SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) LXXIV (68) • ŠTEV. (N°) 50	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de diciembre - 17. decembra 2015
KAJ JE V OZADJU?
FRANCE CUKJATI_
Osrednji slovenski mediji se zelo malo ukvarjajo s predrefe-rendumsko kampanjo. Kar pa se, pa tako kot nacionalna TV, le med poročila vtaknejo svojo mantro: »Da bodo istospolni končno dobili pravico do poroke!«
Zaradi te »silne« želje po poroki so lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci (LeGeBiTra) že pred desetimi leti dobili svoj zakon, po katerem lahko - pod enakimi pogoji kot zakonci - s podpisom vpričo predstavnika države sklenejo svojo življenjsko zvezo. In v štirih letih po sprejetju njihovega zakona je v celi Sloveniji »kar« 30 (z besedo: trideset) parov sklenilo istospolno življenjsko skupnost. Trideset, to pomeni manj kot en par na mesec! No, v istem času se jih je sedem tudi razšlo (ločilo).
Že takrat so se pritožili na Ustavno sodišče, da njihov zakon ne upošteva vseh pravic, ki naj bi jim po ustavi pripadale. In res je Ustavno sodišče leta 2009 ugotovilo, da 22. člen njihovega zakona, ki ureja medsebojno dedovanje, v primeru oporoke ne zagotavlja oškodovanemu partnerju »nujnega deleža«.
Kot opozicija smo takrat kar dvakrat predlagali odpravo te protiustavnosti, a obakrat je Pahorjeva koalicija naš predlog zavrnila. Pa nič zato, saj je Ustavno sodišče že takrat zapisalo, da »do odprave ugotovljenega neskladja za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo med zakoncema«.
Istočasno pa je Ustavno sodišče v 12. točki obrazložitve vse nas tudi takole podučilo: »O diskriminacijski obravnavi govorimo takrat, kadar država (na podlagi osebnih okoliščin) različno obravnava posameznike v enakih položajih. Če položaja, ki ju primerjamo, v bistvenem nista enaka, ne moremo govoriti o neustavni diskriminaciji.«
Glede medsebojnega razmerja partnerjev je položaj v isto-spolni skupnosti enak ali vsaj podoben zakonski skupnosti, glede spočetja, rojstva in vzgoje otrok pa gre za dve bistveno različni skupnosti. Zato tudi dva različna zakona!
Popolno izenačevanje obeh skupnosti, kot si ga je privoščila Cerarjeva koalicija, je zato contra naturam. Ker izenačitve ni možno vzpostaviti tako, da bi istospolno skupnost dvignili na nivo osnovne reproduktivne celic e za ohranitev naroda, si je ta vlada izmislila drugo pot, to je degradacijo zakonske zveze na nivo istospolnih parov.
Njihova redefinicija zakonske zveze je istočasno tudi redefinicija starševstva. Z izločitvijo očetovstva in materinstva (moškega in ženske, moža in žene) iz osnovne definicije zakonske zveze in družine, pa stopamo na polje protiustavnosti, saj 53. člen slovenske ustave pravi: »Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke ...« Če bi sedanja vlada premogla kakšnega dobrega ustavnega pravnika, se tako ponižujoče črtanje ('ne-va-rovanje') materinstva in očetovstva gotovo ne bi zgodilo. Da o 'ne-varovanju' otrok, ki bodo posvojeni v istospolne skupnosti in naklepno oropani materinstva ali očetovstva, niti ne govorimo.
Družinski zakonik je vseboval mnoge dobre in potrebne rešitve, a je bil zaradi (več ali manj prikritega) izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko, kljub temu na referendumu odločno zavrnjen. Da sedanja koalicija vsiljuje prav tisto in samo tisto sporno rešitev, zaradi katere je bil Zakonik tako odločno zavrnjen, ni ravno znak spoštovanja volje slovenskega ljudstva.
Ob tej protidružinski gonji, ki postaja iz mandata v mandat ostrejša, dobiva človek vtis, da hoče Cerarjeva vlada zaključiti ali vsaj močneje nadaljevati projekt, ki ga je Orlando Figes v knjigi Šepetalci na strani 27 takole opisal:
»Boljševiki so najprej udarili po družini. V dvajsetih letih so trditev, da je 'meščanska družina družbeno škodljiv pojav, povzdignili v versko resnico. Bila naj bi vase zagledana in starokopitna trdnjava vere, praznoverja, nevednosti in predsodkov, ki spodbuja sebičnost in pohlep po materialnih dobrinah ter zatira ženske in otroke ... Patriarhalna družina bo s svojo spolno moralo vred izumrla; radikalci so verjeli, da jo bodo nadomestile 'svobodne ljubezenske zveze'.«
Sedanji premier je v predvolilnem času obljubljal, da ne bo odpiral ideoloških tem, ker delijo narod. A že po enem letu lahko ugotavljamo, da se nobena vlada doslej ni tako »pobalinsko nesramno« lotila enega najpomembnejših svetovno nazorskih vprašanj, kot prav koalicija Mira Cerarja.
(Časnik.si)
Kaj čaka Slovenijo
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri se bomo odločali na referendumu to nedeljo 20. decembra, bi za seboj potegnila številne posledice. V medijih o njih v Sloveniji ne izvejo veliko. Med njimi je ukinitev zakonske zveze kot zveze moža in žene, ukinitev naziva očeta in mati in posledično posvojitve otrok v skupnosti dveh oseb kateregakoli spola ali usmerjenosti. Novela zakona odpira vrata socialnemu poizkušanju, opozarjajo strokovnjaki. Hkrati pa v družbi in predvsem v šolski sistem vnaša elemente teorije spola.
Spremembe novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na prvi pogled formalno niso tako obsežne, vsebinsko pa prinašajo pravo revolucijo na področje družinskih razmerij, je povedal pravnik mag. Andrej Naglič. Novela namreč zakonsko zvezo ne imenuje več skupnost moža in žene, ampak samo skupnost dveh oseb, torej kateregakoli spola. To pa ima številne posledice, saj sedaj za skupnost dveh oseb veljajo ista določila kot so prej za moža in ženo, med drugim posvojitve otrok. »Kar je zelo problematično je to: že sama ustava govori o tem, ne samo, da je zakonska zveza človekova pravica, ampak da je ta pravica neposredno vezana na varovanje materinstva, očetovstva, otrok, mladine. Po novem, ko pa se različnost spolov umika iz definicije zakonske zveze, pa kot da bi zakonodajalec pozabil na ta del ustave, torej na družinski vidik«, poudarja Naglič in dodaja, da je zato novela zakona sama v sebi zelo neskladna in sama v sebi razdvojena.
Vprašanja istospolnih skupnosti, ki naj bi jih reševala omenjena novela zakona pa bi bilo mogoče urediti v drugem zakonu. »Zato ni potrebno razvrednotiti, zato ni potrebno spreminjati klasične oblike zakonske zveze.« Zakonska zveza do sedaj ni bila le skupnost, ki je blagodejna za zakonca, ampak je bila tudi v interesu države. Zato je jo ustava ščitila. »Zato je legitimen
interes države, da podpira materinstvo, očetovstvo in starševstvo, kajti s tem država krepi svoje vrednostne temelje, poleg tega je jasno, da blagodejno vpliva na samo življenje ljudi,« je prepričan mag. Naglič.
In kakšne konkretne spremembe prinaša novela zakonska zveza o zakonski zvezi in družinskih razmerjih? Najbolj vidni sta najprej sprememba naziva iz mati in oče v starš 1 in starš 2, ter iz naziva mož in žena v oseba 1 in oseba 2. Poleg tega pa bodo imele skupnosti dveh oseb kateregakoli spola pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok.
Za dve ženski to odpira možnost umetne oploditve, »v moških homoseksualnih zvezah pa bodo zelo pod vprašajem, kako se bosta dva moška svobodno odločila za rojstvo otrok. Izkušnje iz drugih držav kažejo predvsem na to, da gre tukaj povsem jasno za trgovino z otroki in da gre za najemanje revnih žensk, ki bodo za plačilo prisiljene bogatim homoseksualcem izvajati tovrstne usluge«, je dejal socialni delavec Franci Donko. Gre namreč za nadomestno materinstvo, ki je pri nas še prepovedano, vendar ga bo država slej ko prej morala zagotoviti. Vprašljive pa bodo tudi posvojitve otrok iz tujine. V Sloveniji približno 600 parov čaka na posvojitev, na razpolago pa je letno 13 otrok iz tujine. »In države kot so Rusija, Makedonija in Ukrajina, s katerimi imamo sedaj sklenjene določene dogovore, bodo Slovenijo takoj dale na črno listo, kajti v teh državah tovrstno socialno poizkušanje ni zaželeno in ni dovoljeno«, je še povedal Donko.
