarjajo člani metliške folklorne skupine “Ivan Navratil”, ne leti perje, kat je glede na to, da se med seboj ročno obdelujejo možakarji, razumljivo. Ker pa si ti pod svoje klobuke, ki jih imajo med bojem na glavah, pred tem naberejo kat precej denarja, ki ga izprosijo prl radovednem občinstvu, med bo; jem poleg klobukov seveda frč' okrog tudi denar. Prizor, v katerem imajo kulturniki toliko denarja, da kar leti okrog njih in ga dobesedno pobirajo po cesti, pa bi si želel videti vsak župan, ne le metliški.
Črnomaljski drobir
STRIŽENJE - Dekleta in fant- j je iz črnomaljske osnovne šole J Mirana Jarca, ki so sodelovali v . slovenski šolski košarkarski lig1' so se s svojim mentorjem Milanom Kordičem dogovorili, da b° | moral na striženje, če se bodo I dovolj dobro odrezali. Mladj 1 črnomaljski košarkarji pa niso bik I le dobri, ampak s četrtim mestom v državi več kot odlični. Kordi-čevo striženje je torej vse prej ko1 | neizogibno, a sedaj mu je posta- j lo pričeske žal. Nekaj časa se je j sicer izgovarjal na pot v Ameriko* saj ga zaradi striženja “na balin s morda tja sploh ne bi pustili, kot bi bila med fotografijo v potnem listu in resnično Kordičevo podobo prevelika razlika. Učenci so t> izgovor sicer upoštevali, a po njihovi vztrajnosti sodeč, mu po vf- [ nitvi iz Amerike frizer zagotovo j ne uide.
FOTOGRAFIJA - Prej omenjeni košarkarji iz osnovne šole Mirana Jarca so se po uspehuv j finalu v ljubljanski hali Tivoli fotografirali tudi z znanim trenerjem Olimpije Zmagom Sagadinom. Fotografijo so seveda ponosno obesili na šolski stenčas,a ni visela niti en sam samcat dan-Sedaj ugibajo, kdo je bil nepridipravu, ki je vzel sliko, tako všeč-Pa ne morda Sagadin?
r '	'
Semiške tropine ^
PEVCI - Na semiški proslavi j ob dnevu boja proti okupatorja je , nastopil tudi mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo me- j sto. Nekateri Semičani so se j spraševali, zakaj so uvozili pevce iz sosednje občine, ko pa imajo v svoji dva pevska zbora, ženskega j in moškega. Pa so tudi kaj hitro | našli odgovor: očitno se bodo 1 morali tudi Semičani (zop?w j naučiti peti partizanske pesmi- !
RECITATORJI - Na prej orne- : njeni proslavi seje predstavilo ve; liko recitatorjev. A nekaterim n' I šlo vse kot po loju. Eden je’ potem ko je pozabil besedilo, kal I ušel z odra. Drugi je bil bolj korajžen in je sredi recitacije priznal, da se je zmotil in začel znova. Napovedovalka je ob konc« dejala, da se jim, dokler v Semič1! rastejo takšni recitatorji, ni bat' za organizacijo prireditev. Za prireditve morda res ne, kaj pa z« obiskovalce?
IZKOPANINE - V program« j varstva in razvoja območja ob j reki Krupi je med drugim zapisa- | no, da v Movcrni vasi, kjer so , pred časom odkrili neolitsko na- I selje, niso dovoljene novogradnje, dokler zemljišče ni raziskano- j Domačini pa pogrešajo vsaj sta- I vek o tem, kakšne so sploh moz- I nosti za novogradnje, kajti dragi« I arheoloških raziskovanj zagotovo J ne bo bil sposoben plačati nobe« I vaščan. Če pa vas ne bo imel? možnosti za razvoj, so prepričani« da bo kmalu ostalo le še neolitsko naselje.
POMOČ - V semiški občini se sicer trudijo, da bi ohranjali kmetijstvo, a je že tako, da se zdi tistemu, ki denar daje, vedno prevelik izdatek, tistemu, ki ga prejme* pa je pomoč vedno preveč pičla-Tako se živinorejci pritožujejo, d;l so regresi za nakup krav preniZ; ki. Po drugi strani pa nekateri priznavajo, da ne bi krmili krav* niti če bi jih dobili zastonj. A župan Janko Bukovec, sicer izkušen kmet, jim, čeprav je pripravljen veliko obljubiti, ne more zagotoviti, da bi poleg zastonjkarski« krav dobili zraven še hlapca.
Drobne is Kočevja] II	|	Z	NAŠIH	OBČIM
Kočevje praznuje - Da-
[*es ob 18. uri bo na mestni ploščadi v Kočevju krajša slovesnost v počastitev praznika krajevne skupnosti Kočevje - mesto. V Preteklosti organizirano praznovanje le v ožjem krogu ljudi, so R'os razširili na celoten kraj. *bko so že včeraj začeli, skozi ves današnji slavnostni dan pa bodo nadaljevali z različnimi aktivnost-mi! ki jih bodo strnili z osrednjo Prireditvijo na mestni ploščadi, kjer bo krajši kulturni program, spregovoril pa bo tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti Kočevje ' mesto Vinko Zajec.
Razstava fotografij
KOČEVJA - Na natečaj za naj-Poljšo fotografijo na temo “Mesto Kočevje”, ki ga je razpisala krajevna skupnost Kočevje - me-st?, se je odzvalo 8 avtorjev, tričlanska komisija v sestavi mag. Janez Černač, Stane Jarm in Vlado Gašparac je med skupno 25 deli za najboljše delo ocenila fo-jdgrafijo “Nekoč, danes” avtorja “ojana Štefaniča. Drugo mesto je Pripadlo Gorazdu Svetetu in tretje Darku Mikuliču. Poleg del nagrajencev, ki so prejeli praktične nagrade fotografskega studia
to “S” iz Kočevja, so po izbo-ru komisije na razstavo, ki so jo Postavili včeraj v izložbi blagovnice Nama, uvrstili tudi najboljše litografije Kočevja ostalih ude-
leže
ncev natečaja.
Ribniški zobotrebci
“PRISVAJANJE” ZEMLJE -f,a Prestavljanje tabel ob meji s Hrvaško s strani hrvaške države Judje na naši strani meje pravijo, da si Hrvati ped za pedjo prisvajajo slovensko ozemlje. Ne glede na to, kje dejansko poteka meja, J^rez namere, da bi ribniški občini očitali, da ni ravnala prav, Pa nekateri v Kočevju podobno Pravijo za ribniško občino. Raz-°g za to je v označitveni tabli, ki sem, ki potujejo iz Kočevja prednici, kaže, da so stopili na območje ribniške občine. V znak dobrodošlice ob vstopu v ribniško dolino iz smeri kočevske občine Je namreč ribniško turistično društvo že pred leti postavilo na začetku dolenjevaškega polja ve-uko leseno skulpturo, tabla novejšega datuma, na kateri je zapisana dobrodošlica, pa je od nje malce odmaknjena in tako za nekaj metrov bliže Jasnici!
Kostelski rižni
LUKNJE NA MAGISTRAL-- Za praznike oziroma začetek uristične sezone so že po običaju Presenetili tudi vzdrževalci magi-ralne ceste. Že pred veliko °ejo in dnevom upora proti okupatorju so prekopali ceste, da bi .'Vzakrpati, a se je spet nekaj za-aknilo. Tako so na magistralki v Kostelu (in tudi pri Kočevju)
oh k V asR*Ru nevarne jame, z eh strani so nanje opozarjali Prometni znaki. Tem jamam so P« nekaj dneh nekoliko odpravili vc robove, a je bilo kljub temu ;recanje avtomobilov z njimi brejresijivo” jn nevarno.
NIC REKLAM NA CARINI -, a carini v Petrini (Slovenija) ne ele nobenih turističnih reklam, Pač pa jih dobiš pri sosedih v “rodu na Kolpi (Hrvaška), in si-?r f3 Istro, Kvarner in morako r m Tako so nas Pr' turistični eklami na južni meji Hrvatje
Posekali.	J
SE NIČ ZA “PATKE” - Na Hryaškem ob Kolpi so že pred aj let' postavili kovinske sode, £a katerih je bil napis ZA OT-.E. Tisti OTPATKE je bil aradi tako ali drugače zasukane-PAT°^a možno prebrati kot ZA /'[KE. Za veliko noč in prvo-ajske praznike pa sodov “za j atke na hrvaški obali Kolpe ni Tako so iz Hrvaške za Slo-tjt?niJ° potujoči turisti in izletniki notapili odpadke oziroma “pat-c. Preko meje v Slovenijo in jih gagali v lične smetnjake na Koškem.
ŽIVAHNO NA KOLPI - Če-Prav je Kolpa še visoka, je bilo za Praznične dni na njej in ob njej ^ar živahno. Visoka Kolpa je bila ®*° primerna za vse čolnarje, j. anj pa za ribiče, ki so tako ime-Pa začetku ribolovne sezone ekaj težav pri muharjenju.
• wOČIVALIŠČE PR1 NEŽICI p™Ialo nad slapom Nežica nad aro je urejeno ob magistralki anjše parkirišče, nekoliko višje Pa še večje. Do manjšega je neko-ko otežen dostop z osebnim av-°Pt, saj je tik za ostrim ovinkom, Poleg tega pa je nekoliko preveč a gosto s cestne strani ograjeno
s Roiieki.
Nezakonito delovanje Zdravstvenega doma?
Boj za direktorski stolček razdelil kolektiv • Občinski svetniki zamenjave direktorice
niso podprli - Očitki dr. Pojeta
KOČEVJE - Boj za direktorski stolček v Zdravstvenem domu (ZD), za katerega sta se potegovala dosedanja direktorica dr. Andreja Rako in dr. Simon Poje, je 52-članski kolektiv ZD razdelil v dva tabora. Ob tem, da postopek imenovanja direktorja ne predvideva pridobitve mnenja zaposlenih, kot je to denimo v primeru šolske zakonodaje, je svet zavoda ZD v začetku marca za novega direktorja imenoval dr. Pojeta, vendar občinski svetniki zamenjave direktorice niso podprli.
Kaj je bilo narejeno v zadnjih V pregledu dela v štiriletnem štirih letih, odkar je Zdravstveni mandatu direktorice, ki ga je po-
dom vodila dr. Rakotova, je nedvomno vprašanje, na katero si zagovorniki zamenjave direktorice odgovarjajo povsem drugače kot tisti, ki jo podpirajo. Dr. Rakotova se je na odločitev sveta zavoda pritožila, o tem, da bo zaradi dogajanja ob razpisu poiskala sodno varstvo, pa je v začetku prejšnjega meseca obvestila tudi občinski svet z dopisom, v katerem svetnike prosi, da proučijo utemeljenost njenega neimeno-vanja. Za razliko od dr. Rakotove, svet zavoda ZD svetnikom ni posredoval obrazložitve, zakaj so se odločili za njeno zamenjavo. Z obžalovanjem, ki ga je izrazila predsednica komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja Meta Kamšek, češ da bo ostal kolektiv ZD razdeljen, kakorkoli se bodo odločili, so zato svetniki tajno izglasovali, da ne izdajo soglasja k imenovanju dr. Pojeta.
dala v svojem dopisu svetnikom, je dr. Rakotova navedla, da so se sanacijski ukrepi, ki so se jih lotili po obravnavi stanja ZD na nivoju občine, pozitivno odrazili že na zaključnem računu iz leta 1998 ter da so leto 1998 in lansko zaključili z dobičkom. Med nalogami, ki bi jih opravljala, če bi bila ponovno imenovana, je med drugim navedla tudi ohranitev likvidnosti Zdravstvenega doma.
Nasprotno pa dr. Poje opozarja na izredno težko stanje ŽD, češ da je ob samo petih ambulantnih zdravnikih (od skupno šestih dva delata le polovičen delovni čas) vprašljiv že njegov obstoj.Kot je povedal v izjavi za naš časopis, je bilo poslovanje ZD v letu 1998 v bistvu negativno, saj so 10 od skupno 14 milijonov tolarjev dobička pridobili s prodajo rentgenskega aparata, 5 pa na račun zu-najsodne poravnave z ZZZS kot
dolg še iz leta 1994. V dvomih je tudi glede 4.milijonov tolarjev dobička v lanskem letu. ZD je namreč leta 1998 najel kredit v višini 30 milijonov tolarjev, kakšen je danes njegov dolg in kakšno je trenutno finančno stanje ZD, pa, kot pravi dr. Poje, tudi svet zavoda ŽD nima točnega podatka. Ob tem, da svetniki niso izdali soglasja k njegovemu imenovanju, je njegov očitek občinskemu svetu, da dopušča, da se izvaja nezakonito delovanje ZD še naprej, češ da je akt, ki je osnova za delovanje zavoda, že popolnoma zastarel Poslovnik o delu delavskega sveta tozd iz leta 1982.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PREDSTAVITEV DISERTACIJE
KOČEVJE - Jutri ob 19. uri bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju predstavili doktorkso disertacijo “Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942 -1956”. Disertacijo bo predstavil njen avtor dr. Mitja Ferenc.
Nepogrešljive pri pogostitvah
Društvo kostelskih žena Nežica deluje že nekaj več kot leto dni - Kulinarični tečaji, predavanja o zdravju in priprava jedi za pogostitve
KOSTEL - Po vzoru osilniških žena, ki so do ustanovitve samostojne občine Osilnica delovale v okviru Društva podeželskih žena Kočevske, so z osamosvojitvijo nekdanje kočevske krajevne skupnosti Kostel svoje društvo ustanovile tudi Kostelke. Društvo je pričelo z delom v začetku lanskega leta, uradno registrirano pod imenom Društvo kostelskih žena Nežica pa deluje od novembra lani.
V središču aktivnosti društva v nih tečajih predsednica društva
i letu so bili tečaji kulinarike. Že januarja so pripravili zelo odmeven tečaj, na katerem je predsednica Društva podeželskih žena Kočevske Marija Horjak govorila o tem, kako se pripravi zajtrk, poimenovan kraljevi obrok. “V goste običajno povabimo znane kuharske mojstre, od katerih se lahko veliko naučimo,” pravi o vselej dobro obiskanih kulinarič-
čauh pr
Dunja Klarič. Prvi takšen tečaj v letošnjem letu so organizirali že januarja, in sicer o pripravi tort, sledilo pa mu bo še več podobnih, tako splošnih predavanj o kulinariki kot tudi povsem konkretnih o pripravi določenih jedi.
Program društva je zastavljen tako, da se vsaj enkrat do dvakrat na mesec nekaj dogaja,” pravi Klaričeva. Tako so že lani ob ku-
linaričnih tečajih organizirali tudi predavanja o raku, boleznih srca in ožilja ter o bolečinah v križu, kot pravi Klaričeva, pa nameravajo tudi letos pripraviti več predavanj o očuvanju zdravja. V načrtu za letošnje leto imajo tudi strokovni izlet na eno izmed kmetij, ki se ukvarja z biološkim kmetovanjem, delo skozi vse leto pa bodo zaključili s pripravo božično-no-voletne razstave, kakršno so lani organizirale prvič in bo, kot pravi Klaričeva, postala njihova tradicionalna razstava.
Društvo šteje 33 članic, med katerimi je večina žena srednjih
Pri skrbi za okolje ostaja sam
Rom Boris Zupanc že četrt stoletja skrbi za odvoz in deponijo večjih odpadkov
KOČEVJE - Kočevski Rom Boris Zupanc je daleč naokrog znan po tem, da že četrt stoletja v zadovoljstvo krajanov skrbi za odvoz odpadnega materiala, pločevine, železa, starih avtomobilov in za ureditev divjih odlagališč. V rajnki Jugoslaviji je imel največji odpad, v novi državi, pravi, je še bolj urejen. Pred petnajstimi leti ga je odprl pod Stojno na Marofu. O težavah z nekdanjim podjetjem (GG Kočevje), ki mu je bilo menda pripravljeno kriti stroške za premestitev odpada na drugo lokacijo, ne govori rad, a vendar pristavi, da gaje ta obljuba kar
“Naj podjetje pahnem v stečaj, 21 člansko družino in tri redno zaposlena pa na pleča občine?”, se sprašuje Boris Zupanc. (Foto: M. G.)
drago stala. S tremi sinovi in posodobljenim voznim parkom nenehno skrbi tudi za “pozabljene” jeklene konjičke, ki jih brezbriž-
neži pustijo kjerkoli. “V šestnajstih letih smo jih na širšem območju ribniške in kočevskem občine pospravili več kot 6.500. Prav neverjetno je, kje vse ljudje puščajo odslužene avtomobile: v gozdu, ob ce^ti, v reki, na parkirišču sredi mesta, v strnjenem naselju, pri zapuščenih hišah. V mesečni očiščevalni akciji - zaključili smo jo v torek, 25. aprila - smo jih zbirali na vseh omenjenih lokacijah, zelo dobra “bera” pa je bila tudi v romskih naseljih (skupaj 106), in sicer v Mestnem logu, na Trati in v Željnah,” pove Boris. Največje avtomobilsko “pokopališče” je bilo na območju KS Kočevska Reka.
Če bi še rinili med smrekova debla, bi zanesljivo našli vsaj enega, ki jim je manjkal do sto. Pojasnil je, da ljudi v takšno ravnanje sili tudi neurejena zakonodaja. Državo so polna usta skrbi za čisto okolje, v praksi pa je vse drugače. “Za odslužen avto mora lastnik podjetju Dinos za odvoz plačati pet tisoč tolarjev. Pa smo tam. Ker nimajo denarja, ga raje zapeljejo v gozd, saj odslužena pločevina nima nobene vrednosti. Pred leti je bilo drugače.
Borisa najbolj boli, ker mu v vseh letih niti ribniška njti kočevska občina nista plačali niti piškavega tolarja (“tudi litra nafte mi ni nihče zastonj natočil”) za njegovo izpričano skrb za naravo. Ne ve, do kdaj bo delal zastonj oziroma kakšna usoda čaka njega in odpad, saj podjetje za tlačenje pločevine iz Ljubljane računa precej, stisnjenih avtomobilov in druge sare pa nihče ne kupi.
M. G.
J
0
OBČNI ZBOR AMD KOČEVJE - Na rednem zboru članstva in vodstva AMD Kočevje prejšnji torek so po pregledu poročil in podelitvi priznanj razrešili dosedanje organe društva in izvolili nove za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Za novega predsednika AMD in njegovega upravnega odbora so izvolili Antona Piškurja, njegov namestnik in predsednik izvršilnega odbora je Vinko Zajec, predsednik nadzornega odbora Bruno Ciglič, za opravljanje funkcije tajnika pa so imenovali Igorja Gričarja. Z izvolitvijo novih organov in sprejemom še drugih potrebnih sklepov so društvu, ki je leta 1996 obhajalo 50-letnico obstoja, omogočili nemoteno delovanje še naprej. (M. L.-S.)
Kino bo še naprej kino
Kinooperatersko dejavnost v stavbi Kina naj bi dopolnili .še z drugimi kulturnimi dejavnostmi
KOČEVJE - Kočevski Kino je danes le še bleda senca tistega, kar je bil nekoč. Propadajoča stavba v centru Kočevja vzbuja videz zapuščenosti, dejavnost, ki se trenutno v njej odvija, pa ga le še dodatno krepi.
Čeprav Kulturni center, v okviru katerega je Kino v Kočevju pred leti deloval, že dolgo ne živi več in se kinooperaterska dejavnost opravlja preko kinematografov ZKO Ivančna Gorica, je kot zavod posebnega družbenega pomena v sodnem registru še vedno vpisan Kulturni center. Občina Kočevje bo sicer predlagala njegov izpis iz sodnega registra, vendar pa je status Kulturnega centra in njegovih finančnih obveznosti le eden izmed problemov, ki zadevajo kino. Osnovni problem je že, da sam program kina ne zagotavlja finančne likvidnosti in časovno le malo zaseda prostore že lep čas propadajočega objekta.
Ker kinooperaterska dejavnost sama v objektu ni ne finančno ne časovno ekonomična, bi morali, zato da bi ohranili predvajanje kino predstav v Kočevju, preostli prosti čas v objektu zapolniti z vzporednimi dejavnostmi.
Vizija bodočega delovanja Kina, ki jo zastopa občinska uprava, predvideva ohranitev kinoope-raterstva kot osnovne dejavnosti.
To naj bi še naprej izvajali v sodelovanju z ZKO Ivančna Gorica -kinooperaterska dejavnost in Združenjem dolenjskih kinema-
Dunja Klarič
let. “Prizadevamo si za ohranitev tradicionalnih izročil, običajev in tudi pristne kostelske govorice,” pravi Klaričeva. V delo društva bi zato radi pritegnili tudi starejše žene, da bi ga te obogatile s svojimi izkušnjami, poznavanjem starih običajev in znanjem priprave domačih jedi. Te so članice društva predstavile že lani v okviru projekta Po poteh naravne in kulturne dediščine, letos pa ob predstavitvi kostelske občine tudi na sejmu Alpe Adria. Sicer pa so članice društva s pripravo jedi po starih receptih in najrazličnejših prigrizkov postale v novi občini Kostel, kot pravi Klaričeva, nepogrešljive pri pogostitvah ob najrazličnejših priložnostih.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ODIGRALI PRVE TEKME
LOŠKI POTOK - S tekmami, ki sojih odigrali v soboto, 30. aprila, se je začela občinska liga v malem nogometu. Tokrat v ligi sodeluje šest moštev, in sicer: gostilna Pri Kapcu, bife Pri Birtku, moštvo Veteranov, F. C. Katrinka, Loški Potok in okrepčevalnica Berta - Mali Log.
KINO - Stavba Kina v Kočevju je v postopku denacionalizacije, vendar skoraj zagotovo ne bo vrnjena, dokler se bo v njej ohranjala kulturno dejavnost. (Foto: M. L.-S.)
tografov. Izhodišče vizije je, da bo stavba Kina, ki je sicer v postopku denacionalizacije, tudi v bodoče namenjena kulturi. Ob uspešno rešenih problemih upravljanja z objektom ter njegovega tekočega in investicijskega vzdrževanja bi bile dodatne dejavnosti, ki bi se odvijale v prostorih Kina, s področja kulture.
Ker mnoga obstoječa in novonastala ljubiteljska kulturna društva v Kočevju nimajo prostorskih pogojev za delovanje in ker vse uspešnejša lutkovna in gledališka društva za vadbo v čedalje večji meri potrebujejo oder, zastavljene vizije glede dodatnih dejavnosti ne bi bilo težko uresničiti. Svoj prostor v Kinu bi lahko našel tudi klub kočevskih literatov, v skladu z že sprejetim sklepom občinskega sveta pa bodo zaradi potrebe po preselitvi iz stavbe bivše gimnazije v prostorih kina vsaj začasno naselili mažoretno-plesno skupino Delavske godbe. Poleg tega bi lahko v Kinu uprizarjali abonmajske predstave, prostor pa bi lahko oddajali tudi gostujočim organizatorjem.
