Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 104.
V 'JIBLTANI. torek, 11. maja 1926.
Posamezna .številka Din 1'—, LETO IH.
mODNI DNEVNIK
Ixhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Meee&na naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po Urifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor.
Kaeun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.833.
Nova grupacija.
Na s-eji iuter parlamentarnega odbora se je predstavila javnosti nova grupacija *trank. Na eni strani bivši opozicionalni radičevci in skupina Ljube Jovano-na drugi strani pašičevci in ž njimi ti n\nrilU i^ rewrv' samostojni demokra-da ■ ai krogi so sicer takoj izjavili, /je ^ grupacija le slučajna in enako n« 1 r®^evci zatrjevali, da nima njih „asS?P za Ljubo Jovanoviča nobenega načelnega poniena. Toda javnosti ni Pre-prical ne en in ne drug demanti, ker je jasno, da ima grupacija, kakor se je pojavila na seji interparlamentarnega od-
yora globok pomen in tehtno upravičenost
Naj si je tudi nova grupacija stran-Itarsko precej pisana, vendar veže vse stranke nove grupacije1 več ko ena skup-na težnja. Predvsem je jasno, da so vse te stranke odločno za sporazum in sicer za čisto drugačen sporazum, kakor si ga predstavlja g. Pašič. Če bi zavladala nova grupacija, potem ne bi bil sporazum samo lepa beseda, temveč bd se ■sporazum pokazal tudi v dejanju in enakopravnost bi se začela izvajati.
Še bolj pa veže vse stranke nove grupacije boj proti korupciji. Že danes je jasno, da imajo tako stranke bivšega ožjega opozicionalnega bloka kakor tudi radičevci in skupina Ljube Jovanoviča poprlnoina isto nazdranje, kako treba rešiti debato v skupščini. To stališče tira vse te stranke v odločen in neizprosen boj proti pašičevcem in skupen sovražnik je v političnem življenju dostikrat najmočnejša vez med zavezniki.
V	državnopravnem in kulturnem oziru sicer stranke nove grupacije niso istega mnenja, toda danes so vsa ta vprašanja tako zelo potisnjena v ozadje, da se ni bati, da bi megla v doglednem času razbiti novo grupacijo.
To tem manj, ker bi pomenila nova grupacija samo provizorij, toda nad vse važen in potreben provizorij. bi. moral Popraviti tla za končno konsolidacijo dr-zave na podlagi skupnega sodelovanja vseJi treh plemen.
na koncu pa bi bila naloga nove izve<ie nove volitve. Nepo-
svebodne	“1^iti,i*?n-8tvo	“	res
sestavljena tako, kakor na večina, ki je izglasovala zaupnico r ® bi Jovanoviču. Svobodne volitve pa So prva državna nujnost in o tem je vsaka beseda odveč.
Toda nova grupacija nima samo vseh ide(jnih predpogojev, za obstoj, temveč ona r.dgovnrja [udi željam prebivalstva. °blci se zavedajo važnosti boja, ki se aoes vrši med pašičevci in njih nasprot-|i!ki. Zavedajo se pa tudi, da v tem bolj1 ni mogoča zmaga drugače, kakor s s«upnim nastopom vseh, ki so proti ko-r,1Pciji in izrabljanju državne moči v strankarske in sebične namene. Zveza opozicionalnega bloka radičevcev in poltenih radikalov je tako močna, da morajo preti njej pašičevci podleči. Zato.pa je treba to zvezo tudi ustvariti.
Dosledno temu pa tudi ne gre, če se stranke nove koalicije medsebojno z vso silo pobijajo. In to si naj zapomni tudi naša SLS. V boju z radičevci in poslancem Pucljem si SLS ne bo pridobila la-vorik. Teh sd more pridobiti le v boju s pašičevci, ker ti so danes največja ovira kon&olklacije države.
RIFANCI USTAVILI FRANCOZE.
Pari*, 1L maja. Francoske čete so 10 do 20 km na globoko prodrle v črte Ri-fancev, a Rifanci so jih z močnim in obupnim odporom ustavili.
Odločilni 14. maj se bliža.
Beograd, 11. maja. V zvezi s sejo radikalnega kluba, ki je določena za četrtek, so se včeraj širile najraznovrstaejše vesti. Pašičevi ljudje so mnenja, da radikali ne morejo pristati na debato o korupciji. Smatrajo, da bi zaradi tega vprašanja dovedel št. Radič vlado do padca. Ti ljudje ne verjamejo v Radičevo lojalnost in trde, da je njegov cilj edino ta, da se zruši Vlada na tem važnem vprašanju. Zato se na vso moč trudijo, da prepričajo vsakogar o resničnosti svojih navedb. Razume se samo po sebi, da bi 'bila kriza vlade neizogibna, ako bi se njeni člani pokazali solidarne s takim mnenjem Pašdčeve skupine. Kakor je videti, večina članov vlade v resnici ni takega mišljenja kakor so Pašičevi ljudje. Člani vlade smatrajo, da v interesu države in radikalne stranke mora priti do meritornega pretresa interpelacij ne glede na grožnje radičevcev.
Zaradi tega se zadnja dva dni neprestano vrše konference članov vlade in uglednih radikalnih poslancev. Tako je bila včeraj glede tega vprašanja konferenca v privatnem stanovanju nekega ministra. Kolikor se je moglo zrvedeti, so bili udeleženci te konference mnenja, da se ne sme bežati pred interpelacijami. Ako bi bili nekateri radikali na četrtkovi seji nasprotnega mnenja, so sklenili člani vlade, da ne bodo sprejeli te-
ga stališča, temveč bodo vztrajali na svojem stališču, četudi za ceno žrtev za radikalno stranko. Smatrajo pač, da bo pretres o interpelacija zaradi korupcije zhrlsal madež s stranke.
Po vsem tem se zdi, da je četrtkova seja radikalnega kluba zelo važna, in ako Pašičeva skupina nenadoma ne iz-premeni svojega stališča, bi moglo priti do usodnih dogodkov za radikalno stranko.
0 vprašanju korupcije se govori tudi v klubu HSS in je bila sinoči konferenca ministrov in nekaterih poslancev v predsedniški sobi kluba. Navzoči so bili Pavle Radič, dr. Krajač, dr. Šuperina in Pucelj in še nekaj poslancev. Sedaj je veliko vprašanje, kako stališče bo zavzel Uzunovič nasproti onim trem predlogom, ki jih je stavil St. Radič, namreč, da se sprejme zakon o pobijanju korupcije. Kar se pa tiče ankete, da se izbereta dve anketi, od katerih naj bi se ena bavila s konkretnim slučajem Radeta Pašiča, a druga z občin i i slučaji cd 1918 do danes, ali pa naj se izvoli samo ena anketa, ki naj bi ločeno proučila slučaj Radeta Pa-šiča in posebej tudi v,se dogodke od 1918 do danes. V tem pogledu vlada ni zavzela svojega stališča in se bo o tem, kakor se da soditi, razpravljalo na današnji seji ministrskega sveta. Po tej seji bo gotovo situacija nekoliko jasnejša.
Pagajanja med vlado in delavci se obnove.
STAVKA SE RAZŠIRILA NA IRSKO.
London, 11. maja. Luka Dublin je popolnoma zamrla ker je generalni svet Trade Uniona ukazal irskemu Trade Unionu naj prepreči dovoz živeža iz Irske v Anglijo. Niti en parnik ni cdšel na Angleško.
Po službenem poročilu je v vsej državi relativno mirno in ni nikjer prišlo do večjega incidenta. Dovoz živeža in oskrbovanje z njim je normalno. Tudi železniški promet se po v olj no razvija.
Poročilo Trade Uniona pravi, da stavkovna fronta ni bila nikjer omajana. Delavci ostajajo na svojem stališču in pri svojih pogojih za nadaljevanje dela.
Vladni službeni listi se tiskajo v nekaj milijonov izvodih. Včeraj je od vseh londonskih listov izšla edino »Times« na eni strani svojega formata. V uvodnem članku poziva list prebivalstvo .naj podpira vlado v njenem delovanju, ker to zahtevajo koristi celokupnega angleškega naroda. Vlada je sedaj prisiljena voditi borbo proti antisocialni politiki Trade Uniona. »Times« h koncu opozarja na proglas katoliškega kardinala Bournea in pravi, da so predlogi tega visokega cerkvenega dostojanstvenika pripravna podlaga za pričetek novih pogajanj.
V krogih »Trade Uniona« ne izključujejo možnosti, da bi se pogajanja izvedla na bazi enakopravnosti, in sicer na ta način, da bi Trade Union preklicala odredbo glede stavke, hkrati pa bi delodajalci morali preklicati svoj sklep o zatvo-ritvi tvornic in industrijskih podjetij.
London, 11. maja. Mnogo železničarjev se je vrnilo v službo. V parlamentu je minister Simons v nekem govoru napadel vodstvo stavke in izjavil, da je stavka nepopularna ter proti koristim države.
V Felingu je policija prijela dva voditelja laburistov, ki sta bila pri prošlih volitvah' kandidata laburistične stranke, a sta propadla. Aretirana sta bila, ko sta na nekem delavskem zborovanju hujskala stavkujoče, naj napadajo avtomobile, lia katerih se prevažajo živila.
London, 11. maja. Včeraj se je pri kra-
lju vršilo posvetovanje glede na nespremenjeno situacijo stavke1. Pri tej seji so bili med drugim navzoči tudi lord Baf-fcur, notranji minister in vrhovni državni odvetnik.
NA IRSKEM ZVIŠAJO DELAVCEM PLAČE.
Dublin, 11. maja. Lastniki premogovnikov na Irskem so sklenili, da zadovo-lje zahtevam rudarjev in jim zvišajo mezde za 10 odstotkov, draginjske doklade pa za 15 odstotkov. Sodijo, da bodo delavski sindikati te predloge sprejeli.
NOVI IZGREDI.
London, 11. maja. Nemiri so se ponori v Glasgowu, v londonskih predmestjih in na Škotskem. Večkrat so bili napadeni tovorni avtomobili, ki prevažajo živila. Zato so včeraj za prevoz mleka in kruha uporabljali vojaške avtomobile.
Prešlo noč so se ponovili izgredi v Hunu. Promet v mestu vzdržujejo dijaki, ki opravljajo tudi policijsko službo. Policija je morala intervenirati, ko so stavkajoči napadli avtomobile. Aretiranih je bilo 22 demonstrantov.
SOLIDARNOSTNA STAVKA DANCEV.
Rim, 11 maja. Iz Kcpenliagna javljajo, da je vodstvo sindikalne zveze danskega delavstva sklenilo proglasiti stavko v zna.v solidarnosti z angleškimi delavci.
vka se začne ta teden.