Po besedah kliničnega psihologa dr. Janeza Mlakarja so vse raziskave, ki jih navajajo zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o dobrobiti otrok v istospolnih skupnostih na trhlih temeljih. »Če govorimo iz stališča stroke in znanosti, potem smo zavezani predvsem dejstvom - ne glede na to, ali so ta dejstva nekomu všeč, ali niso všeč.« Raziskave, ki so jih v Ameriki izvedli na
otrocih v istospolnih zvezah, so po besedah dr. Mlakarja netočne, saj niso spremljale otrok v vsej dobi odraščanja, o njihovem počutju pa so spraševali le njihove isto-spolne starše. »Sodobne raziskave pa kažejo, da so ti otroci nekajkrat bolj izpostavljeni raznim motnjam v svojem razvoju; da so v tem smislu ogroženi in da nikakor niso enaki otrokom, ki odraščajo v heterose-ksualnih skupnostih«.
Nevarnost, ki jo prinaša omenjena novela zakona je uvajanje teorije spola v slovensko družbo. »Prva stvar, ki jo ta teorija uči je, da človeška identiteta kot ženska in moška ne obstajata. To se pravi kot ženska nima svojega bistva in moški nima svojega bistva. Vse je samo produkt družbe.« Teorija spola se je začela že v 50. letih, v zadnjih dveh desetletjih pa je dobila povsem nove razsežnosti. »Teorija spola je res neka filozofska teorija v osnovi, ki je skregana z vsemi empiričnimi znanostmi«, je prepričan Janez Mlakar in dodaja: »Vsa genetika govori o tem; fiziologija tudi. Vsaka celica v telesu je namreč ženska ali moška in ima neke značilnosti. Nevroznanost pravi, da so ženski možgani drugačni kot moški možgani in sicer v pozitivnem smislu: ženska ima neko svojo kvaliteto, moški ima svojo. In oboje skupaj da nekaj posebnega.«
Teorija spola pa ne ostaja le pri neki ideji, ampak jo po šolah v državah, kjer je takšna zakonodaja sprejeta, že izvajajo. Stranka Združena levica (ZL) pa celo predlaga, da bi učbenik Ljubezen je ljubezen, ki otroke spodbuja k izbiri spola in spremembah spolne usmerjenosti, postal obvezen v šolskih programih. Psiholog Janez Mlakar pa opozarja celo pred spreminjanjem kulture: »Najhujše je, da se na tako podel način spreminjajo stvari. Na to opozarja Anne Cambpbell: evolucija je ustvarjala heteroseksualno skupnost milijone let. Pri nas se pa ena stran-čica odloči, da bo v 14. dneh po hitrem postopku to spremenila«, še poudarja klinični psiholog in nevropsihiater dr. Janez Mlakar.
To nedeljo, referendum
V našem listu smo zadnje čase obširno poročali o referendumu, ki bo to nedeljo, 20. decembra, potekal v Sloveniji. Na njem naj se potrdi ali zavrne novi družinski zakon, ki po mnenju vse »pomladne Slovenije«, pa tudi civilnih organizacij, pomladnih strank in Katoliške cerkve, resno ogroža družino in celo slovensko kulturo, kot jo poznamo, poriva na rob prepada.
Na tej strani, tako v uvodniku, kot v gornjem članku, ponavljamo razloge, zakaj mora zdravi del naroda voliti PROTI. Podatki, ki jih navajamo, so res grozljivi. Po slovenskih mestih, predvsem v Ljubljani, smo zadnje dni lahko zasledili srečanja, zborovanja in javne proteste, ki so poudarjali nevarnost novega zakona in vabili k udeležbi pri glasovanju. Referen-
dumska pravila namreč določajo, da je izid veljaven le, če se za zmagovito opcijo odloči več kot 20% celotnega volilnega telesa.
Udeležba je zato važna in tudi mi, slovenski državljani v Argentini, moramo nuditi izvirni domovini svoj delež. Res je potrebna molitev. A da izpolnimo svojo dolžnost ni dovolj, da gremo v nedeljo k maši, da se udeležimo kake duhovne obnove, ali pred svetnikom prižgemo svečo. Če se nismo prijavili za glasovanje po pošti, imamo možnost in dolžnost, da se v nedeljo 20., med 9. in 17. uro, podamo na veleposlaništvo Republike Slovenije, Av. Santa Fe 846 - 6. nadstropje, in oddamo svoj glas PROTI. Naša izvirna domovina nas potrebuje. Vsak glas je važen! Pojdimo in povabimo tudi sorodnike, prijatelje in znance, naj se referenduma udeležijo. Pomagajmo Sloveniji!
Stran 2
17. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
KONFERENCA V PARIZU
Zgodovinski podnebni dogovor
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Predstavniki 195 držav so preteklo soboto, 12. decembra, na posebni svetovni konferenci v Parizu vendarle sprejeli podnebni sporazum, po katerem so se države zavezale, da se bodo prizadevale omejiti ogrevanje ozračja na manj kot dve stopinji Celzija. Kljub pozitivnim odzivom mnogi opozarjajo, da je to šele prvi korak na dolgi poti. Papež Frančišek je svetovne voditelje pozval k posebni pozornosti do tistih, ki so zaradi podnebnih posledic najbolj ranljivi.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je poudaril, da je svet dobil zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam izroči bolj stabilen in zdrav planet, pravičnejšo družbo in naprednejše gospodarstvo. Evropska komisija vidi dogovor kot jasno znamenje vlagateljem, gospodarstvu in odločevalcem v politiki, da sta pomembna globalen prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi ne bo več fosilnih goriv.
Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države. Od podpisnic zahteva redno poročanje o ukrepih za znižanje
toplogrednih plinov. Razvite države so državam v razvoju od leta 2020 naprej obljubile finančno pomoč za dosego podnebnih ciljev.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po sprejetju sporazuma poudaril, da morajo države ostati združene in enak duh prenesti na ključni del izvedbe. Dogovor je v Washingtonu pozdravil tudi ameriški predsednik Obama, ki pa meni, da gre šele za prvi korak. In vendar je to znamenje upanja za prihodnje generacije, pa zatrjuje nemška kanclerka Merklova.
»Podnebna konferenca se je s težavo zaključila z dogovorom, ki ga številni označujejo za zgodovinskega,« je med sveto mašo v Vatikanu dejal papež Frančišek. »Njegovo uresničevanje bo zahtevalo skupno ukrepanje in velikodušen vložek vsakega posameznika.« Ob tem je izrazil upanje, da bodo »najšibkejši narodi« deležni posebne pozornosti.
Papež je že prejšnjo nedeljo pozval udeležence podnebne konference v Parizu, naj dokažejo svoj pogum s sprejetjem »pomembnih
odločitev« za prihodnje rodove. »Kakšen svet želimo zapustiti prihodnjim rodovom?« se je vprašal. »Za dobro naše skupne hiše, nas vseh in prihodnjih rodov je treba v Parizu vložiti vse moči v zmanjšanje posledic podnebnih sprememb ter hkrati zmanjšanje revščine in ohranitev človekovega dostojanstva,« je dejal.
Glavni slovenski pogajalec Zoran Kus je povedal, da bo morala Slovenija razmisliti, kaj bo nova zakonodaja predlagala za posamezne članice. »Dokument bomo morali vsi natančno preučiti, saj se nanaša na vse pore življenja tako države kot posameznikov. Potem pa ga moramo vgraditi v vsak razvojni dokument, v investicijske programe, občine v svoje ravnanje, prebivalci v svoja življenja. Sporazum daje možnosti za vrsto novih idej.«
Nekateri so razočarani, saj dogovor ne omenja prehoda v brez ogljično družbo.