M. LESKOVŠEK-SVETE
TURISTIČNI CENTER ODPRT
LOŠKI POTOK - Po prenovi stare šole, kjer so svoje lepe prostore dobili uprava občine, krajevna skupnost, gozdarstvo, Krajevni urad in še nekatere službe, so prostore nekdanje krajevne skupnosti preuredili v Turistični center. Le-ta je bil na praznični ponedeljek, 1. maja, tudi slovesno predan svojemu namenu. Po končani slovesnosti so se planinci in številni občani podali na pohod na Jazbino, priljubljeno izletniško točko, kjer je bilo družabno srečanje.
LJUBI
HUD SOSED - Je naziv priljubljenega ansambla z Velikega Osolnika v velikolaški občini, kjer je najbolj dejavna podeželska mladina. Trije mladeniči so si nadeli zanimivo ime, povrh pa igrajo na nenavadnih inštrumentih. Tomaž Gabas vleče meh diatonične harmonike, Aleš Šeeraj igra na klin-tonu (z držalom metle tolče po stolu), Primož Ponikvar pa je žice na kitari zamenjal z grabljami, in igra na “zic-basu". (Foto: M. G.)
L
MM* i	Z MASI	H	OBČI	m
Trebanjske iveri
m
v
V Stefanu prehiteli državni zbor
Krajevna skupnost Štefan z absolutno večino za nov krajevni samoprispevek ■ Program je nastajal od spodaj navzgor - Poskrbeli za dobro obveščenost - Od firm iztržili tudi plačilo za nazaj
• ŠTEFAN - “Ljudi smo vprašali, ali so za to, da gremo v krajevni samoprispevek ali ne. In kaj moramo narediti, da bi bila ta krajevna skupnost bo|j urejena. Naposled smo se v vodstvu KS odpovedali sleherni kilometrini in honorarjem, da bi čim več denarja ostalo za program del. V državnem zboru je pripravljen že za drugo branje zakon o lokalni samoupravi in predvideva relativno večino za uspešen izid referenduma o samoprispevku. Mi smo jih pa prehiteli in izglasovali krajevni samoprispevek kar z absolutno večino,” zadovoljno komentira 50-letni Anton Strah, šele eno leto predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan.
Vse firme so obvestili in zahtevali, naj plačajo samoprispevek za svoje zaposlene, tudi za dve leti nazaj. Poprej je plačevalo samoprispevek 35 firm, zdaj pa 86. “Odgovorni ljudje v firmah očitno ne berejo Uradnega lista. Prej je bila preslaba obveščenost! Popraviti smo jo skušali s pomočjo Dolenjskega lista, Vašega kanala, izdali smo svoj bilten, pomemben pa je bil tudi živ stik s krajani. O referendumskem programu smo pripravili sestanek v vsaki vasi, udeležba pa je bila povprečna,” razlaga Strah.
Kako tudi ne bi bil zadovoljen v teh časih, ko referendumi pada-
Anton Strah, predsednik sveta KS Štefan
SEVNISKE NALOŽBE ZA CRPOV
jo zapovrstjo kot hiše iz kart! V Črnomlju je bil izid naravnost katastrofalen za organizatorje, ki so si privoščili “sondiranje terena” tudi s pomočjo znanja tovrstne ustanove. Toda njene prognoze o zanesljivem uspehu so bile v popolnem nasprotju z voljo ljudi, izraženo na referendumu. Zato vodilnih v krajevni skupnosti Štefan, se pravi članov sveta, podpredsednice Mojce Pekolj in predsednika Straha, ni bilo potrebno veliko prepričevati, kako sestaviti referendumski program. Vodilni so prisluhnili potrebam krajanov, se pravi, da je iskati ključ uspeha referenduma v krajevni skupnosti Štefan, ob primerni obveščenosti ljudi, v programu krajevnega samoprispevka, ki je nastajal od spodaj navzgor. V tem je vsa, žal pri avtorjih referendum-
ZAKAJ CESTNINA?!
TREBNJE - Svetniku Jožetu Rebolju in njegovim kolegom se ne zdi pošteno, da Trebanjci plačujejo cestnino, 15 km oddaljeni Ivančani pa ne. Darsu bodo predlagali, naj jih oprostijo plačila, ali pa se bodo lotili protestnih akcij, tudi cestnih zapor.
SEVNICA - Občinski svet je dal pozitivno mnenje o naložbah, s katerimi sevniška občina kandidira za nepovratna sredstva ministrstva za kmetijstvo iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (CRPOV). Na razpis za kmetijsko infrastrukturo bodo Sevničani prijavili naložbo iz CRPOV Kal, Kladje, Osredek - modernizacijo 4.650 lokalne ceste Šentjanž-Kal pri Krmelju, iz CRPOV Zabu-kovje pa modernizacijo 2.055 m lokalne cete Zabukovje-Dol, ki je v letošnjem letu tudi prioriteta za natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje demografsko ogroženih območij. Po CRPOV Zabu-kovje je prednostni kratkoročni cilj ureditev pokopališča v Zabu-kovju nad Sevnico. Izvedbeni načrt je že narejen. Kot tretjo naložbo prijavljajo Sevničani na razpis za vinske ceste VTC - Gornje dolenjsko vinsko cesto, za katero je dokumentacija v delu.
CIMPERSKOVA RAVNATELJICA GLASBENE ŠOLE
SEVNICA - Glasbeno šolo Sevnica je 39-letna Sevničanka Betka Cimperšek vodila eno leto kot v.d. ravnateljice. Občinski svetniki so dali o tej predmetni učiteljici glasbene vzgoje pozitivno mnenje za ravnateljico taiste ustanove. Sicer pa bi bilo res bolje izgubljati s temi imenovanji še manj časa, saj se na ta lahko ministrstvo za šolstvo mirno požvižga, kar posebej vznemirja svetnika Blaža Jeneta, ki bi v Ljubljano najraje poslal vsaj ostro protestno pismo.
OPROSTITVE KOT PLAZ
SEVNICA - Pobudo oz. prošnje krmeljskega Inkosa, Jutranjke in sevniške območne obrtne zbornice, da bi jih oprostila plačila nadomestila za stavbna zemljišča, bodo na sevniški občini obravnavali v paketu. Možnosti za ugodno rešitev ni ravno veliko, saj se Občinarji upravičeno bojijo, da bi to lahko za sabo potegnilo plaz podobnih zahtevkov drugih podjetij.
skih (in tudi drugih!) programov vse prevečkrat prezrta modrost. Vsiljevanje določenih projektov “modrega vodstva” tako imenovani bazi je že dostikrat opekla te
• V KS Štefan so zabeležili kar 79-odstotno udeležbo na referendumu, 55 odstotkov volivcev pa je podprlo program novega samoprispevka. S samoprispevkom naj bi zbrali okrog 20 milijov tolarjev. Vrednost vseh del po programu do vključno leta 2002, ko se izteče mandat sedaivjemu vodstvu KS, je 42.257.293 tolarjev. Denar bodo porabili za asfaltiranje cest, izgradnjo pločnika in kanalizacije. Predsednik Strah se je že pred kakšnim letom pogovarjal s trebanjskim županom, da bi ustanovili nekakšen solidarnostni sklad za pomoč krajem oz. ljudem, kjer je zelo redka poseljenost.
“modrijane”, ki so se ob neuspehu spraševali, kako se je to lahko zgodilo, ko pa so ponudili tako dobre načrte. In koliko idej so še imeli...
P. P.
ZAČETEK SEZONE 2000
MALA LOKA - Društvo za spodbujanje ustvarjalnosti Arti vabi v soboto, 6. maja, ob petih popoldan na slavnostno otvoritev sezone 2000. Odprli bodo slikarsko razstavo Katje Gorjup, za glasbeno popestritev pa bo poskrbela kantavtorica Olga Weiss-bacher.
122 TEKMOVALCEV NA 9. GORSKEM TEKU NA LISCO
DOM GASILCEV NA TREBELNEM - Temu domu na prvi pogled prav nič ne manjka. Ima celo s svojim zaščitnikom sv. Florijanom poslikan del fasade. Pa vendar so v vodstvu PGD Trebelno trdno odločeni, da potrebujejo nov gasilski dom, predvsem zato, ker so zdajšnje garaže premajhne, da bi vanje spravili rabljeno gasilsko vozilo, ki ga je pred leti pripeljal kot darilo z one strani Karavank prvak SKD Lojze Peterle. V vodstvu KS Trebelno so se ogrevali za večnamenski dom, ki bi ga gradili tudi s samprispevkom in v katerem bi našli poleg gasilcev svoje prostore še KS in drugi. A o tem, etapnem načinu gradnje in večnamenskosti, kjer bi imele prednost gasilske garaže, pri gasilcih niso hoteli nič slišati. In bodo zastavili na svoje. Iz občinskega proračuna jim je prvo (finančno) injekcijo zlobiral svetnik Marjan Pavlin. O tem, kaj bodo s tem lepim domom, si bodo verjetno belili glavo šele pozneje. (Foto: P P)
ODPAD PRI TREBELNEM - Ne le na Trebelnem, tudi drugod po trebanjski občini so ljudje, predvsem pa razni podjetniki, veselo polnili odlagališča za odvoz kosovnih odpadkov, celo z odsluženimi avti, potem ko so komu-nalci smeti že odpeljali. Malo bi se lahko zgledovali pri sevniških sosedih. (Foto: P P)
SEVNICA - Državni reprezentant, 30-letni Boštjan Novak (klub Šm. Naveza), je z 42:06:00 absolutni zmagovalec tradicionalnega prvomajskega gorskega teka na Lisco in je postavil tudi nov rekord 8,5 km dolge proge. V kategoriji moških nad 35. letom je zmagal Igor Mernik iz Celja, tudi absolutno drugi (44:36:00), pri moških do 19. leta je zmagal Matej Sok, nad 20 let‘Zvone Zorc, tudi absolutno tretji (45:46:00), nad 40 let Simon Smolar, nad 45 let Jože Rogelj, nad 50 let Konrad Merlak, nad 55 let Franc Kocjančič, nad 65 let Blaž Geč ter v kategoriji SV in policija Srečko Majetič. Pri ženskah je zmagala Metka Lindič (57:18:00), v kategoriji do 19 let Bojana Fajs, nad 20 let Meta Pungarčar, nad 40 let Zdenka Gaber in v kategoriji nad 50 let Heda Kotar. V družinskem teku je zmagala družina Lindič. Organizator 9. gorskega teka na Lisco Pikado klub Boomrang -Orehovo-Hrastnik in tekmovalci so imeli precej težav z deževnim vremenom.
PROMETNI ZNAKI - Mirnčani se sprašujejo, kdo je bil tako pameten in radodaren, da jih je pred zdravstveno postajo in apoteko obdaril kar z 9 (!) prometnimi znaki. Po dolgotrajnih protestih so le uspeli, daje spet odprla vrata zasebna lekarna. Bo gromoglasnemu svetniku Janezu Kovačiču končno uspelo na Mirno pripeljati samopostrežni terminal za potrjevanje zdravstvenih izkaznic? Mirnčani, delavci in delodajalci se zdaj jezijo, ker izgubljao čas s potrjevanjem kartic v Trebnjem in Mokronogu. Trebanjski župan je že pred nekaj tedni dobil obljubo direktorice novomeške območne enote zdravstvenegh zavarovanja, da bodo terminal na Mirni postavili v najkrajšem času. Mirnčani so pripravljeni dobrosrčnim Novomeščanom podariti kar nekaj teh znakov. Za vsak teden zamude s terminalom - enega... (Foto: P P)
Za polovico zmanjšali količino odpadkov
Občinski svet ugodno ocenil letošnji odvoz kosovnih odpadkov ■ Stroške zmanjšali tudi z zažiganjem odpadkov - Zahvala Savaavtu ■ Kam z gospodinjskimi olji? ■ Kaj pa nova črna odlagališča?
SEVNICA - Oddelek za okolje in prostorje letos že osmo leto zapored izpeljal odvoz kosovnih odpadkov v sevniški občini. V vzornem poročilu komunalnega nadzornika Bojana Kostevca in referenta za stanovanjske zadeve Boruta Simončiča je zaslediti, da so že po prvem ogledu vseh lokactj kosovnih odpadkov v vseh 10 krajevnih skupnostih opazili, da bo letoši^ja količina zbranega materiala manjša od “rekordnih” lanskih količin. To je potrdil tudi končni obračun dejanskih stroškov. I^tos so ti znašali 6,9 milijona, lani pa 11,4 milijona tolarjev.
Letos so odpeljali 4.875 m\ lani potrebno podvajati odvoza. Žu-
PR1 98 LETIH ŠE NIKOLI PRI ZDRAVNIKU - Ravno 26. aprila, ko je Marija Agrež s Pokleka nad Blanco praznovala svoj 98. rojstni dan, je imela 5. rojstni dan tudi njena pravnukinja Mihelca. Ko smo s sevniškim županom Kristijanom Jancem in predstavnikom blanške krajevne skupnosti Brankom Blatnikom (Marija je najstarejša krajanka v KS Blanca!) prišli voščit k Pavličevim (tako se piše Marijina hči Pavla, ki je moža izgubila pred 10. leti in lepo skrbi za mater), se je domačija polnila z domačimi obrazi. Vnukinja Tončka je prišla iz Koprivnice, Jernej je z družino na istem domu kot stara mama. Sicer pa ima gospa Marija 6 vnukov in 8 pravnukov. V mlajših letih je Marija 4 leta pomagala v gostinstvu v Ljubljani. Najraje pa je delala okoli domačije. “Ko je bila stara 62 let, je kosila kot vsak moški," pravi o še vedno čili slavljenki hči Pavla. Gospa Marija je vdova od leta 1978. Zelo dobro še sliši, pri hoji pa si pomaga s palicama. Domači zatrjujejo, da še nikoli ni bila pri zdravniku! (Foto: P P)
pa 8.415 m1 odpadkov. Vozila Bence Nizke gradnje in Dinosa so na desnem bregu Save opravila 224 voženj, vozila sevniške Komunale in Dinosa pa na levem bregu Save 101 vožnjo. Lani je bilo skupaj 561 voženj. V KS Sevnica, Krmelj, Blanca in Studenec so kosovne odpadke, ki jih ni bilo mogoče odložiti na deponijo Dinosa, skurili. S tem so prihranili okrog 3,4 milijona tolarjev. Kurjenje so budno nadzirali sevniški in krmeljski gasilci.
Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je pohvalil krajevne skupnosti, ker ni bilo
pan Kristijan Janc je povedal, da se z Dinosom pogovarjajo o medletnem odvozu. Zahvalil seje podjetniku Milanu Jamšku (Sava-avto), ki je zastonj odpeljal iz občine na sežig zelo veliko avtomobilskih pnevmatik. Svetnik Frnac Pipan je opozoril, da še vedno nastajajo nova divja odlagališča. Vprašal je, če je komunalni nadzornik sploh sprožil kakšen postopek oziroma če je pri evidentiranju novih odlagališč sodelovala tudi policija. Svetnik Rudi Dobnik je pohvalil izvajalce letošnjtfakcije tudi v imenu Lovske družine Tržišče. Jože Kunšek je opozoril na
nesorazmerno visoko ceno storitev Komunale v primerjavi s podjetnikom Bencetom. Župan Janc je poudaril, da mora trg svoje narediti. Komunala sicer tarna nad nelojalno konkurenco, toda..
Boštjan Repovž je povedal, da je v Šentjanžu ostalo nekaj lesnih odpadkov. Predlagal je, da bi organizirali še zbiranje gospodinjskih olj. Perčič je spomnil, da bi dnevni najem takega kontejnerja stal 100.000 tolarjev. Z Dinosom se dogovarjajo, da bi bil tak zabojnik na Dinosu. Jože Roštohar je predlagal, da bi v vsaki krajevni skupnosti določili lokacijo za kosovne odpadke, ki bi jih pobirali enkrat mesečno. Tako naj bi še zmanjšali stroške vsakoletnega odvoza ali ga morda celo ukinili. Ob pomislekih, da bi nenadzorovane lokacije privabile Rome, je Rudi Bec ponudil tako lokacijo znotraj ograje krmeljskega Inkosa.	P.	P.
SE ZASEBNIK IZMIKA OBVEZNOSTIM? - Predsednik sveta krajevne skupnosti Knežja vas Janez Majde je zaprosil občino za posredovanje v sporu z zasebnikom Trunkljem v zvezi z gradnjo večnamenskega doma v Mali vasi. Thinkelj bi moral p° tripartitni pogodbi med njim. krajevno skupnostjo in trebanjsko občino poskrbeti, da bi v objektu dobila prostore tudi krajevna skupnost. KS prosi občinske službe, naj nastopijo v vlogi arbitra. Župan Ciril Pungartnik je obljubil pomoč, da bodo razčistili, kaj je kdo dolžan po tej p°' i godbi. Se bo šele potem komu čudežno vrnil spomin?
KJE JE SPOMENIK HEROJU SLAKU - Val 202 je na prvomajske praznike pripravil zanimivo oddajo o odstranjevanju spomenikov; pretežno je besed3 stekla o spomenikih NOB, ki so jih neodgovorni posamezniki ali skupine odstranili, dostikrat s prozornimi izgovori, češ da so to storili na lastno pest zaradi “ob; nove” spomenikov. Strokovnjak1 so opozorili, da je tako početju kaznivo, številni poslušalci pa so zvečine obsodili taka dejanja kot nekulturna, gotovo pa takšna, ki ne vodijo k spravi. Kdo ve, kakšna je že usoda spomenika heroju Slaku, po katerem se je dolga leta imenovala trebanjska osnovna šola, ki je izginil izpred šole kot kafra?
UČENJE PISANJA ZAPISNIKOV!? - Svetnik Marjan Zu; pančič bi občinsko uslužbenko, ki že okrog 20 let med drugim pišu tudi zapisnike, na katere do pred kratkim ni bilo večjih pripombi najraje znova učil pisanja zapisnikov, da bi bili po meri in okusu nekaterih pomladnikov. To naj bj bili verjetno zapisniki o tem, kaj je kdo mislil, daje rekel ali bi rad rekel, pa gaje malce zaneslo, bodisi zaradi vpliva sončnega mrka ali kakšnega drugega manj redkega pojava...
MOST PROTI MARTINJI VASI NEVAREN
TREBNJE - Svetnik Ivan Vovk je sprožil vprašanje glede vzdrževanja in obnove mostu čez Mirno proti Rusu na lokalni cesti Mokronog-Martinja vas-Hrastovica. Zdaj je prehod čez most zelo nevaren, saj manjk3 varnostna ograja, močno pa je poškodovan zgornji ustroj mostu.
Sevniški paberki
APARTHEID ZA “RDEČE”!? - Svetnik (ZLDS) Franc Pipan je na zadnji seji sevniškeg8 i občinskega sveta vprašal, kakšni . so bili kriteriji komisije za man- j datna vprašanja, volitve in imeno-vanja (predseduje ji Tine Zupančič, svetnik SKD+SLS = SLS) ob | imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet osnovnih šol Blanca, Boštanj, Krmelj in Tržišče ter . v svet sevniškega vrtca Ciciban, j Pipana je zanimalo, ali je Zupančičev kviaz upošteval predvsem strankarsko pripadnost, ali je tud1 preveril aktivnost dosedanjih j prestavnikov občine v teh svetih. I ZLDS je namreč zvečine predlagala ponovitve mandatov dosedanjim prestavnikom občine, aje
pri vrtcu iz kadrovske kombinatorike izpadla celo priljubljen8 zdravnica Ivana Jelovčan. Pipan je potožil, da so do kandidatom njihove stranke “pa sploh imel1 apartheid.”
... IN DOBNIKOVE TEŽAVE DOMA - Da je bila ZLSP dosti široka, demokratična, Je skušal Pipan to poudariti še s tem, da so med drugimi predlagali tudi prvaka SDS Rudija Dobnika iz Krmelja. Tudi svetnik Dobnik se je Pipanu takoj zahvalil z3 takšno pozornost in dodal, da b| raje videl, če bi te ne doživel, saj je imel zaradi tega probleme
doma. Dobnik je odstopil od te OS Krmelj
kandidature, v svetu i bo tako tudi poslej njegova soproga Irena. O tem, kako j® reševal tovrstne zagate, je Rud) modro molčal, njegovi svetniški kolegi pa so se glasno hahljali.-TIR ZA “ŠPANSKE JEZDECE”- Industirjski tir od bivše krmeljske Metalne (zdaj Inkosa) do Tržišča je povsem zanemarjen-Svetnik Lojze Zalašček je odločno proti temu, da bi se tiru povsem odpovedal, kajti med vojn0 za Slovenijo pred 10 leti so pu tem tiru vsak dan odpeljali vlak “španskih jezdecev”, s katerim' so teritorialci in policisti blokirali ceste. “Kaj se ve, če ne bomo še kdaj potrebovali tega!” je deja' Zalašček.
DOLENJSKI LIST
Št. 18 (2645), 4. maja :
Krške novice
»POLETNA NOČ V KRHKEM - Tudi letos bo v krškem P°letna noč, kot se imenuje za-avn0-giasbena prireditev v Pasje vročih dneh. Potem ko so °rganizatorji doslej poskušali Prireditev narediti v mestu in obupali, bodo omenjeno tridnevno veselico postavili na Ignšču pod dijaškim domom, 'a* umik iz mesta očitno dokaze, da se Krčani otepajo takih dogodkov; mogoče se jim zdijo Preglasni. No, če še Poletne n°či v Krškem ne bo, bodo domačini še na veselico hodili iz ■vrškega v Brežice in na Čatež ob Savi.
‘‘VAŠ GRAFIT NA POSAVSKI ZID” - Klub posavskih študentov Krško je pripravil v teh ni akeijo z nekako poetičnim naslovom Vaš grafit na posavski ‘id. Nekateri, ki nimajo nič Aupncga s klubom, so s podob-nimi akcijami očitno pohiteli že Pred časom. Posamezni krški zidovi so namreč popisani z grafiti.
KJE BODO SPALI? - Go-°ri se, da hotele v mestih v osavju zidajo ali bolje, da so Jih zidali, za graditelje elek-rarn. V Sevnici za graditelje avskih elektrarn, v Krškem za Jpdi, ki so dvignili pod nebo in , ! Prihajajo vzdrževat Jedrsko ktrarno Krško. Že mogoče, undar ko je v nuklearki re-h'°ht> se mehaniki iz elektrarne °ZIJ° spat na Čatež. Tam se jhunda tudi kopajo. No, če je IfIVya,nje odvisno od kopanja, ■vrškemu menda ne bo tako ezko privabiti omenjenih go-rov, saj imajo mestni bazen, v J1 drega so se včasih hodili namakat iz domala vse nekdanje ugoslavije. Res pa je, da ta agen nima strehe, če to tudi Kal pomeni.
