V £iwa>ifatoit 24. tebtmvria. 1937
£ei® S# • Stev. &
pozabite ma M®hmjev& družbo!
V mesecu marcu se zaključi 'nabiranje udov za Mohorjevo družbo. Prav za prav poteče vsako leto rok za vpisovanje že 5. marca, toda gospodje poverjeniki navadno rok malo podaljšajo. Prav gotovo je Velika večina mohorjanov že obnovila naročnino za leto 1938. Ta ali oni je pa morebiti na stvar pozabil; mogoče je pa tudi, da v kaki hiši že več let nimajo več mohor-jevih knjig. Zato se nam je zdelo potrebno, da spregovorimo tudi v našem listu par besed o Mohorjevi družbi s tem namenom, da nanjo opozorimo vse Bomoljubove bralce.
Slovenci smo tako srečni, da imamo družbo, ki na mdaje knjige tako poceni, da si komaj moremo razložiti, kako je mogoče natisniti knjigo za tako nizko ceno. Šest knjig bo izšto leta 1938, za vseh šest knjig boš pa plačal 20 Din. Posamezna knjiga te stane torej dobre tri dinarje! S tremi dinarji je plačan tisti, ki je knjigo napisal, tisti, ki jo je natisnil, in seveda papir tudi i n vsi drugi stroški, ki" so 8 knjigo v zvezi. Seveda je to mogoče samo zaradi tega, ker je imela družba dobrih 43.000 udov v letu 1936.
V	preteklem tednu je obravnava! banski svet med drugim tudi proračun kmetijstva za bodoče proračunsko leto. Ob tej priliki smo slišali, kaj je storila banovina za napredek našega kmetijstva v preteklem letu. Tu podajamo samo nekaj najvažnejših ugotovitev.
V	preteklem letu se kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji ni moglo ugodno razvijati. Temu ao krive predvsem nizke cene kmetijskih pridelkov, slaba organizacija notranjega in zunanjega trga m pa pomanjkanje dena-ja in kredita. K vsem ran pa so se pridružile še razne vremenske ne-Pij Sike. V mnogih krajih je pobila toča vse pridelke; deževje v spomladanskih mesecih, neurja v poletnem času in izredno zgodnja zima so vzeli našemu kmetu velik del pridelkov, kateri SO v zgodnji spomladi prav mnogo obetali. Na podlag! uradnih statističnih podatkov je ugotovljeno, da smo v letu 1936 pridelali za 409 milijonov dinarjev manj raznih žit, krompirja, sadja in vina, kot pa v letu 1935. To je za naše razmere ogromna vsota in je vsekakor velik Marec za naše kmetijstvo. Edino izboljšanje ,. obeležimo v: živinoreji zaradi višjih cen, »Jer so se dohodki povišali za 46 milijonov dinarjev.
Kmetijska izobrazba. Kmetijski pouk ae je raztezal v dve smeri: na eni strani so bila strojna predavanja in tečaji za izboljšanje in iz-izpolnjevanje strokovnega znanja, na drugi ram pa so predavanja ln tečaji budili tudi kmetsko stanovsko zavest.
Za 20 Din se bo torej v letošnji jeseni dobilo šest knjig: koledar za leto 1938, moHivenik, življenje svetnikov, dve lepi povesti in poleg tega Se zanimiva zgodba vojnega ujetaika, ki je iz Rusije potoval domov v Slovenijo preko Sibirije in Vladivostoka. To knjigo bo z veseljem prebiralo staro in mlado prav tako kakor obe po vesti: Bajtarje in Izgnane menihe. Bajtarje je napisal isti pisatelj (Jan Plestenjak), kakor letos Lovrača, ki so ga povsod radi brali, Izgnan® menihe pa znani pisatelj povesti o stiskih menihih Ivan Zoreč.
Ne zamudite torej pravega žaaa za obnovi« tev naročnine! Povejte pa o Mohorjevi družbi tudi svojim znancem, ki morebiti nanjo že niso naročeni. O eni stvari je tehko vsakdo prepričan: namreč o tej, da ti bo v jeseni vsak hvaležen, kogar boš pridobil za io, da bo naročil te lepe knjige.
Naj n« bo nobentga Domoijiibovega ročnika, ld bi n« bil naročen tudi na Mohorjeva knjige!
V iste svrhe je pomagala strokovnjakom kmetijskega oddelka tudi radiooddajna postaja. Do novega leta jc bik) vsako nedeljo v kmetijski uri strokovno predavanje; od novega leta dalje se je pa kmetijska ura znatno preuredila in dopolnila v splošno zadovoljstvo naših podeželskih ljudi.
Poleg dveh banovinskih kmetijsko gospodinjskih šol skrbi v Sloveniji za izobrazbo kmet-skega ženstva še šest zasebnih šol. Kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalne šole ao se smotreno širile v obmejnih in gospodarsko manj razvitih krajih, število vseh kmetskih in gospiodinjskih nadaljevalnih šol je naraslo že na 327. Za delo v nadaljevalnih šolah je imeto učiteljatvo dva tečaja. Nadaljevalne šole so pospeševale tudi kmetijske in gospodinjske razstave in upoštevale pri tem predvsem krajevne gospodarske razmere.
VeKk pomen za izobrazbo in splošen napredek kmetskega ljudstva imajo razni kmetijski zavodi in ustanove.
Kmetijska šola v Rakieanu v Prekmurju je dobila novo internatsko poslopje, tako da bo mogla biti že to jesen izročena svojemu pravemu namenu. Ta šola je bila za Prekmurje, ki je izrazito kmetijsko, neobhodno potrebna.
Prav tako potrebna pa je tudi kmetijska šola za Gorenjsko; to je že dolgoletna želja Gorenjcev. Tej želji je banovina tudi ugodila; v te svrhe je kupila znano šturmovo posestvo v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem, Mogoče »
bo že letošnjo jesen začela detea * Poljčah novo kmetijsko šolo, ki bo imek izrazit planinski značaj.
Banovina je kupila tudi posestvo Račji dvor poleg vinarske in sadjarske šole v Maribora. Ta šola je bila ustanovljena že peed 65 Seti; zaradi hitrega razvoja mariborskega mesta s® je znašla šola v zadnjem času sredi meste in j« bila tako ogromna v svojem razvoju. Da se t® prepreči, se je odločila banovina za nakup tega posestva. Nakup posestva je bil zelo Hgodm in tako je vinarski in sadjarski šoli sagotovljea že dolgoletni razvoj.
Mlekarsko Sok) v škof ji Loki je prevzelo v svoj proračun kmetijsko ministrstvo. Gojenci a to šoto so prihajali največ iz ostalih pokrajin države, najmanj pa iz Slovenije. Zato je upravičeno, da prevzame država ta del breai«aa nase, obenem pa je s tem šoli zagotovljen tudi obstoj in razvoj; bano vinski proračun pa js s tem vsaj nekoliko razbremenjen.
Zreb&rna se je preselila s Seia pri Ljubljani na fcaabviasM posestvo y Ponovičah. Kmetijsko ministrstvo »samerava žrebčanta razširi tS tudi v kobilarno. Ta sprememba bo gotovo znatno vplivala na razvoj konjereje v Sioveniji, Zrebčarna na Sel« ni imela nikakega posestva in je morala vse potrebščine kupovati, kar pa je seveda obrat zelo podražilo. Na posesti« Ponoviče pa je bilo deško vagajališče, M isto-tako ni moglo doseS v polni meri svojega pravega namena. Nujno je bilo potrebno, da je bila premeščena dosedanja žrebčarsa na Selu na po-sestvo Ponoviče; prejšnja zgradba na Selu pa je bila primerno preurejena, nakar jo je prevzela uprava deškega vzgajališča, ki se je preselila s PonoVič v Ljubljano.
. V preteklem letu so pričeli graditi kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Stavbišče je dala na razpolago mestna občina ljubljanska; k gradbenim stroškom pa je prispevala banovina znesek 100.000 Din, kmetijsko ministrstvo pa 320.000 Din.
, Kmetijski oddelek je skušal razširiti med kmetovalci dobro seme, in sicer seme žitnih vrst, ld izvira iz semenogojske postaje v Beltincih v Prekmurju, in pa krompir, kupljen od takih kmetovalcev, ki pridelujejo pristne domače vrste. Med kmetovalce, ki so se prijaviH za dodelitev zboljšanega semena iz različnih krajev Slovenije, je bito razdeljeno skupno 558 met stotov pšenice, 245 met. stotov rži in pa 470 met. atolov krompirja.
Ker je pridelovanje krme važen predpogoj za zboljšanje naše živinoreje, se je širilo tudi zanimanje za umetna travišča; v te svrhe so se prirejali travniški tečaji. Za boljše negovanje travnikov je bilo razdeljenih tudi 100 travniških bian po polovični ceni. Da bi se še bolj razširilo praktično znanje o vrednosti umetnih tra-višč in o načinu njih naprave, se je razdelilo po
(Nadaljevanje na prihodnji struni spodaj).
Kaj pa komunizem?
O komunizmu bi lahko napisali eele bukve. A turna? Saj ae da v kratkem veliko po-veda ti Toliko, da itn* v«ak Človek z zdravo pametjo dosti. Neverjetne, nealiiane, nečloveške reži beremo ravno te dni, kaj »o uganjali v Španski trdnjavi Maiagi, ki ao jim jo 7. februarja vzeli španski domorodci. 13,000 ljudi »o v teku »edmih mesecev pomorili sa-»6 v tem mestu. A pred smrtjo so jih večinoma Se neusmiljeno mučili. Tako ao »love-žega oH«»mi» zdravnika dr. Motta oslepili tako, da ao mu zabadali Sivanke v oči, šele •ato so ga ustrelili. Nekatere so utopili, druge Sive pokopali Nad ženskami so uganjali svojo grdobije. Da bi ae odtegnile tem svinjarijam, je veliko ieaak napravilo samomor. Na svojem begu iz Malage so vzeli več sto žensk iu otrok sa talce, Iz j*« v Malagi »o »beli« reKU 300 političnih jetnikov, ki to rdeči nanje po-zabili Skoro vsi jetniki pa so se zaradi pre-aiaaih auk is grozot v ječi tako spremenili, da jih sorodniki ia domači niso mogli več spoznati Nekateri jetniki to popolnoma oshreli, drugi n« znajo več govoriti
Dosti imamo! Lahko reč mu o s Odkar biva Slovetki rod aa zemlji, človek ni tako podivjal, se poživŠBil Sa pozveriail kakor so te storili komunisti In v taki meri, tolikem itevilul Ia ti »e drznejo re«tu predstavljati se kot re-Sikrf človeštva! I Satan se kaže in izdaja za angela.
VpraSsts »s moramo, kako j« vendar mogoče, da je človek teko daleč zablodi!, ae zaletel iu zaril v svojo hudobijo. Noben« stvar u brez vzroka. Kaj je vzrok Vomuniziaa? Kako je priilo do t« grozne prikazni, ki j« prej-Snji časi niso poznali? Kako se j* ta pošast rodila? Katsre nesrečna mati je rodila tega spaka? Ia kdo je aaerečni njegov oio, ki je »ogel dati življenj« takemu otroku?
d-rs t*a velika vzroka komunizma. Eden fehovni, dragi materijalni Eden verski, drugi gospodarski. Kdo ata ta dva n«-aračmka? Navora in k apitalizem. Prva je mati, drugi je oče komunizma.
Nevera! Pomislite, da ao ti ljudjs vendar večinoma ž« krSčenl! Torej kristjani. Ali niso kristjani vsaj po imenu, tudi val slovenski komunisti? In koliko jih je!! V neki Štajerski iari
znižani ceni 5300 kg travnega semena in 21.500 kilogramov umetnih gnojil. Tako je bilo na novo napravljenih 1K2 ha umetnih travišč.
Glavno delo pri živinoreji je Slo predvsem za selekcijo in izvajanje akcij v smislu zakona o pospeševanju živinoreje. Banska uprava je pospeševala tudi ekonomično ureditev gospodarstva z gnojem. 2ivinorejskim organizacijam se Je omogočal nakup potrebnih plemenskih bikov s prispevki banske uprave, tako da so .organizacije plačale samo 2.50 Din za 1 kg. Iz priznanih rejsltih »redišč je nabavila banska uprava 200 plemenskih mrjažčkov ter jih dodelila posameznim rejcem po 4 Din za 1 kg.
Vsako spomlad razdeli barska uprava večje število valllnih jajc štajerske kokoši po znižani ceni; v jeseni pa prav tako po znižani ceni večje število plemenskih petelinov in kokoSi. Tudi ovčjereja ee znatno podpira. Spomladi j s bilo razdeljenih po znižani ceni 340 plemenskih ovnov in ovac jezersko-solčavske pasme.
Konjereji se posveča v zadnjem času večja pozornost, kakor pa prejšnja lefa. Pričela s« j« izvajati tudi selekcij« konj ia so v ta namen u-3»
ob hrvaški meji je bil nedavno misljon. Fara je kmečka in Šteje dobrih 3000 duS. Od teh en eel tisoč si prišel k misijono nič blizu! Večinoma mladi ljudje. To so »mačkove!«, zraven pa komunisti Dasi Maček komunistov ne mara. Pa vse je dobro, vse gre v en lonec, žajfa in tinta, saje in aneg, puter In blato, samo da ni krščansko in katoliško! Kam smo prišli? Kmečka lara, kjer bi človek pričakoval da bo še vse verno. Dobra sicer ta lara nikdar ni bila, pijanska od nskdaj. Kjer je pa pijanost, je vsa razuzdanost.