Pariški podnebni dogovor bo začel veljati leta 2020, cilje posameznih držav pa bodo vsakih pet let preverili in izboljšali.
TONE MIZERIT
ISLAMSKA DRŽAVA
Z»	•	v
ognjem in mečem
Teroristični napadi v Parizu še vedno odmevajo v Evropi in po svetu. Prav tako pa mednarodna bombardiranja na terenu, ugrabitve in krvavi spopadi. Vedno bolj pogosto se zato govori o Islamski državi, a bolj malo se ve o njej in delovanju oboroženih skupin, ki grozijo in opustošajo tiste predele.
Pred kratkim je o tem govoril tudi dr. Ivan Štuhec, ki je podal svoj pogled o tej temi na radiu Ognjišče. To, kar se je v Parizu zgodilo, je eden od simptomov globalne bolezni, meni Štuhec. O stvareh smo premalo razmišljali, kajti če bi, bi tak razvoj dogodkov pričakovali. Zdaj namreč prihaja do tega, da islam obsojamo vsepovprek. »Poučenost o religiji je pot do tega, da se razlikuje med tistim, kaj sodi v religijo, in med tistim, kaj tja ne sodi.« A Islamska država ves čas ponavlja, da ta boj vodi v imenu boga. »Seveda to nima z Bogom nobene zveze.«
Zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo o tem, kakšna ločitev mora nastopiti med vero in državo v takih situacijah v normalni družbi, da ne pride do zlorabe religije. Papež je prav povedal, da gre za blasfemijo, saj Bog s tem nima nič. Tudi znotraj islamizma imamo različne struje.
Takoimenovani džihad, ki pomeni boj, napor, prizadevanje, ima dve razlagi. Ena je, da gre za boj s človekovimi slabostmi. V tem smislu džihad ne pomeni nič slabega, gre za duhovni boj, ki ga nekdo bije s svojimi lastnimi slabostmi. »V tem smislu sta si s krščanstvom blizu«, pravi Štuhec. V drugi interpretaciji pa se je džihad skozi zgodovino uporabljal za boj z nasprotniki, pri čemer izhajajo iz predpostavke, da so v istem položaju, kot je bil Mohamed, ko je bil v Medini.
Še nekaj besed o Islamski državi kot taki. Ta je za zdaj omejena na Sirijo in Irak, vendar je zagrozila, da bo prestopila tudi meje Jordanije, Libanona in »svobodne« Palestine. Skupina je razglasila versko avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, v svoj kalifat pa hočejo poleg že omenjenih držav vključiti tudi Izrael, Ciper in del južne Turčije. V svoje vrste je pritegnila muslimane z vsega sveta, ki morajo vsi obljubiti zvestobo vodji skupine, Ibra-himu Avadu Ibrahimu Aliju al Badriju al Samaraju, bolj znanemu pod vzdevkom Abu Bakr al Bagdadi. Ta ima dva namestnika, enega v Iraku in drugega v Siriji. V Iraku je njegov namestnik Abu Muslim al Turkmani, v Siriji pa Abu Ali al Anbari. Obema so podrejeni guvernerji, v Iraku sedem in pet v Siriji. Poleg tega ima IS še devet svetov, poleg vodstvenega sveta še posvetovalni svet, pravni svet, varnostni svet, svet za pomoč borcem, vojaški svet, obveščevalni svet, svet za medije in finančni svet, piše Wall Street Journal.
Po nekaterih ocenah IS in njegovi zavezniki nadzorujejo okoli 40.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Iraku in Siriji, kar je za približno dve Sloveniji veliko ozemlje. Nekateri trdijo, da je v njihovih rokah celo do 90.000
kvadratnih kilometrov, kolikor je na primer velika Jordanija.
Pod delnim in popolnim nadzorom Islamske države naj bi živelo osem milijonov ljudi, ki se morajo držati stroge razlage šeriatskega prava. Ženske si morajo zakrivati obraze, nemuslimani morajo plačati davek ali se spreobrniti, uvedli so strogo kaznovanje, kot so bičanje in usmrtitve.
Po ameriških ocenah se v vrstah IS bojuje do 31.000 borcev. Pri tem naj bi se jih tretjina pridružila iz prepričanja, preostali pa iz strahu ali pod prisilo.
Precej borcev prihaja iz tujine, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več kot 12.000 iz najmanj 81 držav, od tega 2.500 iz zahodnih. Peščica menda tudi iz Slovenije. Ti radikalizirani mladeniči z izkušnjami iz bojev se tudi vračajo domov, kar povzroča sive lase varnostnim organom zahodnih držav.
Zahodni mediji za IS trdijo, da je najbogatejša skrajna skupina na svetu, saj naj bi imela dve milijardi dolarjev v gotovini in drugih sredstvih. Sprva je večji del finančnih sredstev prihajal od posameznikov iz zalivskih držav, danes pa se IS v glavnem financira sama. Milijone dolarjev na mesec zasluži z ilegalno prodajo nafte in plina s polj pod njenim nadzorom, kot tudi iz pobranih davščin in prispevkov, tihotapljenja, izsiljevanja in ugrabitev. Boj proti džihadistom ne poteka le vojaško, ampak tudi proti njihovemu financiranju, novačenju borcev in ideologiji.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Država, ki je ne briga moralni razkroj, da lažje tako obvladuje ljudi, zaman bo iskala razlog za zastoj, dokler se ozira okrog in noče iskati ga v sebi.
MK
Pretekla sta dva tedna, a sprememba je, kot bi prešli dve leti. Da, gospa je odšla. Aleluja! Argentina ima novega predsednika in novo stvarnost. Priznajmo: ne bo lahko. Nova vlada je našla pravo pogorišče, na katerem mora skoraj od temeljev zgraditi vredno in prijazno družbo. Bog pomagaj!
Težko slovo. Odhod ni bil enostaven. Gospa Cristina in Macri se nista mogla zediniti, kje in kako naj se predajo znaki oblasti. Ona je zahtevala način, ki ga je uvedel kirchnerizem (vse v parlamentu), on pa je hotel spoštovati stoletne tradicije (prisega v parlamentu, predaja v vladni palači). Ta komedija pa je imela svoje ozadje, ki pa ni popolnoma jasno. Je bilo psihološko zanikanje, ker gospa ni hotela oditi iz vladne palače kot navadna državljanka? Maščevanje, ker ji baje novi predsednik ni zagotovil, da bo vplival na tožbe ob korupciji? Le enostavna kaprica, da bi bil že prvi korak nove vlade po njeni želji? Izgovor prisotnosti na prisegi svakinje kot guver-nerke v Santa Cruz je bil prav to: izgovor. Strokovnjaki menijo, da je imel Macri prav, da se ni uklonil. Še več: pametno in previdno je bilo, da je od pristojne sodnice zahteval točen rok, kdaj poteče mandat predsednici: v sredo 9. opolnoči. S tem je preprečil, da bi mu gospa še kakšno zagodla. Izid je bil sijajen. Drug drugemu niso hodili v škodo: gospa se je množično poslovila, Macri je prav tako množično a bolj navdušeno nastopil. Sprememba je bila takoj vidna: kratek govor v parlamentu, prisrčna prisega ministrov, celo ples na balkonu. Vse v umirjenem duhu in s stalnimi pozivi na skupen napor: le združeni bomo državo popeljali lepšim ciljem naproti; le v enotnosti bomo premostili težave, ki jih imamo na poti do srečnejše prihodnosti.