MUŠ I	Z NAŠIH	OBČI N
mgngjr
KVflf
Novo v Brežicah
Utripajoča RAZSVETLJAVA - V samih Čateških oplicah letos prvomajskega esa niso prižgali, so se pa yseeno odločili za svetlikajočo 'n bliskajočo se obliko dobrodošlice delavskemu prazniku. Na sam praznični večer so luči javne razsvetljave na območju glavnega trgovinskega središča db slaščičarni Urška utripale ^ot na novoletni jelki, sprehajajoče se delovno ljudstvo pa je Kljub temu menilo, da gre bolj ot za pozdrav prazniku za navadno okvaro sistema.
PAZNIKI NISO ZA VSE ' lako kot gostinci tudi nekat-ri trgovci ne poznajo oziroma ue priznajo državnih praznikov, jeseniškem Begrosu, ki je si-er v lasti hrvaškega podjetnika, ■O tako na dan upora proti okupatorju kot na drugi dan delavnega praznika delali od zore mraka in pridno služili de-ki bodo še naprej lepo 1 ih o i Preko meje. Kot smo hko opazili, kupcev ta dva ”®.va ni manjkalo, kar ne čudi, dio Samobor je namreč kar jpPrcj Ponavljal: “Dojdite! U esenicama ni za praznike ne-ma praznika!”
IN VINO VODA - Uganka je Sena! Piedestal sredi breži-Kega krožišča sploh ni piede-ai. na katerem naj bi nekoč Počival spomenik sedanjemu reziškemu županu, kot so zlob-0 trdili nekateri posamezniki, ■gPtveč čisto običajen vodomet, ako so županovi nasprotniki ačasno utihnili, do besede pa : Prišli tisti, ki namigujejo, da z ki°.domcl P0(J zemljo povezan bliZnjim Vinom, za katerega h ?nano> da se zadnje čase vse °01J posveča vodi.
I / l>FtE2l%kl£
ponod nIsimIce
v času od 14. do 27. aprila so brežiški bolnišnici rodile; An-Mr,eja Rožman iz Račje vasi -vika, Urška Hodnik iz Velikih ?Jalenc -
Šin;
Moniko, Simona Lub-
Katera bo posavska lepotica?
Na pobudo Agencije Lukec Krško bo 9. junija v Krškem prvi uradni izbor miss Posavja - Letos v Londonu petdesetič za miss sveta
KRŠKO - V Posavju nekateri že nestrpno pričakujejo prireditev Miss posavja za miss Slovenije. Lepotico Posavja, ki se bo potegovala za laskavi naslov miss Slovenjje, bo izbirali v Kulturnem domu Krško 9. junija. Prvi uradni pokrajinski izbor posavske lepotice organizira Agencjja Lukec Krško v sodelovanju z Agencijo Geržina videoton iz Maribora.
‘Prepričani smo, da je tudi v otrok, visoke vsaj 165 cm in stare
»..-a iz Leskovca pri Krškem -Njna, Martina Hribar iz Prilip f-Kristino, Snežana Sušin iz režic - Denisa, Sabina Zorič iz H°r. Lepe vasi - Benjamina, csna Umek s Trebeža - Ano, lasta Krapež iz Malih Vodenic "jDonina, Nuška Polovič iz ?ukoška - Valentino, Majda yKd°h iz Prelaskega - Uroša, ozica Kodrič s Premagovc -°zico, Romana Tomše iz Račje ■ aši - Domna, Katarina Horvat * Brežic - Niko, Natalija Prelec , Trebeža - Neo, Albina Kozo-iz Presladola - Urško in P°žena Pšeničnik z Bojsnega -e°.	Čestitamo!
naši regiji veliko lepih deklet, in menimo, da je prav, da jim ponudimo možnost sodelovanja na tako pomembnem tekmovanju, kot je uradno regionalno lepotno tekmovanje, zato smo ga tudi organizirali.” Tako pravi Dušan Vod-lan, direktor Agencije Lukec Krško, in dodaja, da je bila njegova dolgoletna želja prav organizacija takega lepotnega tekmovanja.
Za miss Posavja bodo prijavnice objavljene v Posavskih novicah in Posavskem obzorniku, prijavnice zbira Agencija Lukec Krško.
Tudi letos na lokalnih izborih miss za miss Slovenije sodelujejo neporočene Slovenke, ki so brez
OD MESNIN H KOLESU
KRŠKO - Ali imate pohodniške poti? Ali imate kolesarske steze in kolesarske steze? To sta dve verjetno najpogostejši vprašanji, ki soju Krčanom zastavljali obiskovalci njihovega razstavnega prostora na letošnjem sejmu Alpe-Adria v ljubljani. Nemogoče se sicer zdi, da dober narezek in žlahtno posavsko vino turistov na poti skozi Posavje ne zanimata več. Zato domačini iz previdnosti ne bodo razpustili svinjakov. Res pa se dogaja v turizmu nekaj, kar bi lahko imenovali: od mesnin h kolesu.
V BREŽIŠKEM GRADU LANI 78 POROK
BREŽICE - Lani so v gradu v Brežicah po dolgih letih želja uredili novo poročno dvorano, ki je plod sodelovanja brežiške občine m Posavskega muzeja Brežice. V brežiški grajski dvorani je lani dahnilo skupni “da” 78 parov. Poročajo se lahko še vedno tudi v gradu Mokrice.
17 do 24 let.
Ali bo najlepše posavsko dekle postalo tudi slovenska lepotica, je seveda še vprašanje. Prav tako se ne ve, kako se bo letošnja miss Slovenije uvrstila na letošnjem že petdesetem tekmovanju za miss sveta v Londonu. Niti Zdravko Geržina, direktor Agencije Geržina Videoton, si ne upa napovedati razpleta dogodkov na tokratnem jubilejnem londonskem izboru. “Dosedanji izbori kažejo, da so med prvimi desetimi izbranimi lepoticami sveta tudi take, ki niso najlepše. Organizatorji svetovnega tekmovanja pravijo, da izbirajo celovito osebnost. Vendar bi se o tem dalo pogovarjati. Tam v tako kratkem času ne morejo izbrati kompletne osebnosti. Ne vem, kje je ključ do dobre uvrstitve,” pravi Geržina, ki sicer napoveduje, da
bo Slovenija imela v naslednjih desetih letih svojo miss med prvimi desetimi lepoticami na svetu.
Zmagovalki na izboru lepotice Posavja bodo Posavske novice izročile posebno darilo.
M. L.
ZAPOSLOVANJE
MLADIH
STROKOVNJAKOV
KRŠKO - Zaposlovanje mladih strokovnjakov v Posavju je naslov okrogle mize, ki bo jutri ob 17. uri v Kulturnem domu Krško. Javni pogovor organizirajo občine Brežice, Krško in Sevnica, Zavod RS za zaposlovanje - območna služba Sevnica in Klub posavskih študentov. Poleg predstavnikov organizatorjev naj bi v uvodu okrogle mize spregovorili Lado Močivnik, vodja kadrovske splošne službe v sevniški Lisci, Renata Martinčič, pomočnica generalnega direktorja za pravne in splošne zadeve v Termah Čatež, in Tadej Buršič, direktor podjetja I.H.S.
TRIGLAV KRŠKO CERTIFIKAT KAKOVOSTI - Listino o doseganju kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9002je na podelitvi pred časom direktorju Zoranu Šolnu (na fotografiji desno) podelil Borut Mokrovič, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. (Foto: Arhiv Zavarovalnice Triglav)
THglav Krško med prvimi
Območna enota Zavarovalnice TViglav v Krškem prejela certifikat kakovosti ISO 9002 med prvimi v delniški družbi_____
MISS - Direktor Agencije Lukec Krško Dušan Vodlan (na fotografiji drugi z leve) in direktor mariborske Agencije Geržina Videoton Zdravko Geržina (levo) sta pred nedavnim podpisala v Krškem pogodbo o organizaciji prvega uradnega pokrajinskega izbora miss Posavja za miss Slovenije 2000. Na fotografiji še glavni in odgovorni urednik Posavskega obzornika in Posavskih novic Silvester Mavsar (desno) in Neda Gačnik, miss Slovenije 1999. (Foto: M. L.)
PROSLAVA NA SROMLJAH
SROMLJE - Občina Brežice, območno združenje borcev in udeležencev NOB Brežice in krajevna skupnost Sromlje bodo to soboto ob 10. uri organizirali na Sromljah proslavo, združeno s praznovanjem dneva upora proti okupatorju, 56. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda, 1. maja in 55. obletnice osvoboditve Brežic, konca 2. svetovne vojne ter vrnitve izgnancev in taboriščnikov. Na sromeljski prireditvi bosta govorila Božidar Gorjan, komisar 1. kozjanskega bataljona, in Milena Jesenko, podžupanja občine Brežice. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ Brežice, pevska zbora s Sromelj in godba na pihala iz Loč. Občinska športna zveza bo v okviru prireditve pripravila športna tekmovanja.
KRŠKO - Območna enota Zavarovalnice Triglav v Krškem je pred časom prejela certifikat kakovosti ISO 9002, potem ko je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje ob koncu lanskega decembra potrdil z ustreznim sklepom, da krška območna enota dela ustrezno zahtevam omenjenega mednarodnega standarda. Poleg krške sta omenjeni certifikat kakovosti prejeli nekako istočasno tudi območni enoti v Novem mestu in Postojni. Že pred tem je decembra 1997 certifikat kakovosti dosegla murskosoboška območna enota.
Zoran Šoln, direktor krške območne enote Zavarovalnice TViglav, pravi, da jim pridobljena listina o kakovosti storitev potrjuje, da so se pravilno odločili, ko so se v Triglavu med prvimi vključili v projekt vodenja sistema kakovosti zavarovalniških storitev po standardu ISO 9002. “Območna eno-
ta Krško je s tem dokazala, da vodstvo in vsi zaposleni resnično hočejo delati skladno z zahtevami o kakovosti. Mednarodna organizacija za kakovost ISO postavlja visoke zahteve in stroga merila, vendar ne toliko, da jih območna enota Krško ne bi dosegla,” meni Šoln.
Območna enota je zaključila lansko leto z dobrim poslovnim rezultatom, kot pravi direktor. Prepričan je, da je k temu ugodnemu poslovnemu izidu pripomoglo tudi to, daje krška zavarovalnica Triglav že v celem lanskem letu delala, kot predpisuje obravnavani kakovostni standard.
Če pridobljena listina o kakovostnem delu narekuje natančno delo in odgovornost, je po direktorjevem mnenju to “zelo pomembno zlasti sedaj, ko je Zavarovalnica TViglav pripravila veliko novosti v ponudbi”.
M. L.
PO GRABNU - Pohodniška pot po Grabnu se konča v KS Zdole, medtem ko je njen začetek v KS Krško. Gotovo ne zgolj zaradi take bližine Krškega, občinskega središča, je občina Krško pomagala pri ureditvi poti. Prvi mož občine Franci Bogovič (na fotografiji prvi z leve) je v sredo tudi pomagal odkriti tabli na začetku poti v Potočah. Z njim sta vlekla tančico s tabel še Jože Slivšek, predsednik sveta KS Zdole (v sredini), in Daniel Novak, predsednik Turistično-hortikulturnega društva Zdole. (Foto: M. L.)
Če peš, izvolite po Grabnu
Pohodniška pot pri Zdolah - Naredili so jo Zdolani in Podjetniški center Krško ■ Štiri “poti z vseh vetrov na Zdole”
POTOČE PRI KRŠKEM - “Lep pozdrav. Po 60 letih bomo danes spet šli po poti, po kateri smo hodili kot otroci.” Tako prisrčno dobrodošlico z malce spominov na stare čase so slišali navzoči ob otvoritvi pohodniške poti po Grabnu. Pot so odprli 26. aprila pri mostu v Potočah oh cesti Krško-Zdole.
Gre za pot, ki je bila včasih glavna pot Krško-Zdole-Ravne-Ko-stanjek. V Turistično hortikulturnem društvu Zdole so jo zasnovali in uredili ob strokovni podpori Podjetniškega centra Krško. Med pobudniki poti omenjajo Marijo Krušič, direktorico Podjetniškega centra Krško. Njena zamisel je bila, kot so sporočili na otvoritvi:
‘Naredimo poti z vseh vetrov na Zdole’. Na otvoritvi so domačini obljubili, da bodo, potem ko zdaj že imejo pot po Grabnu, speljali na Zdole še preostale tri izmed “poti z vseh vetrov”.
Kaj čaka tistega, ki bo šel peš na Zdole po pravkar odprti poti, najbolje povedo v Turistično-hor-tikulturnem društvu Zdole: “Pohodniška pot po Grabnu, ki jo prehodimo v dveh urah zmerne hoje, vodi od mostu v naselju Potoče mimo opuščenih mlinov, nekdanjega perišča, mimo Zdol, smučarske skakalnice, na Ravne in se konča v Kostanjku. Označena je s smerokazi in zasnovana tako, da si sami odmerimo dolžino
JURJEVANJEV KAPELAH
KAPELE - Pihalni orkester Kapele bo organiziral v nedeljo, 7. maja, ob 14. uri pri lovski koči v Kapelah jurjevanje. Na turistično-etnološki prireditvi bodo nastopili poleg domače godbe še rudarska godba iz Hrastnika, moški pevski zbor Kapele, ansambel Jerneja Kolarja in kapelska društva.
UKRAJINSKI UMETNIKI DANES V PIŠECAH
PIŠECE - V kulturni dvorani večnamenskega doma v Pišecah bodo danes ob 19.30 nastopili učenci umetniške šole Kamenec Podolsky iz Ukrajine. Ukrajinski mladi umetniki se ob tokratnem obisku v Sloveniji predstavljajo tudi občinstvu na Senovem, v Novem mestu, v Slovenj Gradcu, Rogaški Slatini, Rogatcu, Ljubljani in Mojstrani. Učence ukrajinske umetniške šole bodo po njihovem nastopu odpeljali na svoje domove učenci pišeške šole, pri katerih bodo Ukrajinci tudi prenočili.
poti in, na primer, pešačimo iz Potoč samo na Loke ali do Zdol.” M. L.
Pesmice, risbe in cvetni aranžmaji
Delavnice v muzeju
BREŽICE - Posavski muzej Brežice je 18. aprila organiziral drugo delavnico cvetličnih velikonočnih aranžmajev. Prva je bila teden pred to in so se je udeležili učenci brežiške gimnazije, na torkovi pa so svoje spretnosti preizkusili dijaki tukajšnje Ekonomske in trgovske šole. Vsakič je pridobivalo novo znanje po 15 srednješolcev pod strokovnim vodstvom mentorice, cvetličarke Martine Račič-Leš. Račičeva, natančneje njena cvetličarna Tina je tudi sponzorirala delavnico, saj je v novih pogojih (pol)financi-ranja lokalnih muzejev drugače niti ne bi mogli uresničiti. Vsakič so si srednješolci ogledali izdelavo treh aranžmajev in nato naredili svojega. Seveda so bili izdelki času primerni, okrašeni s piščeti in pisanicami. Tudi tu se je pokazala povsem normalna različnost med udeleženci. Tisti, ki imajo naravni čut za rože in lepo, so kot iz rokava “stresli” prikupne izdelke, pri ostalih pa je morala poseči vmes tudi mentorica Martina.
Posavski muzej Brežice je pripravil tudi delavnico haiku pesmi. Vodil jo je Sevničan Rudi Stopar. Ob prelomu tisočletja je imel razstavo malih plastik (iz varjene pločevine) in haig v galeriji Posavskega muzeja Brežice in ta delavnica je v bistvu še nadaljevanje takratnih učnih ur. Brežiška gimnazija je na pobudo muzejskega pedagoga zbrala skupino svojih nadarjenih učencev. Stopar jim je najprej pojasnil umetnost pisanja v japonski kulturi in filozofijo kratke haiku pesmice, ki prenaša utrinek iz narave. Na naslednjem srečanju so skupno pregledali napisane haikuje in jih dopolnili s kroki risbami. Tako so dobili haige. Tretje srečanje je potekalo v gimnaziji, saj so vse štiri tamkajšnje slavistke, Bernardka Ravnikar, Judita Marolt, Marjana Požun Milek in Alenka Svet, pripravile teoretski pregled pisanja poezije. Krona haiku delavnice bo spomladi, ko bodo udeleženci na literarnem večeru v prostorih Posavskega muzeja Brežice pokazal rezultate ustvarjanja in verjetno še kaj.
1. KASTELIC
NAD KONJI BO BDEL SV. JURIJ - V Mostecu, ki ga s sosednjimi Čateškimi toplicami povezuje reka Sava in brod na njej, so pretekle praznične dni izkoristili tudi za žeg-nanje konj. Teh se je na ravno prav veliki zelenici, imenovani “gmajnč", pred vaško cerkvico sv. Fabjana in Boštjana zbralo približno sedemdeset; njihovi lastniki so člani konjeniških društev iz Dobove in Kapel. Sam obred žegnanjaje opravil dobovski župnik pater Damjan, konjerejci pa pravijo, da bodo konje tudi v prihodnje raje peljali k spomladanskemu žegnu, saj zaradi decembrskega mraza ob sv. Štefanu marsikatera žival raje ostane v hlevu. (Foto: I. U.)
MUZEJSKE DELAVNICE Z ROŽAMI - Z rožami je šlo počasi, vendar zanesljivo. (Foto: I. K.)
Prostovoljno gasilsko druitvo Man bo-
RP posoda s steklenimi pokrovkami 12/1
Kozarci + vrč v grt. 6/1
Senčnik
15 delni	^
* komplet nožev
nemogoče je mogoče
^ Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru Brežice
Letni odpiralni čas: pon.-pet. od 8. do 20. ure ob sobotah od 8. do 17. ure.
,■ '»'ki«
i ‘ p* d - *.
mmtmm
od 4. do 11. 5. 2000
S Kartico	|
Kovinotehna za gotovino
do 5 % ceneje!
KOVINOTEHNA
Št. 18 (2645), 4. maja
Hitreje, ceneje, enostavneje do vaše nove kuhinje!
Za dodatne informacije in naročilo brezplačnega kataloga kuhinj Marles Gorenje pokličite na
brezplačni telefon 080 13 11
med 8.00 in 16.00 uro.
Izkušnje so gasilce naučile ceniti čas in dobre telefonske zveze, pravi gospod Milan	■	^ m
Eržen, podpredsednik Prostovoljnega gasilskega društva Maribor. Zato se jim zdijo	I	IVI
takoj za dobro gasilsko opremo pomembne tudi dobre komunikacije. ISDN jim	■	I »
omogoča hitro vzpostavitev zveze, popolno transparentnost klicev, hitrejše alarmiranje članov društva in ob vsakem času prosto linijo. Vedno pripravljeni!
Nasveti in brezplačne informacije na številki
SVET GOVORI HITREJE!
http://www.telekom.si
marles® gorenje
VINTERSP0RT
* .4* At'. .
■ :
i
J
8.900,00
ZA TEK
»II ^
Mercator Center Novo mesto
PodbevškovaiT Novo mesto
JVINTERSFORT
Trgovine za zmagovalce
Ljubezen gre skozi kuhinjo
Srce domovanj.
Središče vsakdana.
Okus po sreči.
Kuhinje Marles Gorenje so prave kuhinje.
Takšne, v katerih se takoj počutiš prijetno domače. Opremljene tako, da v njih lahko kar prvi dan pripraviš pravo gostijo. Z že vgrajenimi aparati Gorenje in dobavljive v res kratkih rokih!
V vašo novo kuhinjo Marles Gorenje se lahko zaljubite v vseh pravih trgovinah s pohištvom.
Marles Gorenje - kuhinje, pripravljene na vse...
ČRNO
EHD
aQi
* ŽE OD t®*1
PRAVA PRILOŽNOST ZA NOVE PARTNERJE PRIZNANE DRUŽBE.
Na Dolenjskem želimo odpreti franšizno prodajalno. Vabimo Vas, da ponudbe pošljete v 30 dneh na naslov: COLOR d.d.
Marketing Cesta komandanta Staneta 4 1215 Medvode
Informacije: 041/270 275
■Vi AN 45
tutbUčna. a.amcijCL
KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115 Tel. in faks: 068/342-136
POSEBNA AKCIJA!
ALI POZNATE NAJLEPŠI OTOK V DALMACIJI?
ZA NAS JE TO HVAR!
Da bi lažje prepričali tudi vas, smo se odločili za POSEBNO AKCIJO v poletnem terminu od 8.7. do 15.7.2000 z organiziranim avtobusnim prevozom v mestu HVAR
Hotel AMFORA - A kategorije sobe s pogledom na park	7 DNI-POL
sobe s pogledom na morsko stran 7 DNI-POL Hotel PHAROS - B kategorije sobe s pogledom na park	7 DNI-POL
sobe s pogledom na morje	7 DNI-POL
AVTOBUSNI PREVOZ + TRAJEKT
(otroci do 12. leta imajo 30% popusta na prevoz)
POPUSTI: otroci do 2. leta imajo brezplačno, od 2.-12. leta imajo 50% popusta na dodatnem ležišču in 30% na osnovnem ležišču.
DOPLAČILA: turistična pristojbina je 220 SIT/dan, otroci od 12.-18. leta 110 SIT/dan.
KAPACITETE PO AKCIJSKI CENI SO OMEJENE,
ZATO POHITITE S PRIJAVAMI!
Pokličite, poslali vam bomo katalog Poletje 2000!
32.200.00 SIT
38.600.00 SIT
26.800.00 SIT
32.200.00 SIT
7.800,00 SIT
PTVAVTDnCD
04,0 Mhz
MICRA
z bogatejšo opremo
Serijsko sedaj že dve zračni blazini in servo volan.
BON
The Stroj
Doklič me!
Dohodni klici so vsi tisti klici, ki jih naročniki prevzamete v omrežju Mobitel GSM (ne štejejo preusmeritve, podatkovne zveze In SMS sporočila).
Bonus na dohodne klice pa Je ugodnost za vse tiste, ki v obdobju enega meseca z dohodnimi klici opravite pogovore v določeni mlnutaži.
Začnemo maja, junija bodo znani prvi rezultati,
Dohodni pogovori v minutah v obdobju 1 meseca	Bonus v SIT
60 -120	210
120 -180	420
180 - 300	735
300 - 500	1.400
nad 500	1.575
Bonus se obračunava neodvisno od popusta na odhodne pogovore in ne more biti višji od računa zanje. Bonus na dohodne klice ne vpliva na višino mesečne naročnine.
