945 2020 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 551.578.48(497.452Tržič)"19" Prejeto: 11. 6. 2020 Manca Volk Bahun dr., asistentka, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: manca.volk@zrc-sazu.si Matija Zorn izr. prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si Snežni plazovi v Občini Tržič IZVLEČEK Snežni plazovi so v Občini Tržič v zadnjem stoletju terjali dvajset življenj. To občino uvršča v sam vrh območij s smrtnimi žrtvami zaradi snežnih plazov v Sloveniji. V članku so predstavljena območja s pogostejšimi nesrečami zaradi snežnih plazov v občini. Na začetku je izpostavljena ljubeljska cesta, ki jo kot pomembno trgovsko povezavo že stoletja ogrožajo snežni plazovi. Med ostalimi deli občine pa so izpostavljena tri območja – Storžič, Zelenica in Košuta. Na območju Storžiča je med drugim izpostavljen snežni plaz, ki je leta 1937 terjal kar devet življenj, na območju Zelenice pa snežna plazova, ki sta terjala žrtve med jugoslovanskimi graničarji (leta 1962) ter dijaki in učitelji kranjske srednje šole (leta 1977). Na koncu so predstavljene nesreče zaradi snežnih plazov na Košuti. KLJUČNE BESEDE naravne nesreče, snežni plaz, ogroženost, smrtne žrtve, Tržič ABSTRACT AVALANCHES IN THE MUNICIPALITY OF TRŽIČ Over the last century, avalanches have claimed twenty lives in the Municipality of Tržič, placing it among the areas with the highest avalanche fatalities in Slovenia. The article presents areas with the most frequent avalanche­ ­related accidents in the municipality. At the beginning, it highlights the Ljubelj road, an important trade lifeline that has for centuries been exposed to avalanches. In addition the article also presents three other areas of the munici­ pality: the Storžič Mountain, the former Zelenica ski resort, and the Košuta Massif. For the Storžič area, the article mentions an avalanche in 1937 that claimed as many as nine lives, and for the area of the the former Zelenica ski resort, it points to two avalanches, one that claimed the lives of Yugoslav border guards (1962) and one that killed pupils and teachers from a secondary school in Kranj (1977). The article concludes by presenting accidents related to avalanches on the Košuta Massif. KEY WORDS natural hazards, avalanche, risk, fatalities, Tržič Municipality 946 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Uvod1 Občina Tržič leži v severozahodnem delu Slove- nije ter meji na občine Žirovnica, Radovljica, Naklo, Kranj, Preddvor in Jezersko. Na severu meji na Av- strijo. Čez severni del občine poteka glavni greben Karavank z izrazitim, približno enajst kilometrov dolgim grebenom Košute,2 ki velja za enega izmed najdaljših gorskih grebenov pri nas. V Karavanke najizraziteje zareže dolina Mošenika, po kateri je čez prelaz Ljubelj že v preteklosti potekala živahna trgovska pot.3 Južno od Karavank občino prečijo tudi Kamniško-Savinjske Alpe z 2132 m visokim Stor- žičem. Kot gorata občina se srečuje z vrsto naravnih nesreč, značilnih za gorski svet, na primer s skalnimi podori, zemeljskimi plazovi, hudourniškimi izbruhi in snežnimi plazovi.4 V zadnjih letih lahko izposta- vimo hudourniški izbruh oziroma poplavo Tržiške Bistrice oktobra 2018, ki je povzročila večje razdeja- nje v Dovžanovi soteski.5 Med starejšimi naravnimi nesrečami pa gotovo ni Tržičana, ki ne bi poznal le- gende o zmaju, ki je z Velikega vrha na Košuti spro- žil velik skalni podor. Skalni podor, katerega ostanke zlahka opazimo v okolici Podljubelja ter po celotni dolini Pod Košuto, danes povezujemo z beljaškim potresom 25. januarja 1348.6 Tržič je znan po bogati smučarski tradiciji,7 a tudi po nevarnosti snežnih plazov (sliki 1 in 2).8 Na pla- zovita območja med drugim opozarjajo zemljepisna imena, na primer Begunjski plaz (slika 3), Šentanski plaz (slika 9) in Birški plaz.9 Če izvzamemo žrtve, ki so jih snežni plazovi zahtevali med prvo svetov- no vojno v Julijskih Alpah,10 velja območje Tržiča za območje z največ žrtvami zaradi snežnih plazov. V zadnjih sto letih so ti zahtevali dvajset življenj. 1 Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega progra- ma »Geografija Slovenije« (P6-0101) ter infrastrukturnega programa »Naravna in kulturna dediščina« (I0-0031), ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2 Arnejšek, Grebeni, str. 89. 3 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 6–9; Žontar, Pota in promet, str. 177–184; Kosi, Potujoči srednji vek, str. 254; Jarc, Srednjeveške poti, str. 139–140; Zwitter, Potek, gradnja, str. 143; Romšak, Sv. Ana, str. 53–81. 4 Mrak et al., Kataster; Naravne nesreče brez meja (https:// giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/naravne-nesre- ce-brez-meja#v (28. 5. 2020)). 5 Novak in Mrak, Pogledi, str. 123–135; Novak in Mrak, Ujma, str. 68–75. 