Prvi koraki. Novi predsednik se mi res smili. Podedoval je skrajno zadolženo državo, kjer je devizna blagajna prazna, industrija nazaduje, regionalne ekonomije uničene, v parlamentu pa nima lastne večine in je obvezan, za vsak postopek, iskati podpore drugih strank. Kljub temu je optimistično začel delovanje. Že sestava vlade kaže na smer: ministri in sekretarji so večinoma mlajši, mnogi iz podjetniških krogov, vajeni na zahteve po izvrševanju in uspehu. Zanimivo:
skoraj tretjina (vključno predsednik in guvernerka province Buenos Aires), so absolventi katoliške univerze. Že naslednji dan je Macri na pogovor povabil ostale predsedniške kandidate. Dialog je temelj njegovega načina vladanja. Odmev je bil pozitiven: razen skrajne levice (Del Caño) so vsi prišli in odšli zadovoljni. Že v soboto je zbral guvernerje. Vseh 24 se je udeležilo srečanja, vključno svakinja bivše predsednice, o kateri se je govorilo, da je ne bo. Zanimivo, Alicia Kirchner je v nastopnem govoru priznala, da je provinca prišla na boben (nimajo denarja niti za plače javnim uradnikom) in izrazila upanje, da bo zvezna vlada (Macri), pošiljala denarna sredstva »kot sta jih Nestor in Cristina«. V ponedeljek je nato predsednik pred poljedelci napovedal, da bo odpravil vse davke na izvoz, razen pri soji, kjer pa jih bo tudi postopoma zmanjšal. Še isti dan je podoben ukrep napovedal industrialcem. Obojim pa je zagrozil skrajno strogost, če ne bodo spoštovali zakonov, predvsem, če ne bodo plačevali davkov.
Kako se obeta? Macri ima dve žgoči točki: gospodarstvo in pero-nizem. Glede gospodarstva je stvar jasna, čeprav težka. Macri je napovedal, da bo še ta teden odpravil »klado« (cepo) in poenotil protivrednost dolarja. Postopoma bo tudi odpravil omejitve na uvoz (zopet bomo lahko mirno dobivali slovenske knjige!). A v Centralni banki jih bolj skrbi inflacija kot dolar. Skoke v cenah zadnjih dni bo treba poriniti nazaj (se bo dalo?) in paziti, da povišice ne uidejo z vajeti. Je pa nekaj res: vlada v tem ne more računati na podjetnike in trgovce. Za njih (kot za vse) je pravilo njihov žep in dobiček, ne pa javni blagor. Macri ne sme biti naiven. Vendar je upanje, da se bodo priznani strokovnjaki znašli v položaju in ga bolj ali manj uspešno rešili. Drug problem pa je peronizem. Tukaj pa nima predsednik nobene besede. Kam se bo stranka (gibanje) usmerila? Bo prišlo do potrebne in pozitivne prenove? Se bodo uporniki (Massa, de la Sota) vrnili v »eno čredo«, ali bo gospe Cristini uspelo obdržati vajeti v rokah in še naprej ustrahovati pero-nistične veljake? Nezadovoljstvo v stranki je veliko. Peronizem odpusti vse, le poraza ne, in gospa je kriva poraza. Poleg tega nekateri guvernerji že nastopajo samostojno: niso
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Predavanje Helene Janežič
Slovenska kulturna akcija je v soboto, 3. oktobra, v dvorani dr. Tineta priredila Debeljaka, predavanje prof. zgodovine in diplomirane bibliotekarke Helene Janežič, na temo »O Narodni in univerzitetni knjižnici ter nekaj malega o cenzuri v Sloveniji do leta 1991«. Publika se je odzvala vabilu na ta večer v prav lepem številu.
Helena Janežič se je takoj po diplomi zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Pet let je posvetila projektu Digitalne knjižnice Slovenije, leta 2009 pa je, na vabilo dr. Rozine Švent, prevzela vodenje Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Pripravila je več razstav na pr. o Branislavi Sušnik, dr. Andreju Kobalu, knjižnih ilustracijah Bare Remec, slikarju Tedu Kramolcu itd. V svoji rojstni Škofji Loki je podpredsednica Muzejskega društva Škofja Loka in v uredniškem odboru Loških razgledov. Skupaj s tamkajšnjimi sodelavci nadaljuje delo dr. Tineta Debeljaka.
Predavateljica je obiskala našo skupnost na vabilo Zedinjene Slovenije, glavni pobudnik tega vabila pa je bil Tone Mizerit.
Helena Janežič je pričela svoja izvajanja z opisom, kar ocenjuje kot hram učenosti - to je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Z veliko ljubeznijo in estetskim čutom je opisala zgodbo stavbe, zgrajene
po načrtih arh. Plečnika. S svojim izvirnim arhitektonskim stilom je ta stavba eno izmed najbolj cenjenih poslopij, ki krasijo Ljubljano. Spomnila je publiko, da je zgodovina knjižnice mnogo starejša, kakor je Plečnikova stavba, saj segajo njeni začetki v leto 1774, ko je cesarica Marija Terezija, ki je kot prosve-tljenska vladarica imela smisel za izobraževanje svojega ljudstva, podprla to zamisel. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je knjižnica prevzela še naloge centralne univerzitetne knjižnice. Že leta 1807 je kot Licejska knjižnica dobila pravico do prejemanja obveznega izvoda, tako so se vanjo začeli stekati tiski iz vse dežele Kranjske. Predavateljica je omenila, da je danes vsak založnik dolžan v NUK dostaviti 4, oziroma 16 izvodov publikacij, ki jih izda. NUK je hkrati glavna knjižnica v Ljubljani in je dolžna profesorje in študente oskrbeti z literaturo, potrebno za študij. NUK razpolaga z različnimi oddelki: Zbirka serijskih publikacij, Kartografski in slikovni zbirki, Glasbena zbirka, Zbirka drobnega tiska (razglednice, lepaki, plakati, prospekti, katalogi itd.), Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov, ki je zgodovinsko izredno pomembna. Začetni fond te zadnje zbirke so bili srednjeveški kodeksi in listine iz samostanov, nadškofijske in zasebne knjižnice.
V stavbi NUK pa je nastala še ena
zbirka dokumentov, ki deluje na svetovnem spletu, to je Digitalna knjižnica Slovenije. Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS pa je nastala kot naslednica nekdanjega D fonda. NUK je že od leta 1945 po zakonu o tisku smela zbirati tako imenovano »sovražno literaturo«, katere razpeča-vanje je bilo prepovedano iz katerih koli razlogov. Ta fond se je imenoval D fond, ker je bil sprva shranjen v direktorjevi pisarni. Do leta 1991 so za ta fond veljali posebni pogoji - priporočilna pisma. Poleg zatiranja in politične cenzure, je predavateljica ocenila, da je bila daleč najbolj učinkovita vseobsegajoča samocen-zura. Predavateljica je nakazala vrsto prepovedi s strani režima prav do leta 1989.
Helena Janežič je zaključila svoje misli z vabilom, da pobrskamo po svojih knjižnicah in podstrešjih in če najdemo karkoli, kar bi želeli dati v trajno shrambo v slovensko nacionalno knjižnico, bodo tega izredno veseli. Po predavanju je sledilo mnogo vprašanj s strani obiskovalcev. Helena Janežič je tudi ponudila možnost, da se brezplačno vpišemo na medmrežno povezavo s knjižnico, kjer so nam na razpolago številne knjige in publikacije.
K.C.
Slovo od Andreja Duha
Šele pred kratkim sem zvedel za njegovo bolezen, ko sem telefoniral v Bariloche za neki podatek. Potem me je na njegovo težko stanje opozoril njegov svak Milan. Zato me novica niti ni presenetila, ko je 25. novembra ponoven klic potrdil žalostno novico: v Buenos Airesu je umrl arhitekt Andrej Duh.
Ob takih priložnostih spomin najprej uide v mladost, ki je »najlepša«. Takrat smo v sedaj že preminulem SKAD-u uživali slovenstvo in se pripravljali na poznejše delo v skupnosti. Posebna pa je bila »klapa« okoli Mladinske vezi, kjer je Andrej že trosil svoje talente z raznimi risbami in mnogimi domislicami. Že tedaj so v njegovih ilustracijah gore zavzemale važno mesto.
Potem nas je življenje razteplo po širni Argentini in Andrej se je zasidral v Barilochah. Tam je razdajal svoje talente, tako poklicno kot v krogu skupnosti. Bil je stalno dejaven v planinskem društvu, več let predsednik, ^pobudnik raznih iniciativ, vedno v iskanju najboljšega. Čeprav zemljepisno oddaljena sva ohranila lepe stike, saj je tudi sodeloval s poročili v našem tedniku.
Poseben primer je bila priložnost slavja 50-letnice Društva Slovencev v Mendozi. Skoraj ves Medorgani-zacijski svet se je zbral tam in Andrej je prišel v imenu bariloške skupnosti. Bila sta dva dneva polna idealov, načrtovanja in slovenstva. Kot da bi se vrnili v mlada leta, ko smo »reševali« slovenski svet. Potem, še enkrat, obisk bariloških Slovencev ob njihovi 50-letnici. Andrej je bil vedno prisoten, navdušen in delaven.