VLADA proti PODRAŽITVI ŽIVIL.
jondon, ll. maja. Times« doznava, a Ki 'lada prav energično nastopila pio i podraženju živil in bo preprečila a lujo špekulantov na borzi: Moka se v -ondenu prevaža pod zaščito oklopnih avtomobilov.
ODHOD NAŠE DELEGACIJE V ŽENEVO.
Beograd, 11. maja. Dr. Laza Markovič 'u dr. Krnjevič sta sinoči posetila dr. Ninčiča. Poset je bil v zvezi z njunim predstojefeim potovanjem v Ženevo. Dr. Ninčič, ki je določen za delegata, ne bo sedaj še odpotoval, temveč bo šel šele neposredno pred koncem oknference.
Smrtna kazen ostane.
Beograd, 11. maja. Sekcija zakonodajnega odbora za kazenski zakon je nadaljevala včeraj popoldne svoje delo in sprejela v poedinostih načrt zakona pa poglavjih o mladoletnih, o poskusih ka®~ nivega dejanja, o povzročiteljih in sokrivcih in končno o vrstah kazni. Sprejeta je bila določba o smrtni kazni. S tem je sprejet načrt kazenskega zakona do 4 poglavja. Napravilo se je tudi nekaj malenkostnih stilističnih izprani etrnb.
Živahna diskusija se je razvila o vprašanju smrtne kazni. Poslanca dr. Hodžar in Joca Jovanovič sta bila proti smrtni kazni. Načrt pa se je izpremenil samto tako, da se smrtna kazen obdrži, a se ne bo izvršila z obešenjein, ampak s streljanjem. Poleg tega je odpravljena dosmrtna ječa, obdržala pa se je začasna. Za dosmrtno ječo so pledirali Kapetano-vič, dr. Polič in dr. Buddsavljevič in motivirali to s tem, da bo v tean slučaju manij smrtnih obsodb. Sprejeta je saano začasna ječa, ki ne more biti krajša od enega leta in ne daljša od dvajset let-
Ker je odpravljena dosmrtna ječa, je ostalo odprto vprašanje, kako naj se postopa pni pamiloščenju od smrtne kazni. Med diskusijo so se člani vladine večine pezivali na nov načrt zakona o izvršitvi kazni, ki pa še ni izdelan.
Po sklepu seje je predsednik dr. Laza Markovič izjavil, da bo prihodnja seja v soboto. Podal bo ostavko na predsedniško mesto sekcije, ker od'ide v Ženevo, kjer se bo mudil vsaj tri tedne.
SEJ.\ FIN. EKONOMSKEGA KOMITETA MINISTROV.
Beograd. 11. maja. Včeraj popoldne je-bila seja gospodarsko - finančnega odbora ministrov. Na seji se je obravnavalo vprašanje »Srbske zemljoradnieke banke« ,ki je že pied dalje časa zaprla svej urad. Gre za povračilo 32 milijonov vlcg, ki bi jih morala država vrniti posameznim vložnikom, zlasti emigrantom fe Amerike. Formalno se ni nič sklenilo., kako naj se te vloge povrnejo. V glavnem pride v poštev vsota 21 milijonov Din. Sklenjeno je bilo, naj posamezni ministri, v katerih področje spada ta stvar, v svojih resorih Vprašanje podrobno prouče.
Nato se je govorilo o likvidaciji Hr-vatsko - slavonske gospodarske dražbe v Osijeku. Po daljši diskusiji je bilo sklenjeno, da je treba to vprašanje še proučiti.
DOBA KOMBINACIJ JE ZOPET PRIŠLA
Beograd, 11. maja. Glede na predsto-ječe dogodke v političnem življenju se je v včerajšnjem tisku opažala velika nervoznost in težnja, da se najdejo momenti ki bi mogli čim bolj razjasniti situacijo-^ lako so nekateri včerajšnji listi v nizu kombinacij navajali, da bi se eventualna kriza dala končati tudi tako, da bi se ustvarila koalicija davidovičevcev, klerikalcev, muslimanov, enega dela radikalov in enega dela radičevcev in sicer tistih radičevcev, o katerih ti listi mislijo, da so pristaši N. Nikiča. Potemtakem naj bi ostali v opoziciji: Pašič, Radič in Pri-bičervič. Ta kombinacija pa je malo verjetna in se napravlja samo zato, da bi se videlo, kaka bo reakcija v političnih krogih zlasti v vrstah HSS.
VOJA LAZIČ V BEOGRADU.
Beograd, 11. maja V Beogradu se mudi že nekoliko dni predsednik zemljorad-niške stranke Voja Lazič. Imel je konferenco z Joco Jovanovičem in dr. Kreftom. Razpravljali so o reorganizacij stranke.
„Klub SDS za zaščito učiteljev in profesorjev/1
ritko oenanja v velikih črkah pašičevsko Jutro« svojim začudenim bralcem. Dr. Žerjav, dr. Pivko in drugi historični voditelji nehistorične SDS so Intervenirali ,pri prosvetnem ministrstvu zaradi Radičevih per-sckuoij učiteljstva in profesorjev.
Puščamo popolnoma na strani vprašanje, če so se pod Radičevim ministrovanjem vršile persekuoije učiteljstva ali ne. Toda div-no je to, od kje si lasti SDS legitimacijo, ia interpelira zaradi učiteljskih persekucij.
fžakaj dokazano je, da ni bilo učiteljstvo iz političnih vzrokov nikdar tako persekvi-rano, ko tedaj, ko je bila na vljjdi besedo-lomna SDS. Nad 80 učiteljev je to tekom pol leta okusilo samo v Sloveniji in bivši dobrovoljci ter od Avstrije preganjani nacionalni delavci so morali to ravno talko občutit!) ko Slomškarica, ki se ni nikdar brigala za politiko. Tako bohotno je cvetelo to preganjanje, da je naredila bivša prosvetna uprava samo v ljubljanski oblasti nad 100.000 dinarjev dolga vsled prekoračenih izdatkov za selitvene, stroške le iz političnih ozirov premeščenih učiteljev.
Sedaj pa pridejo prvaki SDS in protestirajo proti preganjanju učiteljstva!
Kako je oceniti ta protest, prepuščamo bralcem. Pač pa treba nekaj drugega ■omeniti. Da so se vršile pod vlado P. P. neoprostljive persebucije učiteljstva, je tako znano in notorično dejstvo, da se je vsled njega pričelo mogočno in zmagovito gibanje « depolitizacijo slovenske učiteljske organi-
zacije. Ni učitelja v Sloveniji, ki bi ne vedel, da je SDS persekvirala učitelje in to ve ravno SDS najbolje.
Kljub temu pa mislijo voditelji SDS, da je učiteljstvo tako pozabljivo, da je na vse greihe SDS pozabilo in da bo' zadostovala sJutrova« vest o intervenciji esdeesarskih voditeljev proti neki drugi persekuciji in vise učiteljstvo bo zopet v edino zveličavnem taboru SDS.
In v tej misli je višek, ki so ga dosegli voditelji SDS. To nizko mnenje o učiteljstvu, to je tisto kar mora vsakega zavednega učitelja obliti z rdečico sramu. Bi res radi vedeli, kdaj je naše učiteljstvo zaslužilo, da imajo esdeesarski voditelji o njem tako slabo mnenje! Bi res radi znali, kdaj je zakrivil slovenski učitelj kakšno tako stvar, da se ga vzporeja z volilcem, ki se vsede na vsake obljubarske limanice.
Je končno stvar učiteljstva samega, da reagira na neiskren protest voditeljev SDS. Stvar javnosti pa je, da ne trpi sličnih protestov, ker samo tisti smejo protestirati, ki -»o v to legalizirani. Gospodje, ki so molčali in trpeli, da je njih lastna stranka preganjala tudi najbolj zaslužne narodne delavce, ki
o	molčali, ko se ni oziralo ne na invalide in ne na družinske razmere, ti gospodje so zapravili vsako pravico do protestov. Ti go&podje naj ostanejo zvesti sebi in naj molče sedaj ravno tako kakor so molčali tedaj, ko so se godile mnogo hujše stvari.
Gospodarska škoda generalne stavke v Angliji.
Učinek generalne stavke se vedno bolj jasno kaže. Razpoloženje je napeto, zlasti v gospodarskih krogih, ki imajo vedno manj upanja na skorajšen konec generalne stavke.
Ih-v a in najtežja posledica generalne stav- \ ke bo boj za angleško valuto. Trgovinska bi- j lanca Anglije je vsled stavke dnevno za 3 i milijone funtov pasivna. K temu je prišteti ; Se vse druge izgube, ki zadenejo AngGiijo j vsled nedelovanja strojev. Zato se pričakuje, : la bo morala Angleška banka načeti svoje ’ zlate zaloge, ki znašajo danes 150 milijonov funtov. Da bo banka tej nevarnosti kos, je Angleška banka že pokupila velike zaloge ] •zlata v Južni Afriki. Ni pa računati, da bi mogla banka kupiti tedensko več ko 1 mili- i jon funtov zlata (okoli 270 milijonov dinar- j jev). Zelo verjetno je, da bo morala Angleška i
banka zvišati vsled stavke obrestno mero. kar bo silno šikodovalo angleški trgovini. Pa tudi druge valute eo težko prizadete od ; angleške stavke. Ker vse prodaja tuje valute, sta že padla belgijski in francoski frank.
Trgovcem in podjetnikom manjka vsled velikega zastoja trgovine denarja in da to zlo zmanjšajo, so banke začele dovoljevati tvrdkam moratorij.
Posledica generalne stavke more biti tudi io, da bo Anglija vpeljala zaščitno uvozno carino, ker je nemogoče zvišati že itak visoke davke. V tem slučaju bi bala zlasti težko prizadeta nemška industrija.
Generalna stavka v Angliji pomeni svetovno gospodarsko škodo in zato je v interesu vsega gospodarstva, da lastniki premogoko-pov odnehajo in dajo delavcem njih pravice.
Organizacija rdeče armade.
Na čelu vseh bojnih sil sovjetske Rusije je narodni komn-sar za vojsko in mornarico
i	vojni minister). Poleg njega deluje Revolucijski vojni svet,„ ki ni podrejen vojnemu
‘komisarju. Tega zastopa tovariš Unšliht, ki je predsednik in zaupnik Čeke v rdeči armadi.
Revolucijskemu vojnemu svetu so podrejeni: 1. Generalni štab rdeče armade delavcev' in kmetov, ki ima iste funkcije ko •generalni štabi evropskih armad. 2. Nadzorujoči inšpektorat za tehnično in vojaško premo vseh čet. 3. Vrhovno vodstvo armade. ki skrbi za rekrutacijo, vojaško službovanje jn obuko čet. 4. Vodstvo mornarice.
nadomešča prejšnje mornariško ministrstvo. 5. Vodstvo zračnega brodovja. G. Vrhov-, mi intendantura, ki ima te oddelke: Splošni, arliljerijski, inženjerstei, konstrukcijski, _ in-‘endančni in finančni oddelek. 7. Politično vodstvo armade in mornarice. 8. Sanitetno tn veterinarsko vodstvo. 9. Oddelek za voja-,%o šole in 10. Najvišje sodišče in vojno drž. pravdniStvo.