In kana. smo prišli » krščanstvom po »vetu sploh! Treba je vedeti, da je bila p*ed več sto leti vsa Evropa krščanska, edina v veri ln prežeta, prepojena od vere. Verno je bilo vse, mesta in vasi, visoko in nizko. Verski duh je preiinjal in vodil vse življenje, javno in zasebno, ln v časnem oziru »o jo pri tam ljudj« razmeroma dobro vozili. — Zadnjih 500 let pa gre s vero vedno bolj navzdol. Svet se vedno bolj materijalizira. Materija j« nov bog človeštva, materijalizem pa nova vera. Ali ate kdaj videli in brali knjižico »Nova vsra«? Tam j« to bolj natančno popisano. Saj je bilo tiskane 10.000. Materij« — kaj j® to? To je vse, kar ni duh. Kar.nl duhovno, to je telesno, materialno ali snovno. Materija je, kar s* z očmi vidi, r. rokami otiplje, kar se v variet »pravi, v žakelj pobsš«, v usta neae in po grlu požene, Z« tem in takim, kar telesu godi, ljudje hlepi in hlastajo, derejo in se pobijajo. To ja bog novega časa. Sv. Pavel pa je rekel — ker tudi v njegovem času takih ni manjkalo — da ja trebuh njih bog. Kaj višjega, fiaejSega, než-MjSega, lepšega, duhovnega, božjega n* po-
znajo. Kos mesa, liter vina ln mošnjs. denarja, to je njih »sveta trojica«. Milost, greh, duša, nebesa, Bog, to je zanje od muh. To so mata« rialisti Vol v hlevu pri jaslih in pujs v svinjaka »ta tudi materialista. Ta dva tudi a« vpra-Sata po milosti ia po nebesih, ln greha n« poznata. Samo da so jasli založene in korito napolnjeno, pa je vse dobro.	/
Tako nizko j« padel človek z višave, na katero ga dviga vera. »Človek brez vce ja žival,« je menda rekel našemu škofu tudi pokojni kralj Aleksander. »Človek, ko jo bil v časti, m razumel, postal je enak neumnim živalim,« pravi pa Sv. pismo (Psalm 48). Sedanji svet v materializmu plava, materijo časti in obožava. Ce pa časti tega boga, pa dragega na mara. Nihče ne more dvemu Sospodo-ma služiti. Ker mu je torej materija bog, zato je zavrgel pravega Boga; in da bi mu ta Bog ne bil napoti, ga preganja, s« vanj zaletuje, ga naakakuje, ga želi s prestola vreči in v tla po-maadratill
Tako daleč amo danes. Tega zemlja, odkar stoji, Se ni videla, da bi človek, stvar božja, ce zaroti! zoper svojega Stvarnika in gt hotel uničiti. Nekaj groznega!! To dela sa-m6 komunizem, — Tako je nevera rodila komunizem, komunizem pa nevero Se dalje trosi in Siri, hoče storiti neverno vse. Ker vera uči, 'iia je razen materije Se nekaj drugega, zato so ji zaprisegli »mrt.
Nevernemu človeku pa nič ni svetega, nii greh. Ce človek nima duše, kaj ti je zanj! Ce ti ni vSeč, zakolji ga, kakor zakol eS prašiča! Enega, »to ali tisoč, to je vseeno! Kar ti je napoti, to »pravi a »veta! Pokolji, pomori, po-»treljaj, pobesi, *am6 da se znebiš! Zato tak« morije, da je strah in groza. Kam človek brez vere zaide, so zgubi znorili
Škot dr. Srebrnič in »Sokol"
Okrožno sodišče v Zagrebu je aa pritožbo obdolženca dr. Josipa Srebmiča proti sodbi okr. sodišča I. v Zagrebu z dne 23. nov. 1036, br. ps. 1817—36 Izpodbijano razsodbo razveljavilo in razsodilo:
Obdolženl Srebra!« dr, Josip se oprošča po § 280 Pp. obtožbe, da je dne 8. jan. 1933 v cerkvi v Krku, torej javno, prebral poslanico katol. episkopata, ki vsebuje sledeče stavke:
brali, popisali in žigosali že 238 plemenskih kobil.
V kolikor so dovoljevali majhni krediti, je podpirala banovina tudi mlekarstvo, katero nudi našemu kmetu skromen, toda vendar stalen vir dohodkov. Dajala je podpore za preureditev mlekarn, obenem pa je denarno pomagala tudi onim mlekarnam, ki so zašle v težkoče.
Glede vinarstva jt bila posebna pažnja posvečena vinarskemu zadružništvu in vinižarske-mu vprašanju, banska uprava je deloma sama organizirala, deloma pa gmotno podprla razne sadjarske in vinarske tečaje. V smislu navodil za podeljevanje prispevkov k nakupu sredstev aca obrambo sadnega nrevja je prispevala do ene tretjine dokazanih nabavnih stroškov.
Nabavnim zadrugam je izdala podporo v znesku 250.000 Din. Za revizijo zadrug, ki so posebno v sedanjem času velik« važnosti, je bilo odobreno 52.000 Din.
Prav tako je sodelovala banska uprava n« pripravah za ustanovitev kmetijske zbornice, katera bo z« naSe kmetijstvo neprecenljivega geraena.
a)	»Po tem takem se življenje samo ln delo Sokola v Tyrševem duhu vrši ln teče brez Boga in brez vere; Sokol je torej po sebi popolnoma crezversko društvo, a ker Sokol po Seh načelih dela med mladino in narodom ter hoče za seh« pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni »amo brezversko, ampak tudi protiver-sko društvo.«
b)	»Sokol nadalje v čedalje večji meri Siri ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopih brez vsake potrebe ter tako v mladini vzbuja duha poželenja, tako da se odteguje cerkvi in veri. Na ta način se ruši morala v našem mladem naraščaj« in se izpodkopuje ter ubija vera-Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokof-ska vzgoja brez vere in Boga prodre v Širok« sloje ljudstva.«
c)	»Ne dajmo, da nas od te vere odvrne sokolstvo, ki noče znati za našega Odrešemka niti za naše pošteno hrvatsko ime. Amen.«
Da je torej na ta način izrekel nekaj neresničnega, kar more škoditi časti m dobrem« imenu zasebnega tožitelja Sokola kraljevine Jugoslavije, s čimer da se je prcgreJO proti ča«« po 9 301, odst. 2 K.	, .
Privatni tožilec je dolžan nositi stroške Kazenskega postopka po § 311, odd. 2, br. i * ter tudi plačati pavšalni znesek 100 Dm " končno plačati obdolžencu stroške prvostopnega postopka v znesku 2507 Din 85 par, in drugostopnega postopka v znesku 445 Dh? v *>w 14 dni pod pretnjo Izvršbe. Privatni tožilec £ dolžan plačati za to drugostopno tazsoao« takso 50 Din v roku 8 dni.
KAJ JE
OSEBNE VESTI
d 50 let je dopolnila učiteljica Anica Le« barjeva, ki je tudi za Domoljubovo »Gospodinjo* napisala ž® mnogo lepih člankov. Bog živi gdč. jubilantko ie mnogo let.
d Nad 40 let je stregla z žlahtno kapljico. V Vel. Pirešici pri Žalcu je umrla te dni 34 letna Agreš Marija, natakarica v znani gostilni »Fervega«. 2e nad 40 let je stregla gostom z žlahtno kapljico in dobrimi jedili. Zadnjih devet let je vodila trafiko, zraven pa je ie vedno pomagala v gostilni. V službi znane rodbine Ježovnik pa je bila skoraj 50 let. Bila je zelo blaga žena in velika ljubiteljica otrok, mnogim je bila krstna pa tudi birmanska botra. Naj ji bo Bog bogat plačnik za vsa njena dela.
DOMAČE NOVICE
d Sv. ©Se se čuti vsak dan boljše. Sedaj že po malem hodi brez vsake tuje pomoči. Zdravniki zelo pazijo nanj, da bi se mu zaradi tega zdravje zopet ce poslabšalo.
d Ovire izvoza oaše živine. Na vseh živinskih sejmih so najpogostejši kupci Italijani, zlasti na Hrvatskem in v Sremu. Poleg njih te pojavljajo tudi avstrijski. Kupujejo pa po naslednjih cenah: vole po 4—5,50 za kg žive teže, krave po 2—3.50, teleta po 4—6.50, junce po 3.50—5,50 i:a kg žive teže. Vendar pa kljub nizkim cenam izvoz živine v Italijo nazaduje. Izpodriva ga Madžarska, ki ima ugodnejše prevozne tarife in daje tudi izvozne premije. Tako stane Madžara prevoz živine do Reka manj, kakor pa pri nas od Zagreba 'do Reke,
d 300 km na uro bomo leteli. Letalski promet pri nas se bo izboljšal, ker je »Aero-put« nabavil nekaj novih letal, ki bodo mnogo hitrejša kakor dosedanja. Letela bodo povprečno s hitrostjo 300 km na uro. S tem se bo skrajšal čas potovanja. Od Ljubljane do Sušaka bomo leteli le 15 minut, dočim smo doslej 35 minut. Povečanje hitrosti se bo poznalo zlasti na daljših progah, tako na progi Sušak—Belgrad. Vozni čas je bil do sedaj 3 "ra in pol, letos pa bo le 1 uro in tričetrt. Pri nas bodo letala začela obratovati 1. julija. Poleg tega pa bo Ljubljana pridobila tudi ackaj priklufikov na mednarodne proge.
d Peč za sežiganje mrličev zgrade v Mariboru? V ta namen so sklicali posebno sejo, "a kateri sta bila tudi predsednika zagrebškega in belgrajskega društva »Ogenj«. Dru-5'va imajo baje že dovolj denarja za tako zgradbo. Predsednik mariborskega društva za 'ežiganje mrličev je odvetnik dr. Avgust Reis-man' sotradnik marksistične »Delavske politike«,
d Smrt najstarejšega vojaka. V Varaždinu I« umrl v starosti 102. leti Šamika Weiss. služil je v svoji mladosti devet let pri vojakih v raznih garnizijah Lombardije, ki ja takrat »Padala še pod Avstrijo. Udeležil se je bitke P« Soiferinu leta 1859 in pri Kontoci lota 1866, ic bil ranjan. Bil je gotovo zadnji živeči
iz teh bitk. d Kar 100.000 zajcev so postreHH v letol-lovski dobi v Vojvodini. Večiuo teh živali 10 odposlali v inozemstvo,	1
NOVEGA
Visok obisk v belgijskem Bruslju. Na sliki vidimo švedskega kralja Gustava, ki je prišel obiska, belgijskega kralja Leopolda, Slika dobro kaše, kako skrbno strašijo sprevode takih gospodov, ki a« vedno j nevarnosti, da bi kdo Uvršil nad njimi atentat.
d Po žerjavici so morali plesati. V neki hrvatski vasi, ne daleč od Zagreba, so se zelo množile tatvine. Kmetje so obdolžili cigane. Zbralo se je kakih 40 kmetov, ki so sklenili, da bodo obračunali s cigani. Najprej so prijeli ciganko Kato Šajnovič, jo najpreje pretepli, nato pa prisilili, da je bosa plesala po žerjavici. Dva dni nato je doletela ista usoda cigana Joška Tomasko, naslednji dan pa ciganko Kato Hudorovič. Vsi trije cigani so bili tako opečeni po nogah, da so jih morali prepeljati v zagrebško bolnišnico. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo, da ugotove krivce, ki jih bo doletela zaslužena kazen, zakaj tudi cigani so ljudje, čeprav nje kakor tudi druge uzmoviče na splošno premalo kaznujejo.
d Ni več dobre matere, imamo hudo mačeho! Orožnikom v Gor. Radgoni je bil prijavljen naslednji slučaj: Radgonski kaplan g. Kolman Vinko je opazil, da je mali 7 letni učenec II. razreda ljudske šole Alojz Kreft iz Orehovega vrha nenavadno stisnjen čez pas. Opozoril je na to učiteljico Marijo Kovačec in oba sta fanta pregledala. Presenečena sta videla, da ima fantek trebuh močno stisnjen s steznikom z jeklenimi vložki. Fantka sta nato odpeljala k zdravniku, ki je ugotovil, da ima želodec pievezan s tem steznikom že več mesecev, iti sicer tako močno, da je na hrbtu že nastala sprememba mišičevja, ki bi znala biti nevarna za nadaljnji razvoj telesa. Šolar ček je nato izpovedal, da mu je njegova mačeha že pred božičem prepasala želodec, in sicer zaradi tega, ker da preveč je. Govorila mu je, da ga bo tako povezala, da ne bo mogel več toliko jesti. Pas je imel podnevi in ponoči na sebi ter ga je to zelo bolelo. Orožniki so potem zaslišali otrokovo mačeho, 34-letno poaestnico Marijo Kreft na Orehovem vrhu. Res je priznala, da je svojemu pastorku prevezala s pasom želodec samo zaradi tega, da ne bi toliko jedel. Pravi, da je fantek toliko jede!, da je bil ves razbasan in da mu je povezala želodec v dobri nameri, da bi se mu
skrčil. Ali je bila ta namera res tako dobrohotna, bo pokazala nadaljnja preiskava.
d Nov most čez Ljubljanico. V proračunu okrajnega cestnega odbora za Ljubljano ia okolico je vnešena tudi postavka 50.000 Din kot prispevek k stroškom za gradnjo železo-betonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Stroški za zgradbo tega mostu so proračunani na približno en milijon dinarjev. Nov most je prav potreben, kajti sedanji leseni most ne more več zmagovati prometa in tudi ne kljubovati povodnjim. Banska uprava se tudi zavzema, da bi se ta most čimprej zgradil.
d Ker ni vesti. Ponarejanje' kovancev je postala pravcata moda. Te nove obrti so lotevajo na kmetih in v mestu. Zagrebška policija je te dni odkrila novo družbo ponarejevalcev in sicer nekega trgovca z drvmi in nekaj njegovih pomočnikov. Ti so znali ponarejati zelo dobro. Denar je bilo težko spoznati kot ponarejen, tudi zvenk je bii enak. V promet pa ga je znal spravljati na premeten način. Kb so k njemu prihajale stranka plačevat račune, je marsikateri ponudil tudi 50 dinarski kovanec. Trgovec ga je vzel, nakar ga je stranki vrnil, češ da siima drobiža. Dejansko pa je pravi kovanec že zamenjal s ponarejenim, ki ga je imel pripravljenega v blagajni. Take so stranke same odnašale ponarejeni denar v promet.
d Tobaka smo pridelali manj. Odkup tobaka v Hercegovini je zaključen- Prvoino so
Banovinski svet ie
Preteklo soboto dne 20. februarja je ban dr. Natlačen zaključil osmo redno zasedanje banskega sveta dravske banovine. Ustanova banskega svela, kakršen je, Se od daleč ne odgovarja zahtevi slovenskega naroda po široki samoupravi z zakonodajno močjo. 3anski svet je samo banov posvetovalni organ brez odločujoče besede. Vendar je ustanova banovinskega sveta v toliko tolažilna, da ob letnem zasedanju gg. banski svetniki povedo merodajnim krogom ta javnosti želje in potrebe svojih krajev in okrajev. Te pravice so se banski svetniki v zadnjem zasedanju v polni meri poslužili ln Bog daj, da bi vsaj deseti del tega dosegli, kar so predlagali v korist ljudstva.