WWW.MOBITEL.SI
mobitel
BLOVENBKI OPERATER IMMT S. GSM
svoboden kot ptica
par
Prodajni center podov
PCP PUREBER!
PARKETARSTVO
f\ |
NISSAN
■muralfauitKHtel VIICIAComtoft UKU
UMU* AIM4IA (U.o.. l.|nbl)MM
M.Ji&Aa-ttl r&.viHJt.
KVimm liuKtuu.lrfrfi«! Ml
■nimam •nrnm.ic ■* »i -ji m • AVTOHI«* M Mafl.1T. tckfim: Ml'Ut r»
■ NIIAAN UVAUC. IM iclrt.m «>J ’«) M«
>mg CBrre«. ufcfo* <»- r n <m ‘MMMUUtr 1 Alk'.Ifkftm:UM 4J< i»'il
avtut*i:n*AmMmiu k-» a.idrfu«<M HiD.tim •AVTO*l*.sk»nvilifKM)h.f.rriPliin M} '4J46M
AVTOSMVM fOMM Ctontalc-tcfcfbn Ml 16 J’ W» -AVTOMIiA MM. MkU. ulrf.ut 06.1 m M»
1.395.000,00 sit* I
• AVTOHIHVIJi UMNIK Vdel*. «61 WT 4» ‘XI •AVTO MOČNIK. Klatil.»Mi« 004 UU"
• AVTOMKVIMUOKICA NmaUirici M 0611.144'JI
• 44IIIMHI4MKA l«VAV Krjnila.lt-kf.Ki: MV. 101J •AVTOMEHANIKA VIOKIII.Ovk'«:, mli-fon MM 74 |M>
■ avtomehanika mat*. mvbMu, ul mm, m )m
•AVKHIIAA MAKAKAMMOTA. Ksttfoll: UM tj JON
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s: picami
hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami.
TP 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
mednarodni SEJEM
MARIBOR
Zrcalo energetske prihodnosti
	9.-1	13. ““i
		
ki In ra
> F L st n NAS
f
DRUŽI 2000
23. dolenjski knjižni sejem
Razstava knjig in prireditve od 8. do 12. maja v Galeriji Krka
NOVO MESTO - Kultur-no-umetniško društvo Krka, Knjižnica Mirana Jarca in Knjigarna Mladinska knjiga Novo mesto pripravljajo že 23. dolenjski knjižni sejem, ki bo potekal od 8. do 12. maja v Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krke na Šmarješki cesti. V tem času bo na ogled razstava vseh knjig slovenskih založb, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja, knjige pa bo seveda mogoče tudi kupiti. Knjižno razstavo bodo pospremile še razstava, posvečena stoletnici rojstva Mirana Jarca, in razstava del pisatelja in dramatika Žarka Petana, ki bo osrednji gost otvoritvenega večera v ponedeljek, 8. maja, ob sedmih zvečer. Z njim se bo pogovarjala urednica kulturnih strani pri Dnevniku Majda Hostnik, v glasbenem programu pa bodo nastopili violinistka Petra Božič, kitarist Peter Jenič in Miro Tomšič na tolkalih.
V času sejma bosta še dve prireditvi: v sredo, 10. maja, bo ob osmih zvečer Večer branja za branje študijskega krožka širjenja bralne kulture Razvoj no-raziskoval nega centra Novo mesto, na katerem bodo sodelovali Aleš Debeljak, Manca Košir, Ivanka Mestnik, Andreja Pleničar in Jože Zupan, in v petek, 12. maja, ob šestih zvečer medobčinsko srečanje najmlajših in mladih literatov začetnikov. Njihova gostja bo mladinska pisateljica Desa Muck.
ZAKLJUČEK PESMI POSAVJA
LESKOVEC PRI KRŠKEM -Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Posavsko pevsko združenje vabita na zaključno revijo zborovske prireditve Pesem Posavja, ki bo v soboto, 6. maja, ob sedmih zvečer v osnovni šoli. Nastopilo bo devet posavskih zborov m gostujoči zbor Pomlad iz Novega mesta.
KULIŠEVA RAZSTAVA
KOSTANJEVICA - V Galeriji Božidarja Jakca bodo danes, 4. maja, ob sedmih zvečer odprli razstavo del Vatroslava Kuliše. V glasbenem programu bo nastopil Zagrebški kvartet.
VEČER V GOGI
NOVO MESTO - Knjigarna Goga vabi v petek, 5. maja, ob osmih zvečer na večer Študentske založbe. V razgovoru z Igorjem Divjakom se bo predstavil študent filozofije in sociologije Dušan Šarotar, čigar knjižni prvenec Potapljanjema dah je nedolgo tega izšel pri Študentski založbi.
PRIZNANJA PEVCEM - Predsednica društa Mojca Žefiran in prdesednik KS France Anžlovar sta ustanovnim članom pevskega zbora dr. Petra Držaja - ta deluje od leta 1967 - podelila priznanja. (Foto: L. M.)
Pesem združila že sedmič
Dvodnevna tradicionalna prireditev Pesem nas druži 2000 uspela ■ Domači nastopajoči in gostje - Markov sejem
VELIKI GABER - V Velikem Gabru je že sedem let osrednja vsakoletna kulturno-družabna prireditev Pesem nas druži. Pobudo zanjo je dal pokojni Alojz Barle, tamkajšnjemu KUD dr. Petra Držaja s prizadevno predsednico Mojco Žefran pa je tudi pretekli konec tedna, v petek in soboto, 28. in 29. aprila, s pomočjo trebanjske območne izpostave Sklada, gabrške krajevne skupnosti, šole, gasilcev in zlasti številnih sponzorjev uspelo pripraviti že sedmo takšno srečanje. Veseli so zlasti dobrega obiska.
Kot je že običajno, so prvi dan na osrednji prireditvi v osnovni šoli prišli na svoj račun ljubitelji pesmi, glasbe in humorja. Program, ki ga je domiselno povezoval Slavko Podboj, so oblikovali: domači mešani pevski zbor pod vodstvom Fani Anžlovar, tamkajš-
nji osnovnošolci, cerkveni mladinski pevski zbor ter gostje: Trebanjski oktet, pevska skupina Kresnice iz Artič ter ženski kvintet Prijateljice in Franc Gombač z Brkinov. Predsednik KS Veliki Gaber France Anžlovar, ki se je vsem zaslužnim še posebej zahvalil za njihov prispevek k uspešnosti prireditve, je povabil še na razstavo in pokušnjo domačih dobrot in vin, ki sta jo pripravila aktiv kmečkih žena in vinogradniki.
Sobota je potekala v znamenju 3. Markovega sejma s številnimi sejmarji, nastopa mladih talentov, na uradnem zaključku dvodnevne prireditve pa je obiskovalce navdušila slavnostna povorka Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in Trebanjskih mažoret ter povorka konjenice in konjske vprege s starimi kmečkimi vozovi.
L. MURN
denimo, Božično zgodbo in z njo gostovali v številnih krajih, vabijo pa nas, da bi letos gostovali tudi pri Slovencih na Dunaju. V sodelovanju s Turističnim društvom Otočec pripravljamo vsako leto dan starih običajev. Doslej smo prikazali ličkanje in trgatev v restavraciji Tango, letos pa se bomo
Društvo je srce dogajanja
Kulturno društvo Otočec z dejavno dramsko in vokalno skupino - Sodelovanje s turističnim društvom
OTOČEC - Kulturnega življenja, najrazličnejših prireditev in dogajanj si na območju krajevne skupnosti Otočec ni mogoče zamisliti brez domačega kulturnega društva, kije ob turističnem društvu srce dogajanja. Društvo ima kar globoke korenine, saj segajo osnove v čas pred drugo svetovno vojno, ko je bila v tedanjem Šempetru živa gledališka dejavnost in seje kraj lahko ponašal tudi z lastnim kulturnim domom. Po vojni seje zanimanje za ljubiteljsko gledališče obnovilo, razcvet pa je doseglo v zadnjih letih, ko je na deskah domačega odra vsako leto na vrsti nova igra, otoški gledališčniki pa z njo gostujejo tudi po drugih krajih.
Ob ljubiteljskem gledališču je v kraju tudi dolgoletna tradicija zborovskega petja. Otoški mešani pevski zbor je žal pred leti utihnil, vendar pa so glas za njim uspešno povzeli Grajski fantje, ki bodo letos junija praznovali desetletnico svojega prepevanja. Podobno se je dogodilo tudi s krajevno knjižnico, ki je zamrla, potem pa so knjižnico na pobudo obeh društev in v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca ponovno oživili.
Leta 1998 so uredili prostore-v stari šoli in odtlej knjižnica uspešno deluje in velja za eno najbolj obiskanih krajevnih knjižnic, hkrati pa ima društvo v nji tudi svoje delovne prostore.
“Jedro našega kulturnega društva sta dramska in vokalna skupina, ki gresta sicer vsaka svojo pot, vendar uspešno združujeta moči na različnih skupnih prireditvah,” pravi društveni predsednik Jernej Strgar. “Skupaj smo pripravili,
Predsednik Kulturnega društva Otočec Jernej Strgar.
s prireditvijo selili v okolje kmečke domačije. Za šolarje organiziramo med počitnicami delavnice, za najširšo javnost pa prireditev praznik cvetja, ki je deležna množične pozornosti.”
M. MARKELJ
Dela 2. KreArta
Razstava del, nastalih lani
-'.r
PREDPRAZNIČNI KONCERT Z RAZSTAVO - Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja že vrsto let pripravlja na večer pred 27. aprilom predpraznični koncert, s katerim počastijo dan upora proti okupatorju. Prireditev je bila v večnamenskem prostoru osnovne šole, kjer so v sredo zvečer po pozdravnem nagovoru šentjernejskega župana Franca Hudoklina ob domačem mešanem pevskem zboru pod vodstvom Sonje Krnc (na sliki) nastopili še oktet Lipa iz Trebnjega in citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik. Vsebinsko so večer prvikrat obogatili z likovno razstavo. Širok izbor svojih oljnih slik s krajinskimi motivi, portreti, motivi konj in tihožitji je postavila na ogled ljubiteljska slikarka Tatjana Fabjančič Pavlič. (Foto: M. Markelj)
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V galeriji Trubarjevega doma upokojencev so v nedeljo, 30. aprila, ob sedmih zvečer odprli razstavo 2. KreArt, na kateri so na ogled dela, ki so nastala lani julija na druženju, imenovanem KreArt. Sodelovalo je devetnajst umetnikov različnih ustvarjalnih usmeritev, od slikarjev do fotografov: Sanja Rocco, Ivana Turk, Saša Dolinšek, Ksenja Strnad, Alenka Kosem, Jože Slak - Doka, Tihomir Bregar, Franc Kosec -Karaš, Alojz F. Zorman, Peter Rau, Janko Testen, Blaž de Gleria, Simon Sernec, Davor Grgičevič, 'ladej Bratelj, Marko Butina, Tomo Brejc, Ciril Horjak, Mirko Bogovič. KreArt je organiziralo Kul-turno-umetniško društvo Primoža Trubarja.
Na otvoritvi razstave sta v glasbenem programu nastopili Nina in Jana Mole, pesnik Jure Koritnik pa je bral svoje pesmi. Po otvoritvi je bil v kulturnem domu še koncert skupine Spectral Ana!ysis.
POTA IN STtf
dežurni
poročajo
ODŠEL Z DEVIZAMI - V. B. iz Straže je oškodovan za okrog 200 tisoč tolarjev, ker mu je neznanec med 22. in 25. aprilom vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel devize.
POTREBOVAL SONČNA OČALA - 25. aprila so štirje neznanci prišli v prodajalno optike na Kan-dijski cesti v Novem mestu. Kupili niso ničesar, pač pa so ukradli skoraj 16 tisoč tolarjev vredna sončna očala.
ŽUPNIK PRIJEL TATU - 29-let-ni M. F. iz Ljubljane je osumljen kaznivega dejanja poskusa vloma, ker je 25. aprila dopodne skušal iz trebanjske cerkve iz zaklenjene kovinske škatle izvleči denar. Župnik gaje zalotil in pridržal do prihoda policistov.
UKRADENA MARIJA Z JEZUSOM - Neznanec je med 1. in 26. aprilom iz nenaseljene stanovanjske hiše na Vinjem Vrhu ukradel pol metra visok leseni kip Marije z Jezusom, vreden 100 tisoč tolarjev.
NOR NA ZLATO - V noči na 28. april je neznanec na Glavnem trgu v Novem mestu vlomil v zlatarno Karat in ukradel zlatnino in več ur različnih znamk v vrednosti okrog 20 milijonov tolarjev.
IZTOČIL BENCIN - Na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo v Črmošnjicah je neznanec med 25. in 26. aprilom iz rezervoarja osebnega avta H. M. iztočil okrog 40 litrov bencina.
OB TRI APARATE - B. K. z Vinice je oškodovan za 300 tisoč tolarjev, ker mu je neznanec med 27. oktobrom lani in 26. aprilom letos vlomil v hišo in odnesel barvni televizor, avdio-CD stolp in rotacijsko kosilnico.
Smrt kosila za praznike
Umrl v čelnem trčenju pred Birčno vasjo - Preblizu desnega roba - Motorist prehiter in pijan
bolnišnici.
27. aprila se je na hitri cesti št. 1 izven naselja Velika vas zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča: 34-letna hrvaška voznica Ž. M. je izgubila oblast nad volanom in vozilo je po prevračanju obstalo na kolesih. Voznica kot sopotnica sta utrpeli hude telesne poškodbe in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico.
37-letni P. R. je 27. aprila na reginalni cesti pred naseljem Ri-gonce z motornim kolesom zaradi prevelike hitrosti in vpliva alkohola (1,05 promila) izgubil kontrolo nad vozilom. Voznik in 35-letna sopotnica P. R. sta padla in se hudo poškodovala.
Pretekli praznični dnevi so med drugimi minili v znamenju nesreč, žal tudi z najbolj tragičnimi posledicami. Do zaključka redakcije so policisti posredovali naslednje vesti:
Že na dan upora proti okupatorju se je ob 15.15 zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 62-letni voznik P. M. iz Novega mesta je pred naseljem Birčna vas zagledal dva pešca in začel zavirati. Ravno takrat je iz nasprotne smeri pripeljal 69-letni voznik R. C. iz Novega mesta. Prišlo je do čelnega trčenja. P. M. seje lažje poškodoval, R. C. pa hudo in je še istega dne umrl v novomeški
POTOK MODRO-BELE BARVE
SLOVENSKA VAS PRI BREŽICAH - 25. aprila dopoldne je prišlo do onesnaženja potoka v Slovenski vasi, vzrok še ni znan. Policisti so ugotovili, da je do onesnaženja potoka prišlo na izviru, saj je bila voda modro-bele barve. Pri izviru se nahaja stara zbiralnica vode, ki služi za polnjenje rezervoarja, ta pa oskrbuje okrog deset stanovanjskih hiš. Do pogina rib ni prišlo.
POJASNILO
V zvezi s prispevkom Jakličevim grozi srbski častnik, ki je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, pojasnjujemo, da je bil prispevek narejen na podlagi izjave Radeta Jakliča in komandirja Policijske postaje Črnomelj Petra Šajniča.
Uredništvo DL
USTRELIL V OMARO, NE V BRATA
KOČEVSKE POLJANE -31-letni S. S. iz Kočevskih Poljan je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poskusa umora. 27. aprila dopoldne seje sprl z domačimi, nato pa odšel do gospodarskega poslopja in se vrnil z avtomatsko puško. Pred hišo je enkrat ustrelil v zrak, nato proti osebnemu avtu, skozi priprta vrata hiše pa je ustrelil v sobo, Kjer je bil njegov brat. Krogla je na srečo zadela le omaro. Po dejanju je osumljenec pobegnil, vendar so ga policisti še istega dne ob 13. uri prijeli in mu odvzeli prostost.
SKRB ZA NAJŠIBKEJŠE
KRŠKO - Tudi krška policija se je vključila v aktivnosti v 3. mednarodnem tednu prometne varnosti, ki je namenjen predvsem zaščiti najšibkejših v prometu. Policisti ugotavljajo predvsem kršitve pešcev ter odnos voznikov do pešcev. Vodje policijskih okolišev obiskujejo domove za starejše in šole. Opozorila se nanašajo predvsem na vožnjo koles z motorji in skuterji. Prodajalce teh vozil policisti seznanjajo s problematiko predelanih vozil ter z nevarnostmi, ki jih vožnja s predelanimi vozili prinaša.
DOLENJSKI LIST
MLADI VOZNIK OBJESTEN ZA VOLANOM
Umrla zaradi divjanja do diskoteke
21-letnemu M. Klobučarju leto in pol zapora za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrla 16-letnica - Hitrost še enkrat večja od dovoljene, pijan
KRŠKO - Žrtev prevelike hitrosti in nepravilnega prehitevanja je bila pred tremi leti 16-letna Brežičanka. S prijatelji in kolegi seje pe(jala v diskoteko Pacifik, pa do tja ni nikoli prispela zaradi nepotrebnega divjanja voznika 2I-letnega Mihe Klobučarja iz Slovenj Gradca, ki je takrat vozniški izpit imel komaj mesec dni.
Okrožno sodišče v Krškem ga peljal na desni rob cestišča in zdrs-
je pred kratkim spoznalo za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom (čl. 325/11 in I KZ RS - zagrožena kazen do osem let zapora) in ga kaznovalo z leto in pol dolgo zaporno kaznijo, odvzemom vozniškega izpita, dolžan je plačati stroške kazenskega postopka in 80 tisoč tolarjev povprečnine. “Šlo je za tragične posledice nepotrebnega prehitevanja in divjanja od diskoteke do diskoteke, celo ob prisotnosti alkohola. Fant je imel še “svež“ izpit, ni bil vajen avta in ceste, tako da bi lahko govorili celo o naklepni povzročitvi nesreče,” je v obrazložitvi sodbe med drugim povedala predsednica senata Albina Krulc.
Prometna nesreča seje zgodila pred skorajda natanko tremi leti, 11. maja 1997, nekaj po drugi uri zjutraj. Skupina mladih se je že ves večer zabavala na domu obtoženca, takrat 18-lctnega Mihe Klobučarja, ki je z maminim avtom znamke Volkswagen Korado prišel v Posavje. Kot je sam povedal na glavni obravnavi, so se iz Dobovega sela okrog polnoči odpeljali najprej v diskoteko Dobova, po kakšni uri pa so se odločili, da zavijejo raje še v diskoteko Pacifik v Krško. Bilo je okrog dvajset mladih, peljali pa so se s štirimi osebnimi avtomobili. Na magistralni cesti iz Drnovega proti Krškemu seje Miha odločil prehitevati kolege pred sabo. Z neprilagojeno hitrostjo je v nepreglednem desnem ovinku prehiteval osebni avto znamke Nexia, zapeljal na bankino, se vrnil na cesto, zaradi prevelike hitrosti za-
nil s ceste v grmovje. Trije sopotniki so bili hudo telesno poškodovani, 16-letna Brežičanka Tamara Mihailovič pa je na kraju nesreče podlegla poškodbam.
“Rekel sem, naj pelje počasi,” je kot priča dejal potnik v Klobučarjevem avtu in Tamarin fant, policist iz Brežic Sandi Kolar. Da so vozili veliko prehitro, pa so potrdile tudi druge priče, med drugim Dejan Radosav(jevič, ki je bil potnik v prehitevanem avtu. “Hitrost gotovo ni bila prilagojena. Mi smo se peljali okrog 130 km/ h, Miha je moral peljati še hitreje, do 180 km/h.” Omejitev hitrosti pa je bila na omenjeni cesti 80 km/h. Sam Klobučar, ki je imel vozniški izpit komaj mesec dni, pravi, da ne more reči, kako hitro
pol
0,7
, X 5*
JV* ‘
HITRO JE PREHITRO - Na magistralni cesti Dmovo-Krško na ravnini pred Krškim svečke in rožice ob cesti niso redkost. Na tej cesti se je zgodila tudi omenjena nesreča. (Foto: L. M.)
so se peljali, v koloni pa da so vozili počasi. Zelo verjetno do tako norega prehitevanja usodne noči ne bi prišlo, če ne bi “pogumu” botrovala tudi pijača. Čeprav je obtoženec vseskozi trdil, da je doma jedel in spil le nekaj piva, žgane pijače pa ne, so preiskave kazale, daje imel v krvi najmanj 78 g/kg alkohola. Torej je moral spiti več. To je potrdil tudi izvedenec alkoholog dr. Borut Štefa-nič. Klobučarjeva zagovornica je zahtevala novega izvedenca, “ker njegova razlaga temelji izključno v škodo obtoženca”. Sodišče temu predlogu ni ugodilo. Tudi nekatere priče so dejale, da je Klobučar v diskoteki pil stock colo.
Zanimivo je bilo tudi pričanje kriminalista Aleksandra Kranjca iz Krškega, ki je dan pred nesrečo čisto slučajno opazil volksvvagen korado s slovenjgraško registracijo v križišču v Brežicah. Skupaj z avtom znamke Nexia sta menda vozila tako divje in noro, “da me je bilo strah za družino in zase. Njuni vožnji bi lahko rekel objestna”. Obtoženi Miha Klobučar, ki je prej vozil motorje, se je v Slovenj Gradcu že večkrat srečal s sodnikom za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov (pravnomočna je le ena -sodba). Njegova odvetnica je ob predlogu pogojne kazni “ki naj bi bila dovolj vzgojna”, dejala, da Mihi ni mogoče očitati objestnosti, temveč mladostniško radoživost in lahkomiselnost, ki se je žal končala tragično. “Breme smrti mladenke bo nosil vse življenje.”
Senat se je, kot rečeno, odločil drugače. Bo pa 21-letnemu Mihi omogočeno šolanje tudi med prestajanjem kazni, je namreč študent 2. letnika mariborske strojne fakultete. Znova bo moral opravljati tudi vozniški izpit. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
ELAN SO USTAVILI ŠELE ČRENŠOVČANI
NOVO MESTO - V 23. kolu tekmovanja v drugi nogometni ligi so nogometaši novomeškega Elana na domačem igrišču igrali z Živili Triglavom 1:1 in tako ostali edino v spomladanskem delu prvenstva neporaženo moštvo. Zadetek za Elan je v 45. minuti dosegel Pavlovič. V 24. kolu je Elan v gosteh pri Crenšovcih presenetljivo doživel prvi spomladanski poraz. Predzadnjeuvrščeni Črenšovčani so Novomeščane ugnali z 2:0. Lestvica: 1. Koper 58, 2. Tabor Sežana 55, 3. Elan 46,4. Alumunij 43, 5. Železničar Ligro 43, 6. Esotech Šmartno 43 itd.