Bil je vsestranski. Petje mu je bilo življenje in kvartet »Lipa« je polnil bariloška srečanja. Poučeval je razne predmete v tamkajšnjem srednješolskem tečaju. Podpiral je zborovsko dejavnost in se zanimal za naravo, kar so priznali tudi njegovi bariloški kolegi v združenju arhitektov. Pa Sulčičeva in Plečnikova razstava, ki ju je pripravil in gostoval tudi v Buenos Airesu.
Otožen je ležal v mrtvaški vežici. A v molitvi »očenaša« ob njegovi krsti, sem ga v duhu srečal v neiz-mernosti bariloških gora in jezer, v hrepenenju slovenstva, kateremu je posvetil najboljše napore, in v mladosti, ki »ne pride več nazaj«.
Počivaj v miru, dragi Andrej.
Tone
JEGLICEVA SOLA, ABC PO SLOVENSKO
Zaključek 2015
Ob pol desetih zjutraj smo se zbrali v Slovenski hiši. Otroci so se postavili na svoja mesta in pridno poslušali navodila učiteljic. Proslavo smo pričeli s sprejemom slovenske zastave in s petjem himne. Za tem je voditeljica šole, gdč. Paula Grbec, pozdravila vse navzoče. Sledil je prizor »Janko in Metka« v izvedbi učencev Jegli-čeve šole.
Gozdna vila (Viki Mugerli Ceberio) je bila napovedovalka: ... »Nekoč sta živela očka (Juan M. Kržišnik) in mačeha (Valentina Selan), ki sta imela dva otroka. Bili so zelo revna družina. Nekega jutra je očka šel v gozd po drva, spremljala sta ga Janko (Erik Samokec) in Metka (Milena Vitrih). Otroka sta se v gozdu igrala in ko sta hotela nazaj k očetu, sta videla, da sta zgrešila pot. Ptički (Majo Krži-
šnik, Tati Lovšin, Melanie Samokec) so pojedli drobtinice, ki sta jih otroka trosila po tleh. Poleg ptičkov sta otroka srečala tudi zajčke (Milena Pennisi Etcheverry, Moraika Frontini, Tomi Cretton Keršič, Ianči Žakelj, Viki Pereira Poglajen, Lucija Žužek) in videla strašansko velika drevesa (Branko Samokec, Andrej Volk, Niko Selan, Niko Cretton Keršič, J. Pablo Kržišnik), katerih sence so se jima zdele kakor pošasti. Po dolgi hoji po temnem gozdu sta otroka zagledala prelepo hišico, vso polno slaščic vseh vrst in barv, a v njej ni živela prav sladka gospa. Tu je bila doma hudobna čarovnica (Viki Pennisi Etche-verry) ...«
Konec zgodbe že vsi poznamo; otroka sta premagala hudobno čarovnico, našla njen zaklad in tako so lahko odslej živeli brez skrbi. »A največji zaklad je ta, otroka moja, da sem vaju našel. Vidva sta moj zaklad.« je rekel očka.
Vse vloge so bile prav lepo odigrane! Po navdušenem ploskanju je prišla na vrsto razdelitev spričeval, čestitk, pohval ter Miklavževo presenečenje za vse otroke. Potem je ga. Nati Mele Muha opozorila starše o važnosti slovenskega govorjenja, branja in med počitnicami, da bi ne pozabili, kar so se med letom naučili. Gdč. Sonja Gerkman nam je podala lepo božično misel, polno
upanja in veselja ob novorojenem Detetu. Gdč. Karla Stocca se je zahvalila staršem za prisotnost in pomoč skozi vse leto; omembe vreden je g. Marko Vitrih, ki vodi odbor staršev. Za konec so mamice in atki pripravili zakusko in nam lepo postregli. Hvala vsem za sodelovanje! Lepo smo se imeli. Sedaj pa na zaslužene počitnice! Meseca marca pa spet na delo! Nasvi-
pisanja otroci
denje!
V letu 2015 je Jegličevo šolo, ABC po slovensko, obiskovalo dvajset otrok. Učne moči so bile: v otroškem vrtcu, gdč. Karla Stocca, v prvem razredu, gdč. Paula
Grbec, v tretjem in četrtem razredu, gdč. Sonja Gerkman, v petem razredu, ga. Nati Mele Muha, v šestem razredu, ga. Ana Urbančič Loboda.
Nuš
Stran 2
17. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
BALANTIČEVA SOLA
Nasvidenje marca 2016
V Balantičevi šoli je prišel trenutek, da spravimo mape in šolske zvezke in »počistimo« torbo, ki bo morda med poletno dobo nosila brisače, zaščitno kremo pred soncem, kakšno knjigo, ... a nobene naloge!
6. december je oznanil zaključek 64. šolskega leta. Jutro nas je našlo v sanhuški stolnici, da bi se Bogu in Mariji zahvalili za prejete dobrote. Vsaka družina je položila pred oltar zahvale in prošnje. Obenem smo se spomnili na gdč. Angelco, ki je letos odšla h Gospodu. Sveto mašo je daroval delegat dr. Jure Rode. Šolski otroci so s petjem raznežili duše in polepšali mašni obred. Po končani daritvi smo se obrnili k oltarju Marije Pomagaj, da smo obhajali šmar-nice ter se tako priporočili v varstvo Materi Božji.
Nedelje še ni bilo konca. V popoldanskih urah se je šolska družina zbrala v Našem domu. V knjižnici smo si ogledali
potovanje skozi slovenske šege, navade in običaje ter spoznali lastnosti »otroških hišnih ljubljenčkov«. Učenci 5. ,6. ,7. in 8. razreda so skupaj z gospodičnami pripravili lepenke, prinesli spominčke, pekli poprtnike ... Razstava je bila zelo bogata. Čestitamo in vas bodrimo, da še naprej odkrivate slovensko bogastvo v šolskih klopeh in doma, a ga ne pozabite posredovati drugim. Bodite radodarni!
Dvorana je bila polna. Mali in veliki so sedeli okrog miz. Pred mikrofonom je spregovoril msgr. dr. Jure Rode. Navedel je nekaj misli o letošnji 70. obletnici odhoda iz Slovenije in kako so že prvo leto v taborišču uprizorili prihod sv. Miklavža. Mnoge dejavnosti v verskem, kulturnem in šolskem področju, so se nadaljevale po raznih taboriščih in jih ohranjamo do danes.
Nato je v imenu staršev spregovoril Gregor Modic. Omenil je tri besede s katerimi je spodbudil naj krepimo družinsko in skupno življenje: prosim, oprosti, hvala. Navedel je misli papeža Frančiška, naj se ne bojimo sprememb ... vsak kristjan in vsaka skupnost mora odkriti svojo pot. Potrebno je prevzeti pobudo in pri tem skrajšati razdalje z drugimi.
Na odru so malčki pokazali, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo pomladi. Vrtec je korajžno in veselo zapel pika-poka in še pokazal, kako se igrata pikapolonici. Tudi so zaplesali o lubenici. Nato je gozdni mož ugrabil pomlad ... Učenci 1., 2., 3. in 4. razreda so uprizorili povest. Vsi smo pozorno sledili kako je mala Marjetica s prijatelji (zajček, medved in škrata) prišla do gozdnega moža in so skupaj vrnili svetu pomlad. Zelo prisrčno so nastopili. Zborček napovedovalcev je pripomogel, da smo lahko vsi prisluhnili zgodbi. Bravo! Za konec so še zapeli dve pesmi.
Pet osmošolcev je zaključilo osnovno šolo. Ti so: Ludmila Bruno Bregar, Niko Goljevšček, Ivan Magister, Kamila Pugelj in Mati Zupanc. S posebnim prizorom so se spomnili prehojene desetletne šolske poti.
Voditeljica šole, ga. Irena je prve besede namenila v spomin gdč. Angelce, ki je vsadila v srcih ljubezen do domovine in še mnoga druga bogastva; to poslanstvo smo dolžni posredovati. Zahvalila se je učiteljicam, staršem in družinam za delo. Potem se je poslovila od osmošolcev. Položila jim je na srce naj še naprej gojijo ljubezen do Njega, ki jih bo vedno spremljal v življenju. Učencem je tudi - v imenu šole - izročila knjižni dar.