mislili, da bo dala letošnja trgatev 500 vagonov tobaka, dejansko pa ga je dala ie 409 vagonov. Povprečna odkupna cena tobaka je bila tukaj 14 dinarjev za kilogram, le v Lju-"buški je bila 16 dinarjev ter v Trebinju, kjer se prideluje znani najboljši tobak, pa po 18 dinarjev. Skupno so Hercegovci dobili za svoj tobak okrog 60 milijonov dinarjev. Dohodek ni velik, če pomislimo, da je tako prišlo na vsakega sadilca, ki jih j« približno 20.000 le po 3000 Din. Sadilci se pritožujejo, da jim ni nič koristil novi cenik monopolske uprave, ki je predvideval povišanje odkupnih cen za 20%. Pri tem pa je cenilcem monopolske uprave pridržana pravica ocenjevanja. Tako pa obljubljene višje cene niso prišle v poštev.
d Stavka je zguba is zamuda. Zanimive številke so objavili splitski gospodarstveniki h stavke, v kateri »b nahajajo dclavci v cementnih tovarnah v Splitu že tri dni. Zraču-nali so, da »o država, banovina« in občina izgubile že 25 milijonov dinarjev, brodarstvo kar 20 milijonov, a vel milijonov tudi delavci sami.
d Kmetje, kakor jih jc malo. Pet kmetov iz Križa se je sestalo in sklenilo, da bodo vsem premožnim ljudem pobrali puške in pi strsljivo. Začeii so kar po vrsti. Da bi jih pa ljudje ne spoznali, so ti obraze mazali z mažo za čevlje. Najprvo so se lotili vseh lovskih čuvajev v okolici. Maskirani so vdrli v njihova stanovanja in jim pobrali vse orožje. Ker so bili vsi bogati kmetje, ni nihče sumil vanje, čeprav so orožniki vestno stikali za markiranimi roparji- Na dan je prišlo vse šele takrat, ko so se med seboj sprli. Oblasti pa so ugotovile, da je bil voditelj t« družbe napol blazen človek. Zakaj so ropali orožje, pa kmetje nigo vedeli nič povedati. Sodišče v Bjelovaru je vaem odmerilo najstrožjo kazen, Štirje so dobili skupaj 26 let težke ječe.
d Za drage po kostanj T ogenj. Na španskem bojiSču pred Madridom je padel zdravnik dr. Orest Zunkovič iz Maribora. Zunkovič * je bil mlad ter je začel s svojo zdravniško prakso v Zagrebu. Pozneje je šel v Dalmacijo, od tam pa te je izselil v Španijo. Stopil je na stran rdeče vlade, kjer ga je dohitela »mri.
d Italijansko posojilo zadelo tudi jugoslovanske državljane. Italija je v jeseni razpisala novo notranjo posojilo, ki ga bodo vsi državljani morali podpisovati v sorazmerju z vrednostjo »vojih posestev. Država je določila v to 5%. To breme pa je zadelo tudi naše državljane, fel imajo rvoja posestva onstran meja, kajti tudi od njih zahtevajo italijanske oblasti, da morajo odmerjeni jim del plačati, Zaradi tega se je skupina takih na-
končal svoje delo
Oosp. ban dr. Natlačen je v zaključni besedi opozarjal na tesno odmerjena sredstva, ki
jih daje na razpolago banovinski proračun. Obljubil je skrbeti za to, da se bodo izbrala pri določevanju dnevnega načrta tista dela, ki bodo prinesla čim več koristi čim širšemu krogu prebivalstva in da bodo deležni dobrot banovinskega proračuna sorazmerno vsi deli "Slovenije. Ban dr. Natlačen je na koncu govora pozival h korajži, k optimizmu, k veri v boljšo bodočnost, ki Slovence res po konci drži.
dolenjska, štajerska in W	sploh vseh vrst, kuoite
pri CENTRALNI ¥INA&NI V LfuMJanl
ših državljanov obrnila na naše oblasti ln jili zaprosila, naj posredujejo in jih zaščitijo*. Svojo prošnjo utemeljujejo z obvezo, ki jo je Italija leta 1924 podpisala, da posestva naših državljanov ne bo obremenjevala z nobenimi prisilnimi posojili in dajatvami za oboroževanje.
d Zaplenili so puško z vizitko vred. Dne 14. t. m. sta se nahajala dva orožnika na patrulji v Gruševi, ko sta začula Iz gozda streljanje. Ker je sedaj lovopust, jima je bilo to streljanje sumljivo ter sta se podala v gozd. Zatekla sta tam 27-letnega posestniškega sina Aiojza Rojka iz Ruperč z lovsko dvocevki. Strelja! je veverice ter je že imel dve ustreljeni. Povprašala sta ga za orožni list in lovski list, Rojko pa jima je namesto obojega pokazal vizitko okrajnega glavarja v pokoju dr. Ivana Senekoviča, ki ima »voj lovski revir v Gruševi. Na tej vizitki piše dr, Senekovič, da je Rojko njegov poskusni paznik v lovišču. Rojko .pa je nato izjavil, da je lovil že večkrat skupaj z g. okrajnim glavarjem v p. po njegovem lovišču, da je ustrelil več zajcev za dr. Senekoviča ter mu je nesel v Maribor nekoč 11 veveric, ki jih je sam nastreljal. Lovil pa je ves čas brez lovske karte in brez orožnega lista. Najprej mu je Izročil dr, Senekovič enocevno lovsko puško, ko mu je pa to vrnil, da mu je v Mariboru dat dvocevko z naročilom, naj še lovi z njo brez lovske karte in orožnega lista, pač pa mu je na vizitki potrdil, da ja njegov poskusni paznik. Orožniki so Rojku puško zaplenili z glavarjevo vizitko vred ter oba prijavili. Med lovskimi krogi v Maribora je vzbudil dogodek precejšnjo pozornost, ker dokazuje, ds tudi -vizitka upokojenega g. glavarja za Maribor levi breg, ne more nadomestiti predpisanih lovskih listin.
d Boj z volkom. V Vagan;b pri Uar.jaluki se je pred kratkem zgodilo tole; Sredi dneva je pridrvel v vas besen volk in začel vse vprek napadati ljudi, ki so se nahajali na cesti Tako je ogrizel pet ljudi, nakar je spet drvel naprej. Naenkrat pa je naskočil nekega kmeta, ki je imel sekiro v rokah. Razvila se je strahovita borba. Kmetu se je pri tem odlomil ročaj sekire ter je tako ostal brez moči proti volku. Volk mu je skočil na vrat in ga podrl. Kmet se je zavedel smrtne nevarnosti, hitro je zagrabil volka za uho in ga potegnil podse. Smrtni boj se je nadaljeval, dokler niso prišli kmetje in ubili volka. Vse obgri-zene ljudi pa so poslali v Pasteurjev zavod, ker so mnenja, da je bil volk stekel.
d Dohodki bodočih kmetijskih zbornic. Ministrski svet je odobril uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Glavni dohodek zbornic bo obstojal iz doklade na zemljiški davek, ki se bo po sklepu zbornice pobirala do višine 5%. V prejšnjih načrtih jo bila določena višja mera na to doklado. Preračunali so, da bo posamezna zbornica potrebovala na leto za izvrševanje svojih nalog okoli 400.000 dinarjev. Ako se vzame za podlago 5% do-klada na zemljarino, bo znašal donos doklade mnogo več, tako n. pr, v dravski banovini nad 1 milij. din, v savski in dutiavski ba-»ovini p® celo nad 3 milij. din.
d Novo poslopje Okrožnega Brada za ia-varovanje delavcev so otvorili preteklo nedeljo v Kranju.
d Vlagatelj! stare dunajske psštne hranilnice, ki so izgubili vse svoje vloge, tožijo našo državo za 11 milij. din. Dunajska poštna hranilnica je namreč po prevratu izplačala vse vloge naši državi.
d »Ima vrčmena«. Neka delniška družba v Ljubljani — denarni zavod — se je pritožila proti odmeri nekih taks za tri razne zneske šn zaprosila davčno upravo za povračilo. To je bilo dne 26. februarja leta 1924. Davčna uprava je nato poslala akt ministrstvu, ki ga je registriralo šele leta 1933. Leta 1936 pa j« bil dne 7; decembra ta akt v ministrstva rešen tako, da dobi zavod povrnjenih 12.000 dinarjev. Obvestilo o tem je šele sedaj prišlo v Ljubljano. Torej po 13 letih.
d Potniški promet na jugoslovanskih železnicah se je povečal v l. 1936 za 16.40%, Dočim je bilo leta 1935 samo 36.8 milijona potnikov, je bilo L 1936 vseh potnikov skoraj 43 milijonov.
d V škodo delavcev se Je kc Ju! i stavk* v varaždinski tovarni »Tivar«. Delavci so stopili nedavno v stavko zaradi odpustitve enega delavca. Zaradi tega j® tovarna odpustila
............................................ iww«ir^vi'iii,rTiT,irTri-r*°"aB
Domoljubov® tekmovame
Dobil! smo nekaj dopisov, v katerih eo se nekatere župnije potegovale za večje število točk, kot jih je bilo njim štetih v dobro. Znova smo pregledali ves materija! in ugotovili, da sta dve od njih negodovali upravičeno, vse druge pa neupravičeno. Radi zato priobčujemo za prvi dve popravek, tako da Ima župnija Sv. Trojica v Tržišča 8480 točk in pride torej pred Sodra-žieo na prvo mesto nagrajencev s knjigami, župnija -Strage pa 4550 točk ta pride potemtakem na druge mesto nagrajenih s 500 Din. Pripominjamo, da s« te pogreške ne bi bile vrinile, če bi se tekmujoča društva ravnala po navodilih, ki smo jih pred začetkom tekmovanja
poslali vsem našim organizacijam, kjer smo navedli, naj se vsi dopisi, tičoči se tekmovanja, naslavljajo in pošiljajo Propagandnemu oddelku. ■ Večina župnij se ni ravnala po tem navodilu, temveč so javljale nove naročnike tako nepregledno, da nam je bila podrobna kontrow silno otežkočena. To more pravilno oceniti i oni, ki mu je znano poslovanje in delo uprav naših listov, katera ima zlasti okrog novega leta opraviti z več kot sto tisoč naskm naročnikov naših listov.	.. a Te dni bomo začeli tekmujočim župnija" pošiljati nagrade in obljubljene odstotke <w«<> ki za nagrade niso prišli oa vrsto.
vse delavce. Posegle ao vmes oblasti in delavske organizacije, da so dosegli sporazum, po katerem je tovarna takoj sprejela na delo le 75% starih delavcev in 5% novih, ostalih 25% starih delavcev pa bo sprejela na delo, kadar bodo to pokazale potrebe. Tovarna ae je pri tem oprla na odlok banske uprave, ki je prepovedala tovarni izdelovanje oblek po meri, Zaradi tega, da je bila prisiljena tovarna zmanjšati obrat v tem oddelku.
d Na ka| se v»* spravijo tatovi. Tatovi io odnesli pri cerkvici na Kalvariji pri Mariboru bakren odvodni žleb; odtrgali so cev od tal do strehe, tako da sedaj odteka voda iz žlebov po zidu cerkvice ter ga kvari.
d Minulo je 50 let, odkar je zgorelo v Ljubljani deželno gledališče. Od gasilcev, ki so bili takrat požrtvovalno na delu, živijo še štirje.
d Težave » umetnim zobovjem. Bogat kmet v.Ercegnovem ob morju je imel umetno zobovje. Prav to bi bilo skoraj krivo njegove smrti. Pozabil je sneti zobovje, ko ae je odpravil spat. Ponoči pa mu je zobovje zašlo v grlo, da ga je začelo daviti. V težkih bolečinah je vpil na pomoč, da so sosedje poklicali zdravnika. Potem pa je že pade! v nezavest. Zdravnik ga je rešil v zadnjem hipu.
<1 Za vsakih 50.000 prebivalcev en milijon. Gradbeno ministrstvo je poslalo na banske uprave poziv, naj sestavijo program javnih del, zlasti glede graditve cest in preskrbe s pitno vodo. Krediti se bodo razdeljevali po naslednjem ključu: za vsakih 50.000 prebivalcev se bo odobrilo en milijon za ceste in prav toliko za vodo.
d Sam se je operiral kmet Štefan Kočiš od Sv. Križa pri Prelogi. Že dve leti mu je otekalo lice, kar mu je povzročalo vedno večje težave pri jedi. Stopil je k zdravniku, ki ga je poslal v Zagreb na kliniko. Ker kmet ni imel denarja, se je pa operacije sam lotil. 1'rerezal si je obolelo lice z britvijo in iztisni! b rane malo koščico, zaradi katere je nastala oteklina. Imel je srečo, ker se mu je rana začela celiti in so ponehale vse bolečine. !
d U vos perutnin« ia divjačine. Središča izvoza so pri nas Prekmurje, Medjimurje, Po-dravina, Zagorje, odkoder se vse koncentrira v Čakovec. Iz Čakovca ae blago razpošilja naprej. Najboljši kupec perutnine je bila Anglija, ki je z uvedbo sankcij znižala- carino na perutnino. Mnogo pa so pokupile tudi Nemčija, Švica, Španija in Egipt ter nazadnje tudi Italija.
d Pa so ga le naSli pod posteljo. Predrznega tatu so te dni zasačili v Zagrebu. Ko so ga trije policijski organi opazili, so ga pozvali, naj jih počaka. Tat pa se je spustil v beg, nakar so policaji streljali za njim. Sedem strelov ga ni zadelo, pa je mogel ob cesti preskočiti plot in skočiti skozi okno v gostilno. Tod pa so ga našli pod posteljo.
d V trgovino so vlomili, V noči od ponedeljka na pusni torek je bilo vlomljeno v podružnico trgovine Ignaca Lovrcnčiča v Kri-ževcih pri Ljutomeru. Dosedaj še neznani zli-kovci so prišli skozi izložbeno okno v trgovino ter pobrali raznega manufakturnega blaga, ki presega znesek nad 4000 dinarjev. Gospodar se je mčd tem časom prebudil in začel klicati. Uzmoviči so jo popihali. Orožništvo je dan za dnem ria delu, a vendar je malo upanja, da pridejo vlomilci v roke pravice. Zanimivo je io, da je imel ugledni trgovec Ignao Lov-renčič v zadnjih letih več drznih vlomov, s katerimi je bil oškodovan za približno 100,000 dinarjev.