Olimpija jih je dobila po grbi
Košarkarji Krke Telekoma so iz boja za naslov prvaka senzacionalno izločili moštvo Uniona Olimpije ■ Oslabljeno Pivovarno Laško morajo premagati trikrat • Veliko denarja za evroligo
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma do prejšnje srede še nikoli niso premagali Uniona Olimpije in tudi največji optimisti Novomeščanom niso dali Prav veliko upanja, da bi jim to v ntinulem tednu lahko uspelo dvakrat zapored. A na zaključek prvenstva liga Kolinska izvrstno priprav-tjeno moštvo Krke Telekoma je vse napovedi postavilo na glavo in po ntnenju nekaterih pripravilo celo največjo senzacijo v zgodovini slovenskega športa ter ljubljansko ntoštvo, ki se je letos v evroligi uvrstilo med 8 najboljših, izločilo iz °ja za naslov državnega prvaka. Olimpija je vse od osamosvojitve vsako leto praktično brez težav osvajala naslove državnega prvaka, nekaj več težav so imeli ljubljanski košarkarji le pred leti, ko jih je v finalu končnice kar dvakrat premagal krški Interier. Letos je Olimpijine vladavine v slovenski košarki očitno konec, kar pa je vodstvo ljubljanskega kluba zelo težko preneslo, yzroke za poraz iskalo pri sodnikih ln izpad iz boja za naslov prvaka označilo kot katastrofo za slovensko košarko. Glede na klubski proračun Olimpije, ki je nekajkrat večji od Krkinega, bogate izkušnje na evropski košarkarski sceni si Ljubljančani Pač ne bi smeli privoščiti takega spodrsljaja. Očitno zanje niti poraz na Prvi tekmi v Ljubljani ni bil dovolj resno opozorilo, da je moštvo Krke
HOKEJ v DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - Hokejski klub Dolenjske Toplice bo v soboto in nedeljo, 6. in 7. maja, na igriščih pri osnovni šoli pripravil četrti letošnji turnir za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih. V soboto se bodo tekme začele ob 9.30 'n bodo trajale do 21.30, ko se bo tam začel koncert skupine Zmel-koow. V nedeljo bo tekmovanje Potekalo od 9.30 do 20.30. Na turnirju bo nastopalo tudi domače moštvo, ki bo vsak dan igralo po dve jekmi. V moštvu Dolenjskih Toplic etos nastopa tudi lani najbolje ocenjeni hokejist na rolerjih Boštjan Kos, kije obenem državni reprezentant v hokeju na ledu.
prvenstvo v DUATLONU
RIBNICA - Triatlonski klub Ribnica bo v nedeljo, 7. maja, ob ■ uri pripravil državno prvenstvo v duatlonu. Domači tekmovalci odo skušali ponoviti lanski uspeh. Nastop na tekmovanju so že potrdili najboljši slovenski triatlonci, nekaj tekmovalcev pa prireditelji Pričakujejo tudi iz sosednjih držav. (N. G.)
Telekoma izvrstno pripravljeno in ta trenutek popolnoma enakovredno enemu najboljših evropskih moštev, kar Olimpija zagotovo je.
Po drugi strani so Novomeščani v pravem trenutku premagali kompleks, imenovan Olimpija. Že večkrat so bili na pragu zmage nad Ljubljančani, a so v ključnih trenutkih vsakič pokleknili.Tokrat so bili na boj z Olimpijo tudi psihično dobro pripravljeni, do obeh zmag z eno točko razlike pa jim je nekoliko pomagala tudi sreča.
Časa za proslavljanje za slovensko in predvsem novomeško košarko zgodovinskih zmag novomeški košarkarji nimajo, saj so opravili le polovico dela. Že v soboto jih ob 16. uri v Laškem čaka prva tekma finala, kjer bodo morali za naslov prvaka drugega slovenskega evropskega ligaša Pivovarno Laško premagati trikrat. Čeprav so Laščani pred najpomembnejšimi tekmami sezone močno oslabljeni (zaradi poškodb naj ne bi igrali Lisica, Nachbar in Hafnar), so še vedno zelo močni in
S ČOLNI PO KRKI
ŽUŽEMBERK - Kajak raft klub Žužemberk bo v nedeljo, 7. maja, pripravil tradicionalno rekreativno veslaško regato po reki Krki od vasi krka do Žužemberka. Prireditelj bo v vasi Krka zbiral prijave od 9.30 do 10. ure, ko bo štart regate, cilj v Žužemberku pa bo predvidoma ob 15. uri. Na 18 km dolgi progi bo več postaj z malico in pijačo, na cilju bodo pa žužemberški veslači pripravili res veliko pojedino, največjo pico, spečeno v Sloveniji do sedaj.
ZMAGA NIKA ROVANA
KRŠKO - Na pivi izmed sedmih dirk za pokal Bridgestone so na motokros progi na Butajnovi nad Horjulom uspešno nastopili mladi motokrosisti Fun športovega Bence MX teama. V razredu podmladka 85 ccm je zmagal Nik Rovan, Tbmaž Salobir je bil drugi, Denis Dolinšek tretji in Domen Janc peti. Med amaterji je bil Boštjan Ocvirk drugi.
ČUDEN OSMI NA ČEŠKEM
KRŠKO - Motokrosist krškega Fun športa Andrej Čuden je tretji kvalifikacijski dirki za evropsko prvenstvo odprtega razreda v Petro-vicah na Češkem v prvi vožnji osvojil šesto mesto in bil s tem med tremi slovenskimi dirkači uvrščen najbolje. V drugi vožnji je na zelo hitri progi osvojil enajsto mesto, kar je v skupnem vrstnem redu zadostovalo za osmo mesto. Med Slovenci je bil najboljši Boštjan Kampuš, ki je osvojil šesto mesto, zmagal pa je Čeh Martin Žerava.
KOŠARKA Liga Kolinska, polfinale končnice, L tekma - UNION OLIMPIJA : KRKA TELEKOM 73:74 (39:43); UNION OLIMPIJA: Bečirovič 12, Golemac 8, Brezec 14, Zdovc 16, Milič 12, Jasikevičius 9, Modrič 2. Krka TELEKOM: Jevtovič 3 (3:4), Petrov 7 (1:2), Smodiš 17 (5:7), Grum 15 (6:6), Drobnjak 15 (3:6), Ščekič 9, Nakič 8 (2:4).
Prosti meti: Union Olimpija 13:19, Krka Telekom 20:29.
Met za tri točke: Union Olimpija 4:14 (Zdovc 3, Jasikevičius), Krka Tfelekom 6:12 (Smodiš 2, Drobnjak 2, Ščekič, Grum).
Osebne napake: Union Olimpija 23, Krka Tfelekom 20.
Krka Tfelekom - Union Olimpija 57:56 (30:37)
2.	tekma - KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA 57:56 (30:37); KRKA TELEKOM: Jevtovič 4, Petrov 20 (3:4), Smodiš 15 (8:13), Drobnjak 11 (2:2), Ščekič 3, Nakič
4. UNION OLIMPIJA: Bečirovič 15, Golemac 14, Brezcc 2, Kotnik
5, Milič 13, Jasikevičius 7. '
Prosti meti: Krka Telekom 13:19, Union Olimpija 7:19.
Met za tri točke: Krka Telekom 6:14 (Petrov 3, Smodiš, Drobnjak, Ščekič), Union Olimpija 3:15 (Bečirovič, Milič, Jasikevičius). Osebne napake: Krka Tfelekom 21, Union Olimpija 20.
ROKOMET
1. SRL, moški, končnica, skupina za prvaka, 4. kolo - TREBNJE : GORENJE 30:28 (14:14); TREBNJE: Begovič 9, Stojakovič 6, Likavec 6, Denac 4, Žvižej 3 itd.; 5. kolo - PREVENT : TREBNJE 28:27 (16:13); TREBNJE: Stojakovič 8, Likavec. 7, Žvižej 3 itd. LESTVICA: I. Celje P. Laško 52,
2. Prule 67 45, 3. Prevent 39, 4. Trebnje 38,5. Gorenje 27,6. Termo 19.
Skupina za obstanek, 4. kolo - IZOLA HOTELI MORJE : INLES RIKO 19:25 (8:12); INLES R1KO: Na. Hojč 6, Ivance 4, Pajnič 7 itd. DOBOVA : ANDOR JADRAN 32:22 (17:7); DOBOVA: Martinčič
3. Deržič 3, D. Urbanč 7, Kukavica 7, Kranjčič 4 itd. LESTVICA: 7. Slovan 23, 8. Dobova 22, 9. Inles Riko 19, 10. Radeče 16, 11. Andor Jadran 14, 12. Izola HM 4.
imajo povrh vsega prednost tekme več na domačem igrišču.
Če bi Novomeščanom uspelo trikrat premagati Laščane, bi si z naslovom državnega prvaka priigrali priložnost zaigrati v evropski ligi. V klubu zdaj resno razmišljajo o tej možnosti. Za nastop v evroligi se bodo odločili le v primeru, če bodo od pokroviteljev in občine dobili dovolj trdna zagotovila, da se bo našlo dovolj denarja za tako zahteven projekt. Predvidevajo, da bo za dostojen nastop na elitnem evropskem košarkarskem tekmovanju potrebno zbrati več kot za pet milijonov nemških mark denarja. V nasprotnem primeru bodo mesto v evroligi prepustili drugim, saj bi z izpadom edinega moštva v prvem delu tekmovanja Slovenija zelo verjetno izgubila mesto v croligi, ki si ga je letos in lani komaj priborila.
I. V.
Primož Kozmus končno boljši od trenerja
V metu kladiva popravil rekord Vlada Keva
BREŽICE - Obetavni brežiški metalec kladiva Primož Kozmus je na mednarodnem atletskem mitingu v Medulinu popravil pet let stari državni rekord svojega trenerja Vlada Keva. Nova rekordna znamka znaša 73,86 m, kar je za 2,69 metra dlje od starega rekorda.
Trener Vlado Kcvo je Primožev rekord napovedoval že lani, ko je njegov varovanec tekmoval še med mladinci. Glede na to, da Primož Kozmus v članski konkurenci tekmuje šele prvo leto, je pričakovati, da se bo slovenski rekord v metu kladiva v naslednjih letih pomaknil proti meji 80 m.
JAKA MOZE DRUGI V BOLGARIJI
NOVO MESTO - Motokrosist novomeškega kluba Mel Jaka Može je v Samokovu v Bolgariji na prvi kvalifikacijski dirki conskega evropskega prvenstva v razredu do 125 ccm osvojil odlično drugo mesto. Jaka je v prvi vožnji zmagal, v drugi pa je bil sedmi. Izidi: 1. Zdenek Ko-stelicki (Češka) 30, 2. Može 29, 8. Kern 20,10. Sitar 12,13. Jelovšek 7 (vsi Slovenija).
ROKOMETNA PRIZNANJA RIBNIČANOM IN KOČEVCU
RIBNICA - Ob 50-letnici Rokometne zveze Slovenije so dobili priznanja tudi ribniški rokometni delavci Nikola Radič, Franc Tanko, Ivan Kersnič, Tomislav Vucemilovič in Kočevec Ivan Žerjav, nekdanji odlični rokometaši in kasneje sodniki ter trenerji, ki so veliko pripomogli k razvoju slovenskega rokometa. (M. G.)
MOTOKROS V SEMIČU
SEMIČ - Nix motoklub Semič bo v nedeljo, 7. maja, na stezi v Stranski vasi pripravil dirko za državno prvenstvo v motokrosu v vseh treh članskihk razredih in v obeh razredih kategorije podmladek. Začetek dirke bo ob 13.30.
LUKCU SPET NASLOV
KRŠKO - Plesalci krškega plesnega kluba Lukec: Vesna Vučajnk, Jerneja Šauta, Josipa Fink, Mateja Radej, Tina Metelko in Sebastijan Vodlan so na državnem prvenstvu v show plesih in stepu v kategoriji male skupne osvojili naslov državnih prvakov ter se s tem uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo decembra v Nemčiji.
Barovič se je upal
Nekdanji televizijski zvezdnik in zdajšnji moderator na slovenski lokalni radijski postaji Bogdan Barovič je zbral pogum in se pojavil v Trefaltovi Življenjski priložnosti. Ne vem, kaj je gnalo brkatega Zasavca v zobe slovenski javnosti, morda želja po zaslužku, morda obuditev pozabljene slave ali zgolj pripravljenost zabavati se, a to sploh ni pomembno. Barovič je storil junaško dejanje, kajti malo je znanih Slovencev, ki bi si upali pokazati Kranjcem, da niso vsevedi. Da niso nekaj posebnega, da niso nadljudje, temveč da so rdeči pod kožo in z luknjami v znanju. Da niso imuni za tremo.
Trefalt in Jonas delujeta samozavestno in učeno. Bi ju pa bilo zanimivo videti na stolu, kjer sedijo navadno tekmovalci. Se pravi: brez računalnika, brez odgovorov. Morda bi odpadla od nadaljnjega tekmovanja že zaradi enostavnega in lahkega vprašanja. Kdo ve? Vsekakor pa bi z njunih obrazov izginil posmeh in začudnje, kako to, da vprašani ne ve imena otroške igre, kjer mulci z nogo brcajo ploščico iz kvadrata v kvadrat. Čeprav Barovič ni prišel dlje kot do četrtega vprašanja in čeprav ni izkoristil svoje življenjske priložnosti postati milijonar, mu iskreno čestitam.
TONI GAŠPERIČ
Protestno pismo petih občin
Odgovornim v državi, ki so spet odložili modernizacijo državne ceste Ivančna Gorica-Črnomelj
Župani občin Ivančna Gorica,
Žužemberk, Dolenjske Toplice,
Semič in Črnomelj smo s pobudo, ki smo jo podpisali 12.11.1999, želeli in zahtevali čimprej začetek potrebne modernizacije državne ceste Rl-216 Ivančna Gorica-Črnomelj, saj je ta cesta zelo pomembna za razvoj omenjenih občin. Posebno nevarni odseki na tej cesti sopreozki mostički na odst ‘
dseku 1367 Ivančna Gorica-Mu-ljava, cesta skozi vas na odseku 1175 v Marinči vasi, preozko vozišče na odseku 1175 Breg Poljane, nevarno in preozko vozišče skozi Beli Graben na odseku 1175 Poljane-Prapreče, cesta skozi Pra-preče in Žužemberk, serpentina na odseku 1158 Žužemberk-Dvor, cesta skozi Dvor, odsek 1176, ter odseki na cestah Soteska-Loška vas-Podturn-Stare žage-Črmoš-njice-Črnomelj.
Izjemno pa nas je presenetila objava v časopisu Delo dne 15. 3. 2000, kjer so na strani 12 objavljene omejitve osnih obremenitev na posameznih odsekih državnih cest v letu 2000. V objavi je omenjen promet tudi na državni cesti Rl-216 Ivančna Gorica-Žužem-
berk-Soteska-Črnomelj, odsek Ivančna Gorica-Dvor. Razočaralo nas je dejstvo, da o tej omejitvi nismo bili obveščeni z uradnim dopisom Direkcije Republike Slovenije za ceste. Upamo, da se zavedate, kaj pomeni ta omejitev za naše občine, za katere je ta cesta življenjska žila. Ne moremo si predstavljati, kako bo sedaj potekala dostava blaga ali vseh drugih dostav, ki jih za normalno življenje potrebujemo v krajih, južno od Ljubljane. S to omejitvijo se občanom in vsem prevoznim podjetjem ter prevoznikom iz naših občin onemogoča osnovna gospodarska dejavnost, s tem pa se povzroča tudi ogromna gospodarska škoda. Vsi se zavedamo, da je državna cesta Rl-216 v izjemno slabem stanju in je potrebna sanacija odseka od Ivančne Gorice do Dvora ter modernizacija celotne ceste, vendar začasna omejitev prometa na tem odseku ni ne modra ne ustrezna rešitev. Zato od pristojnih služb na državni ravni zahtevamo takojšnje ukrepanje.
Župani petih zgoraj omenjenih občin.
Spomini na Tita
Ob 20-letnici njegove smrti
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeško tržnico je petkov predpraznični semanji dan privabil veliko branjevk in branjevcev, ki so ponujali: česen in fižol po 400 tolarjev kilogram, čebulo, koren, kolerabo in črno redkev po 200, solato po 300, sadike zgodnjega zelja, ohrovta in cvetače po 20, sadike solate po 10 in sadike paradižnika po 40 do 50 tolarjev komad, liter čebulčka po 300 do 400 in zavitek domačih rezancev po 300 tolarjev. Kilogram jabolk je stal 160, hrušk 170, suhih sliv 680, orehovih jedrca 800, šopek pehtrana in rdečih redkvic 100, šopek peteršilja 60, liter borovničevca 1200, žganja 800, liter in pol domačega kisa 200, kilogram ajdove moke 400, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300, kozarček semenskega fižola in korenja 100, na. volje je bilo tudi veliko sadik različnih okrasnih rož, za šopek šmarnic pa je bilo potrebno odšteti 150 tolarjev.
Poudarek na izobraževanju
Zbor društva ILCO
NOVO MESTO - Na občnem zboru v restavraciji Prepih so se v začetku aprila zbrali člani novomeškega Invalidskega društva ILCO, ki v svojih vrstah združuje 106 članov in vključuje tri ILCO sekcije, in sicer: za Posavje v Krškem, za Belo krajino v Črnomlju in za trebanjsko dolino v Trebnjem. Novomeško društvo, ki je eno izmed štirih tovrstnih društev v Zvezi ILCO Slovenije, je lani pripravilo izlet po dolini Krke, jesensko srečanje, športno tekmovanje in srečanje vseh stomistov v Rogaški Slatini. Udeležili so se tudi sej, sestankov in športnih iger, ki jih je pripravila zveza.
Skupna srečanja novomeškega društva so spremljala strok-ovno-medicinska predavanja, na katerih so se člani med drugim seznanili z novostimi na področju nege in oskrbe stome, zeliščnimi preparati, ugodnostmi in možnostmi uporabe termalnih zdravilišč, informacijami o nabavi stoma sredstev, bolezni srca in ožilja, zdravi prehrani, starostnih spremembah na ožilju in okužbi dihal. Za novo leto so obiskali starejše, bolne in obnemogle stomiste, priklenjene na posteljo. Pri njihovem delu jih podpira novomeška bolnišnica, občine in nekatera podjetja s tega območja. Društvo ILCO Novo mesto pa se povezuje tudi s sorodnimi novomeškimi društvi, kot so Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Društvo invalidov in Društvo za boj proti raku.
4.	maj je v našem spominu še vedno zapisan kot dan velikega žalovanja za predsednikom Titom. Bilje nedvomno pomembna osebnost dvajsetega stoletja. V spominu nam je ostal kot predsednik Socialistične Republike Jugoslavije, generalni sekretar ZKJ, vrhovni komandant partizanskih enot in vodilna osebnost neuvrščenih držav. S svojim delom je preprečil tretjo svetovno vojno in združil je vse progresivne države tretjega sveta, za kar so mu svetovni državni voditelji dali veliko priznanje.
Tito je bil organizator upora proti okupatorju. Ustanovil je partizanske enote na območju cele Jugoslavije. Imel je izreden občutek pri ocenah vojaških razmer, z organizacijo partizanskih enot je zadrževal 25 nemških dobro oboroženih divizij, da te niso mogle delovati na zahodni ali vzhodni fronti.
Zmaga partizanskih enot leta 1945. in priključitev Primorske k Sloveniji sta Titu dvignili velik ugled v Jugoslaviji. Zunanji zavezniki v drugi svetovni vojni, posebno Angleži, pa se niso mogli sprijazniti, da Tito samostojno vodi vojne operacije. V Teheranu so se 1944. leta dogovorili predsedniki Anglije, Amerike in Rusije o razdelitvi Evrope po končani vojni. Jugoslavijo so na karti razdelili na pol/pol. Tito je s svojo strategijo v zaključeni operaciji podrl njihov plan, kar zaveznikom ni ugajalo. Prišlo je do resnih zamer in groženj z vojno, če se ne bodo jugoslovanske enote umaknile iz Trsta in Primorske.
Po vojni je Tito navdušil jugo-sovanske narode, da porušeno domovino sami obnovimo brez zaveznikov, čeprav so ti obljubljali, kako bodo Jugoslaviji pomagali. Ih je šla po svoji poti, kar Rusom ni bilo všeč, saj so Jugoslavijo imeli za eno od satelitskih enot vzhodnega bloka. Zaradi nepokorščine Tita in jugoslovanskega vodstva je prišlo do groženj in do resolucije informbiro-ja, kar nas ni pokorilo. S tem dejanjem smo se dokončno oddvojili od vzhodnega bloka in obvarovali lasten razvoj. Sčasoma so eni in drugi uvideli, daje Jugoslavija odločna na svoji poti. Tito je s tako politiko doma in v svetu pridobil velik ugled. Priznali so ga eni in drugi, da je
POSLANSTVO VERNEGA UČITELJA
NOVO MESTO - Območna skupnost Društva katoliških pedagogov Novo mesto je 11. aprila na Kapitlju pripravila predavanje o poslanstvu vernega učitelja. Peda-vateljica Berta Golob, ki jo je v imenu vseh prisotnih pozdravil novomeški prošt Jožef Lap, je poudarila trojno vlogo vernega učitelja, in sicer izobraževalno, vzgojno in duhovno. Učitelj naj vzgaja sproti, pri tem mora biti vztrajen in dosleden, odnos do otroka pa naj bo pristen. Če otrok učitelja ceni, mu bo zaupal, ko bo v stiski. Predlagala je, naj bi se družine vsaj enkrat tedensko srečale in se pogovorile. Berta Golob je okoli petdesetim zbranim vzgojiteljem, učiteljem in staršem iz svojih bogatih izkušenj pri delu z mladimi tudi svetovala, kako vztrajati pri delu, nikoli obupati in nikoli delati namernih krivic.
voditelj, ki želi mir v svetu in enakopravne ekonomske odnose med državami. Tako visoko priznanje so mu dali tudi predstavniki, ki so se udeležili pogreba v Beogradu, bilo jih je čez 120 iz različnih držav in vlad.