Kakor pred vojno, je vsa Rusija tudi sedaj razdeljena na sedem vojnih okrožij, ki so vmesne instance med posameznimi kori in osrednjim vodstvom. Poleg okrožij pa obstoje še posebne armade in sicer na Kavkazu ‘Armada rdečega prajvora« s središčem v Tiflisu in armada »Posebne fronte v Tur-kestanu.
Na čelu vsakega okrožja, armade ali fronte je komandant čet. Njega podpira posebni revolucijski svet vojnega okrožja.
Vojna okrožja se zopet dele na armadne kore. ki so dvojne vrste: infanterijski in ka-valerijski.
Vsak infanterijski kor sestoji iz dveh ali treh iaf anteni jakih divizij, saperskega bataljona, zvezne kompanije in oddelka težke artiljerije. V slučaju vojne se prideli vsakemu koru zračna eskadrilja z 10 do 12 letali.
Kavalerijski kor obstoji iz dveh divizij ter pomožnih čet.
Tudi divizije so sestavljene iz pehote in konjeništva. Pehota se deli v regularne in mitične divizije. Vsaka divizija šteje tri pehotne	polke,	en polk	artiljerije, dva	eskadrona	kaValerije, eno	zvezno in eno	saper-
ske kompanije. V slučaju vojne dobi vsaka divizija še zračno eskadriljo iz 4 letal. Artilerijski polk šteje v mirnem času 36 topov kalibra 7G.2 mm in 18 havbic od 122 mm. (Na vsak bataljon pride torej šest kanonov.)
¥ mirnem času šteje vsak infanterijski polk 6000 mož, vsaka milična divizija pa 4500, Presežek novincev se vežba le kratko dobo.
Kavalerijska divizija šteje 6 konjeniških polkov, dve	bateriji	topništva s po	6 kanoni,	emiim	zveznim	eskadronom in	enim
feska drenom »fliperjev.
Poleg rednih kavalerijskih divizij pa obstoje še posebne konjeniške brigade, obstoječe iz treh konjeniških polkov, 1 jezdne baterije in ene zvezne ter 1 saperstke pot-
kompanije.
Infanterijski polk je sledeče organiziran: Na čelu polka je polkovna uprava, ki jo vodita generalštabu! šef polka in politični komisar. Upravi so prideljeaii: Inštruktor za strojne puške, političen klub za vojake, učitelj za splošno naobrazbo vojakov in podoficirska šola. Vsak polk ima 1 baterijo (6 topov kalibra 76.2 mm), 1 mitralješko koan-panijo (6 strojnih pušk) eno zvezno kompa-nijo in eno kompanijo izvidnikov na konjih. Vsak polk ima tri bataljone, vsak bataljon pa 3 kompanije. Ruska vojna uprava se prizadeva, da artiljerijo pehotnih polkov izpopolni še s tremi baterijami dnlarateri jakih topov kalibra 37 mm. Veaka kompanija ima
2	težki in 6 lahkih strojnic.
Vojaki so oboroženi z ruskimi trelinijakimi puškami, ki .so zelo precizne. Težke mitraljeze so ruiskega sistema »Maksim« in Kolt, lahke pa angleške »Lupiš« in francoske »Clio-che«. V zadnjem času pa se je vpeljal še nov ruskih sistem »Fedorov«. Vsak infanterijski polk razpolaga z 78 strojnimi puškami.
Kavalerijski polk sestoji iz 4 konjeniških eskadronov, ki so oboroženi z lahkimi stroj-lieami in eskadrona mitralješkega oddelka, licami in eskadrona mitralješkega oddelka, ki im-a 16 težkih mitraljez na četverovprež-nih vozovih.
Vsa rdeča armada šteje 21 infanterijskih iin 4 kavalerijske kore ali 54 infanterijskih in 8 kavalerijskih divizij poleg 9 samostojnih kavalerijskih brigad, to je v vsem 562.000 mož. Poleg teh je še 30 miličnik divizij.
V	te čete pa niso všteti sledeči oddelki vojske:
1. Zračno brodovje, ki šteje 800 letal raznih sistemov ip 13 zrakoplovnih detašmanov.
2. Katooloih 10 tankov, ki so jih vzele sovjetske čete Denikinu in Judeniču, večje število oklepnih avtomobilov in 60 oklopnih vlakov.
3. Inženjerske čete.
4. 15 polkov in 5 posebnih 'bataljonov zveznih čet in 17 bataljonov tehničnih čel.
5. Artiljerija za posebne namene, več obrambnih baterij proti zrakoplovom, 5 posebnih oddelkov artiljerije za strelske jarke ,in težka artiljerija za posebne namene. Ta se deli v 7 oddelkov, od katerih je vsak sestavljen iz dveh do treh baterij. V slučaju vojne bi imela sovjetska armada 60 do 70 baterij težkega topništva.
(Značilno za rdečo armado je visoko število konjenice, kar je dokaz, da je sovjetska armada predvsem pripravljena za mane versko vojno.
Politična Teitl.
— »Delavska Politika« preneha kot dnevnik. Včerajšnja »Delavska Politika« sporoča, Ja je izročil dosedanji konzorcij »Delavske Politike«, za katerim so stale v glavnem socialistične gospodarske organizacije, »Delavsko Politiko pokrajinskemu odboru So-
cialistične stranke Jugoslavije. Posledica tega je, da »Delavska Politika« pod novim lastništvom ne bo mogla vež dnevno izhajati, temveč samo dvakrat tedensko. Ce pa bodo vsi v strokovnih oiganizacijah organizirani člani, katerih je 8000, storili svojo
'dolžnost, potem bo mogoče »Delavsko Politiko« izdajati zopet kot dnevnik. Končno naglasa »Delavska Politika«, da bi ona mogla ), ostati zopet glasilo vsega marksističnega delavstva, pa čeprav je postala last Socialistične stranke Jugoslavije, če bi vse marksistične stranke vodile čisto samostojno politiko in ne bile odvisne od diktature Moskve. To pa je predpogoj, od katerega »i mogoče odstopiti.
Strah pred 14. majem. Vsled zmage Lj. Jovanoviča v interparlamemtarnem odboru so vladni radikalni krogi precej razburjeni. Zmago Lj. Jovanoviča smatrajo koi 14- maj. Ce hi tedaj potegnili radičevci z opozicijo, potem je sigurno, da bi vlada padla in sicer vsled interpelacije
0 korupcijskih aferah Radeta Pasica. Bilo bi to za radikalno stranico silno nerodno, ker bi nastal ut is, ko da je korupcija vrgla \ludo. /,ato predlagajo nekateri radikali, da bi vlada odstopila pred 14. majem in da bi se Skupščina odgodiida, oktobra pa razpustila, nakar bi sledile volitve. Toda ta predlo«- ne sprejme vlada, ker bi se reklo, da je vlada pred razpravo o korupciji zbežala Opozicija-bi imela potem presilno orožje, ravno ■tako pa tudi radičevci, ki bi mogli agitirali s svojo borbo proti korupciji. Vladni krogi zato upajo, da se bo vendarle moglo skleniti dgovor z radičevci in da bo potem korupcij-sua debata za vlado brez nevarnosti. Toda politični krogi so v tem oziru pesimistični in naglašajo, da ni radičevcem zaupati, ker da bodo ti vodili čisto svojo politiko, če jim bo to bolj v korist.
= Zahteva radičevcev. V »Jutarnjem lisiu so v uvodniku »Pogubonustnosti za vladno koalicijo« od znane »naročite Strane« objavljeni pogoji radičevcev’ za korupcijsko debato. Predvsem se poudarja, da bo vodstvo ilSS vztrajalo na tem, da se 14. maja prične korupcijska debata. Kar se pa tiče meritorne strani vladnega odgovora na interpelacije, predlaga klub HSS, da stopita radičevski in radikalni klub pred skupščino z identično izjavo. V tej izjavi bi moralo biti povedano vse, o čemur sia se sporazumela St. Radič in Uaunovič na zadnjem sestanku. In to: 1. Da predloži parlamentarna anketa tekom enega meseca skupščini zakonski načrt za pobijanje korupcije. 2. Da se v interpelacijah navedeni konkretni slučaji korupcije preiščejo tekom šestih mesecev in 3. da se preiščejo vsi slučaji korupcije od 1. 1918. dalje. Parlamentarna anketa bi bila sestavljena iz 4 radikalov, 2 radičevcev in petih članov opozicije in sicer 1 davidovičevca, 1 klerikalca,
1 epahovca, 1 sam. demokrata in 1 zastopnika manjših skupin. Vlada bi imela torej le slabo večino, to pa zato, da ne bi izgledalo, da opozicija preganja radikale. Obenem pa bi se s to slabo večino preprečil utis, ko da so radikali tako močni, da bi mogli vso stvar potlačili. Zelo malo verjetnosti pa je, da bi pašičevci na to pristala. Po poslovniku se volijo vedno odbori proporcionalno, nazveu če vse parlamentarne »kupine tpriistainejo na
•drug način sestave odbora. Govori se pa. da so samostojni demokrati že pristali na to, da odklonijo predlog radičevcev in da tako omogočijo izvolitev parlamentarne komisije po proporcu, s čemur bi bila radikalom za-.-.igurana trdna večina. — V uvodniku pravi končno »naročita slrana«, da HSS v nobenem slučaju ne more itd v ‘korupcijskem vprašanju s Pašičem in da ravno tako tudi nobena opozicionnlna skupina, razven one od esdeeearjev, ki pa za večino ne zadostuje.
= Pašičeve zasluge. Beograjski »Narodni glas«, piše obširno o Pašičevih govorih. Med drugim trdi o Pašičevem govora na seji širšega glavnega odbora radikalne stranke, ko je Pašič pripisal sebi v zaslugo tudi to, da je Rusija nastopila za Srbijo. Dva ali trikrat je Pašič dejal, da je samo njegova zasluga, da je Rusija Srbiji obljubila, da bo v slučaju avstrijskega napada na njeni dtra-ni z vsem svojim orožjem. Ampak stvar je malo drugačna, kakor pa jo popisuje Pašič. Zakaj največ je storil, da je nastopila Rusija za Srbijo, pokojni kralj Peter, ki je bil že tedaj zelo priljubljen na ruskem dvoru, ko je bil Pašič še učenec anarhista Bahunina. In znano je dalje, kako je ruski dvor odobraval poroko Petra s črnogorsko prinee-žinjo Zorko. Dalje delovanja princa Arzena, ki je bil sprejet v rusko vojsko. TTidi ^ se ne sme pozabiti sprejema obeh ‘knezov Gjorgja in Aleksandra v rusko šolo in naklonjenosti Aleksandra III. do obeh. In končno je nekaj storila za srbsko stvar tudi princeziuja Jelena, ki je hila poročena z velikim knezom in tudi neka ruska princeziuja, ki je nad vse vneto propagirala srbsko stvar. Po vsej priliki pa tega niso vedeli bivši havajski ban Miithalovič in nekateri drugi avstrijski uradniki, ki so 'izglasovali Pašiču zaupanje. Toda treba je, da se zasluge Karadjordjeviičev ne pozabijo, če jih je pozabil Pašič, bivši prvi svetovalec kralja Petra in kralja Aleksandra. — Tako »Narodni glas« in ta komentar pove tudi marsikaj.