d Se jim al posrečilo. Drzno tatvino so izvršili trije Avstrijci v bližini Koprivne na koroški meji Posestnika Antona Hrobasta iz Črn«, ki je vozil drva iz gozda, so izvabili v gostilno ter ga zapletli v pogovor o konjskih kupčijah. Medtem ga je eden gostil v gostilni z žganjem, druga dva pa sta izpregla pred gostilno lepšega konja, vrednega 3500 Din ter pobegnila z njim proti meji. K sreči so obmejni stražniki oba zasačili tik na meji ter konja vrnili lastniku, vse tri tatove pa so zaprli.
d Naše paraike kupujejo. Na mednarodnem trgu ladij je nastala v zadnjem času ugod-
Stran S. - r—-
nmmm mmz mmmi
Mun-Muuua««- H«meoR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ntf DO 5/e
bb
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO
na konjunktura. Cene ladjam so danes 15 krat višje, kakor ao bile pred tremi leti. Zato so se nekateri naši lastniki ladij odločili, da prodajo svoje ladje. Doslej sta bila prodana par-nika »Jug« (2400 ton), pornik »Ljubica Mat-kovič« (3180 ton), za parnik »Nikoiina Matko-vič« (3400 ton) st pa vrše pogajanja, Kupci so Italijani.
d 24 krat se je oženil. V 2ivimcah pri Tuzii v Bosni je umrl musliman ibrahim To-pajič. Bil je atar 103 leta. V svojem življenju ni pil alkohola, pač pa je vsaki dan pokadil po 100 cigaret. Na dan smrti je bil še v kavarni. Imel je tri žen«; ena od teh jnu je kuhala kavo, medtem je starček sedel na stolu ia umrl. Poleg treh živih žena je imel 38 otrok. Vsega skupaj se je ožeuil štiriindvajset-krat.
d Maičevsoje za občinske volitve. Pred kratkim so te vračali šolarji domov' na Velike Bloke. Ko so prišli že nekako blizu kapelice, ki je nedaleč od vasi, zapazijo vai začudeni, da na bloškem hribu ni več evharistifinega križa. Postavili so ta križ predlanskim, in sicer snega prvih.Tnkrat je bila ob blagoslovitvi zelo lepa slovesnost, kateri ao prisostvovali skoro vsi domači vaščani, pa tudi mnogo drugih ljudi. Zdaj je ta križ, kakor oni 15» Javorščici spodžagan, in sicer tako, da ga ni mogoče več porabiti Kolikor se more dognati, se je ta žalosten dogodek izvršil v četrtek zvečer, ko je pri uas precej hudo melo. Za zlikovce zares prav primeren čas! Videli pa so neke tri, bolj belo oblečene osebe, ki so bile zvečer na tem hribu. Pa tudi psom se stvar ni prav nič dopadla, ker ao zelo lajali zvečer proti hribu. Zdi se, da je politika zraven in da ima le ona svoje prste vmes. Med ljudmi se mnogo »iišlja. Zadosti pobalinsko pa je, če se politična strtmt prenese ua vsrsko polje. Zelo značilno je tudi to dejstvo, d4 je evharistični križ na Javorščici padci kot maščevanju z« občinske volitve. Kakor se Fta-venjci pripravljajo, da bodo postavili ie lepši križ na Javorščieo, tako niti najmanj ne dvomimo, da tudi Blocaui tega bogoskrunstva ne bodo trpeli in da bodo postavili evhariatični križ *opet na svoj prostor, da bo glasno pričal o prehudi zlobi tfctih, ki ao to zakrivili.
d Kaj bo s tako salasžmfjS Trgovk« Emilija Bogar v Križevcih je prejeip. pismo, v katerem zahteva neznani pisec, naj položi na določeno mesto 509 Din, alcer bo umorjen njen otrok. Trgovkin mož je bil že Štirinajst dni odsoten z doma in se je zdravil v Zagreba. To dejstvo je izsiljevalec izrabil ter je pozno svečer prišel in začel trkati na vrata Bogarjevega stanovanja, Medtem s« je trgovec Bogar že vrnil iz Zagreba in mu je žena povedala, da je prejela izsiljevalno pismo. Bogar je odprl vrata in videl mladega fanta, ki mu je molil
Rešite nas potepuške nadloge
Vsi vemo, da so brezposelni veliki siromaki, ki si skušajo pomagati, kakor pač vedo in znajo. Toda tega, kar sc sedaj dan za dnevom vrši in dogaja v vedno ostrejši in naravnost grozilni obliki, pa ni mogoče več mirno gledati, šc manj Prenašati. — Tukaj v hribovskih krajih laškega j" celjskega okraja, kjer vlada in kraljuje že itak siromaštvo, pomanjkanje in stiska v zvr-nani meri, pritiskajo brezposelni v vedno večji množini in nadležnosti Pisec teh vrstic, ki prelivam v skrajno oddaljenem, hribovitem, raztrganem svetu, daleč proč od prometa, sem po natančnem zapisku od novejja leta sem dognal, ® obtožijo tukaj vsako, še tako skrito hišo in kofo dnevno najmanj trije ali štirje brezposelni. ™ntili teden je primarširak) na visokoležečo petino (nad Celjem) skupaj 7 brezposelnih, sa-jiiin krenkih mož v najlepši starosti. — Način, f. 0 večina brezposelnih tukaj nastopa, sprav-|a u-»ogo podeželsko ljudstvo, zlasti pa na sa-™»tnih krajih, naravnost v strah in grozo: sko-a) noben brezposelni se ne zadovolji s kruhom, sak naravnost zahteva denar in kar določi »»kso« po kovaču. V svetinskih hribih je brezdelni zagrozil ubogemu posestniku: »Zdaj r m še dniete, km?Iti si bomo samj vzeli!« --sebna nadloga je prenočevanje teh vsiljivih
ljudi: predrzno zahtevajo toplo posteljo v sobi ali topli kot na peči; prestrašeni posestnik, ki se boji maščevanja teh tujcev, mu mora ugoditi, četudi večkrat v strahu pred neznanimi ljudmi celo noč brez spanja prečuje v svoji hiši. Pri-tepeni potepuhi se vedejo kakor gospodarji, hišni gospodar ph mora biti zadovoljen, če ga še vsaj v hiši pustijo.
Tej rastoči nadlogi in nevzdržnemu stanju pri našem ubogem, zadolženem in od vseh strani stiskanem kmečkem ljudstvu more odpomoči edino oblast, ki je za to poklicana. Zal se mora danes javno in po resnici reči, da je velika večina brezposelnih, ki se v vedno, večjem številu potikajo po naši Sloveniji, navadnih delomržnih potepuhov, katere mora oblast trdo prijeti; naj vsaka občina skrbi za svoje uboge ljudi; kajti splošno se tukaj opaža, da so domači siromaki in berači v vsakem okraju naravnost izginili pred neštevilnimi brezposelnimi postopači in potepuhi. Naj orožništvo vsakega brezposelnega legitimira in pošlje v domačo občino! -Naj sc oblast po orožnikih prepriča, da se ined brezposelnimi potepuhi povsod skriva vse polno komunistov, ki mnogi že očitno kažejo svoje bolj-ševiško mišljenje! Zakaj sličita nasilja se vrše tudi drugod po Sloveniji.
17 velikih pijance® je ozdravil
V Slavonskem Brodu je bilo več nevarnih pijancev, neozdravljivih alkoholikov, ki so uničili družine in zapili vse svoje premoženje. To je dak) mestnemu zdravniku dr. Kajeganoviču povod, da je povabil te pijance k zdravljenju. Začel je v pričetku novembra minulega leta. Dr. Kajeganoviču sc je najprej prijavilo 12 pijancev, ki jim je zdravnik začel dajati injekcije proti alkoholu. Osem jih je popolnoma ozdravi! in oni so danes zdravi in srečni ljudje. Štirje pa so v svojo nesrečo prenehali z zdravljenjem. Pozneje se je javilo dr. Kajeganoviču še dvanajst »bolnikov«, od katerih je osem popolnoma okrevalo, eden je prenehal z zdravljenjem, trije pa Se vedno dobivajo injekcije. Tako je cela vrsta mož rešena gotove propasti.
pismo, v katerem je bila zahteva, naj izroči onih 500 Din. Fant je pripovedoval, da ga je posiai neki neznanec. Trgovec mu ni verjel in je poslal po stražnika, ki je ianta odpeljal na policijo. Tam je fant priznal, da je on sam capisal pismo. Fant je star šele 17 let,
d Zopet nova gospodinjska šola. Dne 16. februarja so v Svečini ob severni meji otvorili novo gospodinjsko šolo, ki jo je banska uprava osnovala na nekdanjem veleposestvu admond-akega samostana. Otvoritev se je izvršila tiho $n brez vsake svečanosti. V imenu banske uprave ji je prisostvoval svetnik Okorn, poleg sjega pa so bili navzočni krajevni činitelji. V šoli je začasno 20 gojenk, ki se bodo udeležile 6-messčnega tečaja. Šele jeseni, ko bo poslopje gospodinjske šole popolnoma adaptirano in urejeno, se bo pričel enoletni tečaj, v katerega bo sprejeto večje število gojenk. Gospodinjsko šolo vodijo šolske sestre iz Maribora, voditeljica pa je sestra Lidvina Briški, Otvoritev gospodinjske šole v Svečini je važen dogodek za severno slovensko mejo.
d Veduo fe prizadet delavec. Zaradi dežja te dni je začel vleči plaz na dnevnem kopu pod Bukovo goro, kjer podjetje Dukič odkriva premog za Trbov. premog, družbo. Ogromne množine zasipa so se začele premikati proti dolini. Zadnje dni se je plaz ustavil. Ne ve se pa, kaj bo, ko pride nov dež, če bo šel plaz
To so bili večinoma alkoholiki, ki so redno piti tri do štiri litre žganja na dan ali sedem do osem litrov vina dnevno. Med njimi si našel tudi take, ki so zapili hišo, uničili družino, izgubili službo, a eden je ubil v pijanstvu celo ženo in svojega soseda ter bil za to več let zaprt. Prišel sc je zdravit zato, da ne bi naredil zopet kakšno hudodelstvo. Zanimiv je slučaj nekega pijanca, ki je izgubil službo in zapustil ženo in otroke. Zdaj je ozdravljen in tudi v službo so ga ponovno vzeli.
Vsi ozdravljena so neizrečeno srečni in izjavljajo svojo globoko hvaležnost dr Kajeganoviču, ki jih je rešil. Vsi so postali člani trez-nostnega društva v Slavonskem Brodu. če bodo le stanovitni ostali!
naprej, bo zajezil trboveljski potok in bi lahko nastale nedogledne posledice. — Zaenkrat je ustavljeno odkrivanje premoga pri Dukiču, ker nimajo kam odlagati zasipa. Zato jc podjetje odpovedalo na 14 dni 180 deiavcem. Tudi pri rudniku samem bo nekaj ljudi zgubilo delo pri nabiranju premoga, če ne bo novih zasipov. Plaz je naredil precej škode, razdrl nekaj tirov in ravno na novo zgrajeno vzpenjačo. Najbolj nerodno pa je odpuščenim delavcem, ki so sredi zime postavljeni brez dela na cesto.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Oster besedni boj je nastal med Ljoti-čevim »Zborom« in narodnim poslančfem 2ivo-to Milanovičem, ki je ob priliki svojega govora v finančnem odboru Narodne skupščine napadel Ljotiča in mu očital, da prejema za svojo stranko denar iz tujine. Polemika, ki sc je vodila okrog tega očitka, sicer ni pokazala točnosti vseh obtožb narodnega poslanca, pač pa dejstvo, da je Ljotič poslal na kongres hitlerjevske stranke v Niirnbergu dva svoja odposlanca in da je uživala njegova gospodarska organizacija posebne ugodnosti pri izvozu sliv v Nemčijo. Prav nečedno pa je odkritje, da so Ljotičevci, ki imajo na programu tudi boj proti judom, v Zagrebu ustanovili posebno družbo pod imenom Tcchni-
Nova ženska moda bo baje ukazala krila na obroče, kakor so bila pred 100 leti v navadi.
mehe Union«, v kateri pa je imel večino delnia znani Žid Alfred Diamandstein, ki se jc dal nekaj let prej prekrstiti v Milana Danica. — Časopisi sc odkrili, da je bil ta Žid večkrat zabeležen v spiskih zagrebške policije, kjer je moral nekajkrat odgovarjati zaradi rajnih prevar in zvez s komunisti.
d Turški zouauji minister Ruždt Aras se je na povratku iz Milana v Ankaro ustavil za en dan v Belgradu. V razgovoru z novinarji je turški zunanji minister dejal, da bo Balkanska zveza priznala zasedbo Abesinije po Italiji, nakar se bodo mendn sklenili prijateljski sporazumi med Italijo Grčijo in Jugoslavijo. Angleški diplomatski krogi povdar-jajo pomen zbližanja med Italijo in Jugoslavijo, ker bo s tem mir na Balkanu pomembno utrjen.
d Proti lažnim delavskim voditeljem- Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič je na zborovanju jugoslovanske delavske zve-f,f izjavil, da se je odločil preurediti okrožne aradc in vse delavske zbornice. Po njegovem načrtu bodo morale vse te delavske ustanove služiti le delavskim koristim in potrebam, nc pa biti leglo birokracije in udobnih korit raznih lažnih delavskih voditeljev z visokimi plačami.
d Sibeniška »Tribuna« dokazuje v posebnem člančiču, da je osnovni pogoj za dobro in trajno ureditev Jugoslavije popolna enakopravnost vseh državljanov in vseh pokrajin naše države. O tej enakopravnosti pa morajo biti vsi tudi prepričani. Zato predlaga »Tribuna« naj vlada izdaja tednik »Enakopravnost«. Ltst naj bi objavljal podatke o zasedbi najvišjih državnih položajev, dalje p"' datke o velikih državnih delih v posameznih pokrajinah, o razdelitvi javnih del, o plemenski pripadnosti dražavnih uradnikov, o spre" jemanju gojencev v državne zavode, o razdelitvi štipendij za dijake itd. Ako bi se na podlagi teh podatkov ljudje prepričali, da se v državi ne izvaja politika plemenskih protek-cij, temveč resnična enakopravnost na vseli poljih državnega udejstvovanja, potem bi bila naša notranja ureditev silno olajšana in Pospešena.
d Ponovne občinske volitve so bile «"» nedeljo v Rekalicah pri Banjaluki. JRZ i« dobila 568, združena opozicija pa 485 glasov.