Ttidi danes, po dvajsetih letih, Tito ni pozabljen v svetu, saj so ga mnoge agencije uvrstile med pomembne osebnosti 20. stoletja. Upam, da se bo tudi pri nas povrnil ugled tovariša Tita, čeprav so nekateri grobo in nekulturno razvrednotili njegovo delo. Tudi za Slovenijo ima Tito ogromno zaslug. S povečanjem časovne distance se do Tita oblikuje racionalnejši odnos. Zagotovo je bil državnik svetovnega slovesa, ki zaradi uspešnega vodenja odpora proti okupatorju, vodenja
neodvisne politike, samoupravnega socializma in razhajanja s Sovjetsko zvezo v mednarodnih krogih uživa velik ugled. Hkrati je bil edini državni voditelj, ki mu je uspelo skoraj neverjetnih 40 let zagotoviti v večnacionalni in večkulturni jugoslovanski skupnosti sorazmerno stabilno politično življenje, ekonomski napredek in zaposlitev skoraj vseh delovnih ljudi.
I. SOMRAK
SKLAD ZA POMOČ LJUDEM V STISKI
NOVO MESTO - V omenjeni sklad so od maja lani do sedaj darovali: Krka, d.d., Novo mesto, Mobitel, d.d., Ljubljana, TPV, d.d., Novo mesto, Pfleiderer Novoterm, d.o.o., Novo mesto, Društvo Naša dediščina Novo mesto, ZLSD Novo mesto, ZZV Novo mesto, Telekom, d.d., Novo mesto. Lekarna Novak Novo mesto, Revoz, d.d., Novo mesto, Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, Vodnogospodarsko podjetje, d.d., Novo mesto, Društvo upokojencev Novo mesto in Tiskarna, d.d., Novo mesto. Med posamezniki pa so prispevali: Slavka Barbo, Anica Bukovec, Marjan Somrak, stanovalci Ragovske ulice 21, Matjaž Kastelic, Betka Jarnovič, Nevenka Udovič, Darinka Lamut-Uhan, stanovalci Cankarjeve ulice in Robert Avsec iz Novega mesta, Ilija Stipanovič iz Brusnic, Zvone Tkalec iz Semiča, Andrej Majcen iz Šmarjeških Toplic, Stojan Gorenc iz Šmarjete in krajevne organizacije Rdečega križa. Skupaj je bilo zbranih 8.918.320 tolarjev. Denar lahko nakažete na žiro račun sklada pri OZRK Novo mesto: 52100-678-80144, s pripisom “Pomoč ljudem v stiski”.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 4.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 male sive celice 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Oddaja za otroke
10.30 Živalski razum
11.30 Tehniška dediščina Slovenije
12.00 Dokumentarna oddaja
13.00 Poročila
13.10 Tedenski izbor
Enigma Forster, dok. oddaja 13.40 Portret balerine Tatjane Remškar 14.25 Zoom
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila
16.45 Enajsta šola
17.20 Lažnjivi Kljukec, 1/6
17.45 Oddaja o znanosti
18.10 Svet čudes, dok. serija 18.35 Ljudje Evrope
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gibljive slike
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videospot-nice -10.00 Dr. Sommerfeld, nan., 7/10 • 10.50 Nič svetega, nan. -12.15 Svet poroča -12.45 Liga prvakov -15.45 Princ študent, angl. film -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Podeželski utrip, nan. -19.00 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Video-spotnice - 20.05 Elektronska zavesa, dok. oddaja - 20.50 Predstavitev za Evrosong - 21.30 Poseben pogled - 23.10 Hokej
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Adrenalina -13.30 Nora niša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Začeti znova, film - 22.30 Maggie, nan. - 23.10 Svilene sence, nan - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Udarci pravice, nan. -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 21.00 Počitnice v Vegasu, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell - 20.100 Ne oziraj se nazaj, film -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Glavni na vasi, nan. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Risanka -17.50 Iz združenja-18.20 Širimo obzorja-19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur -
20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled
- 21.25 Oder občutkov HTV 1
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro. Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Laž (serija) -13.20 Trenutek za... - 14.1Novincc leta (film) - 16.00 Živalski planet - 16.30 Trenutek spoznanja -
17.00 Hrvaška danes - 17.30 Morje - 18.00 Hrvaška kult. dediščina -18.35 Kolo sreče -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Azbestoza (dok. oddaja) - 20.45 Ko čas teče - 21.35 Odprto
- 22.20 Pol ure kulture - 22.50 Poročila - 23.25 Koncert - 0.25 Bennyjev video (film) - 2.10 Poročila - 2.20 Film
HTV 2
9.05 Laž (serija) - 9.50 Spremljevalec poštne kočije (film) -11.35 Kraljestvo divjine -12.00 Zvezdni prah -12.30 Potovanja (dok. serija) -
13.30 Prcy (serija) -14.15 Newyorška policija (serija) -15.00 Charlotte Sophie Bentick (serija) -15.55 Poročila -16.00 Kr aljestvo divjine -
17.00 Deček odkriva svet (serija) -17.30 Hugo -18.00 Zgodba vode -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz -
20.30 Urgenca (serija) - 21.00 Seinfeld (serija)
- 21.50 Življenje in smrt narednika Blimpa (film)
PETEK, 5.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Duhovni utrip
8.50 Pravljice iz lutkarskega vozička 9.15 Risanka
9.40 Lažnjivi Kljukec, 1/6
9.50 Enajsta šola
10.30 Svet čudes, dok. oddaja 10.45 Oddaja o znanosti 11.10 Ljudje Evrope
11.20 Slovenski magazin
11.50 Nemška drama
13.00 Poročila
14.30 Tedenski izbor Osmi dan
14.10 Elektronska zavesa, dok. oddaja
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Potujoči škrat
17.10 Vfesela hišica, lut. nan., 3/10
17.45 Modro
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Petka 21.15 Deteljica
21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, šport
22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.20 Videospot-nice - 9.55 Podeželski utrip, nan. -10.45 Predstavitev za Evrosong -11.30 Hokej -13.30 Gore in ljudje -14.20 Trmasti Bockerer 2, avslrij. film -16.00 Film -17.30 Po Sloveniji -18.05 skrita področja znanosti, dok. serija -19.00 Parada plesa -19.30 Videospotnice - 20.05 Zlata mrzlica, nad. - 21.00 Grace na udaru, am. nan. -
21.20 Hokej -23.20 Ulica upanja, am. nan., 3/ 10 - 0.00 Leteči odred, nan. - 0.50 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.20 Uboga Maria, pon. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Atlantis -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Prestopniki, film - 0.00 Svilene sence, nan. -1.00 Dannyjevc zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.
- 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Mesto kriminala, film - 21.50 Komandosi, nan. -22.50 Mile-nium, nan. - 23.50 Sinovi groma, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaQuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Wil-liam Tell, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Nevvvorška policija - 0.00 Glavni na vasi, ris. serija - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo HTV 1
7.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program
- 12.00 Poročila -12.35 Laž (serija) - 13.55 Poročila -14.10 Brucove muke (film) -16.00 Televizija oteleviziji -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.30 Kmetijski nasveti -18.00 Mariova potovanja -18.35 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nagrajenci Porina - 21.25 Tornado (film) - 23.55 Poročda - 0.25 Norma Jean in Maevlin (film) -
1.55 Mračni maščevalec (film) - 3.25 Moj poslednji samomor (film) - 5.00 Življenje v dvorcu (film) - 6.30 Glasba - 6.55 Charlotte Sophie Bentinck (nad.)
HTV 2
9.05 Laž (serija) - 9.50 Nokturno (film) -11.40 Kraljestvo divjine -12.05 Pol ure kultur -12.35 Zgodba o vodi (dok. serija) -13.35 Pacific Pali-sades (serija) -14.20 Urgenca (serija) -15.05 Hišice v cvetju (serija) -15.55 Poročila -16.00 Koncert -17.00Criss cross (serija) -17.30 Hugo -18.00 Briljanteen -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Sophie Charlotte Bentick (serija) - 21.25 Zlati gong -
22.25 Pravica za vse (serija) - 23.10Časje za jazz
- 0.10 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 6.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Taček 9.15 Enajsta šola 9.50 Otroška oddaja 11.10 Kino Kekec
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.50 Petka
15.00 Spring Fling, am. film
16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, 7/23 17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Novi raziskovalec, 1/13
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Športni kviz 2000
21.25 Zgodba o telesu, serija, 4/6
22.00 Poročila, šport
22.35 To čudovito življenje, nan., 5/6
23.05 Hrošči, nan., 14/20 23.55 Kratka smrt, am. film SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Nevarni zaliv, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Šport -16.25 Plavanje -17.55 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Polž v solati - 20.35 Agnes, island. film - 22.20 Nič svetega, nan. - 23.10 Svetnik, nan., 17/43 -
23.50 Sobotna noč -1.50 Srečanje s tujcem, nan., 11/13
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tomov shovv, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Petra Mason, film -16.00 Živali v stiski, dok. naniz. -16.20 Divja Amerika, dok. nan. -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Dcl-laventura, nan. - 20.00 Padli Angel, film - 21.45 Telesna strast, film - 0.00 Dvobojevalca, film -
1.45 Atlantis
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -
10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Mlada čarovnica, nan. -12.30 Modna popotovanja -13.00Formula 1 -14.00Otroci ne lažejo-14.30 Bes angelov, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -
16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Romeo in Julija, film - 22.10Bonnie in Clyde, film - 23.50 Tramvaj poželenja, film
CAJBA TV
5.00 Ugani, kdo pride na večerjo, film -17.00 olska košakarska liga -18.00 Bever!y Hills -
19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. -
21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Skrivališče, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Glasbena oddaja -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Videotop HTV 1
7.45 Tv spored - 8.00 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Kapljica dobrote -14.05 Hruške in jabolka -15.00 Poročila -15.15 Beverly Hills (serija) -16.30 Melrose Plače (serija) -17.20 Turbo limač shovv -18.50 Izziv (kviz) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nasproti Evro-songu - 21.00 Dnevi grmenja (film) - 23.35 Poročila - 23.05 Mini serija - 2.05 Pot v Mecco (film) - 3.45 Moje 20. stoletje (film)
HTV 2
8.45 Tv spored - 9.30 Kralj in jaz (film) -11.30 Repriza -15.55 Črno-belo v barvi -18.55 Povabilo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ni-kita - 21.00 Frasier (serija) - 21.25 Pravi čas -22.55 Svetovni muzeji
NEDELJA, 7.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav Risanke 8.50 Ozare
8.55 Zlata maša
10.00 Evangeličansko bogoslužje
11.05 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.30 Turistična oddaja
13.50 4x4 14.20 TV Poper
14.50 Športni kviz 2000
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 AIpe-Donava-Jadran 18.15 Tehniška dediščina Slovenije
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zoom 21.40 Portret 22.35 Poročila, šport
23.00 Thtbadur, opera
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Noro zaljubljena, nan. - 9.20 Nevarni zaliv, nan. -10.05 Popolna tujca, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -11.00 Parada plesa -11.30 Pripravljeni, oddaja slov. vojske -12.00 Folk art -13.00 Šport -16.25 Košsrka -16.55 Evrogol -
17.55 Rokomet -19.30 Videospotnice - 20.05 Ameriška skrita vojska, dok. serija -21.00 Mur-phy Brown, nan. - 21.30 Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Rdečelaska, niz. film KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon. -
10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Tomov show, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Pri zlati opici, nan.-
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Črnobrada pošast, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Kaitan Kljuka, film - 22.30 Stilski izziv -23.10 Vampira, film
NAGRADE V SEMIČ, ČRNOMELJ IN MOKRONOG
Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral Jožeta Jakšo iz Semiča, Ano Pezdirc iz Črnomlja in Anico Zidar iz Mokronoga. Jakši je pripadla denarna nagrada, Pezdirčeva in Zidarjeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 18”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 16. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: ITALIJA, METILEN, PRALINE, DEMŠAR, ERIE, EMS, STALIN, OCET TON, JARD, SR, ANAS, LORENA, TITAN, MARIN, OKOLICA, ANK, RAMAZAN, RAA.
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Pop’n’Roll, pon. -11.25 Herkul, nan. -12.15 Xena, nan. -13.05 Otroci ne lažejo, film -
13.40 Formula 1 -16.00 Mala Daniela, nad. -
17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -
20.00 Hitri in mrtvi, film - 22.00 Športna scena
- 22.45 Fun Bali - 23.00 Šola golfa
CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Izberi mene, film -18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Vse je relativno, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Hitove odrske luči - 20.30 Smo dobri gospodarji?
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 8.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tčdenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna 8.404x4
9.10 Včsela hišica, lut. nan.
9.35 Rdeči grafit
10.00 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.50 Modro 11.25 Dosežki 11.45 Na vrtu
12.10 Novi raziskovalec, serija, 1/13
12.35 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.45 Vblja najde pot 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 22/24
21.00 Zaklad dolenjske princese, dok. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Zlata mrzlica, nad. - 10.50 Skrita področja znanosti, serija -13.10 Trend -13.40 Sobotna noč -15.40 Domače obrti na Slovenskem - 16.05 Pripravljeni - 16.35 Glasba odrašča, serija -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23.00 Hokej -1.00 Brane Rončel izza odra KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. • 10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah shovv -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Moj ata, film - 22.40 Maggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro,Slovenija - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Športna scena - 13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti
milijonar, kviz - 21.00 Tri skrivnosti, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija -17.00 SeaCjuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Ziva-novice -19.15 William "Bil, nan. - 20.10 Klub Paradiž, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Ncwyorška policija, nan. - 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 9.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tčdenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Tkček
9.30 Igrana nanizanka
10.00 Živahni svet, risana nan.
10.50 Vblja najde pot
11.40 Zgodba o telesu, življenje 12.05 Klinika pod palmami, nan.
13.00 Poročila
13.40 Aliča, kult. magazin
14.10 Zaklad dolenjke princese, dok. film
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 18/26
17.15 Moja žival in jaz, nan., 18/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport
22.55 Fridas Foerste Gang, drama SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. -10.50 Štafeta mladosti -11.45 Euronevvs -13.10 Ameriška skrita vojska, dok. serija - 14.00 Spring Fling, am. film -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad., 2/13 -19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna oddaja - 20.35 Liga prvakov v nogometu - 22.35 Svet poroča -
23.05 Minuta za umor, film
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Atlantis -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Puščavski vitez, film - 21.30 Nizki udarci, nad. -
22.30 Maggie, nan. - 23.00 Svilene sence, nan. -0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -
17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Najmočnejša ljubezen, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. - 17.00 SeaOuest, nan. -18.00
Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novicc - 19.15 William Tell, nan. - 20.10 Videnje, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Newyorška policija • 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan. VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Br« šminke ■ 18.25 Šport -18.30 Za uho inoko -19.00 Novice - 19.3024 ur - 20.00 Ples s tujcem, film-21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 6.V.
SLOVENIJA 1
8.00 Tčdenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Sprehodi v naravo
9.15 Kako rada imam šolo, nan., 18/26
9.30 Moja žival in jaz, nan., 18/26 9.45 Risanka
10.10 Mozartova druščina
10.30 Besede
11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.50 Reynard the Fox, film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Pod klobukom
17.45 Živalski razum, serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin 23.10 Mednarodno baletno tekmovanje
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Gimnazija strtih src, nad., 2/13 -
10.50 Minuta za umor, film -12.05 Euronevvs • , 13.15 Alpski večer -14.55 Bebes Boom, film • 16.25 Nogomet -18.25 Košarka - 20.00 Liga ; prvakov v nogometu - 23.30 V Frostovem slogu, ang. nan., 4/8
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad.
-10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show •
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Nora hiša, nan- . -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Lut Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. •
20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Pro- i vidence, nan. - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 Maggie, nan. - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad, -11.25 za tvojo ljubezen,nad,- 12.20Podsrečnozvezdo-13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 tti ženske, nan.
-17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo lju; bežen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Popolna mati, film - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijate- | Iji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 i M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.
CAJBA TV
9.00 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazij*, , nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Ziva-novice -19.15 William TčH> I nan. - 20.10 Ne mečite se stran, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Moč pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Ples s tujcem, film •
18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Ajd dijo - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.40 Širimo obzorja
NAGRADNA KRIŽANKA 18
DOIEKJSK1
UST
DOLENJSKI
UST
POZNAVALEC
STRATEGIJE
V GLASBI HITRO PONAVLJANJE ISTEGA TONA
VRSTA IGRE Z ŽOGO
GRADBENI
MATERIAL
PREVAL MED UUBU. IN CEUSKO KOTLINO
TOPLOTNI
IZMENJE-
VALNIK
MALAJSKA
BLAZNOST
IME
PEVCA
JONESA
GORAN
IVANIŠEVIČ
IZBRANO
OBLEČEN
MOŠKI
GOTSKI
SLOG
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MORSKA
RIBA
ROPARICA
MERILEC
VODOSTAJA
IME
SLIKARKE
KOBILCE
IME ANGL. TENIŠKEGA IGRALCA HENMANA
LATINSKI
PESNIK
(ANALI)
RIMSKI
DRŽAVNIK
(NASPROTNIK
KARTAGINE)
BLAZINAST
OBROČ
TRDEN
KEMIJSKI
ELEMENT
KRKINO ZDRAVILO ZA VISOK KRVNI TLAK
ZAŠČITNA
PREVLEKA
NUDIST
ALPSKA
RASTLINA
POUSKA
CVETLICA
GRŠKI
didaktični
PESNIK
DREVORED
JOHN
OSBORNE
PREMIK FIGURE PRI ŠAHU
NAJVIŠJI
TURŠKI
VRH
LERAN, d.o.o.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
’ HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču. Straži, Dobindolu (Url na sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
' STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplinah, Smolenji vasi, Ljubljani;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar-teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);
• KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
\_______________________________J
Pomembno je biti zraven
Na dobrodelni prireditvi Dobra volja dar pozlati, ki je bila pred kratkim v semiškem kulturnem domu, je že površen opazovalec lahko opazil, da so prišli v dvorano s plačanimi vstopnicami poleg navadnih smrtnikov tudi vsi tisti, ki v kraju kaj pomenijo. Tako so sedeli v prvi vrsti: gospod župan z materjo županjo, gospod župnik, gospod doktor z boljšo polovico, za njimi gospod zobozdravnik s svojo gospo pa krajevni mesar in celo gospe učiteljice in učitelji s svojimi življenjskimi sopotniki. Stvar ne bi bila vredna pozornosti, če bi bilo tako povsod, a ni. Semiška gospoda je prišla do spoznanja, da je zelo pomembno sedeti v dvorani, ko je tam človekoljubna prireditev, in to pred metliško ali črnomaljsko elito. Do tja ta zavest še ni prodrla, zato boste med gledalci na podobnih predstavah v Metliki ali Črnomlju velikokrat zaman iskali zgoraj naštete kategorije. Ljudje to še kako opazijo, in zmotno bi bilo misliti, da manjkajočim ne beležijo negativnih točk.
TONI GAŠPERIČ
ZRIMŠEK TRETJI V ITALIJI
NOVO MESTO - Na kolesarko dirki za pokal Coppa Montes v Monfalconu v Italiji so nastopili tudi vsi najboljši slovenski mladinci, med katerimi seje najbolje uvrstil kolesar Krke Telekoma Jure Zrimšek. Izidi: 1. Nicola Peccolo (Ita), 2. Claudio Cucinota (Ita), 3. Jure Zrimšek, 4. Tomaž Nose (oba Krka Telekom). Dirka je štela tudi za pokal Slovenije, kjer Zrimšek trenutno vodi.
SAVAAVTO POSKRBEL ZA ODVOZ 1130 GUM
SEVNICA-Podjetje Sava-avto Milana Jamška se je v skrbi za varstvo okolja odločilo pomagati sevniški občini pri odvozu kosovnih odpadkov. Tako bo brezplačno poskrbelo za odvoz kar 1000 odsluženih oz. zavrženih gum osebnih avtomobilov in za 130 gum tovornjakov. Vse bodo odpeljali v Anhovo, kjer jih bodo skurili.
ČETRTA NA JAMI
TREBNJE - Trebanjska kag-ljavka Milena Veber je na mednarodnem kegljaškem trunirju za pokal Jama 2000 v Postojni s 454 podrtimi keglji osvojila četrto mesto, zmagala pa je slovita hrvaška reprezentantka Biserka Per-man. (N. G.)
PROMETNI KOLEDAR 2000
LJUBLJANA - Že desetič zapored je izšla zgibanka Prometni koledar 2000, kije namenjen voznikom in drugim udeležencem v cestnem prometu kot pripomoček pri načrtovanju potovanj v poletnih mesecih. Vsebuje informacije o napovedanih prometnih zastojih, obvestila za tujce o prometu in prometnih predpisih v Sloveniji, seznam carinskih postaj, tehničnih baz AMZS. Koledarje mogoče dobiti brezplačno na cestninskih postajah, mednarodnih mejnih prehodih, v AMZS-ih itd.
RIBNIČANI DRŽAVNI PRVAKI
RIBNICA - Na državnem kvizu Mladi in kmetijstvo v Lipici so med enajstimi ekipami, zmagovalkami območnih tekmovanj nastopili tudi predstavniki Ribnice. Dosegli so največji uspeh doslej, saj so se domov vrnili kot državni prvaki. Ekipa Ribnice si je tako pridobila pravico, da prihodnje leto zaključek državnega tekmovanja organizira v svojem kraju.
Prijetno druženje starostnikov
Srečanje v KS Dolenja Nemška vas
DOLENJA NEMŠKA VAS -Vse prehitro teče naše življenje. Leto je naokoli in ponovno je krajevna organizacija Rdečega kriza v sodelovanju s krajevno skupnostjo Dolenja Nemška vas v podružnični šoli 12. aprila pripravila srečanje občanov, starih nad 70 let, katerega se je tokrat udeležilo precej več starostnikov kot lani. Za to je zaslužna tudi poverjeni-ca Rdečega križa Slavka Čeh, ki plete vezi s svojimi vaščani. Predsednik Rdečega križa Dušan Mežnaršič je v govoru pozval domačine k sodelovanju pri delih, ki so nujno potrebna v trebanjski občini, tem željam pa se je pridružil tudi Marjan Uhan iz krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas.
Spomine na mladost so nam starostnikom s kulturnim programom obudili učenci šole, v katerem je nastopil pevski zbor in lutke, učenci pa so tudi zaplesali ter zaigrali na harmoniko in kitaro. V prijetnem in lepem vzdušju smo pozabili na svoje vsakdanje bolečine, katere imamo bolj ali manj vsi starejši ljudje. Po zaključku programa so nam postregli še z obilnim in okusnim prigrizkom in domačimi sladkarijami.
Povabljenci se srčno zahvaljujemo vsem, ki so se spomnili na nas in nam pokazali, da nas imajo radi.
FANI MALIŠIČ
Grm 11
Trebnje
Hvaležni smo vsem, ki ste se od njega poslovili in kakorkoli pomagali, da smo ga v miru pospremili na poti k večnemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Prebujene so že trave, pomlad prelestno že cveti, a tvoje cvetje je uvelo, samo spomin ga še budi.