6 Zorn, Rockfalls, str. 138–142; Mrak et al., Uporaba metode, str. 105–111; Merchel et al., Surface exposure, str. 33–42. 7 Dekleva in Kavar, 75 let; Jerman, Tržiški zavoji; Ekar, V Trži- ču, str. 339–340. 8 Na primer Volk Bahun, Snežni plazovi; Volk Bahun, Snežni plazovi; Mrak et al., Kataster; Volk Bahun et al., Snežni pla- zovi. 9 Geršič in Zorn, Odsev, str. 579–580. 10 Malešič, Spomin; Pavšek, Beli smrtni davek. Nevarna pot čez prelaz Ljubelj Iz Tržiča, po dolini Mošenika, čez 1369 m visok prelaz Ljubelj v dolino Borovnice do Borovelj je v preteklosti potekala pomembna trgovska pot med Ljubljansko in Celovško kotlino. Obstajala je že v antiki.11 Promet je bil »precej intenziven« že od 13. stoletja dalje.12 »Tovorniško pot čez Ljubelj [pa, op. a.] so do leta 1575 dodelali v cesto«, pod sedlom pa zgradili krajši predor.13 Cesta je še posebej od Lajba navzgor stisnjena v ozko dolino, ki jo v zimskem času z obeh strani ogrožajo snežni plazovi. Pot je izpostavljena tudi višje pod prelazom in na avstrijski strani. O pro- blematiki snežnih plazov in nesrečah na tem obmo- čju je pisal že Janez Vajkard Valvasor, ki je med dru- gim predlagal izgradnjo predora nižje pod prelazom, približno tam, kjer je zdaj. Med razlogi za gradnjo je zapisal (ter hkrati podal razlago snežnih plazov): »… kajti vsako leto se za popravilo cest porabi precej denar­ ja, tudi pozimi, in ker dostikrat ljudje tam obtičijo, če se sprožajo plazovi, to je takrat, ko je sneg zgoraj rahel in zdrsne navzdol. …«;14 omenja pa tudi smrtne žrtve: »… je tudi na tej gori od časa do časa namesto prijetnosti poskrbljeno za neprijetnost, zlasti pozimi, ko zelo pogo­ sto pride do nesreče. Takrat namreč potujoče ljudi dosti­ krat preseneti in zasuje sneg, ki se odtrga in zdrvi navz­ dol tako, da pod njim umrejo. Za to vidi človek dovolj pričevanj pri obeh kostnicah pri obeh cerkvah. Kajti na vsaki strani gore stoji cerkev in pri vsaki cerkvi kostnica, v kateri so shranjene kosti mrtvih. …«.15 Žrtve snež- nih plazov omenja tudi Viktor Kragl v Zgodovinskih drobcih župnije Tržič:16 »V tržiških župnijskih maticah […] imenoma lahko zvemo vse tiste, ki jih je zasul snež­ ni plaz« na cesti, ki vodi na Ljubelj. V literaturi tudi beremo, da so snežni plazovi ponekod nasuli toliko snega, da so v plazovino izkopali kar snežni predor, da je promet lahko tekel naprej.17 Po dograditvi ceste v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so nevarni odsek ceste pod Begunjskim pla- zom zaščitili s »snežno galerijo« (slika 3 in 4).18 Že kmalu po dograditvi je predor leta 1965 doživel prvi resen preizkus. V začetku marca je snežni plaz zasul predor, zaradi velike količine snega pa tudi izhod iz njega (slika 4). V predoru je ostalo ujetih 17 vozil in av- tobus.19 Predor je sicer preprečil hujšo nesrečo, vendar so že takrat ugotovili, da je prekratek. Do podobnega zasutja predora je prišlo tudi leta 1986.20 Lavinski 11 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 6. 12 Kosi, Potujoči srednji vek, str. 254. 13 Zwitter, Potek, gradnja, str. 143. 14 Valvasor, Slava, 1, str. 170. 15 Prav tam, str. 170; Malešič, Spomin, str. 16. 16 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 383. 17 Malešič, Kronika; Malešič, Spomin, str. 31, 36. 18 Jesenovec (ur.), Pogubna razigranost, str. 244–245. 19 Tedenska tribuna 13, 16. 3. 1965, št. 10, str. 3, »Smučar: Ali veš, kje smučaš?«; Poročilo (14. 4. 1965). 20 Romšak, Sv. Ana, str. 312. 947 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 predor še danes služi svojemu namenu (slika 5), če- prav snežni plazovi zadnja leta niso tako obilni kot nekdaj. Leta 1847 je na primer ogromen snežni plaz na istem mestu popolnoma zasul dolino: »Dne 3. marca 1847 je šlo na tisoče in tisoče prebivalcev s te­ danje kranjsko­koroške meje na plaz Begunjščice, kjer so imeli priliko občudovati izreden prirodni pojav. Nekaj tednov prej se je bil z desne strani Begunjščice utrgal strahovit plaz. Zasul je bil eno obeh cest, ki se od nje pod Sv. Ano razcepi cesta čez sedlo, tako zvana poletna cesta, ki je bila najbolj uporabljana. Več ko osem klafter snega [15,2 m]21 je ležalo na cesti, soteska je bila povsem za­ gatena z njim in se je raztezal do nasprotno ležečega gorskega slemena Košute, tja do druge cestne veje, tako zvane pozimske ceste. Vsakršni promet čez Ljubeljsko 21 Prav tam, str. 313. sedlo je bil na ta način pač za dalj časa nemogoč. Sicer se je posrečilo, da so odkidali sneg z zimske ceste in tako vsaj začasno omogočili promet. Toda vsi so se bali, da se bodo tudi z desne gorske stene utrgali plazovi, viseči s strmih slemen, in da bodo povsem zasuli s snegom že itak ozko dolino […] V tej kočljivi zadevi je ondotno cestno nadzorstvo sklenilo, da naj se izvrta prodor skozi vse te snežne gmote v smeri proti poletni cesti ...