Strašen umor pri Metliki
Kraševčevo hSo v Čurilih sla si vzeli v najem Frlan Bara, 85-fotna žena, in njena hči, okrog 60 ki stara Vraničar Marjeta. Vraničar Marjeta je bila nad 30 let v Ameriki in se je pred dvema letoma vrnila. Ima pa v Ameriki še 3 brate ia eno seho, ki ji vedno pošiljajo podporo v denarja. Obe sta bili na glasu, sto imata denar in bik) je morda ravno to usodno za njiju življenje. Neki večer so opazili na podu poleg hiše, kjer sta stanovali, nepoznanega moškega, ki je bil do vratu zavit v slamo, čez glavo pa pokrit s suknjičem. Poleg njega pa je ležal nahrbtnik. Ta mož pa nima nič zveze z umorom, ker je v času dejanja še spal in tudi pred orožniki dokazal svojo nedolžnost. Naslednje jutro je soseda Jožefa Govednik nesla hlebček kruha k Vraiiičarjevi. Vrata so bila zaprta in . tudi okna. Gledala je skozi okno in klicala, naj pridejo odpret. Ker se nihče ni oglasil; je šla domov in možu povedala, tla se ji zdi, da pri sosedovih ni nekaj v redu. Ob pol 9 se je soseda vrnila in opazila, da so okna zastrta. Ker je Govednik Jožefa na vsak način hotela priti v hišo, je neki raoški pri drugih vratih pobegnil čez Govednikov vrt v smeri proti Borihi. Mož je čez glavo vrgel suknjo iu hitro bežal Oovednik Janez, ki ga je opazil, ga je zasledoval prav do Borihe. Pred Boriho pa se je obrni!
NESREČE
d V Zgornjem Kailju pri Zaloga je p.ekdp Eažgal gospodarsko poslopje posestniku Znoju. To j« v dobrem pol letu že sedmi požar v Zalogu m bližnji okolici.
d Zgorelo je gospodarsko poslopje ner davno umrle posetnice Fani Prevc.
d Avtomobil se je prevrnil, V ponedeljek, 15. t. m, se je prevrnil na državni cesti Cerkf nica—Rakek Zumrov avtomobil in se močne poškodoval, razbil šipe in pa zmajal ogrodje. Posebno je poškodovana streha avtomobila. V njem se js vozil notar gosp. Maležič Petor iz Cerknice. Dobil je poškodbe po glavi in desni roki. Prvo pomoč mu je nudil banovinski zdravnik dr. Franjo Smerdu, ki mu je pre-vezal rane.
d Lobanjsko kost si jc razbil pri padcu 66 letni upokojeni železničar Gašper Dobni-kar v Mariboru,
d Ko je šel aad lisice. Dragan Plavljanič, občinski tajnik iz okolice Petrinje je šel na lov na lisice. Med potjo mu je spodrsnilo in je pitdel na tla. Pri tem se mu je sprožila puška lako nesrečno, da mu je strel prebil koleno. Ker niso mogli pravočasno dobiti voza, je mož izkrvavel,
d Strmoglavil je v 40 m globok vodnjak.
Smrtno se je ponesrečil v Stražišču pri Kranju Hinko Ciglič, zaposlen v tovarni Sire. Ko se ie vračal po orodje je strmoglavil v 40 m globok vodnjak. Ko so ga izvlekli iz vodnjaka 1® bil še pri življenju. Čez pol ure pa je pod-icgel poškodbam. Umrli je bil rojen 1895. leta
*	Steverjanu pri Gorici (Italija), pristojen v rttI,i. Zapušča ženo in devet nepreskrbljenih
otrok, brata, sestro, očeta in mater.
d Zemlja mu je stisnila prani koš. V Sv. Lenartu v Slov. goricah se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala življenje mladega 17-atnega lončarskega vajenca Jožefa Knupleža
*	^asteraja. Knupleža je poslal njegov moj->ter, da mu nakoplje ilovice. Pri tem mu je Pomagal tudi delavec. Pri kopanju pa se je
in bežal nazaj, ker je nekdo zakričal iz gozda, da jih je še več.
Prišedši nazaj, je šel Govednik v hišo in se mu je že v veži nudil prizor, kakršnega še ni vide! v svojem življenju. Pri stranskih vratih je na tleh ležala na trebuhu Vraničar Marjeta s presekanim vratom in razbito glavo, popolnoma napravljena, kar je dokaz, da je bil zverinski umor izvršen, ko je Marjeta že vstala in da je hotela klicati na pomoč in bežati iz hiše, pa ji je zločinec prej presekal nit življenja. V hiši na postelji pa je ležala njena 85-letna mati, ki ima nad levim ušesom popolnoma razbito lobanjo, obrnjena je bila k zidu in jo je zločinec najbrže ubii v spauju. 85-letsio starko je zločinec popolnoma zanietal z blazinami in perilom in tako zakril strašno dejanje. Vsi predali so bili odprti. Postelja, na kateri je ležala Marjeta Vraničar, vsa prekopana in preobrnjena. Ame-rikanski zaboj s silo odprt, kar priča, da je zločinec iskal denar. V noči je padal sneg in je po stopinjah videti, da je zločinec prišel po polnoči. Prišel je v hišo skozi podstrešje, kjer je odtrgal desko in s podstrešja prišel po lestvi v hišo. V veži in v hiši je bik) polno suhega mesa, katerega je hotel vlomilec vzeti s seboj, pa je bil predčasno prepoden.
NOVI GROBOVI
d Vi, ki zaklade zbirate iz bližnjiUov krvi, prah boste tudi vi... V Brezju pr! šmartnem prš Litiji je umrla Marija Hostuik roj, Kastelic. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali učitelja Franceta Kerhlanka. — V Savljah pri Ljubljani je mirno v Gospoda zaspala Marija Kos. ■— Na Pobrežju pri. Mariboru so položili v grob učiteljico in pesnico Dragica Beloglaveo roj. Krajnc. — V Trstu je odšla v večnost Avgusta Vodopivec roj, Machne, vdova po velikem županu. — Na Rakeku je na veke za-tisnil oči Jovan L, Acimovič. — V Straž išču pri Kranju je zaspala v Gospodu soprog« posestnika Iva Rupaik. — V Mokronogu je umrl posestnik in gostilničar Franc Koleno, — V Gorici je zapustil solzno dolino znani pevovodj« in skladatlj Lojze Bratuž. — Prš Sv. Jurije ob Taboru je odšel po večno plačilo posestnik in gostilničar Kari Kumer. -— V Celju so položili v grob babico in posestnico Baumgartner Marijo, — V Trbovljah so pokopali šolsk. ravnatelja in nadzornika v p. Gustava Voduška. —-V Mariboru je odšel v večnost U1 Friderik, železničar v p. — V Kranju je umrl posestnik Mihael Jakofčič. — V Postojni so pokopali posestnika Franecta Čuka. — V Zgornji Zado-brovi so odnesli k večnemu počitku bivšega posestnika Janeza Zajca. — Na Glincah pri Ljubljani je preminula Antonija Marinčič roj. Suhodoiec. -— V Brežicah so položili v grob Viljema Vouka, šefa davčne uprave. — V Tržiču je zaspala v Gospodu učiteljica Gabrijela Zupančič. —- V Strahinju pri Kranju je v starosti 87 let odšel v večnost posestnik Frano Strupi. — V Ljubljani so urarli: Lani R&stohar, načelnik veter, odseka kr. baoske uprave dr. Josip Stegu, 'topni upravitelj v Sp. Logu pr! Kočevju, Andrej Kušlan, učiteljica v -p. Olffa Medved roj, Jonke, Nežka Jenko, davčni upravitelj v p. Mihael Frančič, soproga ravnatelja tob. tovarne v p. Marija Mandelj, vdova želez, uslužbenca Neža Mohorčič, soproga žel. uslužbenca Marija Fabjančič, in soproga žel. uslužbenca v p. Helena Blatnik.
polni volilcev. G. dr. Kulovca so volilci poslušali z največjim zanimanjem ii> odobravanjem. Govornik je pokazal v svojem govoru, kako smešni In nedosledni so ti »združeni« nasprotniki. Objeli so se Jevtičovci, ki so 1. 1933 in I. 1934 prav pošteno garbali Mafkovce in vse drugo, v prav prijetnem objemu z Mačkove! pod vodstvom znanega hrvaškega trgovca iz Črnomlja. Objeli so se Jugoslovani, ki ne priznavajo Hrvatov in hrvaškega naroda, z Mačkovei, ki zopet, če so dosledni, ne priznavajo lil ne bi mogli priznati, če bi bili dosledni, pro» grama Jevtičevih centralistov, Jugoslovoiiov in kakor se v vsakokratni potrebi ti ljudje imenujejo. Najbolj smešno jc- pa to, da so ti Mačkovei, ki so slovenski odpadniki, pozabili na vso batlne, ki so jih prej tako obilno prejemali od svojih zaveznikov. Ali ni to smešna, v resnici žalostna družba ljudi, Iti no poznajo ne doslednosti, ne programa, iie spoštovanja do samega sebe. Sedanji ncsileo nasprotne liste g. Jelenič je pri zadijjih občinskih volitvah z zastavo v roki korakal v boj za nasilni diktatorski režim. Kam bo zdaj vodi! te vnet« belokranjske Mačkovce pri teh volitvah?' Človeku pamet zastane, če to družbo gleda in premišljuje. MI, pravi, pristni Beloltranjci, pa tega, k nam uvoženega blaga ne bomo kupovali. Mi hočemo oslat! pravi, pristni Slovenci I Hočemo biti dobri udje slovenske skupnosti! .lasno črto hočemo potegniti med nami Slovenci in odpadniki slovenstva. Šaml »1 hočemo deločati svoja pota. Nočemo biti (suženjski pomagači drugih. V tej naš! slovenski skupnosti si bomo tudi priborili boljši gospodarski položaj za našo ljubljeno Belokrajino. Začeti hočemo z radikalnim čiščenjem. Kar čuti slovensko, pojda z nami in bomo zmagali. Kar se je vpreglo proti svojemu narodu v drug jarem, tiste bomo izločili Iz naše srede. O tem lil nobenega dvoma vaB,
ilovica nenadoma sesula v jamo ter pri tem oba zakopala. Delavec se je izkopal iz jame, Knupiež pa je bil do vratu zasut. Tovariš ga je začel odkopavati, vendar pa je to trajalo eno uro. Knupiež je bil sicer pri življenju, vendar mu j« iz ust vrela kri. Zdravaiška pomoč je bila zaraaa, Zemlja mu je stisnila prsni koš in zvečer je izdihnil.
d Po pameti ga pijrao. 72 letni zidarski mojster Jakob Rozman v Koprivnici je šel ob železniški progi. Ker je bi! pijan, se ni zmenil za osebni vlak, ki se je bliža!. Zaletel se je v lokomotivo, ki ga je odbila v stran. Rozman je obležal mrtev.
Občinske volitve
ZiM občino MeiHka okolica
Kar smo dolgo želeli to se zdaj približuje uresničitvi. Tudi naša velika združena občina Me-tlika-okolica bo volila 28. februarja. Imeli boinp dve volišči, eno pri Treh far&h, drugo na Suhorju. Na teh dveh voliščih bodo zdaj VoIUcI svobodno izrazili svoio voljo in poslali v občinsko hišo ljudi svojega zaupanja.
Ko borno po dolgem času zopet svobodno volili, ne bo odveč, če se ozremo malo nazaj na dvoje zadnijh občinskih volitev, ki so bile pod prejšnjim diktatorskim režimom. Tudi takrat smo hoteli povedati svoje mnenje, da hočemo imeti moža svojega zaupanju v občinskem odboru naše občine. Glasovi so padali za našega sedanjega nosilca listo g. Jožeta Nemantča iz Zelebeja. Druge sile, ki pa niso bile v skladu z našo voilo in ne t našo večino, so to prevrgle. Mi smo se pritožili zoper nasilje In upravno sodišče nara j® ugodilo. Vršile so se druge volitve 1934. leta. Ali ee več ne spominjate, volilci, kako je bilo takrat, ko se Je zopet pokazalo, da ml ne klonemo, da hočemo intotl za župana moža svojega zaupanja g. Nemaniča in so nasilneži kar zaprli dostop na volišče? Pa tudi to ni pomagalo. Na prav čarovnički način je naša večina slinnnela v manjšino. Za tako volitve se pošteno belokranjsko ljudstvo seveda prav topo zahvaljuje. Zlfij imamo svobodo in bomo svobodno volili tor dali g. NemaniJu to sebi zadoščenje za vse krivice, ki so nam jih prejšnji nasilneži delali.
To naše razpoloženj« je potrdil tudi sijajni shod naše stranke preteklo nedeljo v Metliki, na katerem je govoril dr. Kulovec iz LJubljane. Dvorana je bila nabito polna lu tudi hodniki bo bili
razgled po svetu
Bratomorno
le 12 dni traja okrog Madrida krvava bitka, kakršne še ni bilo v šp-snski bratomoriji. Posebno hudi so spopadi med nacionalisti in komunisti na jugovzhodu ob reki tiarami in ob cesti, ki vodi iz Madrida v Valencijo. Če se frankistom posreči vzeti komunistom Se to cesto, potem je usoda Madrida najbrž zapečatena. To je priznal branilcc španske prestolnice, rdeči general Miaja, ki je po radiu sporočil svojim četam: »Ako prepustite sovražniku še to posled-
v Španiji
il, K mm:r, Pasi® f®n
Odpremlfa denni1 v lugostavijo najhitreje Ia po najboljšem dnevnem iraizu. VrSi vse bančne po« i a najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Lukaem-hurgo sprejemajo plačila na naše čekovne račune, BK16UA S« 6064-64 Brusil«. KiliCIMt Ko 1U7-« ParU. B0U8-Wt: S« HK-M DtNist. LUKSKHBOBOi So 6967 lajenikavrj.
Ka sahtevo pošljemo brezplačno naša ček. nakaznise
njo cesto, potem to pomeni žalostni konec v miSnici Madrida.«
Tadi iz severa od Siguenze in Samosiere nacionalne čete ogrožajo Guadalajaro, ki je cd Alkale, cilja južnih čet, oddaljena le dan hoda.
Položaj komunistov na vzhodni fronti se vedno bolj slabša. Odtod so razumljivi njihovi obupni protinapadi, s katerimi skušajo oslabiti sile nacionalističnega generala Varel« na valen-cijski cesti. Francoski ujetniki, ki so bili ujeti v bojih ob Haraini, pripovedujejo, da je bil bataljon komunistične mednarodne brigade v zadnjih bojih skoraj popolnoma uničen. Komunist Galaza, ki upravlja mesto notranjega ministra v rdečkarski šoanski vladi, je izjavil, da so rdeči izgubili na bojišču do 1. februarja 51,000 mrtvih in 123.000 ranjenih. Največ izgub so imeli ino-zemci, in sicer Rusi ter Francozi, veliko je pa tudi padlo Mehikancev. Ko to pišemo, krvavi boji pred Madridom, zlasti na jugovzhodu ob Haraini, z nezmanjšano srditostjo trajajo dalje,.