Otroci so se zbrali z razrednimi gospodičnami, da so prejeli spričevalo. Po odmoru je prišel trenutek, ko so nas angelčki pozdravili ter pripeljali med nas sv. Miklavža. Tudi parklji so bili za tiste navihane otroke, ki ne poslušajo mamice
in atija. Sv. Nikolaj je vse obdaril: male z darili, odrasle pa z najdragocenejšim zakladom - iskrico v otroških očeh in nasmeh.
V tej šolski dobi je bilo kar veliko učnih moči. Po razredih poučujejo: Uršula Urbančič, Nadja Miklič, Marta Petelin; Marija Zupanc Urbančič; Lučka Marinčič; Alenka Zupanc Urbančič; Bernarda Krajnik; Danica Malovrh; Ivana Tekavec in Silvija Tekavec Nicastro. Petje vodijo: Anica Mehle, Kristina Skvarča Šenk in Veronika Malovrh. Veroučiteljice: Lučka Bergant Uštar, Rozi Likozar in Erika Poglajen Dellacasa. Knjižničarka: Alenka Belič Fantini. Voditeljica šole: Irena Urbančič Poglajen. Vedno pripravljeni priskočiti na pomoč: starši otrok in vsi, ki imajo radi našo Balantičevo šolo.
Otroci, uživatje vaš oddih. Zaslužili ste ga. Vseeno pa pomagajte doma, pospravite za seboj in preberite mami, teti, stricu ali bratcu/sestrici veliko povestic in prepevajte z njimi mnogo pesmic. To bo zabave zvrhan lonec.
gdč. Marta
Sveto leto usmiljenja
Papež Frančišek je s sveto mašo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije in odprtjem svetih vrat v vatikanski baziliki odprl izredno sveto leto usmiljenja, ki bo trajalo do 20. novembra prihodnjega leta. Slovesnosti se je udeležilo najmanj 50 tisoč vernikov, prisotna sta bila tudi italijanski predsednika države in vlade. Zaslužni papež Benedikt XVI. je odpiranje svetih vrat spremljal v preddverju bazilike. Evangelij je bil prebran iz Evangelia-rija, v katerem se z Božjo besedo prepletajo podobe mozaikov p. Marka Ivana Rupnika. Papež je v pridigi poudaril, da moramo usmiljenje postaviti pred sodbo. V vsakem primeru bo Božja sodba vedno v luči njegovega usmiljenja. Če bi bilo vse prepuščeno grehu, bi bili namreč najbolj obupani na svetu.
Odprite vrata pravičnosti ... zaradi tvojega velikega usmiljenja bom vstopil v tvojo hišo, Gospod. Papež Frančišek je nato v tišini stopil po stopnicah, odprl sveta vrata in se ustavil na pragu v kratki tihi molitvi, nato pa vstopil v baziliko. S tem dejanjem se je uradno začelo izredno sveto leto usmiljenja.
Frančišek je v kratki pridigi poudaril, da dejanje odprtja svetih vrat usmiljenja v ospredje postavlja prvenstvo milosti. Po njegovih besedah je to izredno sveto leto dar milosti.
»Vstopiti skozi ta vrata pomeni odkriti globino Očetovega usmiljenja, ki sprejema vse in gre osebno vsakemu naproti. To bo leto, v katerem naj bi rasli v prepričanju o usmiljenju.« Papež je dejal, da Bogu in njegovi milosti naredimo veliko krivice, ko trdimo, da njegova sodba kaznuje grehe, namesto, da bi na prvo mesto postavili, da njegovo usmiljenje grehe odpušča.
»Usmiljenje moramo postaviti pred sodbo. V vsakem primeru bo Božja sodba vedno v luči njegovega usmiljenja. Ko bomo šli skozi sveta vrata, naj torej začutimo, da smo soudeleženi v tej skrivnosti ljubezni. Opustimo vsako obliko strahu in bojazni, ker to ne pristoji tistemu, ki je ljubljen; raje uživajmo veselje srečanja z milostjo, ki vse preobrazi.«
Papež je nato spomnil na 50. obletnico konca 2. vatikanskega cerkvenega zbora.
»Te obletnice se ne smemo spominjati samo zaradi bogastva dokumentov, ki so jih tam spisali in ki do današnjih dni omogočajo, da spremljamo velik napredek v veri. Na prvem mestu je bil koncil srečanje. Pravo srečanje med Cerkvijo in ljudmi našega časa. Srečanje, zaznamovano z močjo Duha, ki je poganjal svojo Cerkev, naj zapusti plitvine, v katerih se je mnogo let zapirala sama vase in se z navdušenjem odpravi na misijonsko pot. Znova je stopila na ceste, da bi šla naproti vsakemu človeku tja, kjer živi, v njegovo mesto, v njegov dom, na delovno mesto . kjer je človek, tja je Cerkev poklicana, da dospe do njega, da mu prinese veselje evangelija.«
Sofía Škele - pevka
Sofío smo spoznali, ko je nastopila na praznovanju državnosti letos v »Hotelu Inmigrante«, ki ga je organiziralo veleposlaništvo RS. Tam je izvajala slovenske samospeve Geržiniča in Krena.
A letos je tudi zaključila izobrazbo na državnem konzer-vatoriju, oddelek Buenosaireške univerze, in tako tudi predstavila svoje diplomsko delo in izvedla diplomanstki koncert, v lepih prostorih konzervatorija.
Spoznala sva se, ko je nekoč prišla k meni; iskala je podatke o prababici, ki je bila sopra-nistka v Ljubljanski operi. Zelo malo sva našla; premalo, da bi bilo za kako diplomsko delo. Ker si je želela raziskovati kaj o slovenskih glasbenikih, sem ji predlagal, naj se usmeri na le-te
v Argentini in tako tudi posredoval podatke in gradivo, da bi zložila svoje delo in pripravila koncert. V diplomskem delu omenja glasbenike in pevce, in tudi vključi življenske podatke in sezname del, in nekaj o tukajšnji slovenski inmigraciji.
Na koncertu je, v delu posvečenemu solospevom, izvajala Geržiniča, Krena in podpisanega. Drugi del je bil seveda posvečen operi.
Ta predstavitev ima nek poseben pomen, saj so tako prišla v akademski svet vsa ta imena, ki - čeprav nekatera že poznana - ni bilo, da bi vedel, nikdar nekega sistematičnega opisa, in tudi verjetno marsikoga sploh nepoznanega, neomenjenega kdaj prej.
Že nekaj dni prej pa je isti
program izvajala v teatru-koncert v četrti Palermo, kjer so bili navzoči, in kar številni, njeni kolegi iz lektorata slovenščine, ki
ga tudi obiskuje.
V prvem delu, ki ga je na tiskanemu programu posvetila svojemu staremu očetu, je izvajala Geržiničeve »Mrak«, »Pomladna radost 1«, »Pomladna radost 2« in »Vrnitev«; Finkove »Kot večni popotniki« in »Čas« ter Krenove »Dekletova molitev«, »Uspavanka« in »Spominčice« (v tem redu). V drugem delu pa arije iz DvoQâkove »Rusalke«, Puccinijeve »La Rondine« in »La bohème«, Offenbachove »Hoffmanove pripovedke« in Gounodnovega »Fausta«. Kot bis pa še »Meine Lippen sie küssen so heiss«, iz Leharjeve operete »Giuditta«. Ta del koncerta pa je posvetila tisti prababici - sopra-nistki.
Na klavirju jo je sprem-
ljal Claudio Pascua, pri Hoff-manovem duetu je pa priskočila zraven kolegica polsopranistka Ana Magdalena Giorgieri.
Oder, ozoroma scenski prostor, je bil prav slovensko okrašen! Na mizici blizu klavirja slovenska in argentinska zastava, in fotografiji njenega starega očeta in prababice pevke. Na ekranu pa zmaj mosta čez Ljubljanico in med izvajanjem slovenskih samospevov pa prevod besedil. Lepo. Močno slovensko.
Ne preostane drugega kot želja, naj ima uspeh v poklicu, ki ga sedaj z diplomo nadaljuje že na drugi ravni, in tudi, da še naprej širi spoznanje slovenskih glasbenikih v teh krajih.