«.22 Snežni predor naj bi na istem mestu skopali tudi leta 1779 (ali 1780).23 Marca 1944 so predor skozi plazovino skopali tudi taboriščniki na Ljubelju.24 22 Slovenec 70, 8. 8. 1942, št. 181a, str. 5, »Predor iz snega na plazu Begunjščice: Prometne težkoče pred 100 leti«. 23 Prav tam. 24 Romšak, Sv. Ana, str. 313. Slika 1: Kataster snežnih plazov v Občini Tržič z označenimi mesti nesreč zaradi snežnih plazov. 948 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Plazovne nesreče pod Storžičem Zunaj ljubeljske ceste se je prva pomembnejša plazovna nesreča na tržiškem zgodila na velikonočni ponedeljek, 29. marca 1937. Takrat je plaz s Storžiča zahteval življenja devetih tržiških smučarjev (slika 1, spodaj desno). Tržiška podružnica Slovenskega pla- ninskega društva (SPD) je že na začetku zime želela prirediti smučarsko tekmovanje pod Storžičem, ven- dar so ga zaradi skromne zime premaknili na konec marca. Dan pred nesrečo je v dolini močno deževa- lo, višje pa je dež prehajal v moker, še višje pa v suh sneg. Na predhodno snežno podlago ga je v dveh dneh padlo skoraj 3 metre. Zaradi nevarnih razmer so organizatorji tekmo želeli ponovno preložiti, a so se smučarji odločno uprli. Vodstvo tekmovanja se je odločilo, da bo tekma potekala na lastno odgovor- nost, start pa so zaradi varnosti premaknili proti se- veru, da bi se izognili glavnim plazovnim vpadnicam s Storžiča. Ob dvanajstih so tekmovalci odšli proti startu. Prva skupina devetih je pod Škarjicami za- vila iz predvidene smeri dostopa naravnost navzgor ob žlebu proti Nageljnovim čerem. Ko so bili okrog 12.30 na vpadnici plazov s Škarjevega roba in iz Pe- tega žrela, se je sprožil prvi plaz in zajel smučarja iz druge skupine, vendar hujših posledic ni bilo. Kmalu zatem se je dobrih 100 m nad njimi sprožil večji plaz. Plaz je smučarje odložil več sto metrov nižje in jih na debelo zasul. Čez nekaj minut je s Škarjevih peči pri- hrumel še večji plaz. Plazovi so ta dan tako zahtevali 9 mladih življenj: Adalbert Ahačič (14 let), Vinko Lombar (16 let), Vladimir Ovsenek (16 let), Viljem Plajbes (20 let), Jožef Mladič (22 let), Kristjan Ste- gnar (22 let), Rudolf Plajbes (23 let), Zdravko Kosta- Slika 2: Nevarnost proženja snežnih plazov v Občini Tržič. 949 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Slika 3: Snežna galerija na cesti proti Ljubelju, na odseku pod Begunjskim plazom, kmalu po zgraditvi (hrani: Jože Pintar). Slika 4: V začetku marca 1965 je snežni plaz zasul snežno galerijo in »pokazal«, da je prekratka. V galeriji je ostalo ujetih več vozil. Slika prikazuje odstranjevanje snega ob spodnjem vhodu v galerijo (hrani: Jože Pintar). 950 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 njevec (32 let) in Vinko Šarabon (34 let) (slika 6). Iz prve deveterice je plaz vzel kar osem življenj, deveti se je rešil nepoškodovan. Drugo skupino je plaz zajel, ko se je že zaustavljal in so se večinoma umaknili ali pa jih je plazovina le delno zasula, usoden pa je bil za enega izmed njih. Dva ponesrečenca so kmalu našli. Zaradi nevarnosti novih plazov in noči so reševanje prekinili. Tretji dan po nesreči so našli še tri zasute, ostale štiri pa v naslednjih dveh tednih. Pri reševanju so pomagali domačini, vojaki in gasilci. Nesreča še danes velja za najhujšo nesrečo zaradi snežnih plazov po prvi svetovni vojni pri nas. Bila pa je tudi povod za ustanovitev reševalnega odseka pri podružnici SPD Tržič.26 Na nesrečo še danes opominja spominsko obeležje pod Škarjevim robom (slika 7). 25 Stanovnik, Cesta na Ljubelj (dostopno tudi na: http://www. gorenjskiglas.si/article/20190514/C/190519897/1036/ces- ta-na-ljubelj-je-odprta (28. 5. 2020)). 26 Kavar in Kunšič, 50 let; Malešič, Kronika; Malešič, Spomin, str. 160–161; Planinski vestnik 98, 1998, št. 3, str. 105–108, »Morilska plazova slovenskih Alp«; Rožič, ... pred 70. leti (http://www.grs-trzic.si/novice.php?pid=47# (28. 5. 2020)). Smrtno žrtev pod Storžičem je snežni plaz zah- teval 1. maja 2006. Takrat je plaz v Kramarjevi grapi zajel 30-letnega alpinista pripravnika Janeza Steg- narja iz Tržiča. Dan pred nesrečo je na tem območju zapadlo 20 do 30 cm novega snega. Razglašena je bila 2. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov.27 Plaz je ponesrečenca najverjetneje zajel že precej vi- soko v grapi in ga odložil ob vznožju. Plezal je sam, zato okoliščine nesreče niso popolnoma jasne. Ker se do večera ni vrnil domov, so sprožili iskalno akcijo. Okoli 20. ure zvečer so ga s pomočjo policijskega he- likopterja našli ob vznožju grape.28 Zadnja zabeležena smrtna nesreča na Storžiču se je zgodila 3. aprila 2009, ko je plaz v Kramarjevi grapi odnesel in zasul izkušenega alpinista in gorskega re- 27 V Sloveniji za opredeljevanje nevarnosti snežnih plazov upo- rabljamo »evropsko petstopenjsko lestvico nevarnosti pro- ženja snežnih plazov«, pri kateri 1. stopnja nevarnosti pomeni »majhno«, 5. stopnja nevarnosti pa »zelo veliko« nevarnost proženja (Pavšek in Volk Bahun (ur.), Terenski, str. 42–43). 