Bombe v abesimkem glavnem mestu
Pred kratkim se je rodil italijanskemu prestolonasledniku sinček. Ta veseli dogodek niso slovesno praznovali samo v Italiji, temveč tudi V afriški Abeainiji. Dne 19. febr. je podkralj Abesinije Graziani v glavnem mestu v Addis Abebi priredil veliko parado. Po službi božji v katoliški in koptski cerkvi je maršal Graziani pričel deliti darove v znak veselega dogodka. Ko je bila razdelitev darov končana, so na glavnem trgu še vedno stale ogromne množice ljudi, domačinov, italijanskih delavcev in voja-iov, ki so pričakovali odhod podkralja.
V trenutku, ko je maršal Graziani izročil zadnji dar in ko je bil obkoljen od vseh dostojanstvenikov, so naenkrat pričele po zraku frčati ročne granate. Maršal Oraziani se je skušal umakniti, vendar pa st mu to ni posrečita, kajti bombe so eksplodirale v trenutku, ko so padle predenj. Poglavar koptske cerkve Abuna Ciril, nekaj cerkvenih dostojanstvenikov koptske cerkve in nekaj višjih italijanskih častnikov, ki so hoteli maršala zaščititi, so takoj po eksploziji bomb popadali rajeni po tleh. Tudi mnogo italijanskih vojakov in domačinov, ki so stali blizu Grazianija, je ranjenih. Nastala je huda panika,
ki so jo domačini menda nalašč povzročili, da so omogočili napadalcem v splošni zmedi srečen beg. Atentatorjem se je posrečilo pomešati se med množice ter izginiti brez sledu. Koliko ročnih granat je bilo vržeaih, Se ni znano. Nekateri trdijo, da samo tri, drugi pravijo, da je bilo že v prvem trenutku vrženih pet bomb, nekateri pa pravijo, da so atentatorji vrgli celo deset ročnih granat.
Maršal Graziani, gen. Liotta, patriarh Ciril in številni italijanski častniki eo ranjeni in so bili prepeljani v bolnišnico, kjer so jim nudili zdravniki prvo pomoč. Govori se, da je tudi nekaj italijanskih vojakov in domačinov mrtvih in težje ranjenih, ker so bili v neposredni bližini eksplozije. Uradno se trdi, da je atentat na Grazianija delo posameznikov, ki so se vtihotapili v Addis Abebo ter hoteli pokazati, da Abe-sinija ni popolnoma pomirjena.
Po zadnjih vesteh iz Addis Abebe, rane generala Grazianija in generala Liotta niso tako lahke, kot se je prvotno mislilo. Oba ležita v , bolnišnici in sta bila že operirana. Njuno stanje je težko. Rane Abune Cirila pa so smrtno nevarne.
ITALIJA
s Drobiš. Tržaški listi objavljajo sedaj nradne podatke o smrtnih nesrečah, ki so zadele delavce in vojake iz Primorske v Abeainiji, in sicer za čas od 31. decembra 1936 do 31. januarja 1837, torej za dobo dveh mesecev. Pri raznih vojaških pohodih je padlo 76 vojakov in 45 delavcov, med njimi tudi dva pilota. — Kor so darovale vino za italijansko armado v Abeainiji, so bile po pisanju tržaških listov zadnje dni odlikovane številne tržaške tvrdke. Vsa Ilalija je darovala ta italijansko armado v Abesiniji 846.000 litrov vina. Od tega odpade na slovonske kraje Italije 57.000 1, na Trst sam pa 82.000 1, Julijska krajina je torej darovala največ, če-
ravno Je njena proizvodnja vina sorazmerno najmanjša. Zlato kolajno je dobila tvrdka Ralf Pahor v Trstu, ki je sama darovala v abesinske namene 0000 litrov vina. — V Kopru izboljšujejo zemljo, kjer so bile prej soline. Doslej so na ta način pridobili ie okrog 430 ha plodne zemlje. Cena zemlji je baje poskočila od 200 na 3000 lir za ha. — Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji je zgorel« Janezu Kodriču v Pfeserju pri Komnu na Krasu.
AVSTRIJA
s To in ono. Na zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora Je bil med drugim govor o zopetni poživitvi zlatih rudnikov. Pri oddaji lovskih kart »e bo pobirala po-
sebna doklada, namenjena lovskim varnosti nim organizacijam. Predložen in sprejet jo bil nadalje zakonski osnutek glede zaposlitve otrok v kmetijstvu in gozdarstvu, po katerem smejo biti otroci od 10. do 14. leta zaposleni, v kolikor njihovo delo ni škodljivce njihovemu zdravju, nravnosti ter izpolnjevanju Šolskih in verskih dolžnosti. Pose t kino« predstav je dovoljen mladini nad 18 let (predlog, naj se starostna meja zniža na .10 let, Je bil odklonjen). — Redek gost je potoval te dni skozi Koroško. Bil je to alwarskl maharadža iz Indije. Namenjen na Dunaj m je prihajajoč iz Trsta ustavil tudi v Beljaku,
V	njegovem spremstvu je bilo 82 oseb, vozil je s seboj nad 100 kosov prtljage. V Beljaku je prenočil v Parkhotelu, kjer je pustil odstraniti pohištvo ter ga nadomestil s svojim,
V	železniških vagonih in v avtih je dal od* straniti vse prevleke iz svinjskega usnja —i svinja je za Indce nečista žival — in upo* rahljal dragocene svoje preproga. Po dva-dnevnem bivanju v beljaškem mestu j« visoki gost nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. Tam se nahaja v zdravniški oskrbi, nakar potuje k svečanemu kronanju angleškega kralja v marcu v London. — V Ste« benu pri Globasnici so pokopali Knazejevega očeta in Žlokarjevega Korla. -- Pogorel je J;lev pri Črncu v Kotu pri Pliberku. — Vi Dolinčičah — v rojstni vasi ljubljanskega knezoškofa g. dr. Kožmana — je umrl Veri čulov oče. — V Globasnici je odžel v večnost Hutarjev oče. Slovel je daleč rta okrog kot trgovec z žitom in živino. — Na dunajski univerzi študira letos nad 10.000 dijakov, -i Avstrijo sta posetila na svojem poročnem potovanju holandska prestolonaslednica Ju-lijana in njen mož. — Bivšega kralja Edvarda je v Enzelsfeldu posetila njegova sestra; princezinja Marija. — Na Koroškem je S4.53I protestantov. Vsak deseti Korošec je torej luteranske vere. —Predvidoma bosta letos posvečena v duhovnika dva slovenska bogo-slovca: g. Matevž Igerc, rojen 1911. v Pod« kraju pri Pliberku, in Anton Kutej roj. 1609. v Celovcu ln pratojen v Globasnico. V maš-nika bosta posvečena na praznik apostolov' prvakov 29. Junija.
NEMČIJA
b Kardinal Faulliaber, znan po svo|ifi neustrašenih nastopih proti narodnim socialistom v Nemčiji, Je imel ono nedeljo v Berlinu pridigo, v kateri je govoril o nevarnosti, da pride do popolnega raskola med Cerkvijo in nemško viado, če ne preneha sedanje postopanje nemške vlade proti katoliški Cerkvi. Ce bi prišlo do odprave sp(£ razuma s sv. stoiico, potem bi tudi pri drugih narodih padlo zaupanje v Nemčijo, saj bi ti narodi videli, da se ni mogoče zanesti n» nemško besedo.
AMERIKA	_
s Razno. V Clevelandu so umrli: 61 leta* Frank Založnik iz Kožarjev, 58 letni Fran« Nelc nekje iz Ložke doline, Ivana Kureč roj. Furlan % Verda, 51 letni Peter Gregunč « Sošlo pri Metliki, 47 letna Terezija FranM roj. Grdanec iz Cerine na Dolenjskem Alojzij II« lz Dolenje vasi pri Ribnici. - * Detroit Mich. jo odšel po večno plačilo mošnji katoliški Škof Michael J. Gallag&«* Dosegel Je starost 70 let. - .V Waukeg<u»
II. je na veke zatisnil odi Anton Leben iz Dvora pri Polhovem Gradcu. — Velik železni lok, ki igo ga gradili na mostu, ki naj vodi čez tako imenovana »Zlata vrata« pri fian Franciscu, se jo podrl ter raztrgal mrežo, ki je bila v varstvo delavcev razpeta pod in oglom. Nad 400 delavcev je bilo ubitih aH pa jo utonilo. — V cerkvi sv. Roka v La Salle 111. je nenadoma preminul 71 letni Josip Stukelj, prvi predsednik Kr. slov. katol. jednote, doma iz Petrovo vasi pri Črnomlju na Dolenjskem. — V Bridgepost Com. je odšel v večnost Jurij Ferenčak iz Vudracev v Slovenski krajini.
DROBNE NOVICE
Trocki poziva Stalina vnovič, naj dokaže svoje obsodbe pred neodvisnim mednarodnim sodiščem.
Gospodarsko zvezo skandinavskih držav hočejo osnovati Švedska, Norveška, Danska in Finska.
Ukinitev vojne v zraku sahtevajo nekateri najodličnejši Angleži.
Nad 20 milijonov dolarjev je ameriški predsednik Roosevelt naklonil tamošnjim poplavljencem.
Japonski cesar je sprejel kardinala Dou-ghertyja, papeževega odposlanca na evbar. kongresu v Manilii.
Krofov ne smejo jesti do velike noži v Nemčiji. Šparanje!
Opico so operirali na slepiču v nemškem KBlnu. Je Slo vse po sreči.
Dve skladiSči dinamičnih tovarn sta zleteli v srak v ameriški državi Chile.
Italijanski 17.000 tonski paružk »Felire« te je potopil na izlivu ameriške reke Kolumbije v Tihi ocean.
9 milijonov dolarjev letnih dohodkov Ima ameriški časopisni magnat Hearst.
po d o mov s n i
Sz važnih krajev
Itaka pri Krškem. Bo menda res, kar je pisal zadnji »Domoljub«, da je gospodom pri nasprotnih listih precej nerodno zaradi »Domoljubovega« pro-apeha. Njim bi bilo seveda ljubše, da bi imeli sami malo komande nad njim. Kot v onih, zanje zlatih časih, ko so »Domoljuba« krntkomalo ustavili. Seveda pa so takrat pozabili, da pravi pregovor: »se
bo zaobrnilo«. Naj bi gospodje kar zapomnijo, da bo s takim početjem takrat sami imenitno agitlrali
za »Domoljuba«.
Begunje pri Cerknici. Z veliko silo so se vrgli
v januarju naši fantje in dekleta, pa tudi nekaj mož na agitacijo za »Domoljuba«. Vsaka vas je imela svoje agitatorje, ki niso odnehali, dokler niso uspeli. Dosegli so res lepo številko: 87 novih naročnikov, bo smo jih ie prej imeli okrog 60. In to v župniji, ki šteje 1176 duš. Poleg teh srno dobili še v sosednih župnijah 7 novih naročnikov. Carkljanom v pomirjenje povemo, da ®mo v njihovem »zelniku« dobili samo enega. Čast naši mladini I Mikala nas je kajpada piva nagrada. No, la smo veseli tudi nagrado 100 knjig. Glavno pa je, da pride dober časopis v sleherno hišo. Ampak g. urednik, kadar pridete zopet z nagradami na dan, Vas prosimo že sedaj, da se takrat ozirate tudi na število prebivalstva v župniji I Pri tekmi na tej podlagi bo ta ali oni velikan precej zaostal, — Začetek tega meseca sa je od banovine poslani revizor mudil v občinski pisarni. Kar 12 dni je nekaj iskal ondi. Kaj hoče, so se povpraševali nekateri, saj je pri nas vse v vzornem redu. Napake išče, so odgovarjali drugi. Red hoče napraviti, so menili mnogi. Kaj je bilo, bomo že povedali, že bomo zvedeli. — Ta teden Je poslala k zasedanju banskega sveta v LJubljani tudi naša župnija enega člana. Kar završalo je,.ko je naj-prvo radio oznanil in je potem še »Slovenec« prinesel, da je naš Jat:ob K r a n j o, posestnik v Topolu, imenovan od notranjega ministra sa barskega svetnika. Veseli smo, da je ta razumen, veren, skromen, na vse strani delaven mladi mož poklican na tako mesio. Prav je, da ima Notranjska, ki je po svojem splošnem značaju kmetska,
za svojega zastopnika v banskem svetu pravega kmeta z žuljevo roko. O. Kranjcu čestitamo mnogoštevilni njegovi prijatelji, čestitamo pa tudi sebi, da se je tako zgodilo. Vos logaški okraj sme biti! uverjen, da bo imel v novoimenovanem banskem svetniku dobrega zastopnika, notranjski kmet pa odločnega zagovornika.
Dol pri Hrastniku. Dolskl moški pevski zbor je imel koncert v nedeljo, 7. febr. Obisk je bil velik. Splošno se sodi, da je naš zbor aa visoki stopnji. Za prihodnjo nedeljo, 28. febr. pripravljajo naše organizacije široko zasnovano postno proslavo z igranii: Teofilus in Anima, ln s petjem postnih pesmi, ki jih bodo peli vsi navzoči. Vse naše prireditve rastejo iz cerkvenega leta in so dobro obi« skane. Prav gotovo bo presegla ta proslava vso prejšnje, ker se na njo vestno pripravljamo. — Knjižnica je dobila 300 novih knjig in jih začela izposojati. Daleč okoli nimajo tako lepe in bogata knjižnice kakor je naša. Ima okrog 1500 knjig. Tudi obisk je narastel tako, da smo vsi veseli. — Urejena je tudi čitalnica, ki irna okrog 20 časopisov in revij. S prosvetnim napredkom, se zdi, da obisk gostiln pada. Vsekakor je nsša organizacija na pravi poti. V marcu bosta dve predavanj! Farne univerze. Vea predavanja dosedaj so bila rekordno obiskana.