Rok Fink
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED SO LETI
NARODNO SLAVJE V BERAZATEGUIJU
Slovenska naselbina v Berazateguiju, mestu v provinci Buenos Aires ob železniški progi General Roca, ni številna, toda njena volja do ohranitve slovenskih narodnih in verskih tradicij je močna in silna. To priča tamkajšnji Slovenski dom, ki ga je postavilo 15 slovenskih družin, da se v njem zbirajo na kulturne in družabne prireditve in kamor pošiljajo tudi svoje otroke k pouku v krajevni šolski tečaj.
V nedeljo 28. novembra je bila blagoslovitev doma. Združena je bila s celodnevno prireditvijo, na katero je prišlo več Slovencev tudi iz drugih slovenskih naselij na področju Vel. Buenos Airesa. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok je bilo 8. decembra v Slovenski hiši. Sv mašo je imel g. msgr. Anton Orehar, med njo je pel pevski zbor otrok slov. tečaja Antona Martina Slomška iz Ramos Mejíe por vodstvom gdč. Anice Šemrov. Pri prvem svetem obhajilu je bilo 62 otrok.
San Martin. Članstvo Slovenskega doma v San Martinu se je v nedeljo 12. decembra zbralo na informativnem sestanku, da sliši poročilo o delu odbora v preteklem letu in sklepa o bodočem delu. Sestanek je začel in vodil predsednik Leopold Novak. Finančno poročilo je podal blagajnik dr. Franc Zupanc, ki je povedal med drugim, da ima dom, ki ima pravno obliko zadruge, sedaj 284 članov, ki so plačali v deležih nekaj nad en milijon pesov. .
Bariloche. Miklavževanje. Miklavž je obiskal otroke v soboto zvečer. V znamenju časa se je moderniziral in s svojim spremstvom vozil v avtomobilu po Barilochah in obiskoval otroke. V majhnem kraju je taka izvedba brez dvoma razmeroma enostavna in morda zanimivejša kot predstava na odru.
Slovenska novomašnika. V soboto 18. decembra bosta v mestu Lomas de Zamora posvečena v duhovnika slovenska novomašnika gg. Marijan Bečan in Edi Škulj. G. Marijan Bečan bo imel novo mašo že naslednjega dne, t.j. 19. decembra v San Martinu v kolegiju Sagrado Corazón. G. Edi Škulj bo pa imel prvo sv. daritev na božični praznik, dne 25. decembra v župni cerkvi sv. Rite v mestu Boulogne, kjer je župnik g. Albin Avguštin.
(Svobodna Slovenija, 16. decembra 1965 - Št. 50)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PO SVETU
DRAG ČOLN
Deblak, ki so ga sredi leta na Vrhniki potegnili iz Ljubljanice, je v rokah konservatorjev Restavratorskega centra. Ti so ga površinsko očistili, v nadaljevanju bodo les pasivno čistili v demineralizirani vodi, sledilo bo utrjevanje in sušenje. Po besedah vodje konservatorskega posega Katje Kavkler je vrednost projekta ocenjena na 100.000 evrov.
BIVŠA KREKOVA BANKA Z NOVIMI LASTNIKI
Avstrijska Raiffeisen bank International je prodala slovensko podružnico Raiffeisen banko. Ta bo po novem pod okriljem družbe Biser Bidco, ki jo upravlja pridruženo podjetje Apollo Global Management. Podatek o nakupni ceni je zaupen, transakcija pa bo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2016 po prejemu ustreznega dovoljenja regulatorja.
ZELO TEŽAVNA POT
Na podnebni konferenci v Parizu je 195 držav in EZ, tudi Slovenija, sprejelo nov globalni podnebni sporazum. Sporazum naj bi prinesel ukrepe za omejitev dviga globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija in doseganje neto ničelnih izpustov toplogrednih plinov v drugi polovici stoletja. Slovenska okoljska ministrica Irena Majcen je ob predstavitvi osnutka sporazuma dejala, da velik politični napredek vidi v poteku dialoga, a opozorila, da bo pot do uresničitve zastavljenih ciljev zelo težavna.
DAN ZBOROVSKEGA PETJA
Mednarodno združenje za zborovsko glasbo je leta 1990 določilo drugo nedeljo v decembru za svetovni dan zborovskega petja. Osnovni namen dneva ni le iskanje oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote v glasbi, temveč skupni glas vseh pevcev za solidarnost, mir in razumevanje. Praznovanju se je s koncerti pridružila tudi Slovenija.
FRANCIJA IN DESNICA
Izidi drugega kroga lokalnih volitev v Franciji so potrdili, da skrajna desničarska Nacionalna fronta ni zmagala v nobeni od 13 regij, potem ko je v prvem krogu dosegla rekorden rezultat. Desnosredinski republikanci Nicolasa Sarkozyja so zmagali v sedmih regijah, socialisti francoskega predsednika Francoisa Hollanda pa v petih. Na Korziki je slavila lokalna stranka. V Parizu, ki ga je 17 let obvladovala levice, je zmagala desnica. Marine Le Pen je kljub porazu dejala, da »jih zdaj ne more nič ustaviti«, socialistični premier Manuel Valls pa je opozoril, da »nevarnost skrajne desnice ni minila«. Sarkozy pa meni, da ne bi smeli pozabiti na opozorila vsem voditeljem strank, ki so jih prejeli v prvem krogu.
INVAZIJA EVROPE
Po podatkih Bruslja naj bi v države Evropske unije med januarjem in novembrom nezakonito vstopilo že kar milijon 280 tisoč ljudi. Za primerjavo je pred tem v šestih letih v Evropo nezakonito vstopilo skupno 813 tisoč ljudi. Številka izhaja iz dokumenta, v katerem naj bi Evropska komisija pozvala k ukrepom za bolj učinkovit nadzor zunanjih meja EU in med drugim ugotovila, da se je obstoječa strategija varovanja teh meja izkazala za »povsem neučinkovito«. Komisija naj bi posvarila, da je zaradi begunske in migrantske krize na kocki prihodnost schengenskega območja.
HRVAŠKA ŠE BREZ VLADE
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic je sklicala začetek tretjega kroga posvetovanj s predsedniki parlamentarnih strank o mandatarju za sestavo nove vlade. Na skupnem srečanju je gostila predsednika HDZ in SDP Tomislava Karamarka in Zorana Milanovica, nato pa so bile na vrsti preostale stranke. Predsednica je večkrat povedala, da bo spoštovala ustavo in mandat ponudila tistemu, ki bo dokazal, da ima večinsko podporo saboru. Zaenkrat največji parlamentarni stranki nimata potrebnih 76 poslancev, saj ne ena ne druga nimata podpore poslancev stranke Most neodvisnih list.
ZAPLETENA SIRIJA
Ključno jabolko spora na vseh pogovorih o prihodnosti Sirije je že vseskozi prihodnost sirskega predsednika Bašarja al Asada. Sirska opozicija, ki jo podpirajo Zahod in arabske države, namreč terja Asadov odstop, a del opozicije se, podobno kot Asadova zaveznika Rusija in Iran, s tem ne strinja. Je pa kljub temu po novem pripravljena na pogajanja z Asadovim režimom,
a obenem vztraja, da mora ta ob začetku politične tran-zicije odstopiti. To pa bi se moralo po načrtu zgoditi po januarju 2016, ko se bo oblikovala prehodna vlada, volitve pa bodo izvedene v letu in pol. Kot je znano, pa državljansko vojno v Siriji zapleta tudi skrajna skupina Islamska država, v boj proti kateri se je nedavno odločno vključila tesna sirska zaveznica Rusija.
OPOZICIJA V VENEZUELI
V Venezueli je opozicija na parlamentarnih volitvah dosegla še večjo zmago, kot so jo pričakovali največji optimisti v njenih vrstah. Od januarja bo imela v nacionalni skupščini 112 od skupaj 167 sedežev, to je dvotretjinsko večino. Nasprotniki 17-letne socialistične vladavine najprej Huga Chaveza in zdaj njegovega naslednika Nicolasa Madure lahko tako odstavljajo vrhovne sodnike, spreminjajo ustavo in sprožijo referendum za odstavitev predsednika države. Maduro je medtem že napovedal proces prenove, ministri vlade pa so v celoti odstopili.