28 Plaz na Storžiču (https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/In- formacije/plaz-na-storzicu-terjal-zivljenje-alpinista (28. 5. 2020)). Slika 5: Snežna galerija na cesti proti Ljubelju še danes služi svojemu namenu. Slika prikazuje zgornji vhod v galerijo (na sliki zgoraj), ki je danes popolnoma poraščena. Zaradi skalnih odlomov, ki so aprila 2019 ogrozili cesto,25 je danes pred zgornjim vhodom zgrajena več metrov visoka in več deset metrov dolga kamnita pregrada (na sliki spodaj), ki cesto varuje pred padajočimi skalami in snegom (foto: Matija Zorn). 951 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 ševalca Filipa Benceta iz Tržiča. V predhodnih dneh je na območju padlo 40 cm novega snega. Na dan nesreče se je močno ogrelo, kar je še dodatno desta- biliziralo snežno odejo, tako da so se plazovi prožili tudi na osojnih legah. Razglašena je bila 3. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov. Ponesrečenca je v popoldanskih urah po naključju našel gorski reše- valec tik pred vstopom v Kramarjevo smer na višini 1350 m. Stekla je reševalna akcija, saj ni bilo jasno, ali je pod plazom še kdo.30 Plazovne nesreče na Zelenici Tretje večje »žarišče« plazovnih nesreč na trži- škem je Zelenica (slika 1, zgoraj levo). Po drugi sve- tovni vojni so imeli graničarji na Zelenici stražarni- co (zahodno od izvira Završnice); poleg tega pa še 29 Planinski vestnik 98, 1998, št. 3, str. 105–108, »Morilska pla- zova slovenskih Alp«; Malešič, Spomin, str. 159. 30 Plaz vzel (https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/ plaz-pokopal-alpinista.html (28. 5. 2020)). na Ljubelju in na planini Šija. Za nadzor meje med Ljubeljem in Zelenico so uporabljali pot po grebenu Ljubeljščice in prikrito pot v gozdu zahodno od lju- beljskega predora pod Ljubeljščico preko plazovitega območja Spodnjega Plota. Graničarji, ki so patrulji- rali na meji, so prihajali iz celotne Jugoslavije, zato marsikdo ni bil vajen gibanja po gorskem terenu. Tudi zato je večkrat prihajalo do nesreč. Večja pla- zovna nesreča se je zgodila 13. decembra 1962 do- poldne, ko je snežni plaz zasul dve skupini graničar- jev (dvanajst vojakov in dva častnika) iz stražarnic na Ljubelju in Zelenici, ki sta se med rednim obhodom srečali na graničarski poti v prvi konti pod Domom na Zelenici. Bilo je dober meter novega snega, ki je bil zaradi odjuge precej vlažen. Snežni plaz, ki jih je zasul, je bil širok 200 in dolg 400 metrov. Plaz je za- sul trinajst ljudi. Edini, ki je ostal nezasut, je takoj odkopal drugega. Skupaj sta jih rešila še deset, ki sta jih videla v snegu. Od teh sta bila dva poškodovana. Snežni plaz pa je bil usoden za dva vojaka, Radivoja (Branislava) Todorova iz Slavencev pri Tunju in Đu- reta (Ostoja) Plavšića iz Zrenjanina (slika 8), ki sta ostala pod snegom. Prvega je našel njegov pes, dru- gega pa so po petih urah s sondiranjem našli reševalci dva metra globoko na robu plazu.31 31 Delo 4, 14. 12. 1962, št. 342, str. 2, »Snežni plaz zasul skupino graničarjev«; Škrabar, Bela smrt, str. 2; Malešič, Kronika; Pre- singer, Reševanje, str. 27–28; Malešič, Spomin, str. 246–247. Slika 6: Osmrtnica za devetimi žrtvami snežnega plazu pod Storžičem 29. marca 1937. Zgoraj desno je s puščicami označen kraj nesreče, na sredini pa so slike vseh žrtev. Spodaj so slike reševalcev (spodaj levo), prevoza žrtev v dolino (desno) in pogreba (sredina).29 Slika 7: Na nesrečo pod Storžičem 29. marca 1937 spominja spominsko obeležje pod Škarjevim robom (foto: Peter Rožič). 952 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Snežni plaz je aprila 1991 zasul skupino graničar- jev pod Štruco, severovzhodno od vhoda v ljubeljski predor, vendar žrtev ni bilo.32 Druge žrtve snežnih plazov so večinoma vezane na nekdanje smučišče Zelenica. Smučišče je bilo do- grajeno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.33 Bilo je eno od najhitreje in najlažje dostopnih smučišč v Sloveniji.34 Območje smučišča leži v dolini med Be- gunjščico na jugu in grebenom Ljubeljščice na se- veru. Ob vznožju nekdanjega smučišča je območje mednarodnega mejnega prehoda Ljubelj, kjer je v zlati dobi smučišča deloval hotel. Na vrhu smučišča je planinska koča. Prvo kočo je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov in je bila v času druge svetovne vojne požgana. Leta 1950 so nov dom začeli graditi de- lavci miličniške šole v Begunjah. Leta 1952 je dom v najem prevzelo Planinsko društvo Tržič, leta 1962 pa ga je dobilo v trajno last. Leta 1999 je dom popol- noma pogorel. Društvo ga je v sodelovanju z Občino Tržič obnovilo leta 2011.35 Smučišče je bilo priljubljeno tako za treninge smučarskih reprezentanc kot tudi za smučarske šole v naravi. Zaradi številnih večjih snežnih plazov s se- 32 Kavar, Ljubelj (dostopno tudi na: http://www.zvgs.si/index. php?page=static&item=1682 (28. 