= Italijansko vojno zračno brodovje šteje po izjavii državnega tajnika za aviatiko, generala Bonzanija, 800 aeroplanov. Zračni oddelki štejejo 13.000 mož. Število izprašanih pilotov znaša 1200, 500 p) jih bo v kratkem iavežbanih. Vsi aparati so novi in tudi ves dragi materijal je nov. še tekom letošnjega leta bo zgrajenih 600 novih aparatov, ki bodo vsi najmodernejšega sistema.
— Neuspeh Vitoša. Ministrska lista Vitoša je bila že sestavljena, ko je Skrzyrtski preprečil njeno imenovanje. Skrzynaki if, T,„i: reč mislil, da bodo vlado Vitoša .P^mtru-
tudi socialisti, ker hi le i/. desmce
ma ter brez	Vdtoš	se
sestavljena .vlada ne imela ^ ^
pa ma to ni ozmi vla<j0 ne more vstopiti
Itot Zunanji' mi!3®ter- To bi M0$®1 stopiti le, & bi tudi socialisti podpirali Vitoševo vlado in če bi bil zanjo tudi maršal Pilsudskl. Ker je vsled izjave Skrzynskega misija Vitoša propadla, je poveril predsednik republike s sestavo vlade socialista dr. Marcha.
=: Madjarski falzifilcatorski proces. Senzacija sobotne razprave je bilo zaslišanje majorja Goro. Ta je čisto odločno in jasno povedal, da je naročil ponarejanje ‘bankoveev grof Teleiki. Gero je povedal s tem v bistvu isto, ko pninc Windischgraetz. Grof Teleki je torej duševni oče ^falzifikatonslce akcije, da pa so brli za njim še višji kirogo, je izven dvoma, čeprav nihče ni hotel teh oseb imenovati. Z odkritjem Geroja je najbolj prizadet grof Bethlen, o katerem se ve, da je bil v najboljših odnošajih s Teleikiijeni. — Gerb je nadalje izpovedal, da se je lotil ponarejanja banikovcev samo na izrecno povelje generala Haitsa. Vso stvar je smatral kol čisto vojaško zadevo in zato se tudi ni z delavci v vojaškem karltografičnem zavodu niti aiajmanje pogajal, temveč jim je ponarejanje ukazal. Račune za ponarejanje je plačeval karbografični ‘insfiut. Ko je bil G er d ikon-freratiran z generalom Haitsom, je ostal pri vseh svojih trditvah. Sokrivda službene djarske je z ‘izpovedjo majorja Geroja dokazana.
Beležke.
NASA SKUPŠČINSKA MATEMATIKA
je seveda čisto svoje vrste.
Tako čitamo v »Jutru«, da je glasoval dr-velizar Jankovič za Kumanudija, ‘ki je dobil en glas.
V	»Slovencu« pa čitamo, da je za K urnami-I (lija glasoval Ljuba Jovanovič in da je dobil i Kumanudi samo en glas. i Jankovič je glasoval za Kumanudija, Jova-
i	novič je glasoval za Kumanudija, ta pa je vendarle dobil samo en glas.
1	+ 1 — 1 pravi naša skupščinska matematika.
Kratke vesti.
Diplomatski stiki med Vatikanom ia sovjeti se v kratkem obnove. Kdaj stori to Jugoslavija?	»	Tlr.
Komunisti so hoteli, kakor poroča »Wumer N. Tagblatt« pognati v Eisenertzu v zrak ra\-natelijstvo Alpinske družbe.
Učiteljski vestnik.
Da bomo na jasnem! Nasprotniki ddklaraci-je agitirajo proti deklaraciji tudi s tem, da se Slomškova zveza še ni izjavila o deklaraciji in da je večina njenih članov proti skupni stanovski organizaciji. Ker ta trditev ni resnična, naj navedemo sledeča dejstva: Slomškova zvezya je na svojem velikonočnem zborovanju sprejela dva ukrepa, in sicer, da pozdravlja deklaracijo, in da naj se osnuje učiteljski svet, ki naj skuša pripraviti pot za skupno stanovsko organizacijo. Ta zadnji sklep je Slomškova zveza sporočila »Poverjeništvu UJU v Ljubljani-, ki čaka roditve širšega sosveta. -— V. R.
Dopis iz Tržiča V nedeljskem »Jutru« se dopisnik iz Tržiča povsem nepotrebno razburja radi premestitve ondotne učteljice Tončke Mally v Soro pri Medvodah. Na njegova izvajanja ne bi reagirali, ako ne bi nagromadil v Hem dopisu v dosego svojega namena celo vrsto netočnosti. — Prosvetni oddelek je prestavil gdč Mally-evo v Soro vsled tega, ker je pač najmlajša učna moč na tej šoli. Imenovana je šele drugo leto učiteljica in je samo vsled svojih izredno dobrih zvez ves čas nastavljena v Tržiču, dočim so sikoro vse ostale učiteljice šele po dolgotrajnem službovanju po raznih hribovskih vaseh prišle na to šoto. L Pravično je torej, ako tudi gdc. Mally-eva poizkusi vsaj malo ondi neprijetimeti, kajtere morajo pretrpeti vse učiteljice v prvih letih njihovega službovanja in to tembolj, kei a gdč. Mally v jako dobril materi Jalnih odnosa-jih. Njena mati ima usnjamo, hišo, posestvi) in spada torej dopisnikova trditev o »ubogi vdovi« v kraljestvo bajk. Gdč. torej ostaja očitek, da ji je njena plača samo v priboljšek k dokaj velikim dohodkom njene matere.
Kar ‘se biče poročenih učiteljic, pa je tudi dopisniku lahko dobro znano, da bi vsaka veliko raje ostala pri svoji družini, kakor pa, da si mora sama služiti svoj kruh. Žalostne povojne razmere in naravnost obupni finančni položaj državnih in javnih uradnikov, pač sili tudi poročene učiteljice, da morajo skrbeti za svoj obstanek, osobito, ako nimajo ne hiš, ne kopita lij.
Pozdravljamo ukrep prosvetnega oddelka da je vendar že enkrat pomedel z raznimi tradicijami ter s protežiranjem poklicanih in nepoklicanih privilegirancev, da
so merodajna za njegove odredbe edrno načela pravičnosti in enakopravnosti.
Prosveta.
Rccitacijski večer v Šentjakobskem glejte
lišeu. Danes zvečer ob 8. uri se vrsi v ŠenAto, kobskem gledališču recitacijsk’	preni-
Oniča, Jerneja Stanteta in. Vanih pisateljev ru - ja. Odlomke iz delgledališča Mi-bo recitiral ‘'ezl*+L ” bo izredno zanimiv in lan -Skrbinšek- • vsem tistim, ki se zanimajo toplo pc+n h mlajših jiirateljev. Želeti bi *>i-/j ”i0venslca javnost v kar največjem lilu po*®1' 'H ve^er- — Vstopnice se bodo prodaja le zvečer pri blagajni.
»Jakob Ruda« V sredo, dne 12. t. m. Cankarjeva proslava. Ta večer se zbere v drami vsa duševna elita Ljubljane. Rezervirajte vstopnice in kupujte jih v predprodaji!
»Naša radost.« Izšla je 5. številka »Naše radosti (list -ra jugoslov. sokolsko deco) s sledečo vsebino: 1. Albin Čebular: Nasa radost.
2.	PTolede. 3. Albin Čebular-: Dete m maimca. 4 S Vrdol.jak: Antič na prvem izletu, o. Nas kotiček: živalska abeceda, zastavice, rešRev zagonetk iz četrte številke. -- »Naša ^dosL izhaja vsak mesec in stane letno bagatelno vsoto 6 Din. Vsak član sokolske dece naj bo naročen na »Našo radost«.
Dnevne vesti.
UKINITEV PREJEMKOV USLUŽBENCEM PROSVETNIH ODDELKOV PRI VELIKIH ŽUPANIH LJUBLJANSKE IN MARIBORSKE OBLASTI.
Dne 1. maja so ostali uslužbenci prosvetnih jelkov v Sloveniji brez prejemkov. Finančni delegat <lr. Savnik skuša opravičiti postopanje, delegacije min. financ v Ljubjani z dopisom v »Slovencu* št. 104. od 8. maja 1926. ugotavljamo, da morajo po čin. zakonu dobiti uslužbenci brezpogojno prejemke za mesec llwii če bi bili razrešeni službe tudi tefconi l«ga meseca. Nadalje ugotavljamo, da so bili u»e 1. maja t. 1. izplačani prejemki uslužbencem prosvetnega oddelka pri Velikem županu ®?rebške oblasti kakor poprej. Zato bi bilo Ji°ristno, če bi nam še blagovolil raztolmačiti
spedtabilis g. profesor Haskov e* in ki je iskreno pozdravil navzoče zastopnike bralskih visokih, srednjih in narodnih šol, zastopnike politične oblasti, deželnega odbora, policije, vojske .iitd. Ravnatelj instituta profesor Mi-hajlo Rostohar je imel nato zanimivo in globoko znanstveno zasnovano predavanje o nalogah in ciljih eksperimentalne psihologije. Institut je že danes ob svojem nastanku vzorno organiziran, bogato založen z aparati in vzbuja Kito najlepše- nade za bodočnost. Filozofični fakulteti je treba tu javno izreči zahvalo in priznanje za ta institut, ki bo samo v ponos moravski univerzi v Brnu. Go-Kpodu profesorju Rostoharju, rojaku brat-| sik ega nam slovenskega naroda, pa čestitamo | k realizaciji njegovega lepega dvajsetletnega stremljenja in mu želimo pri njegovem 'bo-
st t; , ,	----v	,	.i	«	fcJU-euuTiciiiia m mu atrimiu uti	uv-
^r' S5?v,n*^l	P103V^,“d	j	dočem delovanju na polju eksperimentalne
^delka obeh oblasti v Sloveniji na eni m ............................J	-*%. '	■
prosvetni oddelek zagrebške oblasti na drugi
rai>i državni uradi iste ali različnih držav.