V 23. letu starosti je tragično preminil dragi sin, brat, stric, vnuk, bratranec in nečak
ZAHVALA
Za vedno se je ustavilo plemenito srce
IVANA AVBARJA
iz Gor. Globodola pri Mirni Peči
OKROG METLIKE - Mestna skupnost Metlika je ob svojem prazniku, ki 8a praznuje 29. aprila, pripravila zadnjo aprilsko nedeljo že tretji sprehod okrog mesta. Kot vse kaže, se je ideja o tovrstnem pohodu dobro prijela. Letos se ga je, tako kot pretekla leta, udeležilo okrog 400 pohodnikov, ki 4'o začeli pot na Pungartu, zaključili pa so jo na Veselici nad Metliko, kjer so na predvečer praznika dela zakurili še kres. (Foto: M. B.-J.)	^
v
‘Ce dela ni, si ga naredim!”
Amaterski slikar in pesnik Anton Leban
Zbor potoških borcev
LOŠKI POTOK - Krajevna organizacija zveze borcev NOB Loški Potok, ki šteje 54 članov, je pripravila redni letni zbor. Omenjeni organizaciji se je v zadnjih letih pridružilo nekaj mlajših članov, sicer pa število pravih borcev počasi, a vztrajno pada.
Po poročilu predsednika Jožeta Levstika so lani uresničili skoraj vse načrtovane naloge, v zadnjih mesecih so veliko truda vložili v pripravo proslave, k j je bila 27. aprila v Jelenovem Žlebu, med letom pa so se člani udeleževali različnih borčevskih prireditev po Sloveniji. Pred potoško organizacijo je letos izredno zahtevna naloga - ureditev spominskega kompleksa Ogenjca, kjer je delovala partizanska bolnica, ki je tragičen konec doživela 31. julija leta 1942 med znano roško ofenzivo. Sicer na tem prostoru stoji spominska brunarica in obeležje ob jami, vendar se je pred dvema letoma porodila ideja o zaščiti celotnega kompleksa in izgradnji primernega muzeja. Občinski svet je že imenoval gradbeni odbor, narejen je tudi načrt, predračunska vrednost projekta pa sedaj znaša 27 milijonov tolarjev. Letos se bodo lotili tudi prenove spomenika talcem na Sodolu. Nujnega popravila je potreben tudi spomenik na pokopališču, vendar so bili mnenja, da se njegovo popravilo odloži do širitve pokopališča, ki ga načrtuje občina.
Osrednja prireditev bo tudi letos na Ogenjci, in sicer v nedeljo, 30. julija, manjšo slovenost pa tiste dni načrtujejo tudi na Sodolu, ko bo spomenik obnovljen.
A. K.
SEJMIŠČA
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 94 do 3 mesece starih prašičev, 42, starih 3 do 5 mesecev, in 11 starejših. Prve so prodajali po 320 do 370 tolarjev kilogram, kar je 10.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 280 do 320 tolarjev kilogram, kar znese 14.000 do 21.000 za žival, tretje pa po 200 do 230 tolarjev kilogram, kar pomeni 20.000 do 23.000 tolarjev za žival.
DARJA IN DUŠAN
NOVO MESTO - Na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu se jc končalo regijsko prvenstvo mešanih dvojic. S 823 podrtimi keglji sta zmagala Darja Majerle in Dušan Modrinjak. (N. G.)
KRANJEC TRETJI V AVSTRIJI
ROŽNO - Kolesar ljubljanskega kluba PP&RR Igor Kranjce, doma z Rožnega pri Brestanici, je na kolesarski dirki v Volšperku na avstrijskem Koroškem osvojil 3. mesto. Na 173 kilometrov dolgi dirki jc zmagal Slovak Robert Nagy.
MARIO ŠTULAC
iz Metlike
Ob nenadni boleči izgubi sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Metlika, pogrebni službi Piškurič in metliškemu gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
nevanju. Pogosto mu pesem “pride sama od sebe”, kot pravi, včasih pa si za izhodišče vzame kakšno temo ali dogodek in nato napiše pesem “po naročilu”, kot ji pravi. Takšne so bile denimo pesmi, ki jih je napisal za podjetje Delamaris in ob 100-letnici Pivovarne Union, za kar se mu je Delamaris zahvalil s kolekcijo svojih izdelkov, pivovarna pa ga je za lepo gesto nagradila s sodčkom piva.
Rojen v Podbeli v revno družino, si v otroštvu, ki ga je preživel v Bovcu, ni nikoli mislil, da bo kdaj pisal pesmi. Čeprav je sicer že kot mladenič tu in tam kakšno napisal, začetek svojega pesniškega ustvarjanja postavlja v leto 1946, ko je v iskanju zaposlitve prišel v Kočevje. Istega leta je v prostem času, ki mu je ostajal po zaključku delovnega dne na takratni Žagi, začel tudi slikati. “Ko začnem slikati, ne vem, kakšna bo slika, ko bo končana,” pravi. Vsaka poteza, ki jo naredi na platnu z oljnimi barvami, ki so njegova najljubša in zadnja leta tudi edina tehnika, rodi novo potezo. “Zato se mi včasih zgodi, da mi slika, ko je končana, ni všeč,” pravi. V takšnih primerih začne sliko popravljati. Tudi zato naredi na leto le okoli 15 do 20 slik, čeprav bi jih lahko, odkar je v pokoju in sam, tudi še več.
Anton se veseli obiskov svojih treh otrok, petih vnukov in pravnukinje, druženj s prijatelji in pogovorov s sosedi, za srečnega človeka pa se ima predvsem, ker lahko samoto vmesnega časa odganja s tako ljubim mu opravilom, kot je slikanje. Njegova velika želja je, da bi lahko svoja dela, med katerimi so izključno pejsaži in tihožitja, nekoč pokazal tudi javnosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NI DOVOLJ UČNIH MEST ZA MIZARJE
SEVNICA - Razgovora o oblikovanju razvojne strategije dualnega sistema izobraževanja za poklic mizar na Srednji šoli Sevnica sta se udeležila tudi sevniški požupan Andrej Štricelj in direktor občinske uprave Zvone Koš-merl. Pojavlja se problem zagotovitve dovolj velikega števila učnih mest pri delodajalcih, saj je po njihovih besedah vsaka sklenjena učna pogodba zanje precejšnje breme, brez pogodbe pa ni možno šolanje. Šola je že pred časom sklicala tudi sestanek z delodajalci, obrtno in gospodarsko zbornico ter starši dijakov. Dogovorili so se o organizaciji okrogle mize na temo dualnega načina izobraževanja in obveznostih države do tega programa. Na pogovor v Sevnico bodo povabili najodgovornejše predstavnike šolskega ministrstva in ministrstva za malo gospodarstvo.
ZMAGA BUKEFALOSA
ŠENTJERNEJ - Na drugi dirki letošnje kasaške sezone je od šent-jernejskih kasčev nastopil le Vojo Maletič z Bukefalosom in s kilometrskim časom 1:18,8 zmagal. Isti čas je dosegel tudi drugouvrščeni Janko Sagaj (Ljutomer) z Dalijem. (J. J.)
Obnove spominskih obeležij
ČASTNIKI PA POHODU - Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, ki združuje častnike in podčastnike iz občin Dolenjske Toplice, Novo mesto, Mirna Peč, Škocjan, Šentjernej in Žužemberk, orje ledino na mnogih področjih. Nekoč je delovanje ZRVS temeljilo na zakonski prisili, danes se častniki združujejo prostovoljno. OZSČ Novo mesto - predseduje mu dr. Boris Pogačar, njegov sekretar pa je Branko Dukič - denarno podpira šest dolenjskih občin, iz katerih prihajajo častniki. Na sliki so člani OZSČ Novo mesto s svojci in generalom Hrenom in Kocjanom na pohodu iz Rakitnice na Jelenov Žleb minulo sredo za dan upora proti okupatorju. (B. A.)
REKORDEN OBISK POHODA - Tradicionalnega 6. pohoda od Mirne gore do vrha Sv. Petra v Suhi Krajini se je na velikonočni ponedeljek udeležilo preko 100 pohodnikov, katere je na 28 kilometrov dolgi gozdni poti spremljalo tudi vozilo PGD Dvor. Med obiskovalci, ki so tega dne na vrh Sv. Petra prišli tudi od drugod, sta bila tudi žužemberški in topliški župan Franc Škufca in Franc Vovk, večja skupina je prišla iz Kitnega Vrha iz občine Ivančna Gorica, med pohodniki pa je bila tudi skupina Močvirskih tulipanov iz Ljubljane. Najstarejšemu pohodniku Francu Grumu z Dvora je predsednik Planinskega društva Novo mesto Jože Perše izročil spominsko knjigo, na koncu pa je na harmoniko zaigral Branko Hren. (Foto: S. Mirtič)
OCENJEVANJE LOVSKIH PSOV - Lovsko kinološko društvo Novo mesto, ki združuje vodnike lovskih psov na območju Zveze lovskih družin Novo mesto, je minulo soboto pri lovski koči LD Škocjan na Vrhu pripravilo telesno ocenjevanje šarivcev, jamarjev, barvarjev in goničev. Ocenjevanja se je udeležilo kar pretindvajset vodnikov s psi odlične vzreje. Po ocenjevanju psov - ocenjevali so jih kinološki sodniki Šrečko Erceg, Mirko Stražišar, Vinko Gorše in Franc Svetec so se člani Lovskega kinološkega društva sestali še na občnem zboru. Želja lovskih kinologov je, da bi imel sleherni lovec svojega psa. LKD Novo mesto izjemno uspešno vodi predsednik Janez Zupet iz Škocjana. Na sliki: del vodnikov s psi na telesnem ocenjevanju lovskih psov na Vrhu pri Škocjanu. (B. A.)
Anton Leban
. KOČEVJE - Pri 79 letih, ki jih le dopolnil januarja letos, ima Anton Leban iz Kočevja prostega '-asa na pretek. Pa vendar, mu ni nikoli dolgčas. “Če dela ni, si ga naredim!” razkriva skrivnost polnosti svojega življenja, ki je kljub neizbežnim tegobam zadnjega obdobja človekovega življenja oogato in prijetno.
Življenjski vsakdan si Anton zapolnjuje z vrsto drobnih opravil, K' jih terja samo življenje, da ni dan enak dnevu, pa tudi slika in Pise pesmi. Kadar le more in mu letni čas in vreme dopuščata vrtnari na vrtu ob svojem vikendu.
Rad imam rožice, ptičke in otročičke,” pravi. Svojo ljubezen do Vsega, kar ga obkroža, odraža v svoji poeziji. “Nono”, kot se pod-Pisuje pod svoje pesmi, piše namreč o vsem: naravi, ljudeh, ljubez-np sreči, žalosti, rojevanju in mi-
TA TEDEi WAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 4. maja - Cveto, Florjan Petek, 5. maja - Angel Sobota, 6. maja - Janez Nedelja, 7. maja - Stanko Ponedeljek, 8, maja - Viktor Tbrek, d. maja - Gregor Sreda, 10. maja - Izidor
LUNINE MENE
10. maja ob 22.02 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 4. do 7.5. (ob 17. uri) risani film Svet igrač 2. Od 4. do 7.5. (ob 18.30 in 20.30) ter 8. in 9.5. (ob 20.30) drama Obala. 10.5. (ob 18.30) komedija Jc-biga. 10.5. (ob 20.30) kriminalni film Nadarjeni g. Riplcy.
ČRNOMELJ: 5.5. (ob 20.30) komedija Vohun, ki me je nategnil. 6. in 7.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Ameriška pita.
DOBREPOLJE: 7.5. (ob 20.30) drama Sibirski brivec.
GROSUPLJE: 5.5. (ob 20. uri) drama Sibirski brivec.
IVANČNA GORICA: 4.5. (ob 20. uri) drama Sibirski brivec.
KOČEVJE: 8.5. (ob 19. uri) drama Sibirski brivec.
KRŠKO: 4.5. (ob 19. uri) komedija Naravne sile. 5.5. (ob 20. uri) in 7.5. (ob 18. uri) akcijski film Začetek konca. 9. in 10.5. (ob 19. uri) komedija Ameriška pita.
METLIKA: 5.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Ameriška pita. 7.5. (ob 20.30) komedija Vohun, ki me je nategnil.
NOVO MESTO: Od 4. do 10.5. (ob 18. uri) komedija Mišek Stuart Little. Od 4.5. do 10.5. (ob 19.30 in 21.15) drama Nebeška vaba.
film
• KONEC AFERE, drama (The End of the Affair, 1999, ZDA/ VB, 100 minut, režija: Neil Jordan)
Konec afere je že glede na vsebino, ki je izrazito ljubezenska, povsem neprimeren naslov, polomili pa so ga domači prevajalci oziroma distributer z neustreznim dobesednim prevodom izvirnika. Angleški izraz “afair” seveda izraža predvsem razmerje, tu konkretno romanco, splošno pa kakršenkoli odnos med kon-spirativnima ljubimcema, medtem ko v slovenščini pod afero razumemo predvsem škandal ali razvpit dogodek. Ker o tem film ne govori niti na kaj takega ne namiguje, bi si povsem upravičeno in resnicoljubno zaželeli, da bi bil naslov pomensko izenačen z izvirnikom. Tako bi namesto Konca afere gledali Konec razmerja, kar pa verjetno zveni premalo bombastično. Čeprav v njem poči marsikatera eksplozija, je film vse kaj drugega, v želji po vsaj malo bolj razburljivem naslovu, kot je zgolj adekvaten in pošten prevod, pa bi se lahko zatekli tudi k poetičnemu - Konec nekega razmerja.
Slednji je morda zares še najboljši, saj je eden od ljubimcev pisatelj. Maurice Bendrix (lepi Ralph Fiennes) je nekoliko čemeren in odljuden mož, še kar uspešen pisec filmskih scenarijev, člankov in romanov. Zgodba se začne neke deževne noči kmalu po koncu Druge svetovne vojne v Londonu, ko na ulici sreča nekdanjega prijatelja Henryja Mile-sa (počasni Stephen Rea), vladnega uradnika, ki mu potoži, da svojo ženo Sarah (zelo angleška Američanka Julianne Moore) sumi prešuštvovanja. Bendrixa novica zadena kot strela z jasnega,
saj sta s Sarah med vojno imela romanco, ki je obetala veliko, končala pa se je tako, da ga je nenadoma in brez pojasnila zapustila. V Bendrixu, ki ga “rogati" mož nejasno prosi za posredovanje pri zasebnem detektivu, se pojavi ljubosumje, toda za razliko od tistega nekdaj, ko je Mi-lesu zavidal življenje s Sarah, ga zdaj maščevalno muči, kdo ga je nadomestil. Nad bivšo ljubico pošlje detektiva (odlični lan Hart), ki tretjega človeka izsledi.
Konec (česarkoli že) se dogaja v retrospektivi, za nazaj gledamo pisateljeve spomine na prvič, ko jo je v njegovi hiši šlatal pod svileno kombinežo, ko sta se potem v hotelu ali pri njem doma “dajala dol” na tiste sladke “bo kar bo fuke" sredi pokanja bomb, ki jih je na London v slapovih odmetavala Hitlerjeva aviacija. Ne, ni ju motilo tuljenje siren in ne, da se je postelja tresla tudi od detonacij v neposredni bližini. Vojna ju je zbližala, tako kot še na tisoče drugih prešuštnikov, ki so lahko v tistem kaosu mirno varali in iskali uteho v seksu. Njima se je zgodila čista ljubezen, takšna, kot je njen deloholični mož ni nikoli poznal, saj je ni bil niti sposoben, saj je svojo ženo komaj opazil. Pravzaprav je to sploh še varanje, če soproga anemičnega moža spi s skupnim prijateljem, ki ga ljubi?
Neil Jordan, mojster iz ta spodnje Republike Irske, nazadnje v teh krajih prisoten s krvavim Me-sarčkom, drugače pa najbolj znan po Michealu Collinsu, Plesu z vampirjem in Igri solz, je za potrebe mračne zgodbe, v kateri ves čas dežuje ali pa padajo smrtonosne V-l, po svoje ukrojil roman Grahama Greena. V tej apokalipsi se zgodi kar nekaj čudežev, kot da bi vmes imel prste sam Bog. Ali pa je božja ona, ki si jo lastita oba moška, pa tudi tisti tretji. Neverjetno, toda konec je na moč identičen tistemu iz Lars von Trierjevega kultnega Loma valov.	TOMAŽ	BRATOŽ
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto: 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list. 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07139 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
ŽIVALI
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi ob 10 obletnici poslovanja popuste tudi do 18 % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Tbpla, Bartog, zaganjače za traktorje Zetor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter idr. Pokličite nas na B (064)324-802 ali 326-870.	606
ŠKROPILNICO s 100-litrsko cisterno in črpalko za škropljenje, na mešanico, prodam. B (068)85-509.	1270
PLUG IMT 755 in krožne brane prodam. B (041)961-524.	1277
TRAKTOR FENDT prodam. B (07)30-49-327 ali(041)730-166.	1282
GOLDONI, 14 KM, s priključki(prikolico, frezo, vozičkom, plugom, plugom jarkarjem, izkopačem krompirja in utežmi) prodam za 7000 DEM, lahko na kredit. B (068)373-944.
KUPIM
ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca UK) let. B (041)696-263 ali (068)45-800.	1141
MOTORNA VOZILA
GOLF B, letnik 1978, lepo ohranjen, neregistriran, prodam B(041)412-532.	1186
R 4, letnik 1990, registriran do 1/01, prodam. B(068)69-286.	1276
R 5, letnik 1989, registriran do 22.12.2000,5V, rdeč, prodam. B (068)89-026.	1279
OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, rdeč, v odličnem stanju, prodam. B (040)440-640 ali (068)78-655.	1287
JEEP CHEROKEE 2.5, letnik 1995, odlično ohranjen, z veliko dodatne opreme, servisna knjižica, kupljen v Ljubljani, prvi lastnik, poceni prodam ali zamenjam. B (041)808-034. OPELCORSKO 1.2 iswing, model 1995, letnik 1994, prva lastnica, registriran do 5/01, bel, veliko dodatne opreme, odlično ohranjen, prodam. B(041)824-460.	1271
POSEST
NJ IVO, 2200 nr v Bistrici in travnik - sadovnjak, 3100 m2, v Škrljevem pri Šentrupertu ugodno prodani. tT (061)319-104 ali (068) 40-377.	1269
V BLIŽNJI OKOLICI Novega mesta kupim nezazidljivo parcelo, 10 do 15 a. O (031)573-271.	1273
ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno hišo v Novem mestu ali okolici kupim. TP (041)624-595.	1285
PRODAM
RAZNO
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 21 O 0-40/ 202 868
V BOHINJU nudimo sode in apartma. It (064)723-107 ali (041)599-198.	1267
ENERGETSKO ZDRAVLJENJE, s katerim se je v Sloveniji seznanilo in ozdravilo verjetno že več kot 30.000 ljudi, tudi na Dolenjskem! Skupinski in individualni tretmaji. ® (031) 809-208.	1265
VEDEŽEVANJE KONDOR B LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE p 090-44-27	w
(O
VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko Borzno-posreniške hiše v Mercator centru Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e B (068)39-30-262.	1278
Sfe osamljeni? Ne obupajte! Pandora 1, d.o.o., se trudi za vas.
Delamo po celi Sloveniji. Samo za resne in nevezane. Tel. 040/231-731
ČE GRADITE, si lahko izposodite kovinske punte in opažne plošče. IT (068)33-46-106.
SLUŽBO DOBI
DELAVCA iz Posavja z znanjem varjenja za montažo izpušnih cevi zaposlimo. B (041) 617-700.	1218
PLINSKI PRETOČNI BOJLER WR 350-1 Junkers Bosch, nov, še zapakiran, za 40.000 sit prodam. B (041)860-134.	.	546
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, briine, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, B (068)73-587.	901
SOBNO KOLO Atala in trisistemske zvočnike bas reflex, za hi-fi, 2 x 150 W, prodam. B (041)685-835.	1153
RABLJENO strešno opeko poceni prodam. B (068)23-231, popoldan.	1274
OBLAČILA za dojenčka do enega leta prodam za simbolično ceno. B (031)506-584. PREMIČNO KROŽNO ŽAGO na dveh kolesih in na kovinskem ogrodju, kovinsko mizo 960 x 860 m/m, premer žage 450 m/m, z elektromotorjem 380 V 5 Kw, 2900 0/m, prodam: B (068)84-354.	1289
OPAŽ s podporami, 200 m2, prodam. B (041)348-638.	1275
M & M, d.o.o.
Vrtna 35, Črnomelj
Zaposlimo dva delavca:
1. trgovec - prodajalec
2. pripravnik - trgovec
Pogoji:
Pod 1) 3-letna trgovska šola -1 leto delovnih izkušenj, Pod 2) 3-letna trgovska šola. Pisne prijave pošljite na zgornji naslov.
V TRGOVSKO - POSLOVNEM CENTRU v Metliki oddamo frizerski salon. IT (068)58-543.	1268
$ SUZUKI
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto Tt 068/24-791
AVTO
prodaja vozil
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! Odkup 10 let starega avta 200.000 tolarjev!
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščan-' ce.B (0608)7)-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za kilogram-ske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, tT (0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, tt (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, £ (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, 0(068)84-111.	985
BELE PIŠČANCE za dopitanje prodajamo vsak dan po 330 SIT/kg. Možna dostava! (068)489-075 ali (041)572-088.	1291
DOBER ZASLUŽEK ponujamo z obdelavo, predstavitvijo in prodajo novih in priporočljivih lokovnih pripomočkov po šolah, vrtcih, zavodih. Pivnik, d.o.o., Maribor, © (062)250-17-83.	1272
SLUŽBO ISCE
IŠČEM DELO (čiščenje idr.) B (068)326-895.	1266
STANOVANJA
V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodam trisobno stanovanje, 73 m2, drugo nadstropje, obnovljeno, za 13.000.000 SIT B (041)622-531.	1280
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Nad mlini, renovirana kopalnica, prodam za 7.400.000 SIT. B (068)26-829 ali (0049) 8652-575-804.	1290
ŽENITNE PONUDBE
IMAM VSE, ljubezni pa ne. Oglasi se, če si stara 35 do 45 let! Naslov v upravi lista. 1281
■s
**
_Awm
FITNES« - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice)
Novo mesto
Tel.: 068/322-827
ti
r
m
UNIV0X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
"ST
So
OGNJIŠČE
0	p
	p
IZŠLA JE MAJSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh gostujejo: Anja Frešer, Roman Kejžar, Blaž Medvešek, Miloš Paravinja, Matej Tušak.