5. 2020)). 33 Kastelic, Otvoritev, str. 1. 34 Dekleva in Kavar, 75 let. 35 Hanc, Na Zelenici (dostopno tudi na: https://www.delo.si/ druzba/trip/na-zelenici-na-pogoriscu-stare-koncno-zras- la-nova-planinska-koca.html (28. 5. 2020)). vernih pobočij Begunjščice so plazove prožili umet- no.36 Proženje snežnih plazov je v začetnem obdobju (v šestdesetih letih preteklega stoletja) izvajala Jugo- slovanska ljudska armada ( JLA)37 z minometi kali- bra 82 mm. Položaj minometov in topov za proženje je bil na ravnini nad planinskim domom na Zelenici, kjer so še danes vidni ostanki (slika 9). Izstrelki so pogosto zgrešili in marsikdaj leteli preko grebena Begunjščice na njeno južno pobočje. Kasneje so mi- nometne posadke JLA zamenjale posadke 82-mili- metrskih netrzajnih topov Teritorialne obrambe iz Tržiča. Zadetki so bili natančnejši tudi zato, ker so domačini bolje poznali teren in razmere, ugodne za proženje plazov. Ostanke tudi neeksplodiranih min še danes najdemo na pobočjih Begunjščice. Kljub številnim varnostnim ukrepom, s katerimi so zagotavljali varnost na smučišču, je do večje nesre- če prišlo 11. januarja 1977. Takrat se je skupina 28 dijakov in treh pedagoških delavcev šolskega centra Iskra iz Kranja vračala iz Doma Janeza Rezarja (nek- danja stražnica, Dom Iskra, danes Dom pri izviru Završnice), kjer so bili v šoli v naravi. Ob obilnem sneženju in močnem vetru so se odločili za vrnitev v dolino. Kljub izredno slabim in nevarnim razmeram so se odločili za sestop na Ljubelj in ne za varnejši 36 Žabkar, Plazovi; Romšak, Sv. Ana, str. 313–314. 37 Prvo »obstreljevanje« je bilo izvedeno 4. marca 1965 (Glas 18, 10. 3. 1965, št. 19, str. 4, »Plazovi so klonili«), ob odprtju smučišča (Kastelic, Otvoritev, str. 1). Slika 8: Spominsko obeležje ob planinski poti iz Ljubelja na Zelenico, ki spominja na graničarja, za katera je bil usoden snežni plaz 13. decembra 1962 (foto: Matija Zorn). 953 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Slika 9: Mesto, od koder so v preteklosti na Zelenici s pomočjo topov prožili snežne plazove. V ozadju je območje »Šentanskega plazu« na Begunjščici (foto: Miha Pavšek). Slika 10: Spominsko obeležje ob planinski poti z Ljubelja na Zelenico, ki spominja na šest žrtev nesreče šolskega centra Iskra iz Kranja 11. januarja 1977 (foto: Matija Zorn). 954 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 sestop po dolini Završnice do Most. Ko so po 45 mi- nutah prišli do Doma na Zelenici in zgornje postaje žičnice, so ugotovili, da tam ni nikogar, saj zaradi sla- bega vremena in nevarnosti snežnih plazov žičnica že prejšnji dan ni obratovala. Kljub slabim razmeram so se odločili za sestop proti Ljubelju. Najprej naj bi se proti dolini spustili smučarji in tako utrdili gaz, za njimi pa še pešci. V dolino so se spustili brez var- nostne razdalje. Po presmučani prvi strmini jih je v kotlu ob vznožju osrednjega plazu zajel velik plaz z Begunjščice. Zasul je devet ljudi (šest popolnoma, tri delno). Emila Novaka (16 let) so odkopali že sošol- ci, saj je iz plazovine gledal čevelj, vendar mu kljub oživljanju niso mogli več pomagati. Sledila je izredno nevarna in težavna reševalna akcija. Med nenehnim sneženjem in ob veliki nevarnosti novih plazov so še prvi večer našli Matjaža Kekca (16 let) in profesor- ja Ivana Stružnika (51 let), v naslednjih treh dneh pa še vsak dan po enega, najprej Romana Kosca (14 let), Jožeta Povšeta (44 let) in Dušana Beštra (16 let). Vsi so bili zasuti več kot meter globoko, zadnji kar 3,30 m. Na nesrečo danes opominja obeležje ob pla- ninski poti na Zelenico (slika 10).38 38 Malešič, Kronika; Malešič, Spomin, str. 246–247. Zadnji smrtni primer na območju Zelenice je bil 13. februarja 2010. Takrat je snežni plaz okoli 12. ure s pobočja Spodnjega Plota zasul smučarja in deskar- ja. Sprožil se je na travnatem pobočju in se gibal sko- zi bukov gozd, kjer se je nekaj sto metrov nad srednjo postajo sedežnice ustavil. Plazovina je prečila tako graničarsko pot kot tudi servisno cesto, ki je zaradi lažjega dostopa priljubljena med turnimi smučarji. Nevarnost proženja snežnih plazov je bila 3. stopnje. Smučarju (30 let), ki se je že spuščal po pobočju, se je uspelo rešiti, deskar (34 let) pa se je po pobočju šele peš vzpenjal. Plaz ga je odnesel 150 metrov nižje, kjer so ga reševalci s pomočjo organiziranega sondiranja našli okoli 15. ure.39 Po zaprtju smučišča leta 2012 je območje Zeleni- ce postalo poligon za turne smučarje (slika 11). Ne- varnost snežnih plazov pa zaradi zaprtja smučišča ni nič manjša. Popolnoma varnega zimskega dostopa do Doma na Zelenici ni, snežni plazovi z Begunjščice in Spodnjega Plota pa imajo svoje značilnosti in se obi- čajno ne prožijo hkrati. Po odstranitvi žičniških na- prav Dom na Zelenici pozimi oskrbujejo s pomočjo 39 Rožič, Snežni plaz na Zelenici (http://www.grs-trzic.si/novi- ce.php?pid=214 (28. 