.. ~ Kraljica Marija potovala skozi Ljub-,l<tno. Na povratiku iz Marijanskih Lažni v l,s?grad se je pripeljala kraljica Marija vče-PT€*k° Jesenic v Ljubljano. Na nttttSSf*8® kolodvoru so jo pričakovali za-iiikom Vtivilnih in vojaških Oblasti z načel-vdčem ^t^Jn*nžikom in generalom Kalafa topila Vozil u’ vendar pa kraljica ni izsto-prildor>W ie v dvornem vozu, ki je bil — Diiašto*!«ll®mu J>rzovlaku, njim .V Kil	v Beogradu. Predvčerajš-
» <lLu k > temeljni kamen Dijaške-IMisoCvaft Š Aleksandra I. Svečano-h-je rovnl	tu<}i	krali ki ie, kot znano, da-
mu Drir»vnTaC*l>0 Potrebni kapital. Dijaki priredili navdušene ovacije. Eden od njih «a je pozdravil v w"mtn prisrčnem govoru, nakar se je kralj	zahvalil. Dom, b°
imel° 500 3 ov ~ favoriziranje tujcev na Škodo domačih rtelavcev. Te dni je zahtevala deputacija de-aveev od direkcije tovarne za vagone v Bro-•u, da se odstavi dosedanji delavski poverjenik Ker je sklenil z direkcijo dogovor, ki nasprotuje interesom domačega delavstva in s katerim se favorizirajo Madjari. Slednjim se namreč izplačujejo kot kvalificiranim delavcem dnevne mezde od 12 do 20 dinarjev na uio, docim dobivajo naši ljudje, ki so prav tako sposobni za vsako delo, kot kvalificirani delavci samo po 4 do 8 Din na uro. Madjari ^t nekvalificirani delavci imajo pa 8 do 12 dinarjev na uro, naši pa samo 4 do 5 dinarjev, direkcija je odgovorila na to predstavko s 'temi da je aaipoddla domov 700 naših iljuidli s pretnjo da ne sprejme nobenega od njih več nazaj. Vsa tovarna je zasedena od policije, da se preprečijo nemiri.
— Spominska slavnost našim herojem. V Nimburgu (Čehoslovaška) se je vršila predvčerajšnjim spominska slavnost junakom, ki »o se borili za svobodo našega naroda od bdke na Kosovem polju do danes.
— Zapiranje poštnih vreč. Da se zasigurajo Poštne vreče bolje pred tatvinami, ki so se Pričele v zadnjem času vedno bolj množiti, ie odredilo ministrstvo pošte in brzojava, da
naroči okrog 3000 verig najmodernejšega Ostema, ki jih ni mogoče nikakor odpreti, ne da bi se to takoj opazilo.
— Dijaški izlet. Dijaki in dijakinje učiteljišča v Aleksincu so odpotovali pod vodstvom svojega razrednika na izlet na naše morje.
Potujejo preko Užic in Vardišta v Sarajevo,
«'d tam na Dubrovnik in Kotor, kjer ostanejo dva dni ter si ogledajo Kotorski zaliv.
— Kenforenem mednarodne feuministiene “‘■ganizadje se vrši sredi t. m. v Bukarešti. t>ri tej priliki bodo odpotovale skozi naša dr-
Svilne deputacije feminističnih organi-na Do'vahnaeinstva‘ Nekatere od njih ostanejo dni v	Narodnega ženskega saveza dva
tikami \r£ia?u da se seznanijo z našimi pri-predsednito S gosti 1)0 med drugim tudi nizacije s sv^ib^1'^6 feministične orga-bodo prisostvovale^1 y°"V Pri tei priliki -tični manifestaciji, kMo veliki femini-Ivolo srbskih sester. Zvečer*	Beogradu
čast banket na katerega ie novni§>f,om 1111 drugimi tudi dr. Ninčič in več članoviiST* matskega zbora.	p	°"
— Papirnati in kovani drobiž. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je odredila z ozirom na to, da je	kovanega drobiža sedaj
že dovolj in ker bo	papirnati drobiž kmalu
g?®t }z prometa, da morajo pošte do preklica
®trank l?aPini«‘i, drobiž P° '5' | vse' k‘9e^za“prošpeh“živ?noreje ^nimajo,” da '•»dajati £.! S?e!° ?“ teh n0'™ ve,(' ! 81	Sedajo-	-	Podružnica sl. km. dr.
kdo zahteval m ’ udl J ue' ce bl Jlh I na Blokah-
23 Par n-ii iJ - -to	papirnatega drobiža po	|	-	V	spalnem	vozu	iz	Londona	n«	Japon-
10in r) na ™ajajo	ix>šte kovane novce po	j	sko.	Londonska »Morning Post*	poroča,	da	je
dmk» ’ dokler ni pride v promet kovr '	’ ”	'	'	'	’	  "*“•*
<>robiz po 25 par. •
»ihologije polno zasluženega uspeha.
Slično ko »Moravske Orlice« se spominjajo odkritja instituta za eksperimentalno psihologijo tudi ostali brnski listi ter poudarjajo zasluge našegat rojaka Mihajla Rostoharja. Zaslužnemu slovenskemu znanstveniku tudi naše čestitke k lepemu znanstvenemu uspehu. — Iz podatkov drugih čeških listov posnemamo, da ima psihološki institut na brniški univerzi tri oddelke in sicer: splošna oddelek za eksperimentalno psihologijo, oddelek za pedopsihologijo in oddelekza eksperimentalno fonetiko. V institutu, la se nahaja v devetih prostorih, so se nekatere specialne naprave, kakor n. pr heliostat sluhovod, mehanična delavnica itd. Češkoslovaška vlada je dala za ta institut čez en milijon
dinarjev.
— Vpisovanje na Tehniško srednjo šolo v
Ljubljani. Za šolsko leto 1926-27 naj se za vpis v I. letnik oddelkov: Višje stavbene šole. Višje strojne šole, Strojne delovodske šole. Elektrotehniške delovodske šole in Ženske obrtne šole prijavijo učenci (učenke) pismeno do 15. junija. V ostale oddelke: Stavbno rokodelsko šolo, Mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo, Kiparsko in rezbarsko šolo, Ke-ramiško šolo in Pletansko šolo (učno delavnico za košarstvo) se vrši vpisovanje koncem junija in začetkom septembra. Učenci (učenke), ki bi med šolskim letom stanovali več ko 10 km izven Ljubljane, se ne sprejemajo. V pismenih prijavah naj se navede vsa šolska p red izobrazba in učni uspeh po zadnjem šolskem izpričevalu, odnosno učna doba (praksa). Prijavam naj se prilože znamke za odgovor. Predlansko Šolsko izvest je s podrobnim opisom organizacije zavoda, sprejemnih pogojev in učnih načrtov se dobi pri ravnateljstvu proti odškodnini 12 Din in poštnini.
— Usposobljeuostni izpiti na državnem mo-| škem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v j času od 80. aprila do 8. maja pod predsed-, stvom g. ravnatelja A. Doklerja. K izpitu je ; prišlo 18 kandidatov in 35 kandidatinj. Uspo-; sobljeni so bili:A. za osnovne šole: Bitenc i Ivan, Clemente Avgust, Erženjak Franjo,
| Hartman Ivan, Hrast Oskar, Junc Leop., Kra-! ker Ladislav, Krivinič Josip, Lapanje Janko, i Medic August, Pavlič Ivo, Pnatnjek Martin,
! Vončina Drago, Zajec Adolf, Železnik Franc,
I Žvan Andrej. — Bohte Stana, Bratkovič -i Smerdelj Marija, Bulovec Marija, Butara -! Schiller Melita, Čerin Bogumila, Demšar Mi-i ra, Grum Ljudmila, Horvat Lea, HSnigsman-! Breznik Zofija, Ivanec Vida, Keber Silva, Ki-! ferle, Ana, Kogoj Ana, Kokalj Marijana, Kra-; ševec Dana, Kulovic Viktorija, Mozetič Jeli-; ca, Novak Cecilija, Pirjevec-Nagode Marija.
Pivk Otilija, Rojnik Elizabeta, Rugelj Zora.
; Slapšak Ana, Stopar-Novak Štefanija, Str.ij Marija (z odliko), Ulčar Antonija, Urbinc Ana in Veble Adela. — B. Dopolnilni izpit: sta napravili Dolenec Ivana in Sancin-Bunc Mara. Specijalni izpit iz francoščine je napravila Miklavčič Ema, iz srbohrvaščine pa šiškovič Milena. 4 kandidati (nje) so me dizpitom odstopili, ena kandidatinja je bila reprobirana.
— Kmetijska podružnica na Blokah priredi dne 26. maja na sejmišču v Novi vasi živinsko razstavo za enobarvno plemensko živino iz Blok. Po prijavah, ki jih je podružnica dose-daj prejela obeta biti ta razstava nekaj velikopoteznega in poučnega, kajti zanimanje zanjo.je zelo veliko. Ker bo na razstavi tudi večje število mladih juncev domače reje in bo tudi nakup ostale plemenske živine omogočen ,vabimo k razstavi tudi kupce, ki se *a lepo in dobro živino zanimajo. Najlepša živina ise bo tudi nagradila, ker ima podruž-
ica na razpolago Din 6200 nagrad. Pričetek P m.°.Vania bo ob 8. uri zjutraj. Vabimo torej
^d~listZ05 kadilci! Kot poroča seriozen praškem Je PriPetil nedavno na Čehioslova-1>h! llekemu kadilcu isledeči malheur: Ku-*ll j6 ' *ra**k' »Šport« - cigareto. Ker je opn-• da ima čuden okus in vonj, jo je raztegal Preiskal ter našel v njej kost. Kmalu nato «1U je postalo slabo, jel je bruhati ter moral leči v posteljo, v ikateni je ostal tri dni. Zato je vložil zoper erar odškodninsko tožbo ter zahteval 1000 Kč za bolečine in 300 Kč aa izgubo na zaslužku. Sedaj pa se je oglasila ''naučim oblast, ki zahteva od njega — z ozi-
bil med sovjetsko vlado in Mednarodl\a družbo spalnih voz sklenjen v principu dogovor glede zopetne uvedbe transsiribskega ekspresnega vlaka. S tem bo mogoče priti iz Londona na Kitajsko v 18 na Japonsko pa v J 4 dneh.	,
— Prebivalstvo Pariza. Dne 7. marca ie bilo koniSano v Parizu ljudsko štetje. Pariz štej'e sedaj 2,888.416 prebivalcev, število prebivalcev je od leta 1921 za 25.000 duš padlo.
— Ženska policija v Dresdenu. V Dres-denu ,se uvede za poizkus ženska policija. V poštev pridejo samo ženske zrelejše stairo-sti, ne pod 28 leti, z neom-adeževano pretek-
na to, da je v tožbi sam priznal, da vx- j lostjo, poitiebnim zdravjem, telesno močjo č na dan, dočim je fatiiral mmo- spretnostjo, trdno voljo, smislom za socialna
po 100 Kč
manje — naknadno plačilo davka za 15 let fli*Zaj, ki znaša z globo vred — 50.000 Kč.