UN NUEVO REFERENDUM
En los últimos números de nuestra publicación informamos profusamente acerca del referéndum que se realizará este domingo, 20 de diciembre, en Eslovenia. El tema será la nueva ley familiar, que es denunciada por los partidos de la primavera eslovena como un grave ataque a los valores tradicionales, ya que cambia no sólo la denominación sino la esencia del matrimonia y de la familia. Ya no se habla de "padre" y "madre", sino de "progenitor 1" y "progenitor 2". Los abuelos no se pueden hacer cargo de los nietos en casos de ausencia paternas, sino que estos pasan al Estado, que los puede entregar en adopción a parejas homosexuales. En las escuelas, desde el jardín de infantes, se promueve la "libre elección del sexo" y las escuela privadas, incluso católicas, que se nieguen a inculcar tal teoría, serían excluidas de la subvención estatal y los maestros podrían ser denunciados y enjuiciados. Ya no existiría la objeción de conciencia. Esos son solo algunos de los puntos de un grave ataque a la esencia de la familia. Por eso se invita a los ciudadanos eslovenos a participar del referéndum, este domingo 20 en la embajada, Av. Santa Fe 846, 6Q piso, entre las 9 y las 17 horas, eligiendo la opción "PROTI" (contra), a dicha ley. (Pág. 1)
ADIOS A LAS CLASES
La primera semana de diciembre significó el fin de los cursos sabatinos en nuestro sistema educativo de enseñanza del idioma y la cultura eslovena. Hubo actos de cierre en los distintos centros, en muchos casos unidos a la llegada de san Nicolás, típica tradición eslovena, similar a la fiesta de Reyes argentina. Esta vez describimos lo sucedido en el centro esloveno de San Justo y su curso France Balantič, donde hubo una hermosa representación y la llegada de san Nicolás. También relatamos las alternativas de cierre del curso ABC, en el centro esloveno de Floresta, donde los niños que aprenden el idioma representaron el tradicional cuento de Hansel y Grettel. Felices vacaciones y será hasta el año que viene. (Pág. 3)
UN POCO DE CULTURA
Nuestra entidad cultural (Acción Cultural Eslovena) organizó un encuentro, en el cual dictó una conferencia la señora Helena Janežič, quien en la Biblioteca Nacional y Universitaria Eslovena se encarga de las publicaciones que editan las comunidades eslovenas en todo el mundo. Además de reseñar la historia de la magna entidad y describir cómo reúnen y cuidan el material que se edita en distintos países, relató los métodos de censura, que imperaron en Eslovenia bajo el régimen comunista. Fue una velada muy reveladora, con un importante número de asistentes. (Pág. 3)
ADIOS AL AMIGO
El pasado 25 de noviembre falleció en Buenos Aires el arquitecto Andrej Duh. Había sido miembro de las asociaciones juveniles y, ya graduado, se radicó en Bariloche. Participó activamente de la vida de la comunidad eslovena, siendo varios años presidente de la entidad barilochense. Amante del canto integró el cuarteto "Lipa", fomentó la actividad coral, enseñó en los cursos secundarios. Amante de las montañas se embanderó en la protección de la naturaleza, siendo reconocido por sus colegas y las autoridades. ¡Que descanse en paz! (Pág. 3)
SONIA ŠKELE - CANTANTE
La conocimos en la fiesta de la independencia que organizó este año la embajada eslovena, donde cantó temas de Geržinič y Kren. Ahora se graduó como cantante en el Conservatorio Nacional y su tesis de graduación versó sobre los autores eslovenos en la Argentina. Por eso en la presentación de egreso, y en un concierto ad hoc, cantó obras de Geržinič, Kren y Fink, divulgando la obra de nuestros compositores. ¡Le deseamos muchos éxitos! (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Katica Cukjati, Paula Grbec, Aldana Samokec, Marta Petelin, Lučka Oblak in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenij'e: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
17 de diciembre de 2015 • N° 50
mali oglasi
SLOVENCI IN SPORT
DAROVALI SO
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
* V - ¿ZiATOfXlO
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
ANDRAŽ ŠPORAR JE NAJDRAŽJI Prvi strelec slovenskega nogometnega prvenstva Andraž Šporar se iz ljubljanske Olimpije seli v švicarski Basel. Mladi napadalec je podpisal štiriinpolletno pogodbo z večkratnim švicarskim prvakom. Basel naj bi za Šporarja odštel okrog tri milijone evrov. Strelec 17 golov v dosedanjem delu državnega prvenstva naj bi Basel stal 2,8 milijona evrov ter zelo verjetno še dodatne bonuse, s čimer je postal Šporar najdražji igralec, ki je iz slovenske lige prestopil v tujino.
BOŽIČNI KONCERT
v priredbi Balantičeve šole
»Le ljubezen naj vlada med ljudmi, ko se na svet Deleče rodi!«

19. dcecmbra 2015 ob 20. uri
v Našem dormí - San [listo
Prostovoljni prispevki
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Čas je do petka 18.12. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena San Martin je ga. Justina Fajfar darovala $300,- v zahvalo. Bog plačaj!
OSEBNE NOVICE
OBVESTILA
Krst
V cerkvi Marije Pomagaj jr bil krščen Milan Mugerli Ceberio; očka je Franci Mugerli, mamica pa María Lucrecia Ceberio. Botrovala sta María Lucrecia Ceberio in Marija Patricija Mugerli. Krstil pa je župnik Franci Cukjati. Čestitamo!
Poroka
21. novembra sta se v cerkvi Nuestra Señora de la Merced, Beccar, poročila Tomaž Vombergar in Julieta Grandinetti. Priče so bili njuni starši, Meta in Jure Vombergar ter Silvia in Carlos Grandinetti. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Novi diplomanti
4. decembra 2015 je na Instituto Superior de Educación Física »Romero Brest« končala študije Sonja Dimnik in postala profesorica telesne vzgoje.
9. decembra 2015 je na Universidad Argentina de la Empresa končala študije Marija Cecilija Malovrh in prejela naslov »licenciada en Publicidad«.
14. decembra 2015 je na Universidad del Salvador končala študije Caterina Podržaj in prejela naslov »licenciada en Turismo«.
Čestitamo in želimo veliko uspehov!
ČETRTEK, 17. decembra: ZSMŽ San Martin, vabi na božični sestanek ob 16. uri.
SOBOTA, 19. decembra: Božični koncert v priredbi Balantičeve šole ob 20. uri n Našem domu San Justo.
Muzikal Annie ob 20. uri na Pristavi. NEDELJA, 20. decembra: Družinski referendum, na veleposlaništvu Republike Slovenije.
Božični koncert v Sanmartinski stolnici ob 18. uri.
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
SREDA, 23. decembra: XXI. Meditirani božični koncert ob 21. uri v stolnici Inmaculada Concepción del Buen Viaje, Morón.
ČETRTEK, 24. decembra: Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 27. decembra: Božični koncert ob 11,30 uri v Slovenskem dom Carapachayu.
Božični koncert ob 20. uri v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Vabimo vas na
XXI. MEDITIRANI BOŽIČNI KONCERT
Duhovna izkušnja, ki se nepretrgano ponavlja že 21 let...
LUKA DEBEVEC MAYER in glasbeni prijatelji
Od januarja v Svobodni Sloveniji nov podlistek
»Pastir, ki je dišal po ovcah«
Cura Bbrochero in njegovo svetniško življenje.
Zbrala in napisala Metka Mizerit
»Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje«
(Jn, 14, 25)
Sporočamo, da je v mestu Buenos Aires preteklega 25. novembra v enainsedemdesetem letu, po hudi bolezni, zaspal v Gospodu profesor na našem tečaju, gospod
arh. Andrej Duh
Zahvaljujemo se Gospodu za vse njegovo dolgoletno prizadevanje in trud pri vzgoji naše mladine in Ga prosimo, naj mu bo dober plačnik.
Družini in sorodnikom pa izrekamo naše najgloblje sožalje.
Priporočajmo ga v molitvah!
Naj počiva v miru!
Žalujoči:
Odsek »dr. Vojko Arko - Bariloche«
Slovenskega srednješolskega tečaja
San Carlos de Bariloche, Río Negro, Argentina