5. 2020)). Slika 11: Na Ljubelju turne smučarje in druge zimske obiskovalce Zelenice na dnevno nevarnost proženja snežnih plazov opozarja posebna tabla (foto: Matija Zorn). 955 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 snežnega teptalca, ki za dostop večinoma uporablja položnejšo servisno cesto, ki preči plazovit teren pod Spodnjim Plotom. Kljub velikosti snežnega teptalca plazovi tudi njemu ne prizanašajo. Tako je 6. januarja 2018 plaz izpod Spodnjega Plota zasul snežni tepta- lec, ki so ga morali izkopati ročno (slika 12). Plazovne nesreče na pobočjih Košute Greben Košute ima izrazito alpsko slemenitev, saj glavni greben poteka od zahoda proti vzhodu. Južna pobočja so gola, skalnata ali porasla s travo, nakloni pa primerni za proženje snežnih plazov. Nesreč zara- di snežnih plazov je bilo tu manj kot na prej obravna- vanih območjih. Snežni plazovi so pogosti predvsem na začetku zime, ko so tla še topla, in ob koncu zime, ko so temperature višje. Še posebej pogosti so talni plazovi,40 ki jih opazimo že od daleč, saj v globino segajo do tal. Za obiskovalce pa so nevarni predvsem kložasti plazovi,41 ki se prožijo vso zimo. Snežni plazovi smrtnih žrtev na tem območju (še) niso zahtevali, bilo pa je več nesreč. Podatkov o starejših nesrečah nimamo, tako da je prva zabeleže- na iz 30. novembra 1987. Takrat sta se Marjan Gros - Torta in Marjan Štamcar odpravila z Matizovca prek Hude jame proti Froncovemu grebenu, od koder sta mimo Križa želela odsmučati proti Kofcam. Bilo je oblačno, zapadlo je 60 cm novega snega in še je sne- žilo. V žlebu nad Hudo jamo je Grosu pod smučmi počila kloža. Dobrih 100 m dolg in 15 m širok plaz ga je odnesel čez skalni skok in ga popolnoma zasul. Ker ga Štamcar ni našel, je odšel na Kofce po pomoč. Po srečnem naključju je bil takrat tam Janez Kavar z reševalnim psom Iborjem. Po dobrih dvajsetih minu- tah sta bila na plazišču. Pes je kmalu zavohal ponesre- 40 Talni plaz je »snežni plaz, ki zajame vse plasti snežne odeje in sega do talne podlage« (Geografski terminološki slovar, str. 387). 41 Kložasti plaz je »snežni plaz iz napihanega, večinoma sprijetega snega, ki se loči od snežne odeje in zdrsi po pobočju navzdol« (prav tam, str. 172). čenca, ki je bil dober meter pod snegom. Pod plazom je bil zasut več kot 40 minut. Med premetavanjem v plazovini si je zlomil stegnenico in poškodoval glavo. Reševalci so bili na plazišču brez helikopterja v manj kot eni uri; ponesrečenca so oskrbeli in prepeljali v dolino. To je bila pri nas ena prvih plazovnih nesreč, pri kateri so ponesrečenca izpod plazu rešili živega s pomočjo lavinskega psa.42 Podobnih nesreč pod Velikim vrhom na Košuti je bilo še nekaj. 2. januarja 2000 je plaz na poti s Kofc proti Velikemu vrhu zajel skupino šestih turnih smu- čarjev. Bilo je megleno in hodili so v strnjeni skupini. Približno na višini 1800 m je pred njimi začela pokati kloža in kmalu je vse zajel snežni plaz. Štirje so se po dobrih 40 m ustavili, dve dekleti pa je plazovina odnesla nižje in eno popolnoma zasula. Nepoškodo- vano so jo hitro izkopali iz snega. Vsi so jo odnesli brez poškodb. Druga podobna nesreča pod Velikim vrhom se je zgodila 5. marca 2005, ko se je skupini šestih turnih smučarjev ob spustu z vrha sprožil snežni plaz ter tri od njih zajel; ena oseba je bila pri tem poškodovana. Zadnji znan primer se je zgodil 4. marca 2018 okrog 12. ure. Takrat se je skupina štirih turnih smu- čarjev ob vzponu proti Velikemu vrhu zaradi sumlji- vih razmer odločila za izdelavo prereza snežne ode- je.43 V visokogorju je bilo takrat veliko novega snega, na dan nesreče pa se je močno ogrelo, kar je dodatno destabiliziralo snežno odejo. Na pobočju nad njimi se je sprožil velik kložasti plaz, ki je dva smučarja za- jel in zasul. Druga dva sta takoj začela z iskanjem. Prvega sta izkopala hitro, drugi, ki je bil globlje pod plazovino, pa je bil rešen po 18 minutah. Vsi vpleteni so jo odnesli brez resnejših poškodb. Kljub temu da so bile vse omenjene nesreče na Košuti brez smrtnih žrtev, dogodki vendarle niso bili tako nedolžni in bi se lahko končali precej drugače. Vsem dogodkom je skupna takojšnja tovariška po- moč soudeleženih. Če bi čakali na reševalce, bi bilo za večino zasutih verjetno že prepozno. Sklep Gradnja infrastrukture ter preživljanje prostega časa v hribovitih in goratih pokrajinah v sodobnosti povečujeta možnost, da snežni plazovi ogrozijo člo- veka in njegove dejavnosti. V Sloveniji snežni plazovi v povprečju zahtevajo eno do dve smrtni žrtvi na leto, pri čemer so nevarnosti izpostavljeni predvsem tisti, ki pozimi obiskujejo nevarna območja.44 Po drugi strani je gmotna škoda, ki jo snežni plazovi v Slove- niji povzročijo na infrastrukturnih in drugih objek- 42 Šegula, Nepremišljenost, str. 68. 