, — Industrijska konferenca odložena. (’en-‘'ftlni odbor industrijcev ki se je imel sestati J**« 16. t. m. v Beogradu je svojo konferenco ^*i nedoločen čas odložil.
— Ustanovitelj instituta /.a eksperimental-*» psihologijo na Masnrjkovi univerzi v Brnu Slovenec, dr .Mihajlo Rostohar. V brnstki ‘Moravska Orlice«- čitanio: »V četrtetk, dne J- t. im. dopoldne se je. vršila na filozofični fftkulteti Mnisarykove univerae majhna doma-
'«i
 -lina
vprašanja, vajo v ravnanju z ljudmi različnih slojev in dobro splošno izobrazbo(i). Torišče, na katerem se bodo žeroski policaji, ki dobe tadi uniformo, udejstvovali, še ni natančno določeno, vsekako pa jih ne mislijo vporaibljati sanvo na pel ju nravnostne policije, temveč tudi pri kriminalnih slučajih, tičočih se žensk in otix>k.
— Obdavčenje plemiških naslovov v Belgiji. V Belgiji so vpeljali za izstavljanje uradmih dokmnentov o ptriznanju, potrdilu in prenosu plemiSklh naslovoa' davek, ki se
, tadn intimna slavnast, 'ki jo je o tvoril ■ odmeri glede na premoženjske razmere ose
be, za ikatero se dokument zahteva, z 2500 do 10.000 franki.
— Zlati zobje proletarcu prepovedani. V
mnogih komunističnih organizacijah sovjetske Rusije opazujejo način življenja članov ter pazijo na to, da obnašanje »tovarišev«: ne izgubi ^proletarskega značaja«. O tem pripoveduje centralni organ komunistične omladine zanimiv slučaj. Član omladims>ke-ga pokreta Stepanov je izgubil pri nekem pretepu 3 zobe. Dal si je vstaviti zlate. Na prihodnjem zborovanju mladinske skupine je ligurirala na dnevnem redu važna točka: posvetovanje glede Stepanovih zlatih zob*. Po burtni diskusiji je bila s pretežno večino sklenjena resolucija, v kateri se izjavlja, da zlati zobje nasprotujejo komunističnim principom. Kadi tega naj se tovariš Stepanov odloči, ali hoče darovati svoje nove zlate zebe za fond za brezposelne, ali pa bo z liiste članov mladinsike komunistične organizacije čl ian.
— Pobijanje alkoholizma v Spodnji Šleziji.
Višji predsedniih nemške province Spodnja Šlezija je izdal odredbo, ki prepoveduje v vsej provinca točenje žganja in špirituoz od 9. ure zvečer do 8. zjutraj. Izvzeto je samo vino in grog. To pomeni 50% prohibicijo. Gostilničarji, 9Q00 po številu so sklenili na jako burnem zborovanju, da bodo, če se odredba do 15. t. m. ne prekliče, nemudoma odpustili vseh svojih 16.000 uslužbencev ter svoje lokale zaprli. Odredba je prvi poizkuis uvedbe prohibicije na Nemštkem. Zdi se pa, da bo težko izvedljiva, zakaj sklepi gostilničarjev dokazujejo, da bi povzročila težke •gospodarske stresljaje.
— Teden balonov. Predvčerajnšjam se je pričel v vsej Evropi zanimiv poizkus. Teden dni bodo pošiljali številni meteorologični observatoriji na vseh točkah Evrope v svirho raziskovanja višjih zračnih prostorov s potrebnimi registrirnimi aparati opremljene balone. Skušali jih bodo spraviti do višine SO.OOO metrov.
— Radi vpada, bolgarskih komitašev v Stru-mico je bilo v nedeljo v Stipu protestno zborovanje. Zborovanja se je udeležilo 10 tisoč ljudi. Bilo je petnajst govornikov, ki so ostro obsojali akcijo komitov v Strumici. Izjavili so, da bodo, ako jih vlada ne more zaščititi, sami našli pot in način, da obračunajo z Bolgarsko. Sklenili so, da se pošlje spomenica kralju, vladi in ministru notranjih del, v kateri prosijo državljani za zaščito. V resoluciji, ki je bila sprejeta, se zahteva, da se ta slučaj predloži Zvezi narodov.
— Izgon Tolstojevega tajnika iz Rusije. Kot poroča »Pravo Lidn«, je prosil sedaj v Pragi bivajoči Tolstojev tajnik Bulgakov sovjetsko vlado — z ozirom na to, da je triletni rok njegovega prognanstva te dni potekel — da bi se mu dovolil povratek. Sovjetska vlada je njegovo prošnjo odbila.
— Velika nesreča v Litiji. V nedeljo sta trčila v Litiji pri mostni dva drveča vozova. Na enem sta sedela gostilničarja Cerar in Trškan, na drugam pa ravnatelj Elsner, ge-spa Elsner, njena 72 letna mati, blagajničarka in hlapec. Voz gospe Elsnerjeve se je prevrnil, konji so zdirjali s prevrnjenim voaom naprej, družba pa je obležala na cesti. Pri iem je bila težko poškodovana mati ge. Elsner, ki ima težke poškodbe na glavi dn obrazu ter ji je bil pri karambolaži odtrgan nos, vsi ostali so odnesli le manjše poškodbe.
— Velik vlom v bližini Zagreba* Te dni je bil izvršen v neposredni bližini periferije mesita Zagreba pri belem dnevu drzen vlom. V zaprto stanovanje odsotne posestnice Neže Blezač v Kustošiji, občina Vratče so udrli lopovi ter odnesli 5490 Din gotovine in dragocenosti v skupni vrednosti 18.730 Din. Policija je svedrovcem na sledu.
— Dvoboj med dvema kmetoma. Kmeta Notaro in Guglielmi v San Gennaru pri Neaplju sta se pred par dnevi .radi neke malenkosti aporeMa. Prepir je končal s tem, da je debil Notaro par ikireplkih zaušnic. Radi tega je siklenil, da se bo maščeval. V so-boito sta se srečala na cesti. Bila Sta oborožena s puškami. Pio ikratkem prerekanju sta namenila puški eden proti drugemu. Pri prvem strelu sta ositala oba nepoškodovana, z drugim strelom pa je pogodil Gugliellmo No-tara, ki se je zgrudil mrtev na tla, tako je bil torej oklofutam, vrhutega pa še ustreljen.
Dramatično srečanje dveh konkurentov. Trgovca: 40 letni Emil Costante iz Ce-rovelj \ Istri in 71 letini Anton Mezzar iz Pazina, sita huda konkurenta, ki se neprestano preganjata. Costante trdi vrh.ulega, da tra j,e Meazar svoječa'sino ogoljufal ia 2000 lir. Te dni sta se srečala stara sovražnika slučajno pred železniško postajo pri Sv. Andreju pri Trsitu. C os tanit e ja je popadla pri tejn taka jeza. da je potegnil revoher ter pričel na Memzara divje streljati. Mezizaj- je zbežal. Kljub visoki starosti je bil tako urnih nog, da se mu je posrečilo smukniti pravočasno v veetibul. mesto njega pa sta zadeli dve kroglji Lindo Denich k Pulja, ena ,pa vejaika Egidija Tomo, ki pa ik sreči nisi a posebno težko poškodovana.
— Radi plačila alimentacije. Te dni je tožila ^brj.rca Franca Pribila na Dunaju nje-^°VjLZena na Plačevanje' alimentacije.' Prišlo ™ti fJ>®rflVMav.?’ glasom katere ima pMe-
sečno 800rn*V°vr loženi bo,j®i P(>lovici n»e-“■ Medtem ko je sodnik diktiral tf J Poravmave, je stopil Pribil v kot ^ r v il)llsi- K«' l>a i'i bilo orožje me viedno, je bila posledica strela uiKHira lisa na pršili in ožgana ^ulkiiiiji.
~ ^m°r ženske pri Berliuu. V gozdu pri berlinskem predkraju Strauasbergu, (k.i je priljubljene šetališče, se je pojavil v zadnjem '•asu satir, ki ije napadal ženske. Tako je napadel dne 1. maja hčerko nekega berlinskega občinskega svettnika, jo podrl is kolesa in posilil. Ker se je branila ten- ga opraskala po obrazu, ji je zamašil z robcem utsta. Da ni prišel ibaš v kritičnem trenotku slučajno mLmo neilci pasiini, ikaiterega se je satir idbal, bi se bila deOtlica zadušila. Par dni nato je napadel neko drugo dekle. Ker je *WU«tlo na vse girlo na pomoč ter so bili v bliiini ljudje,
;o je izustil in zbežal. Te dni pa 'je napadel
samo luknja v
pohotnež grofico Laurbsdorff. Ker se je srdito branila, jo je Ustrelil v prsi, nakar je izvršil svoj namen, pri čemur jo je tako davil, da ise je zadušila. Medtem sta prišla slučajno v bližino ruski knez 01zynski in njegova soproga, ki sta ga hotela prijeta. Lopov jima je zagrozil z revolverjem ter pobegnil. Policija ga je doslej zaman iskala.
— Nadebuden dečko. V holandskem mesto Leydenu je izbruhnil te dni v nefki hiši požar. Neki 7 letni dečeik je namreč zažgal svojo posteljo, ker je hotel imeti novo. Svojo 4:1 etn o sestro je medtem zaprl v s-osedno sobo. Policija je ogenj pogasila, še predno so prišli ognjegasri.
— Revolta kaznjencev v ameriški ječi. Iz državne ječe Steville v državi Illiuvis je pobegnilo te dni sedem težkih zločincev. Navalili so na paznike ter jih pomorili, nato so napadli stražo, ki so jo po hudem boju premagali. V ječi Steville so zaprti vežinom.t težki zločinci, ki so obsojeni na dosmrtno ječo. Ze dalje časa so se pojavljali med ujetniki nemiri, ki pa so bili doslej vselej udu-šeni in poizkusi pobega, ki so bili vselej preprečeni. Policija pobeglih zločincev doslej še ni mogla izslediti.
— Iz navdušenja za šport. Navdušenje za spori rodi tuintam prav čudne sadove. Te dni se je vršila v Curihu nogometna tekma. K inatchu niso drveli iz vseh strani samo nabito polni avtobusi, temveč radovedneži so se vozili tja tudi v posebnih vlakih. Tako' tudi iz ozemljja oib Bodenskem jezeru. Ob odhodu posebnega vlaka iz St. Oallena je bila na kolodvoru velikanska gnječa. V zadnjem trenuitltu, ko se je jel vlak že pomigati, je prihitela na peron neka gospa s 3-letnim otrokom v naročju. Ker je uvidela, da se z otrokom ne more preriti slkozi gnje-čo, ga je enostavno posadila na eno od klopi, se prerila skozi množico in odpeljala. Otrok je gledal par hipov začudeno za materjo, nato pa je jel na ves glas jokati. Njegov joik je vzbudil pozornost dkolistojefeih, ki so avizirali policijo. Sveta Henniandad je vzela otroka v varstvo, prepričana, da ga pride navdušena fooibalistinjja po matchu zopet iskat.
