Sprehod po dolomitskih KS
Polhov Gradecje resda prijeten kraj v osrčju istoimcn-skih dolomitov. a pogled nanje se zdi prijetnejši. čc zrcmo vanj iz primerne daljave. kot če se sprehodimo po njem. Pa ne gre izrekati kritik na prizadevno vodstvo le krajevne skupnosti ali celo njihovih krajanov. ki sodoka-. zali prav v zadnjem času. da se da marsikaj sloriti s potr-pcžljivostjo. lastnim dclom in trudom. Z ureditvijo glori-cte. malega a čudovitega muzeja. z obnovo spomcnika grofu Blagavu. ki je anonimnost tega kraja ponesel v svet z odkritjem Blagajevega volčina. pa s še drugimi opravili so storili precej. A žal. se popotnikovo oko zaustavi na irch črnih. prcčrnih ločkah tega kraja. Panoramski po-eied na kaj hitro zagrne nckdaj prelepa in po svoji umclniški vrednosti dragocena stavba. označena s števil-ko Polhov Gradec 30. Castitljiva starist - nekaj več kot 2(10 lel - je prccej načela ta zgodovinski spomenik. Zdi se. da lo vidi vsakdo. a žal ni tako. Upravljalec Stanin-vest (stavba sodi namreč pod okriljc Samoupravric slano-vanjske skupnosti) lega ne vidi ali noče videti. Žalostno a resnično. šc poscbej. če vemo, da je pomoč že obljub-Ijala...
Morda je še bolj žalosten pogled na drugo. pa morda najpomembncjšo zgodovinsko ovrednotcno stavbo v kra-ju - nekdanji lep polhograjski grad. Že dolgo išče dobre-ga gospodarja. naravnost kliče po njem. Pred leti so se »ga usmilili« Polhograjci sami in mu s pomočjo Hoje in nckaj družbcnimi sredslvi priskrbeli novo streho. saj ga ic žc poštcno zalivalo. Od takrat dalje pa grad. čeprav si ga je oglcdoval žc marsikdo. še vcdno žalostno sameva. Sam. prazen. ubogi in zdi se. da ga bo od sramu in stiske dobcscdno pobralo. Kliče in opozarja, bil pa bi lahko še kako koristcn za marsikaj. pa čeprav bi zahlcval nekaj dcnarja.
Naravnost prclresljiv pa je pogled streljaj dlje - na nckdanji lcp Turistični pograjski dom. O tem smo žc pisali. a zdi se. da bodo napori prizadevnega Turističnega društva nalctcli na gluha ušcsa. Najemnika žc od spomla- , di nc opravljata dela v njem (piše. da zaradi bolezni). bajc pa sla v službi že drugje a stanujcta v njem. Kcr jc bila pogodba sklcnjcna za daljši čas. ga nc nameravala vrniti društvu. pa čeprav ima ta žc rcsnc in odgovornc ponudnikc. Sodni mlini ineljcjo. stanje tcga doma pa jc podobno posledicam vandalističncga napada. Te črnc pike pa žal niso samo stvar Pograjccv. zamisliio naj sc nad njimi. tudi tisti. ki lahko kaj storijo.
Črni vrh, pa čeprav se vozimo do njcga po še vedno nc prcvcč vzdrževani makadamski ccsti. katerc prahu so sc domačini pa ludi številni luristi dobesedno marsikdaj ze nažrli. pa nam utrinja poglcd na lcpo ncokrnjeno naravu.
na vas pridnih in marljivih Ijudi. kar potrjujejo tako lepo obdelane senožeti vin v hrib zasejane njive. mir in cvetjc na sleherni okenski polici. Resda te tu in lam stisnc ob pogledu na nekdaj mogočne a dancs povsem opuSčenc kmelije. ki samcvajo na obronkih hribovja. Največ^j po-nos kraja pa je nedvomno velik lep dom. ki so ga zgradili saitii in veselijo se ga - svojc novc hiše (pa čcprav je s strani nekaterih krajanov še vedno slišati kakšno pikrrr) in tu je dokaz - V slogi je moč in kjer so uspchi. jc tudi zadovoljstvo. Šc pred zimo bo nov dom dobii tudi fasado in drugo lcto bo že nared. Na Črnem vrhu kopljejo tudi vodovod. zelo radi pa bi našli tudi skupni jezik z uprav-Ijalci ccst. saj jim ne dovolijo odpiranja peskokopov na brežinah. ki so njihova last in morajo zalorej pesck* prevažati za svoje potrebe kar iz doline.
Horjulčani so letos res dobili prelepo Mercatorjevo trgovino. a kaj ko je v kraju še vrsta problemov. Komu-nalnih seveda. Letos so bili aktivni pri gradnji vodovoda. na Žažarju in v Šentjoštu. vsc napore in kot pravijo sami že kar pravo borbo pa namenjajo obnovi cest. Horjul ni neka vas za devetim hribom. postaja lepo sodobno nasc-lje in kar prava sramota je. da je asfalta še vedno komaj za vzorec. S cestami je križ pravijo. še vcčji pa z njihovimi upravljalci odnosno vzdrževalci - Ceslnim podjetjem Ljubljana. Saj jih preredko vJdevajo. tako. da so prepusti marsikdaj že zamašeni. svojega cestnega delavca bi lažje nadziralr. pa še storil bi vcč. a čemu bi že tako pičla sredstva odmerjali dvakrat. Pa še res je. Delcgati bodo morali biti aktivnejši in glasnejši tudi v mestni skupščini ali pa vsaj na komunali! Tarejo jih šc problemi z avtobus-no postajo. Ta je sedaj na dobri lokaciji (za vse razmero-ma ugodni) a kaj. ko je le-ta sredi kraja in prostorsko zelo omejena ter prometno ne prevcč varna.
Na Dobrovi gradijo nov gasilski dom. starega so podr-li. prav tako na Hruševem. Uspešni so bii Dobrovčani pri urejevanju cest - asfaltiranju na Šujici in v ostalih zasel-Icih. mostovi so sedaj urcjcni in novi. v pripravi je gradnja mrliške vcžice s parkirnim prostorom. turistično dru§tvo je ob Gradaščici saniralo divje odlagališčc. skratka dcjav-nost v tcj dolomitski krajevni skupnosti je nadvse živah-na. Radi bi še marsikaj. predvsem malo več posluha za boljšo urejenost nckaterih hiš prav v ccnlru naselja. Ogorčeni pa so nad ravnanjcm lastnika hik Stara cesta 1. ki sc kljub opozorilom krajcvnc skupnosti. pa tud: in-špekcijskih služb ni prikljudl na kanalizacijo. Odtok le hišc je speljan prosto od hišc navzdol. naravnost prcd vzorno urejeno igrišče dobrovškega vrtca! Bo morda Ic vrsticc prcbral in sc sramoval?
JANJA DOMITROVIČ