Višnje pri Ambrusu. Dne 17. febr. io umrla v 53. letu starosti Marija Mišo p. d. Tomaževa Mic«. Bolehala je dalje časa, nihče pa ni pričakoval, da se bo tako hitro poslovila od nas. Veliko je pretrpela v življenju. Bila je v resnici trpeča mati. Garala Je od jutra do večera, da je preživljala družino. Znana je bila v Ribniški dolini in v Kočevju, kamor je nosila več ur daleč prodajat jajca, perutnino in drugo. Zato ni čudo, da si je nakopala bolezen, ki jo je spravila v prezgodnji grob. Vsem znancem in prijateljem jo prij>orečamo v molitev in blag spomin.
Dobrova pri Ljubljani. Ono nedeljo so naši možje in fantje napolnili dvorano, ta odbor krajevne organizacije JRZ je položi i svoj letni obračun. Ni bilo težko, saj smo se vsi zavedali, da imamo za eeboj plodonosno delo enega leta. Neumorno delavni predsednik Lojze Ambrožič je poročal o
RAZNO
Nekaj, kar ne. vedo v ti:
da je turški preporoditelj Kemal paša clal preliti od trgovcev poJdonjeni mu zlati tefolon in daroval pretopljeno zlato za tur-»ke športnike;
da je na vsem svetu dva in pol milijona elep-Mv, med njimi pa jih je največ v Egi|)tu;
da je ruska vlada odli-■»vala si lav i tega akademika prof. Pavlova z redom :u avtomobilom ame-"škega tipa Lincoln.
Da so v Mehiki nekemu žepnemu uzmoviču. ki so 8» zasačili pri tatvini islamskega romiria, odse-«J'i desnico, s kaitero je nadel, jjotem pa ga na-Picili na kol v opomin ^ftti tovarišem njejfove-t« poklica;
da ae je znani budhi-•tifni menih Bativa Jana v Ratijjoonu sežgal na gT-HjMi m a tem postal ve-M svetnik budhistične ve-
. da so usmrtili razvpita korzlškega bandita '<»«)«. Svoje življenje je ,iH v BastHi na kor-™\kleT je bil prej ne-rtrah ondotnega
t».!i f° P1"' nedavnem Ogledu natakarjev V
L. Ganghofer:
is Martini Mošter
Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Toda utegnila bf priti prej, ko misliš 1«
»Potem skrbi, da prideš kmalu pod streho!« Srnejoč g©, je Reka obrnila ribiču hrbet in odšla. Z naglimi koraki jo dospela na jezerski prod. Edelrota jo je bila že opazila in j« pritekla z veslom skozi leso. »Prinesla sem drog s seboj,« je zašepetala. »Toda mislim, da ne bi smeli odriniti. Posluhni le, kako sika v ločju 1 To ni nič dobro znamenje!« In plaho se je ozrla proti nebu. »Kralj Ledenik ima ie kapo.«
Reka se je nasmehnila. »Ali te je strah?«
Edelrot je zmajala z glavico. »Strah ne, toda brat bo hud.«
»Naj bol Pojdil« S kolenom je odrinila Reka lahki čolnič v vodo in stopila v ladjico — pri guganju sta kragulja zakrilila s perotmi, da ne bi izgubila ravnovesja na Rekini roki ln ramL Edelrota je sledila za njo, in medtem ko je zadaj v čolnu vtikala veslo v bekovo ručo, je sedla Reka na rilčno desko, in položila pr<xlse oper-jenca z belimi golobjimi perotmi, ki ga je bila nosila v usnjati torbi, vzela vznemirjeni lovski ptici na krilo in ju gladila z dolgim peresom po vratu in hrbtu.
»Kajne,« je vprašala Rotica, »svojega ljubljenčka pa nisi vzela?«
Reka 89 jo zasmejal«. »Glej, glej, saj že loči5 kragulja od sokola. Pomni, naučila se boš Se kajl Moj ljubljenček sedi doma in vzela sem rajSi navadne kragulje, I
bolj se obnesejo na vodi in opravijo arno. Toda zdaj odrinil«
Edelrota je veslala stoje, enakomerno in spretno. Rahlo pljuskajoč je drsela ladjico na odprto, mručnotiho gladino. Nad vodo se je prelival vijoličasti blesk gasno-čega dneva, temnomoder se je iz velike daljave odbijal Utersberk, in nad vrhovi Gola in Jenarja je sijal če zadnji nadih nekoliko svetlejše luči. Toda med visoko se podečimi oblaki, kjer so se na valujočih robovih prelivalo vse barve od jarkordeče do temnoškrlatne, jo bilo že črno ko noč. Mračna kapa oblakov se je bila poveznila na snežne vrhunce kralja Ledenika,
Tam gori so vrele in se vrtinčile meglene gmote .kakor para nad kotlom —- toda v dolini in nad vodo se ni gibala še nobena sapica. Niti najmanjši valček ni !«>• dral jezera — samo v trstju so se drhteče gibali vršiči vitkega klasja in listja, kakor bi so dvigala sagatoa sopara, ki jo jc pod streho ločja skuhalo čez dan vroče aonoe, sedaj počasi med steblikami navzgor v zrak.
V trstju je zašumelo, in čuti je bilo rahlo gaganje.
»Tu notri so,« je sašepetnia Rotica.
»Race? Pustili jih bova danes pri miru. Vem nama za boljši lovi Na jezero je priplul labodji par, s pazila sem ga s svojega okna. Ravnaj čoln tja v kot, kjer se dviga iz globina mrzla voda... tam sta skrita v ločju.«
»Reka,« je zajecljala Edelrota in pridržala čoln, »Vendar ne bog lovila labodov?«
»Kaj naj mi brani?«
»I.Judje pravijo: kjer šumi labod, tam Tres ni daleč.«
»Ne bojim se gal« se je nasmehnila Vacemanke. »Veslajl« Rotica se je obotavljala. »Veslaj tjal« je ponovila Reka nestrpno. Z zastajajoče sapo je Rotica potopila veelo in odrinila čoln. Pluli sta blizu otočka, in
8»
vsem delu ln o uspehih. Cel« občina ee je (loino atrnila v naši organizaciji Iu lahko se mirne potrkamo na prsa, da imajo malokje toliko uspeh« kot smo ga imeli pri nas. Javna dela m nam prinesla lep zaslužek ln v bodsčs ee nam ga obeta S» več. Glede občinskih volitev smo v Ijnblj. okolici brej dvoma na prtera muetu. Barka JRS je pn nas potopljsua, j>ri oMinsklh volitvah je Is valov pokukalo le 28 glavic ncsre&iih btedofomeOT fn »o potem is te izginile. Izvoljen je bil naš ljudski fapan Cerns. V preteklem leta smo imeli obsežen tabor JHZ. Lepi uspehi bo v veliki meri za-sluga naSega predsednika, eaj se tega dobro zavedamo in smo mu za delo hvaležni. — 0 splošnem političnem položaju nam je v jasnih bwedab poroča! Milo« Stare iz Ljubljane. — Izvolili smo le nov odbor a Lojzetom AmbroMfeiit na Ceia. Novemu odbora Želimo uspehov. Ce bodo dosegli toliko kot leto«, bomo ve« kot zadovoljni. — Zborovanje je bilo prava manifestacija za našo slovensko misel, z® naše voditelje In njihovo politiko. Dobrovfani smo jim zvesti bili, urno, In bomo ostali t Bohinjska Bistri««. Pred kratkim smo potožili v grob iiovrenca Stare p. d. Matičkovega očeta, v starosti 76 let. Ze v zibelki je Izgubil mater. 8o!o je, kakor je večkrat pravil, videl ad znotraj kakih petkrat, pa še takrat ja učitelj »a mizo »wpsl ln otroci smo mu šli skozi okna. Vendar pa ee je aam naučil brati In računati. Ko je doraotel je vozil i . gora oglj«, seštetokrat prehodil Triglavsko pogorje ter prenaša! težka bremena »a planinske , kočo. Ko še ni bilo bohinjske železnico je »fisrai skozi Štenge« proti Radovljici in večkrat cela v , Trst. Znal je tudi izdelovati sir in škafe. Kadil ni vsa svoje življenju in tudi ne pil. Kljub majhnemu zaslužku je prihranil toliko, da je, ko se J« priženil v Bistrico, marsikaj prikupi! m al Uredil prijazen dom, Njegov najzvestejši prijatelj ie bil »Domoljub«, katerega itm je sprva posojal takratni župnik Porenta. Pozneje g« j« naroči! sam m ko so mu odpovedale moči, da ni mogel več opravljati težkih del, d gs našel v zimskem času na eapečku, kjer je dan za dnem prebiral »Domoljuba« od prve besede do zadnje. Imel ga jo v veliki časti, niti ena stran se ni smela zatrgati, zamE7.»ti ali celo zgubiti. Tako ima v najlepšem redu shranjene vso številke od leta 1918. Pri volitvah je bil vedno naš pristaš. Ko so mu ponudili voz, ga je odklonil, vzel palico in odšel peš fl» volMe. Kakor je bil vesten pri delu, tak je bil tudi v , Izpolnjevanju verskih dolžnosti. Dokler je bil zdrav, je hodi! redno k maši ia k popoldank! službi božji. Ds b! bil dela! ob nsasljah, nra niti na misel
nI prišlo. Ko ul mogel iti ve« v cerkev, je dom« velik® premolit V strogo Itrafeuakem <"»h» je vzgojil tudi svoje otroke. Živita sedaj od desetih otrok še d^e hčeri, najstarejši sin pa jo pade! v svetovi!! vojni. Za njegovo krščansko življenje mu je Bog naklonil milost srečne zadnje ure. Komaj da si. je mogel malo odpočlti v postelji, je previden b svetimi zakramenti mirno zatianil oži in se preseli! v boljša življenje, kjer ga Je gotovo čakala njegova žena, ki Ja umrla pred 16 leti. — Naj v Bogu poživsl
Mošnje. Pri nas smo začeli v drugi polovici februarja z mrliči: 19. febr. smo pokopali uglednega 77 letnega posestnika Benedičifa Franca iz Globokega; 21. febr. pa 27 letno mamico Arh Ljudmilo, aoproge obč. odbornika Arha Uabriela. Obakrat ja bil za naš skromen kraj pogreb prav veličasten. Za prvim žaluje 5 odraslih otrok, za drugo sp pa zajokali trije malčki. — Naša cerkvena občina razpisuje izboljšano sluebo organi-sta in cerkvenika. Vač v današnjem oglasu.
Bohinjska Bistrica. V nedeljo, 21. februarja, nas J® sapustil in se preseUl v boljšo domovino trgovec. Josip Kfkelj. Že po! leta je bolehal. Vse je" prenašal vdano v voljo božjo. Bil je mož, zaa-čajen, globoko veren, kot Jih Jo dar.es malo po
Nekemu lepemu dekletu tam na Irskem starši niso hoteli dovoliti, da poroči ženina, ki ga je izbralo njeno srce. Ko je priSe! predvečer poročnega dne, so starši, da bi preprečili zakonsko zvezo, zaklenili hčerko v njeno šobo. Naslednje jutro, na poročni dan, pa si je lepotica nadela poročno obleko ln je zlezla po sajastem , dimniku na streho, od tam pa se je spustila po vodnem žlebu previdno na tla. V bližini je najela avto in ae odpeljala z največjo brano v cerkev™ kjer jo je že čakal ženin. Njen obraz je bil. ve? sajast in Sadi bela obleka je bila polna črnih madežev, kar pa je ni ovirale, di?. ne bi t vso odločnostjo in jasiio izgovorila švpj »da«. Ko so starši hčerkinemu begu prišli na sled, je bila Že davno žana svojega izvoljenca.
svetu. Vseskozi pristaš bivšo SLS; si nikdar kto-nil, tudi ne v dobi najhujšega terorja. BI! j« Sta Prosvetnega društva. Vsakega napradka v društvu jo bil vesel. Nadvse je bil rajni veren. Sveto obhajilo Je prejemal vsak mesec, to je bila it j«, gova največja sreča. Čutil je sadni« dni, da se >nu bliža konec. Kadar smo ga prttii v teh dneh obiskat, je rad ponavljal; »Bajžaino is sotae dolina v boljšo domovino,« Sedaj je i boljši domovini, po kateri je hrepenel. Naj ohrani bistriška fara rajnega v najlepšem spominu!
gmlhel pri Novem mestu. Nerednoatl pri novo-sueški pošti «e vlečejo naprej. Že 14 dni ja 5000 ljudi brez vsakega dostavljanja pošte. V začetku smo mislili, da je to samo začasna »bolezenska« ukinitev in ker je bilo mnogo godrnjanja pri poŠti ravno zaradi novih j Domoljubov«, so ljudje tej »bolezni« dal! ime: »Donioljubova« bolezen. Zdaj pa kaže, da Ima ta »bolezen« globlje korenine. Heverjetae se sliši, da naselbina, dva kilometra od pošte, s sedemdesetimi hiSnimi številkami, žup-nim uradom, deško in dekliško osnovno šolo; m,> Manske in gospodinjsko, samostanom s zavodom za 60—70 gojenk itd. sploh nima poštne dostava ln vendar je to resnica v ŠmiUelu pri Noveui mestu. " — Pa je v okolici prav tako: Na Mal. Slat-nlku so zaprosili za pomožno pošto, ker je tam nova šola in naravno središče za več velikih vasi. Čeprav bi prosilec pošto prevge! brezplačno in čeprav se poštni avto tam redno ustavlja, je bila prošnja odklonjena. Ce pomožnih pošt ministrstvo res veS ne podeljuje, pa naj nam nastavi dovolj oismonoS, da bomo redno dobivali časopisje in pisma. — Prav malo boljše je «a drugem koncu fare v Birčni vasi. Tja nosi pošto namesto pismo noša — vlak. Iz prijaznosti jo na poslaji razdelijo Ijpdeni. Do zdaj je bilo vse v redu, ko pa jo zarcsl prihajati »Domoljub« v več izvodih, je vsak petek prava vojska. Oe je res vse samo iz uslužnosti, potem nočemo zahtevati od nikogar na postaji, <l» bi nam tlako delal — čast komur čast —, a zahtevamo, da novomeška pošta — oziroma višja instanca — to uredi, saj je tudi na naSiti »Domoljubih« zapisano »poštnina plačana v gotovim« Plačal! pa smo jo mi. Za vse to so sicer že vložene potrebne pritožbe in prošnje na prlsiojns me3ta, a prav jO, de se tudi *Dotnolja*>« potegne javc« za nas, saj je ma!o teži sitnosti tudi on 'kriv,-ko je letos kar 182 »mladih«; priredil. US» smo to napisali mi uovi naročniki.