43 To je metoda, s katero na terenu v prerezu snežne odeje ugo- tavljamo prisotnost za plazenje nevarnih plasti snega (Pavšek in Volk Bahun (ur.), Terenski, str. 49). 44 Pavšek, Snežni plazovi; Volk Bahun, Mehanizmi, str. 4. Slika 12: Na servisni cesti, ki povezuje Ljubelj z Zelenico, je 6. januarja 2018 snežni plaz pod Spodnjim Plotom zasul snežni teptalec (foto: Vili Vogelnik). 956 2020MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 tih, precej manjša kot pri drugih naravnih nesrečah.45 Pri tem Občina Tržič ni izjema, je pa posebna po tem, da je bila v zadnjem stoletju »žarišče« smrtnih žrtev (20) zaradi snežnih plazov, in po tem, da je na ljubeljski cesti proti avstrijski Koroški zgrajena ena redkih snežnih galerij pri nas, kar po eni strani govori o pomembnosti cestne povezave, po drugi pa o veliki ogroženosti zaradi snežnih plazov. V zadnjih desetletjih se zaradi zaraščanja nevar- nih območij nevarnost snežnih plazov predvsem v dnu dolin zmanjšuje, po drugi strani pa se povečuje zimsko obiskovanje visokogorja. Ob tem se moramo zavedati, da lahko pri gibanju po zasneženih poboč- jih, ne glede na stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, vedno pride do sprožitve snežnega plazu. VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Delo, 1962. Glas, 1965. Planinski vestnik, 1998. Slovenec, 1942. Tedenska tribuna, 1965. LITERATURA Arnejšek, Milenko: Grebeni slovenskih gora. Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2007. Dekleva, Jože in Kavar, Janez: 75 let smučarskega špor­ ta v Tržiču. Tržič: Smučarski klub, 1998. Ekar, Franc: V Tržiču odprli Slovenski smučarski muzej. Lovec 97, 2014, št. 6, str. 339–340. Geršič, Matjaž in Zorn, Matija: Odsev naravnih ne- sreč v zemljepisnih imenih – nekaj primerov iz Zahodnih Karavank in zahodnih Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Kronika 64, 2016, št. 3, str. 575–582. Hanc, Marjana: Na Zelenici. Na pogorišču stare končno zrasla nova planinska koča. Delo, 22. 11. 2011. Jarc, Tine: Srednjeveške poti in železarstvo na visoki Gorenjski. Radovljica: samozaložba, 1999. Jerman, Izidor: Tržiški zavoji. Zgodovina poučevanja smučanja v Tržiču: 1919–2009. Tržič: Klub učite- ljev in trenerjev smučanja, 2009. Jesenovec, Stanislav (ur.): Pogubna razigranost. 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem: 1884–1994. Ljubljana: PUH, 1995. Kavar, Janez in Kunšič, Mirko: 50 let postaje GRS Tr­ žič. Tržič: Postaja GRS, 1987. Kavar, Janez: Ljubelj skozi vojaško zgodovino. Go­ renjski glas, 25. 4. 2008. Kastelic, Drago: Otvoritev žičnice na Zelenici. Glas 18, 6. 3. 1965, št. 18, str. 1. 45 Zorn in Hrvatin, Škoda, str. 135–148. Geografski terminološki slovar (ur. Drago Kladnik, Franc Lovrenčak in Milan Orožen Adamič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek. Ljubljana: Založba ZRC, 1998. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936. Malešič, France: Kronika smrtnih nesreč v gorah. Al­ pinistični razgledi, 1997, št. 60, 61, 62, 63. Malešič, France: Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Radovljica: Di- dakta, 2005. Merchel, Silke in Mrak, Irena in Braucher, Régis in Benedetti, Lucilla in Repe, Blaž in Bourlès, Di- dier in Reitner, Jürgen: Surface exposure dating of the Veliki vrh rock avalanche in Slovenia as- sociated with the 1348 earthquake. Quaternary geochronology 22, 2014, str. 33–42. Mrak, Irena in Merchel, Silke in Benedetti, Lucilla in Braucher, Régis in Bourlès, Didier in Finkel, Robert C. in Reitner, Jürgen: Uporaba metode datiranja površinske izpostavljenosti na primeru podora Veliki vrh. Od razumevanja do upravljanja (ur. Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek in Polona Pagon). Ljubljana: Založba ZRC, 2010, str. 105–111 (Naravne nesreče, 1). Mrak, Irena in Natek, Karel in Repe, Blaž in Ste- pišnik, Uroš in Novak, Matevž: Kataster zemelj­ skih plazov, hudournikov in snežnih plazov v občini Tržič. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2012. Novak, Matevž in Mrak, Irena: Pogledi na posledi- ce ekstremnega vremenskega dogodka v Narav- nem spomeniku Dovžanova soteska. Geologija 62, 2019, št. 1, str. 123–135. Novak, Matevž in Mrak, Irena: Ujma v porečju Trži- ške Bistrice 29. oktobra 2018: dogodek, posledice in vzroki. Ujma 33, 2019, str. 68–75. Pavšek, Miha in Volk Bahun, Manca (ur.): Terenski snežni priročnik. Priročnik za izvedbo prereza in preizkusa stabilnosti snežne odeje. Ljubljana: Za- ložba ZRC, 2020. Pavšek, Miha: Beli smrtni davek velike vojne. Del 2: Žrtve v snežnih plazovih med prvo svetovno vojno na širšem območju soške fronte. Slovenska vojska 23, 2015, št. 3, str. 29–31. Pavšek, Miha: Snežni plazovi v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, 2002 (Geografija Slovenije, 6). Poročilo (14. 4. 