— Navodila za fotografe amaterje. A. Kanc sinova, Ljubljana 1926. Cena 16 Din. Okoli 100 strani obsega ta spis o naukih za fotografiranje in je potemtakem najveflja priročna knjižica o tem predmetu v slovenščini. Krasi jo znatno število uspelih ilustracij. Snov je kar se da umljivo in izčrpno obrav-nana. S hvalevredno vnemo je zbral pisec sitipokovnjalk v prikupljivem izracau podaJtike o post a reku fotografije, o pristrojih, ploščašh. filmih, posnetkih, kopiranju, razvijanju, re-tuširaniju, o določitvi oblike in namestitvi slik, skratka vse, kar je potrebno vedeti samouku. Čedno izdajo moramo kar najtopleje priporočiti.
LlHbljana,
1— Češka filharmonija v Ljubljani. Vče-rajj je prispela v Ljubljano Češka filharmonija. Na glavnem kolodvoru jo je pričakovala velilka množica občinstva. Sprejem je bi! pran' prisrčen. Goste je pozdravil češkoslovaški konzul dr. Resi, v imenu Glasbene Matice odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, v imenu mestne občine magistratni ravnatelj dr. Zarnik, v imenu Češkoslovaško-jugosloven-ske lige pa ravnatelj Rasito Ptustoslemfceik.
1— Slovenski obrtniki pojdejo v Split. Na letošnji sestaneik Zveze trgovslkih obrtnikov, ki šteje nad 8000 organiziranih članov pojile tudi večje število zastopnikov obrti iz Šlo-veruije [>od vodstvom sedanjega podpredsednika Trgovske zbornice v Ljubljani Ogrina. Zborovanje se vrši v Splitu.
1— Pri nedeljski tomboli poštarjev so zadeli glavne dobitke: trgovski pomo&iik Avgust Štefančič, Ivan Trampuž iz Zgornje šiške, carinski uradnik Gjorgje Rokavič, Andrej Košir in Jožica Vidmar s Starega trga. Najveigo srečo je imel Avgust Štefančič, ki ie zadel s I. dobitkom kompletno spalnico iz hrastovega lesa.
IZ KAMNIKA.
Občni zbor meščanske korporacije, ki se je vršil v nedeljo 2. maja popoldne in za katerega ise je odločil sedanji gospodarski odbor šele na pritisk upravičencev in na poziv komisarja za agrarne operacije, je bil mestoma zelo živahen in celo buren.
Opozicija je stvarno zahtevala razna pojasnila glede gospodarskega poslovanja, ki v resnici ni tako vzorno, sOcrbno in smotreno, kakor trdi odbor sam, ker so uspehi tega poslovanja prav neznatni in prinašajo upravi-
Kot glavni zagovornik odbora je nastopil čencem, med katerimi je nekaj velikih revežev, le malo koristi.
dr. Karba, ki je podal med drugimi krilaticami popolnoma nove razlage namena občnega zbora, češ, da se vrši občni zbor samo zato, da se moti odbor v njegovem delovanju.
Sedaj razumem, zakaj je odbor, ki misli s Karbovo glavo, tako odlašal z občnim zborom in bi se mit bil najraje kar izognil.
Dr. Karba pa je izustil tudi tele preroške besede: če se bo odbor še nadalje napadal in če se bodo še dalje širile babje čenče o lumpih, falotih in tatovih, bo prišlo tako daleč, da se ne bo noben pošten človek več dal voliti v odbor in potem bo korporacija ros prišla v rokepravim lumpom, falotom in tatovom, — Ker morejo biti voljeni v odbor le upravičenci, si dovoljujem vprašati dr. Karbo, kdo so tisti pravi lumpje, faloti in tatovi, ki bi po sedanjem gospodarskem odboru mogli dobiti korporacijo v roke. Take žalitve korporacijskih upravičencev še ni izrekel nobeden kakor dr. Karba in le potrpežljivosti in mirni krvi udeležencev se ima zahvaliti, da ni dobil odgovora, 'kakor bi ga bil zaslužil.
Pa naj dr. Karba kroti svojo govorniško žilico in ne misli, da ima pred seboj samo svoje poslušne demokratske kulije.
Ali pa si je morda dr. Karba izbral občni zbor meščanske korporacije kot nadomestilo zn svoje demokratske pristaše, ki mu, siti njegovega absolutizma, trumoma ukajajo med
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, 11. maja 1926.
radikale tako da bo kmalu general brez vojske.	Franc	Bore,	Kamnik.
IZ PRIMORJA.
Pregajijauje naših društev. Župnik Kjader v Tomaju je bil naznanjen oblasti, ker se je Mršil na njegovem stanovanju sestanek ta-mošnjega izobraževalnega društva. Istolako je bil naznanjen oblasti dr. Dekleva, ki je pohitel v Korpivo na Kras, da pojasni občinskim užitkarjem novi zakon, ki se jih tiče. >Papolo pa demimcira tajnika političnega društva »Edinost« iz Trsla, da prireja sestamke na Kra.su, kjer ru>va proti slovenskim fašist om.
Cenzura lepakov. Kakor znano, so na dan proslave ustanovitve Rima bili vsi tržaški zidovi prelepljeni z lep ati, ki so pričali o fašietovSki krizi. Sedaj je izšel prefektov odlok, Iti zahteva, da morajo vse tiskarne predložiti vse lepake v preventivno cenzuro in da ima edino občina pravico nalepi jati lepake.
Prvi podeštati v Istri so bili že zapriseženi.
Zaplemba listov. »Novice« od 30. aprila so bile zaplenjene. V četrtek zvečer ob 19.30. ko so bile že <lot iskane, so prišli organi varnostne oblasti v tiskarno, zasegli vse izvode tej jih odpeljali z avtomobilom, ki je že šakal pred tiskanio. Zaplenjene so bile radi »tendencioznosti ncrtice o aretaciji našega peaniika in pisatelja Franca Bevka i. Istega <lne je bila zaplenjena tudi »Goriška Straža-, v Gorici radi uvodnika »Sosedje se bojijo-in članka^ »Svobodna krščanska šola«.
Arete<-ija iz političnih ozirov. Karabinerji v Hruševju so aretirali jugoalovenskega podanika Egidija Perica iz Ljubljane kot političnega osumljenca. Peric je bil v zadnjem času nastavljen kot knjigovodja pri neki tvrdki v Hruševju. Po poročilu v Piecolu ■ je ponovno šel v zadnjem času v Jugoslavijo in se je na poti ustavljal v vseh vaseh, kjer je imel zveze 6 člani »Orjfune*. Izgnali ga bodo iz Italije.
Izvršitev društvenega zakona. Vsi državni uradniki in uslužbenci so prejeli Lzpraše-vailne pole, « katerimi se od njih zahteva, da v 'smislu drugega člena novega društvenega zakona, izjavijo, ali so člani in ali so bili kdaj člani kakih tajnih ali gotovih drugih
drnštev. Specijelno so navedene framazonske lože in nemški organizaciji Andreas. Ilofer« in Volksbund \ Slovenskih društev ni omenjenih.
Šport.
Rekordna hitrost v potovanju okolu
sveta znaša sedaj 35 dni 6 ur. Ta rekord hočeta potolči sedaj dva Amerikanca in sicer M.' Goklstrom, poznan autor na aerouautičneni polju in Mr. Morris Tit-trangtan, izumitelj zemeljskega indukcijskega kompasa. Dne 5. maja ob 1. uri popoldne sta se odpeljala na krovu
Aquiltanije« iz Nevvyorka v Southampton, kjer bodeta pristala dne 11. maja (seveda, če tega ne bo prekrižal angleški generalni štrajk). Iz Southamptona bodete nadaljevala pot v aeroplanu čez Croydon, Amsterdam in Hannover v Berlin, kamor bodeta dosjpela 12. maja, odtod pa 13. maja v Moskvo. Od tu naprej se nameravata poslu žiti zopet aero-plana, v slučaju neugodnega vremena pa se peljeta po frartssibirski železnici in upata, da prideta dne 22. maja v Yoko-hamo na Japonskem, kjer se takoj ukr-cata na parnik, bržkone »Empress of India«, ki <pride v Vancouver (Kanada) dne 31. maja. V Vancouvru stopita zopet v aeroplan in poletita čez Elko, Nevado, Čikago v Newyork, kamor pa morata dospeti dne 10. junija pred 7. uro zjutraj, če hočeta potolči sedanji rekord.
Mussolini — bokser. Benito Mussolini, italijanski ministrski predsednik, se uči boksa. Duce, ki bo v juliju star 43 let, se je takoj po svojem povratku iz Tripolisa lotil z vso vnemo 'tega športa in kakor trdi njegov učitelj, tudi dobro napreduje. Duce ima baje dobro udarno silo v obeh rokah in spada v težko kategorijo bokserjev. Mogoče 'bomo tudi mi Slovenci njegovo pest sedaj bolj občutili.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
d.ie 10. maja 1926.
Vredpotp: Celjska posojilnica d. <1., Celje de.i. 193, bi. 193. 7.a;k,lj. 193; . šešir . tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Blago: Hlodi — smreka, jelika, od 25 om prem. napr., od 4 m dolž., fco vag. miki. postaja, 3 vag. den. 180, bi. 180, zalklj. 180; hrastov ina, msiflca.itilno rezana, I., II.. osiro-rotba, od 14 c;m napr., 52 in (50 mm, od 2,
2.30, 2.50 in 3 m, 80 *mm, od 3. 3.30. 3.80 in
f«o vag. Sušak, 3 vag. dem. 1200, bi. 1-00, zakllj. 1200; hirastovi plohi, obrobljeni, ostror>Dl}>. (podtiice) 53 mm od 2.80 im 2X5 m.
io-AlTui0<i m- ^co vaS- meja, 4 vag. den. IdoO, bi. 13, )0, za kij. 13,50; koruza, fco vag. sremska postaja, 1 vag. den. 142.50, bi. 142.50, zaklij. 142.50.
borze.
,	Devize:	Newyoi1k	ka-
be1oh.o7--?6.87 ^k 56.54-56.84, London izplačalo 273—276.2,. čef.i 274.9-276 1 Pariz 180.54—182.54, Praga 167.82-168' ček 167.78-168.78, Ourih 1096-1100Berita 1346.6-1353.6, Dunaj 800.5-804.5.