Pišemo o potapljanju, gorskem kolesarstvu, nogometnem prvenstvu EURO 2000, ženskem svetovnem tenisu, NBA ligi...
Na modnih straneh vas popeljemo v svet elegantnih poročnih oblačil zanjo in zanj. Predstavljamo visoko modo, prefinjene čipke in oblačila v beli barvi. Pišemo o vzorčasti logomaniji in vedno znova aktualnih črtah. Med modnimi dodatki so v središču trendovska sončna očala, na tekočem pa boste tudi z najnovejšimi kozmetičnimi izdelki.
Na avtomobilskih straneh smo za vas preizkusili: Citroen saxo VTS 1,4i, VW lupo TDI, Renault tvvingo initiale, Fiat punto 1.2 16 V in 1.9 JTD.
Predstavlajmo Nisan patrol GR, Daewoo, Ferrari 360 spider, Škodo fabio, prototip Seat salso... Pišemo o Formuli 1...
Nova majska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Čakajo vas tudi pomladne E-Šport križanke!
Potrebni lastni viri:
Obrestna mera posojila: Stroški posojila:
Stroški obdelave: Odplačilna doba posojila:
Regijski pospeševalni center Posavje, Zavod; Garancijski sklad Posavje (v nadaljevanju: RPC GS) v sodelovanju z bankami podpisnicami pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju malega gospodarstva
RAZPIS - povzetek
dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju občin Brežice, Krško in Sevnica Pogoji za dodeljevanje dolgoročnih posojil in garancij:
• Višina posojila:	od najmanj 1.000.000 SIT
do največ 10.000.000 SIT najmanj 30 % glede na celotno investicijo TOM + 4,0 % letno 0,5 % od zneska odobrenega posojila enkratno (najmanj 15.000,00 ŠIT) 5.000,00 SIT na posamezno vlogo do 5 let (z možnostjo polletnega moratorija)
• Zavarovanje posojila:
- Prosilec lahko zavaruje prejeto posojilo z garancijo RPC GS v višini 50 % odobrenega posojila, 50 % pa v skladu s pogoji banke ali
- 100 % v skladu s pogoji banke
Vse podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in vloge za odobritev posojila in garancije Garancijskega sklada Posavje lahko prosilci dobijo na naslednjih mestih:
* REGIJSKI POSPEŠEVALNI CENTER POSAVJE,
Cesta krških žttev 23, Krško (tel.: 488 10 40)
* LOKALNO PODJETNIŠKI CENTRI:
Podjetniški center Krško, Bohoričeva 9, Krško (tel.: 232 220) Razvojni center Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice (tel.: 600 680)
Rok za prijavo: od objave do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev. Vloge, prispele na razpis, bo kreditni odbor GS obravnaval enkrat mesečno.
ViVslp
tututična. zaencijcc
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha JI 1 na kanalu i I
RADIO ' BREŽICE
88,9
95,9 MHz
i.* II
ROLETARSTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejska cesto 13,
8000 Novo mesto, tel : 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC
STAVBNO POHIŠTVO
•OKNA'VRATA*VSEH OBLIK*
Deutscher
Akkreditierungs
ISO 9002
////ill\\\\
ITTIMISiT!
* ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT
^	j
ZAHVALA
Na Makutah imel si zemljico, tu bil raj je tvoj, tu srček tvoj vedno našel je svoj mir.
Pa kruta usoda je hotela, da ravno pot tja gor te je za vedno vzela.
Po prvih dneh praznovanja 69. rojstnega dne nas je tragično zapustil naš ljubljeni mož, ati, brat, stric, svak in prijatelj mnogih
RUDI CELIČ
iz Trdinove ulice 5, Novo mesto
Od njega smo se poslovili 29. aprila na pokopališču na Uršnih selih. Čeprav žalostni in pretreseni, smo ganjeni ugotovili, da v teh težkih dneh nismo bili sami. Preveč bi bilo naštevati imena vseh, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili s številnimi ustnimi, pisnimi in brzojavnimi izrazi sožalja, pokojnemu darovali cvetje, sveče, ki bodo našemu Rudiju krasile in
................. '	’	v	Zahvalili bi se radi
župniku i občutene
besede slovesa in urgentni službi novomeške Kirurgije, ki so se trudili, da bi pokojnika ohranili pri življenju. Prav posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom družine Petra Žagarja, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče in bili ob našem Rudiju, dokler niso prišli reševalci. Vsem velika hvala!
Vsi njegovi
STU
io
jjo3
.0 MHZ
ZAHVALA
Ko se je pomlad pričela razkazovati v vsej svoji lepoti, nas je zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra, prijateljica
SILVA BOŽIC
roj. Jarc
Vsem, ki ste jo v težkih trenutkih razumeli, ji na kakršenkoli način pomagali, lepa hvala. Hvala prijateljem, znancem, njenim dobrim sodelavcem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo do njenega zadnjega doma.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Trebnje, 26. aprila 2000
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite in večni mir mi zaželite.
V še ne 52. letu starosti nas je zapustila naša mami
MARIJA
DRČAR
roj. Bukovec
Lunačkova ulica 23, Mirna
Zahvaljujemo se za darovano Cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nekje v njem je bol bila, a zamahnil je z roko, češ, zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako!
V naših žalostnih dneh, ko smo morali sprejeti, da je za vedno odšel naš dragi mož, ati, ata in brat
ZVONE SITAR
smo spoznali, kako ste ga imeli radi kot sorodnika in prijatelja. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali. Iskrena hvala tudi vam, ki ste poskrbeli za tako lepo zadnje slovo našega dragega pokojnika, in za vse darove v njegovo čast.
V imenu vsega sorodstva: žena Marija in hčerki z družinama Vel. Brusnice, 24. aprila 2000
PROTE KT
P
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec
ANGEL LAZAR
Mali Slatnik 8
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Novo mesto
Novo mesto, 4. maja 2000
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
VLADISLAV GLIHA
iz Velike Loke
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ustno in pisno izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g. Radu za zaigrano Tišino in GD Velika Loka za organizacijo pogreba. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Humarju in patronažni sestri Mojci iz ZD Trebnje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rozi in sinova Ladi in Roman z družinama
Ponudba na višini...
Ponudba velja do 6. maja za izdelke v zalogi v ŽIVILA f Hipermerketu Brežice.
Pomarančni nektar, Dan
Dana, 1 I
Pivo Zlatorog,
Pivovarna Laško, 0,5 I
•JR Pralni prašek,
Persil - Green power,
3,6 kg
Mešano meso za žar,
Kraljeve mesnine, 1 kg
« *
m
NftinnuG Piva
ŽIVILA I
.. cene na
PORTRET TECjA TEdNA
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
TRI CVIČKARIJE
KOSTANJEVICA NA KRKI -Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, Društvo vinogradnikov Kostanjevica na krki in Društvo novomeških študentov bodo kar nekaj dogodkov v naslednjih dneh in tednih namenili vinu. Tako bodo pripravili 9. maja Študentsko cvičkarijo v Mariboru in 10. maja Študentsko cvičkarijo v Ljubljani. Od 26. do 28. maja pa bo 28. Teden cvička v Kostanjevici na Krki. V sklopu vinskih prireditev bo tudi prvi prerez letnika 1999 vin vinorodne dežele Posavje.
JOŽICA MEDLE RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
LJUBLJANA - Jutri, v
petek, 5. maja, ob 15.30 bo v razstavišču Agora v Ljubljani (poslovna stavba Lesnine na Parmovi) otvoritev slikarske razstave novejših del Jožice Medle, slikarke, ki kot svobodna likovna ustvarjalka živi in ustvarja v Šentjerneju. Razstava bo odprta do 27. maja vsak delovni dan od 9. do 15. ure.
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
zelo dobro oskrbuje z žresničnimi zgodbami’, kot označuje svoje številne filme.”
Jožica iz Črnomlja ne razume, zakaj na nekaterih novomeških parkiriščih povrnejo parkirnino, če se po nekaj minutah odpelješ (npr. pri bolnišnici ali na Novem trgu), medtem ko na Glavnem trgu ne. Sama je tam parkirala avtomobil ob 17.30 in odpeljala 17.35, pa je morala vendarle plačati parkirnino. Zanima jo, ali parkirišč ne upravlja eno podjetje. Za odgovor žal zaradi praznikov nismo mogli poskrbeti.
Stari znanec in redni klicatelj Stanko s Pivke je spet pokomentiral aktualno politično dogajanje na Slovenskem: “Ali Slovenci nimamo človeka, ki bi vodil državo, da ga moramo uvoziti? Menim, da imamo tudi doma dosti vzornih ljudi.”
Angelci iz Mokrega Polja, ki
sicer pravi, da ni v nobeni stranki, pa ni všeč, kako grdo naši poslanci žalijo kandidata za mandatarja
V GOZDU PRIJELI 13 TURKOV
ŽDINJA VAS - Policisti so 27. aprila na podlagi anonimnega obvestila občana v bližini Ždinje vasi izsledili kombinirano vozilo znamke Mercedes, zagrebške registracije, v gozdu pa so s pomočjo službenega psa prijeli 13 turških državljanov, ki so istega dne dopoldne ilegalno peš prestopili državno mejo v bližini Obrežja. Odpeljali so jih na novomeško policijsko postajo in kasneje vrnili na Hrvaško. Neznanec, ki je ilegalce pripeljal po hitri cesti št. 1., je pobegnil.
Andrej	Š
Tako radi rečemo, da na mladih svet stoji - in potem takoj pozabimo nanje. Andrej Škrinjar sicer ne obrača sveta, pa vendar po svoje usmerja njegov delček, preskakuje občinske plotove, podira podjetniške strahove in uradniško neučinkovitost. Kot direktor Podjetniškega centra Novo mesto, ki je vpet v državno pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo, niti približno ne počne tistega, za kar se je izšolal. Strojništva se je držal od srednje šole do fakultete, prvega začasnega poučevanja na srednji šoli in do zaposlitve v Revozu. Ker so ga okviri tamkajšnjega tehničnega oddelka preveč utesnjevali, je vrnil štipendijo in se zaposlil v zasebnem proizvodnem podjetju, kjer se je naučil vseh vrst poslov. Pet let je bil deklica za vse, in ni mu žal za to.
Zdaj ga dobro poznajo v dolenjskih, belokranjskih pa tudi kočevskih občinah ter nasploh v malem gospodarstvu. Za novo delovno mesto se je odločil, kot pravi, v*ni uri, in z njim prevzvel tudi vodenje novega podjetja in nove dejavnosti. Pridobil je licenco za svetovalca za malo gospodarstvo in se vključil v delo slovenske podjetniške in inovacijske mreže, ki jo od nedavnega tudi vodi. Mirno lahko trdimo, da je v dveh letih s trdim in vztrajnim delom dosegel, da so izginili še zadnji dvomi o centru ter da ta ni postal še ena nova občinska ali državna služba, temveč se je razvil v re-
gionalni razvojni center, ki so ga podjetniki in občine vzeli za svojega.
V dveh letih je center v okolje trajno pripeljal 300 milijonov tolarjev državnega denarja in še vsaj pol toliko povratnega. Z njim so med drugim podprli odprtje več kot 250 delovnih mest, informirali, svetovali, pomagali pri projektih in usposabljali. V dveh letih je na različnih seminarjih sodelovalo že 600 udeležencev iz malega gospodarstva, samo lani pa so opravili tudi čez 500 svetovalnih ur, tako da je v pisarni vedno živo.
Garancijski sklad, ki je osrednji projekt Podjetniškega centra, je dobro zaživel, najprej na območju nekdanje novomeške občine, pozneje so se mu na svojo željo pridružile še belokranjske občine in Kočevje. Tako je Škrinjar s pomočjo sodelavcev podrl ograje občinske in regijske zaplanka-nosti. Prepričan je, da lokalne spore najlažje preseže, če dela za podjetništvo in ne za politiko, čeprav z njo sodeluje, saj navsezadnje mora prepričati prav vsakega od občinskih svetov. Tako s projekti, z delom in uspehi padajo meje, ki jih postavlja pretirani lokalpatriotizem. Poleg garancijskega sklada to dokazuje tudi strategija trajnostnega razvoja, ki jo skupaj pripravlja kar 15 občin Z območja širše Dolenjske. Škrinjar si želi še širšega sodelovanja, a tudi vnaprej ne namerava nikogar siliti v druščino. “Ko bodo uspehi, bodo sami prišli," je trdno prepričan.
Skrinjarjevo delo je tako intenzivno, da si ne more predstavljati, kako bi ga opravljal dolga leta, zato bo službo gotovo še menjal. Medtem pa si mora na silo odtrgati nekaj časa za družino in sprostitev. Vsakega po malem, da lažje vzdrži: savna, kolo, smuči, košarka ter dobra volja in pesem v prijetni družbi. Zadnje čase je v spletu vseh nalog nekje v kotu sama ostala trobenta in zastalo igranje v godbi. Menda ne za vedno, saj je odločen, da se h godbi še vrne.
BREDA DUŠIČ GORNIK
POROKA NA VRHU GORJANCEV - V soboto, 29. aprila, popoldne sta se v cerkvici sv. Ilije na Trdinovem vrhu poročila Žumberčan Nedeljko Malič, vodja pošte v Radulovičih, in Belokranjka Marjeta Simonič, ekonomistka it Lokev pri Črnomlju. To je bila prva poroka v stoletni zgodovini cervice sv. Ilije, sosede slovenske sv. Jedrti. Slikovit poročni obred so v prisotnosti številnih svatov opravili grškokatoliška duhovnika Mile Vranešič, župnik v Stojdragii in Andrija Kekič, župnik in dekan iz Radatovičev, ter dalmatinski frančiškan fra Tomislav Pavao Duka, nekdanji namestnik ministra v hrvaški vladi. Pop Mile Vranešič je v svojem nagovoru mladoporočencema poudaril tudi simbolni pomen poroke na vrhu Gorjancev, ki naj bodo kraj srečevanja in prijateljskega druženja ljudi dveh so-sednjh narodov. (Tekst in foto: A. Bartelj)
Bodo podgane požrle človeka?
ŽE PRVA LETOŠNJA TOČA - Minulo soboto, 29. aprila, popoldne je nekatere Belokranjce neprijetno presenetila prva letošnja toča. Močne padavine dežja, pomešanega s točo, so zajele območje Plešivice, del Tribuč, Bojance pa vse do Vinice. Starejši prebivalci pravijo, da tako zgodnje toče ne pomnijo. Niko Radojčič iz Črnomlja, ki na Bojancih skrbi za rojstno domačijo, je povedal, da je bilo toče polno še naslednji dan. Nekaj jo je nabral v vedro in pripeljal s seboj v Črnomelj. Kolikšno škodo je naredila ta zgodnja spomladanska ujma v sadovnjakih, vinogradih pa tudi v vrtovih in na poljih, se bo videlo že v teh dneh. Na fotografiji Niko Radojčič s točo v roki. (Foto: J. D.)
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studiu D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vincencu Vovku iz Toplurniške 7 v Ljubljani. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (3) Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji
2. (1) Mamina ruta - ansambel .Braneta Klavžarja
3. (7) Veseli podgur’c - ansambel Slavček
4. (2) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
5. (5) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
6. (4) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
7. (6) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta
8. (-) Kraljestvo naše sreče - Čuki
9. (9) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
10.(8) Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester Predlog: Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
----------------------------------------------------------------------
KUPON ŠT. 18 Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto .
NOVO MESTO - 47-letni J. R. iz Novega mesta se je 24. aprila popoldne peljal po Šmarješki cesti iz Mačkovca proti Seidlovi cesti. Ko je začel prehitevati dva avtomobila, je iz nasprotne smeri pripeljala 26-letna voznica S. V. iz Sentpetra. Prišlo je do trčenja. Voznico je odbilo na travnat usek. Hudo poškodovanim so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
DVE KOMEDIJI Z ENO VSTOPNICO
NOVO MESTO - Kulturni center Janeza Thline je za zaključek letošnje gledališke sezone ponudil možnost, da si ljubitelji gledališča za ceno ene vstopnice ogledajo kar dve gledališki predstavi: komediji Mira Gavrana Mož moje žene in Ljubimec najine žene. Predstavi bosta v ponedeljek, 8. maja, ob osmih zvečer za abonma A in izven ter v torek, 9. maja, za abonma B in izven.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala ginekološkem oddelku v novomeški bolnišnici in trgovcem v Kovinotehni - Pa kaj če Dolenjci ne morejo gledati POP TV-ja! - Parkirnina za 5 minut? - Nagica naj gre na TViglav!
Na tone odpadkov in nesnage na propadajoči, nekdaj najtrdnejši domačiji v Rojah pri Šentjerneju - V isti sobi spijo lastnik, purani in podgane - Kje je socialna služba?
Pa le ne bo držalo, da med prazniki povsem pozabite na Dolenjca, saj je pretekli petek na dežurni telefon poklicalo kar nekaj bralcev. Prva se je oglasila Mara Vertuš iz Novega mesta, ki se je 10 dni zdravila na ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice, kjer je preživela tudi velikonočne praznike. Pohvalila je zdravnike in sestre tega oddelka, ki so bili prijazni. “Posebej se zahvaljujem dr. Marjanu Pavlinu za izredno strokovnost in prijaznost,” je dejala.
J. Kranjc, ki stanuje v okolici Novega mesta, ne vidi, kot je sporočil v klicu, nič hudega v tem, Če na Dolenjskem ne morejo gledati POP TV. “Tistemu, ki na POP TV izbira filme, bi ob večini predvajanih filmov dal pet kovačev, naj za božjo voljo neha delati to. Dnevna poročila in podobne informativne oddaje POP TV, to bi še gledal. Dirke, te pa kar prenašajte! Te so še najbolj resnične zgodbe, čeprav nas POP TV tako
dr. Andreja Bajuka. “Mnogi poslanci, Jelinčič ali Anderlič, mu ne segajo niti do podplatov. Naj bodo ljudje, naj ne žalijo tako in se ne obmetavajo s takimi besedami! To je ponižujoče in nekulturno. Pa so doktorji in profesorji...” Nagici, ki seje oni dan slačila na televiziji, pa svetuje, naj raje počne kaj drugega, da se izkaže. Lahko gre, na primer, na Tfiglav ali si izmisli kaj drugega. Gospa Angelca je priložnost izkoristila še za to, da je pohvalila trgovce v Kovinotehni v Novem mestu, kjer je kupila pralni stroj. Bili so prijazni in pripravljeni vse razložiti.
B. D. G.
ROJE - Včasih je bila Žnidaršičeva kmetija na Rojah pri Šentjerneju najbogatejša v vasi in ena najtrdnejših daleč naokoli. Stari gospodarje ob nedeljah v zapravljivčka zapregel par lipicancev in se z družino zapeljal v Šentjernej k maši. Medtem ko so drugim konjem pri Recljevi gostilni dali sena, je Žnidaršič vedno naročil za vsakega lipicanca po kilo belega kruha, namočenega v vino. “Dvorišče je bilo pa tako pospravljeno, da ni bilo mrvice na tleh,” se spominjajo vaščani.
Danes pa je več kot 6 hektarjev kot miza ravne obdelovalne zemlje v enem .kosu v celini, lastnik, 48-letni Tone Žnidaršič, je noče dati niti v najem; gospodarska poslopja so vsa vegasta ali že podrta, hiša propada in težko bo streha vzdržala še en večji sneg. Dvorišče je zaraščeno, vse okoli in okoli hiše pa je polno navlake in nesnage, s katero je naphanih tudi več kot 10 nerabnih avtomobilov, traktor, sili izpod kozolca, visi na latah, gnusni odpadki v kupih ležijo vsenaokrog.
Vaščani, še posebej sosedje, se pritožujejo. “A Tone si ne da nič dopovedati, nikogar ne posluša, vse dela po svoje.” To pa je, da po bližnji in daljni okolici brska po kontejnerjih in iz njih in s črnih odlagališč vlači domov cele gore odpadkov, od zavrženih avtomobilskih školjk, nerabnih pralnih strojev, strganih jogijev in še starejših vzmetnic do gajb, cunj, kartonske embalaže, praznih konzerv, plastičnih steklenic, vreč, skratka vsega, kar ljudje odvržejo.” Tega se je v več letih okoli hiše in tudi v njej nabralo toliko, da bi vsega hudega vajeni komunalni delavci potrebovali teden dni, da bi vsaj za silo počistili. Pa ne vlači te odpadne krame samo domov, ampak je je poln tudi njegov bliž-
nji gozd. Tam je vse, od traktorskih gum do starih štedilnikov in množica sodov; samo na enem mestu jih je zloženih 18. “Pred leti pa je v tem gozdu posekal kakšnih 80 kubikov najboljših jelš, ki še danes ležijo tako, kot so padle, in gnijejo,” so ogorčeni ljudje, ki bi nesrečnežu, ki ga nerazumljiva potreba žene, da počne vse te na-razumne in škodljive stvari, radi pomagali, a on tega ne dovoli. Električar, ki je imel nazadnje opraviti pri njem v hiši, od gnusa, ki ga je tam doživel, dva dneva ni mogel jesti. V sobi je menda pol metra na debelo samih praznih konzerv. Ljudje pravijo, da skupaj spijo nesrečni lastnik, purmani in podgane. Povedati vedo, da ga je podgana, ko jo je pozimi nehal greti s fenom, ugriznila v roko. Seveda v takem ne živi nobena domača žival. Kozam je obešal
avtomobilske gume, dokler niso j poginile, privezane je imel tudi kokoši, zadnja kobila je bila do kolen v gnoju in mu je poginila.
“Lani je sedem nakladalk mrve zvozil na kup in jo tako pustil. Seveda je to izvrstno leglo za dihur- | je, podlasice in podgane,” se pritožujejo sosedje. Podgane imajo j stezo do izvira, ki se imenuje po i nekdaj trdni in zgledni domačiji-“Po 15,20 jurjev dam naenkrat za j podganji strup!” pravi sosed. Spet drugi ga dobiva s Hrvaškega, ker tam ceneje pride do njega.
Pred leti so vsaj za lastnikovega od otroštva bolnega in nepo-kretnega brata poskrbeli in ga dah v dom. “Tudi sedaj bi morala občina ali socialna služba ukre- 1 pati. Tega vendar ne bi smeli dopustiti. Najprej bodo podgane požrle njega, potem pa še nas!”
A. B.
GORE ODPADKOV - Propadajoča Žnidaršičeva domačija na Rojah je okoli in okoli zametana z gorami odpakov, ki jih nesrečni lastnik že leta vlači iz kontejnerjev in črnih odlagališč iz bližnje in daljne okolice. (Foto: A. B.)