1965). Tržič: Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije: postaja Tržič, 1965. Presinger, Davo: Reševanje izpod plazov na Zele- nici 1962. 90 let Gorske reševane službe Slovenije (ur. Pavle Podobnik). Ljubljana: GRS, 2002, str. 27–28. Romšak, Jože: Sv. Ana pod Ljubeljem. Ob 500­letni­ ci izgradnje cerkve sv. Ane. Podljubelj: Krajevna skupnost, 2019. 957 2020 MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN: SNEŽNI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ, 945–958 Stanovnik, Vilma: Cesta na Ljubelj je odprta. Go­ renjski glas, 14. 5. 2019. Šegula, Pavle: Nepremišljenost najpogosteje botruje nesreči: zima in snežni plazovi v Sloveniji v se- zoni 1987/1988. Planinski vestnik 89, 1989, št. 2, str. 67–69. Škrabar, Stane: Bela smrt na Zelenici. Glas 15, 15. 12. 1962, št. 144, str. 2. Valvasor, Janez Vajkard: Slava vojvodine Kranjske, 1. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2009. Volk Bahun, Manca in Zorn, Matija in Ortar, Jaka in Pavšek, Miha: Snežni plazovi in preventiva v Srednjih Karavankah. Raziskave s področja geode­ zije in geofizike 2014, 2015, str. 103–113. Volk Bahun, Manca: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 2020 (tipkopis doktorske disertacije). Volk Bahun, Manca: Snežni plazovi v Karavankah. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 2010 (tipkopis diplomske- ga dela). Volk Bahun, Manca: Snežni plazovi v osrednjih Ka- ravankah. Ujma 24, 2010, str. 116–120. Zorn, Matija in Hrvatin, Mauro: Škoda zaradi na- ravnih nesreč v Sloveniji med letoma 1991 in 2008. Ujma 29, 2015, str. 135–148. Zorn, Matija: Rockfalls in Slovene Alps. Geografski zbornik 42, 2002, str. 124–160. Zwitter, Žiga: Potek, gradnja in vzdrževanje cest na Slovenskem v novem veku. Ceste na Slovenskem skozi čas, 1 (ur. Gregor Ficko). Ljubljana: DRC, 2014, str. 143–177. Žabkar, Špela: Plazovi na Zelenici niso od včeraj. Delo, Sobotna priloga, 22. 2. 2010. Žontar, Majda: Pota in promet čez Ljubelj, Koren in Jezerski vrh. Kranjski zbornik 1975, 1975, str. 177–184. SPLETNE STRANI 24ur.com Plaz vzel življenje izkušenemu alpinistu (3. 4. 2009). https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/ plaz-pokopal-alpinista.html. Društvo gore­ljudje Plaz na Storžiču terjal življenje alpinista. (2. 5. 2006). https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Informa- cije/plaz-na-storzicu-terjal-zivljenje-alpinista (28. 5. 2020). Društvo GRS Tržič Rožič, Slavko: ... pred 70. leti .... Storžiški plaz. (2. 3. 2007). http://www.grs-trzic.si/novice.php?pid= 47#. Rožič, Slavko: Snežni plaz na Zelenici 13. 2. 2010. (14. 2. 2010). http://www.grs-trzic.si/novice.php- ?pid=214. Naravne nesreče brez meja/NH­WF. https://giam. zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/naravne-ne- srece-brez-meja#v (28. 5. 2020). S U M M A R Y Avalanches in the Municipality of Tržič In modern times, the construction of infrastruc- ture, combined with spending leisure time in hilly and mountainous areas, has increased an avalanche threat to people and their activities. In Slovenia, avalanches claim one to two lives annually on avera- ge, with those who visit avalanche-prone areas in winter being exposed to the highest risk. On the other hand, material damage caused by avalanches to infrastructural and other facilities in Slovenia is less extensive than damage caused by other natural hazards. As a municipality traversed by both the Kara- wanks and the Kamnik–Savinja Alps, Tržič has a history of natural hazards characteristic of the moun- tainous world, for example, rockfalls, landslides, flash floods, and avalanches. Over the last century, avalanches have claimed twenty lives in the Munici- pality of Tržič, placing it among the areas with the highest avalanche fatalities in Slovenia. Most historical data on avalanches can be found in sources referring to the Ljubelj road, an important trade lifeline between the Ljubljana and Klagenfurt basins, which has been known ever since Antiquity. One can read about avalanche victims in Janez Vajkard Valvasor’s writings from the second half of the seven- teenth century, as well as in the Tržič parish books. An avalanche gallery that was constructed on the most exposed section of the road in the 1960s to protect drivers from avalanches soon proved too short in a major avalanche that buried both its entrances. Due to the overgrowth that has built up in avalanche-prone areas over the last decades, such major avalanches are no longer expected to affect the valley floors. Apart from the Ljubelj road, three other areas were frequently affected by avalanches. The most tragic one took place below the Storžič Mountain on 29 March 1937, when an avalanche claimed the lives of nine participants in a ski competition. Avalanches in this area also proved fatal in the more recent peri- od (e.g. in 2006 and 2009).