Curih, dne 10. maja. Beograd 9.11, Newvoik 516.875, London 25.085, Pariz 16.30, Praga
15.30, Berlin 123.05, Milan 20.67, Bukarešta 1.90, Dunaj 72.975, Sofija 3.72. Budapešta 0.00723.
To Ib ono.
SEVERNI TEČAJ DOSEŽEN.
Angleški listi javljajo, da je ameriški letalski poročnik Byrd dosegel severni tečaj ter i9e srečno vrnil na SvaObard. Byrd je odplul na severni tečaj iz Kyngsbaya ob 1.53 zjutraj ter se vrnil ob 16.30, rabil je torej za vožnjo 15 ur. Pri poletu se je poslužil, koi srno že poročali aeroplana tipa »Fokker«', ki ga je vodil pilot Bennef. Ob povratku mu je .priredila številna množica navdušen sprejem. Prvti, ki mu je Česitital, je bil njegov koniku-rent Amimdsen. Nato ga je pozdravil s prisrčnimi in navdušenimi besedami državni tajnik za vojno Dawis, ki je povdarjal, da se Byrdovega triumfa veseli ter je nanj ponote-
Štev. 104.
na vsa Amerika. Uspeh ni samo tehnična, temveč tudi moralna zmaga.
Veselje in^ ponos Ameirikancev sta iemsbolj razunrijjiva, če pomislimo, da je bil Byrdov tekimec Roald Amundsen, ki je razkril južni tečaj. Glede praktičnega pomena, zlasti gle~ de vprašanja, če je na .severnem tečaju celina ali ne, se ne moremo izčrpno govoriti.. Zdi se pa pac, da bi se Byrd V siUrSajn, da bi bil razkril na severnem tečaju suho zemljo, ne bi bil talko hitro vrnil. Bvrd sam pravi, da ni na severnem tečaju celine ter da ni videl tam nobenega živega bitja. Amiund-poleti seveda klyub temu tudi na seva® tečaj in sicer se to zgodi že tekom pax dni.
0 < EM SANJAJO MLADA DEKLETA.
To je bil nekoč naslov neke gledališke-igre, (bil bi pa lahko pravtako naslov doktorske disertacije, ali pa tema za nalogo na kaki višji dekliški šoli.
To je dokazal prolesoi- Feliks Uaiffe, ki je števil nekoč svojim prvošolkam vprašani)-'
V katerem stoletju bi najraje živeli?« »Pa zakaj ravno v tem stoletju?« Na prvo vprašanje so odgovorile učenke skoraj soglasno:
V dvajsetem stoletju.« Samo ena damica je bila za srednji vek, češ, da so živeli takrat na svetu še junaki. Ostale hočejo živeti kot prave deklice časa v lastnem času ter tudi povedo, zakaj: Prvič, ker lahko študiram, kakor moj brat (bravo, gospodična, če je častihlepnost pristna). Dragič, ker smem nositi kratka krila. (No, gospodična, kaj poreče k temu gospod profesor?) četrtič, ker m® pri moderni toaleti nič več na telesu ne ženiira. (Tu bi se dalo ugovarjati, da so bile starovežke nimfe se bolj neženirane.) Peftfc ker lahko uganjam spori. (Se vidi, kako slavo uživa Suzana Lenglen!) Šestič, ker Ji>’ je dovoljeno nositi kratke lase...
Tu ne vemo aiičesar pripomniti; tu pa poslane sitvar resna. Ta odgovor je dalo namreč 29 učenk. Devetindvajset nedolžnih, nevednih angeljev! Torej »bubikopf« /vendarle najbrž« Je ne bo tako hitro izginil kot se je govorilo-Mlade dame se hočejo dalje maakuliairaJti in mladi gospodje si morajo dati konkurenco dopasti, če se ne moTejo odlikovati z drtugi-mi prednostmi. To pa ni tako lahko, kot je Mo ipreje, ko so imele ženske dolge lase in kratko pamet.
Ali pa mogoče vendarle..?
Jaek London:	78
Morski vrag.
Kakor sem dejal,« je nadaljeval, kakor da bi se ne bilo ničesar prigodilo, morskega soma nisem bil vzel v račun. Bila je — ahem — ali naj rečemo: božja previdnost?
Gospica Brewster ni z nobenim znakom pokazala, da je slišala nijegove besede, toda izraz njenih oči se je izpremenil in iaražal neizrekljiv gnjev, ko se je zganila, da bi se obrnila proč. Samo zganila se je, se majala in omahovala in slabotno iztegnila roko proti meni. Ujel sem jo baš v pravem času, da sem preprečil, da ni padla v nezavest, vendar sc je premagala.
^Prosim, prinesite prevez-o. gospod Van Weyden, mi je zaklical Wolf Larsen.
Obotaljal sem se. Njene ustnice so se ganile, a dasi ni preko njih prišel noben glas, mi je velevala z očmi tako jasno kot bi govorila, da naj grem nesrečnežu na pomoč. ; Prosim,« se ji je posrečilo šepniti in moral sem ubogati.
Do tega časa sem se bil že tako izvežbal v rano-eelništvu, da mi je Poli Larsen dal samo nekoliko besedi v napotilo ter mi prepustil vso skrb in delo. Njegova naloga pa je bilo maščevanje nad morskim somom. Konec vrvi so pritrdili močan dvojen kavelj, nataknili nanj kos osoljene svinjine za vado in ga vrgli v morje. Ko sem jaz zavezal pretrgane žile, so mornarji prepevaje vlekli ujetega soma na krov. Sam ga nisem bil videl, a moji pomagači so me za-
pustili drug za drugim ter odhiteli, da bi videli, kaj se grdi sredi palube. Tamkaj so vzdignili morskega soma visc-ko med glavne vrvi. Bil je dobrih šestnajst čevljev dolg. Raztegnili so mu čeljusti, kolikor je bilo mogoče; nato pa so mu mednje vtaknili močan, na obeh koncih prišpičen drog tako, da je držal raztegnjeni čeljusti narazen. Zatem so mu izdrli kavelj ali trnek iz žrela: Morski som je padel nazaj v morje; bil je brez moči, a vendar pri polni moči, obsojen na počasno sestradanje — pravcata živa smrt, katero je manj zaslužil kot človek, ki si je bil iz.mislil tako kazeu.
Dvaindvajseto poglavje.
Vedel sem, iz katerega vzroka je prišla do mene. Opazoval sem jo bil namreč dobrih deset minut, ko se je refenobno razgovarjala s strojnikom. Namignil sem ji, naj molči, in jo odpeljal iz krmarjeve slišne oddalje. Obraz ji je bil bled in resen, oči, večje kot po navadi, so z napeto pozornostjo zrle v mene. Bil sem nekam boječ, plašen; prišla je namreč, da preišče Van \Vev-denovo dušo in Humphrey Van Weyden ni mogel biti ponosen na nič, odkar je1 bil prišel na ladijo.
Odšla sva nekoliko korakov naprej, nato pa se je obrnila proti meni. Ozrl sem se naokrog, da bi se prepričal, če ni kdo v bližini, ki bi naju mogel slišati. Kaj pa je?« sem vprašal prijazno; a izraz resnobe ji ni izginil z obraza.
»Skoraj bi dejala,« je pričela, da je bil dogodek, ki se je davi pripetil, nasplošno nekako naključje; v tem pa sem govorila z gosp. Haskinsom. In on mi je
povedal ,da sta bila oni dan, ko ste nas rešili, bas ko sem bila v kabini, dva mornarja v topljena, namenoma \ topljena — umorjena.«
Njen glas je zvenel vpračajoče; obtožujoče je zrla vame, kakor da bi bil jaz kriv tistega dejanja, ali vsaj sokriv.
»Povsem res je, kar ste slišali,« sem odgovoril.
Onadva mornarja sta bila umorjena.« »In vi ste pripustili kaj takega!« je vzkliknila.
»Bolj pravilno je, če rečete, da nise>m mogel preprečiti dejanja,« sem odvrnil prijazno.
»Ali pa ste ga sploh skušali preprečiti?« S poudarkom je izgovorila besedo »skušali in njen glas je bil proseč.
»Oj, ampak niste,« je hitro nadaljevala, kakor bi slutila moj odgovor. »Toda zakaj niste?« Skomizgnil sem z ramo. »Zavedati se morate, da ste nov Stanovnik tega našega malega sveta in da še ne razumele zakonov, po katerih se ta svet ravna. Prinesli ste seboj gotove lepe nazore o človeštvu, možatosti; vedenju in podobnih rečeh. Ampak tukaj boste spoznali, da so ti nazori napačni. Tudi jaz sem prišel do tega spoznanja,« sem pristavil in nehote vzdihnil.
Ona pa je nejeverno zmajala z glavo.
»Kakšen nasvet pa bi mi vi dali?« sem vprašal »Da naj vzamem nož v reke, ali puško ali sekiro in ubijem tega človeka?«
Zdrznila se je in stopila nazaj.
»Ne. ne tega!«
r
jur
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naJtlnejSI in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
o 3T ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično In hlgljenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Ljubljano, Danajiha omIb It. la, II. nadstropja.
an
Uprava »Narodnega Dnevnika"
prodaja
makulaturni papir
kg Din 4*50.
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
BUzu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt fn industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIEP'
Josip Peteline, Ljubljana
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•-.
Prodasta se
2 mahulasti palmi (Fttcher-palme), stari po 15 let. — Naslov v upravi.
Na dobro
in ceno domačo opoldansko hrano se aprejme več gospodov in gospodUfeo. Naslov v upravi liatB.
Več tisoč
cvetlic
za okrasitev oken, bal^“' nov, cvetličnih niM kakor tudi *a oKra sMot javnih prostorov, restavracij, po®taj, pokopa-1-iSč itd. priporoča Ivan Simone, vrtnar, Ujnbljatia, Gradišče št. 12.
Otomane
najlinejše izdelave v d*" mastu 700 Din, v
Din
uajfmeJše trave	^
m JZie Rud Sever, Go-" spIoBvetska cesta 6.
postranski
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojaraila proti mamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. t., Ljubljana, Selenburgova ulica lili.
higijenična likalnica in svetlo-likalnica
FR. ŠIMENC
UUBUANA, Kolodvorska 3.
Proda se
posestvo s hišo in nekaj zemljišča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ce-Katariua 1’itzma*.
ni.
Stekleno ,
streSno opeko imaj° no v'zalogi Združen®,; karne d. d. v Ljubllan'
PREMOG -
Ulotfova 1/||.. Telef. *•
Doiba-o otaanjen
otroški voziček
poceni proda. — Naslov pove uprava lista.
Naročajte ,Narod Dnevnik*.
l*dajat«tj ta odgovorni vratnik ALBKSAVDKB ftBLEZNIKAB - Za ttAarao »Merkur< v Ljubljani Andrej Serer.