Sp. Brnik pri Cerkljah. Dne 13. februarja so zvonovi naznaniti smrt Kroparjev« matere. 1« par tednov ji je manjkalo do 80. let«, ko jo j«

Edelrota se je plašno ozirala v ločje, »Tja poglej! Ali vidiš ozke gazice v trstju? Po njih hodi-ven in noter. Trsa.«
Reka se je zasmejala. »Norica, to gazi, delajo vidro! Veslaj naprej!«
Rolica je poganjala čoln — voda se j® poglobila in potemnela. Tedaj jo šinila Bdelroti v glaw> nefea misel, da je pobledela. »Reka! Ce to ne bi bila prava laboda, ampak.. .<
»Ampak kaj?«
»Vile labodnice!« Beseda je zvenela kakor dih.
»Neumnosti« se je zasmejala Reka. »Veslaj dalje!«
Nerada je Rotica ubogala. Colnič je drča! po vodi čez mesto, kjer so s® gibali na vrginl majhni valoveč! kolobarji; tu so prihajali na vrh mrzli vrelci. Vedno bližjo proti trstju je drsela ladjica.
Reka je.bila vstala in si posadila oba kragulja na desni laket; skozi petlje kapic je bila napeljala motvoz, da bi mogla razrešiti pokrivala % enim potegljajem. , »Delaj hrup a veslom,« je zaSepetala.' Rotioa jo bila bleda in se je tresla; toda ravnala je po ukazu. V trstju Je zašumelo, čul se j® tekajoči fofbt perotf ln oba laboda sta s«> te?.ko leteč dvignila nad ločjo, pi3kajoč z odprtima kljunoma, z dolgo stegcjeiiima vratovoma, Snežnobeio je odsevalo njuno perjo v mračočom še zraku. Urno je razrešila Reka sokolji kapi in dvignite laket Kragulja sta pohlepno zavrtela glavi, in njnne rumene, tindobnozrc-So oči so žarele —' zdaj sta ofcrcponsls, por je se j® našopirilo — uzrla sta labodji par. V tem hipu j» Reka z vrlslsajočim klicem vrgla ptic!. Kakor streHca «ta Sinila kragulja zs labodoma. 2# »ta ju preatrsgla v vi-Hni: tedaj je udaril iz zraka zamolkel s«)«?:; vet it. ih završal mimo falkfenstajnske stono. Kragulja sia loveč
se plahutala s krili, io za trenutek, potem sta se zopet trdno uravnovesila in se pogaals, navzdol..
Žalostno tožeč sta se laboda razdružila, eden je zaplul na suho, drugi na jezero. Tega sta si izbrala kragulja za svojo žrtev in se mu zasekala v vrat, V letu ju je nesel tožeči labod in zavil % njima okoli falkenštajnske stene.
»Padel bo v jezero na odprtem!« je zakričala Reka razburjeno. »Daj mi veslo... za njim morava, drugače je labod izgubljen in moja ptiča z njim!« Nič n! poslušala Edelrotinih prošenj, hlastno jo segla po veslu in udarila po vodi, da so je belo zapenilo pred rtičem čolna. Zopet jo privrgalo iz zraka, zamolklo in hrumeče, ln čez vodo je sunkoma vzdrhtelo.
Ladjk« s obema dekletoma je Izginila m Treaovim otočkom.
V trstju jo zagrgralo in zapljuskalo, v hipu je zginila % vršiue vsa svetloba, siva in temna je ležala voda, majhni sunkoviti valovi So plesali po njej. In daleč sam iz dolina bo jo v hip« zasliSal Sum Ah®.
Prišel je vihar.
6.
Nad »kalnimi stolbaml je bil Zigenot potrkal s kladivom .»a vratca. Odpri mu j« hlapec: »Vstopi, gospod, že čakak
Ribic se Js obotavljal. »Ali 00 fantje doma?«
»Ne. Včeraj predpoldne so odšli v Ledenik nad gams;©. No v®m, ali bo fedo vrnili 60 denas.«
PrekoiaSii« »ta a® prave8 prostratso grajsko dvorišče; kamniti okop okoli hiše je bil na ozko umerjen, po staram pregovoril! čim krajSl zid, tem <ialj8« 1» autba. Ob zidu so Jo pod Slirtami za pu&Slc« ia razglednimi linami vlekel Sesem prsobrn« s stražanaicami in majhnimi stopnicami; « las jo bil trhel in nagnit. Vacemanov dom ni
praških restavracijah od; kriti, da je met! natakar)' nad 60 državnih name. ščencev, zlasti železničarjev in poštnih uslužbencev, ki so stregli gostom v svojih službe prostih urah;	,
da je vodstyo itenMi" državnih železnic sprejelo načeto, da se ne sme odpustiti, iz ajužbe noben železniški delavec, ki i« bil uslužben nepretrgoaU
SS let.
Recept z* prelilajeiie a"
nahoda«. Angleška raziskovalca Poulični in » sta ugotovil«, da se » vsak prehlad v začetne« stanju odpraviti, « hlajeni z letalom l^f 7000 m visoko v Čim močnejši je preB»J tem višje |e trtfca teti Za oslovski kašelj ps je treba že posebne v^ oe, v ksteri prihUj^ akorodft Irk* ob luno. se izognejo te««" ^, štabih poletov, so začeli kratkoraslo protf vajeti višinski frk v ^ lini, ki je enako doW«
zdravilo P«* P^ff
Vrnil saa je. » ^ m bogati trgovec v ki S poklica!
ka. Zdravnik je Pf'%5. bolnika temeljit« (K«*^ Nato je napravil 1-»; v seu obraz in pozval «
Bog poklical po plačilo. Bajna mati je bila strogo verna žena. Bila je velika ljubiteljica cerkve in cerkvenega petja.' 'fllla je vedno skromna. Razkošja itt poznala. V njeni bl&ido n. pr. 40 danski post držali še po starem, brez vseb dovoljenih olajšav. Mnogo zanimivega je znala povedati iz tvojega dolgega življenja v cerkljanski iari. Bog bodi plemeniti žem begat plačnik!
Blanea. Dne 26. februarja bo pri nas prvi živinski in svinjski sejem, na katerega vabimo kupce in prodajalce. Kdor bo prignal najboljše jivinSe, bo dobil nagrado. Dolga leta smo prosili !s sejem, a vedno naleteli na gluha ušesa, šele naš ljudski ban dr. Natlačen nam je po posredovanju ban. .svetnika in župnika Tratnika ustregel. Iskrena hvala obema! Naj nam ostaneta še »naprej tako naklonjena.
Kamnica pri Št. Janžu. Dne 27. febr. obhaja naša okrajna babica 30 letnico, odkar izvršuje med nami svoj težki in odgovornosti polni poklic. Ju-bilantka Terezija Markovič je že tisočem naših larančkov lajšala prihod v to solzno dolino. K jubileju ji larani iskreno čestitamo in želimo, da bi če dolgo vrsto let vršila v splošno zadovoljstvo tvoj poklic.
Ketefe pri Školji Loki. V soboto, 20. febr. ja umrl Simon Biček, pletar iz Keteč. Kdo ni poznal majhnega in zgovornega moža, ki je vsa leta pridno služil kruli s preprosto domačo obrtjo. Psi njem je bil vsak gostoljubno sprejet. Pod njegovo ikromno streho so se ob nedeljah in zimskih večerih zbirali vaščani na razgovore. Marsikateremu ostanejo ti časi v nepozabnem spominu, in bi jih želel nazaj. Pokojni je bil versko in narodno zaveden. Rad je hodil v cerkev, prejemal mesečno iv. zakramente, bil ves čas naročnik ^Domoljuba« In Mohorjevih knjig. Ni zbiral zemeljske zaklada. Tisti, ki jib zbirajo, niso modri, moder je tisti, ki nabira dobra dela, da z njimi kupi ob smrti laklad, ki ga no požre rja in ne ukradejo tatovi. Želimo in upamo, da je ta zaklad prejel tudi pokojni Simen. Naj v miru počiva!
Smartu« pri Litiji. Ker je dopisniku »Jutra« imanjkalo dokazov za njegove neresnične trditve In se je že naveličal zagovarjati Jožeta Strmana, odgovarja »Domoljubu« sedaj Jože Strman sam, In sicer topot v »Kmet. listu«. Na vse njegove »ŽTOkarljo« (Strmanov izraz), ki mu nikakor niso v 5ast, se nam zdi vredno in potrebno poudariti Brno tole: Mi smo prvotno nameravali biti tiho. fstval nas je dopisnik »Jutra« s svojimi nereanif-nimi trditvami. Njemu v odgovor navajamo v
»Domoljubu« sama resnična in dokazana dejstva, od katerih Jože Strman v »Kmet. listu« nobenega iiitl ne zavrača. V svojo obrambo se ne more po-člužiti dokazov, pač pa edino le — zmerja. Kaj bo rekel k psovki »vagabund« njegov častilec v »Jutru«, ki ga ta nehvaležni Strmanov očitek v »Kmet. listu« najprej in v prvi vrsti zadene, naš nič ne briga. Tudi na druge stvari človeku s takimi in podobnimi izrazi na odgovarjamo. Glede Jožeta Strmana nam popolnoma zadostuje — ljudska sodba.
Bresovica. Preteklo nedeljo Je imela kraj. organizacija JRZ svoj občni zbor. Potnoštevilna udeležba je pokazala zavednost članstva. Poročila so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bii stari odbor, ki je bil izpopolnjen. Občni »bor je sprejel tudi dva sklepa Ugovarja, da se v tuk. občini na neki šoli piše našim slovenskim otrokom, v rubriko: Narodnost, da je »jugoslovenska«. Naši otroci so Slovenci in ostanejo, kakor so iu bodo dobri jugoslovanski državljani. Dalje ugotovi občni zbor, da se je v zadnjem času mnogo pisalo o brezposelnosti našega inteligenčnega naraščaja, posebno učiteljskih oblturijentov. Vsi (»udarjajo potrebo, da sa da mladim ljudem kruha. Toda v jedro vzroka te brezposelnosti si nihče ne upa ali noče. Odpravite že dvojna in večkratno zaslužkarstvOj pa bo dovolj mest za naše mlade ljudi. Iz državnih služb naj se odpuste in upekoje vse ženske moči, ki so poročene in ima mož 2500 Din in več m:;se?,ne plaže, Vnebovpijcči so slučaji, da ima zakonska dvojica v državni službi okoli 5000 Din mesečnih dohodkov in imata samo enega otroka. Socialni čut takih dvojnih zaslnžkarjev pač ne pozna bede obupanih brezposelnih mladih ljudi.
iz naših sšmšimv
Škofje. Loka. V gredo, 17. febr. Je bil v društvenem domu dekanljBki sestanek prosvetnih društev. Zastopana so bila skoraj vsa društvu naše dekanije. Namen sestanka je bil, da ie ustanovi dekanijski prosvetni odbor. Smernice aa delo tega odbora je podal prof dr. Lukman, predsednik Prosvetne zveze. Izvolili so ožji in žiršl odbor. Sklenili so, da bo šel odbor na delo za čim večji napredek fs tesnejlo povozanost med društvi. Po obenem »boru ja bila seja,, na kateri so sklenili, da bo letos največja prosvetna prireditev za dekani jo v Škofi! Loki ob priliki Škofjeloških tednov, ki bodo od 18. julija do 1. avgusta. Takrat bo
blagoslovljen nov prosvetni prapor. Pa tudi mladinski telovadni nastop. Glavna prireditev pa bo uprizoritev loškega Pasijona. Za kritje stroškov
bomo priredili veliko tombolo. Pomembnejša prireditev se obeta tudi v Stari Loki. Tam zidajo nov dom, ie bo šlo po sreči, bo dom poleti blagoslovljen. Pri težkem in hvaležnem delu želimo staroločanom popoln uspeh.
.Slovenci v Zagrebu. Zadnja nedelja v januarju nam je prinesla najprej lepo prireditev Marijin« družbe naših deklet, nato pa izreden občni zbor dekliškega zavetišča »Ognjišče«. Ta občni zbor je bil zelo potreben in važen, ker je pokazal, kako neobhodno potrebna ustanova je »Ognjišče«, obenem pa se je videlo, da naša dekleta — vsa čast jim.1-— ne pustijo, da bi jim zavetišče propadlo. Zdaj so se z novim ognjem zavzele zanj in vse kaže, da bomo postavili »Ognjišča« na trdne temelje. Dekleta, ki prihajate v Zagreb v službo, pa vabimo, da se zglasite v tem zavetišču (Solov-jeva ulica 8, blizu glavnega kolodvora}, — Na pustno nedeljo so nas razveselili Slomškovi igralci * burko »Ljubezni in zadreg zmešnjava«, aedsj pa nas že vabijo na novo prireditev, ki bo 7. marca. Tedaj bo Baragova proslava z govorom, deklama-cijarni ia igro »Ben Hur«, ki je prav primerna postnemu času. Upamo, da »e naše prireditve udeleži tudi prevsvišeni g. knezoškof dr. Ro&isau, ki bo tedaj v Zagrebu
Zngr&dm. Dne 14. febr. popoldne je Ml občni zbor našega »oživljenega Prosv. društva. Zborovanja ee je udeležilo lepo število članov, pa tudi drugih, tako da je bil Gasilski dom do kraja napolnjen. Na zborovanju Je poročal dr. Cesnik, podpredsednik Prosvetne zveze v Ljubljani, kateremu se v imenu članov najlepše zahvaljujemo za njegov lep in poučen govor. Najlepša hvala tudi članom društva, kateri m s svojim pristopom v drušlve pripomogli, da se Je društvo poživilo. — Članov je sedaj 125. Želim, da bi Se drugi pristopili v društvo ter a tem pokazali, da niomo v Zagradcu saspanal. Društvo fma tudi lepo knjižnico, kaSera »e deloma nahaja v župnlšču, doloma p« med občani. Društvo ima tudi tamburaške inštrumente, kateri m deloma pokvarjeni. Društvo ieli, da bi vsi, ki imajo kaj društvene imovine, bodisi knjig sli tamburašklh inštrumentov, vse vrnili i» spe-poinili društveno premoženje, k»!oro je oškodovano naredi nasilja, ki ga je JNS naredila" našim organizacijam.
Št Jnrij pri Grosupljem. Živinorejska selek-aijelii zadruga ima dne 2& febr. svoj redni občni
(»ovca, naj skliče vse svo-
L domače h postelji, tfio bled je bolnik za-ječal: »Torej je resnično lonec z menoj?« — Ko k je zbrala družina okoli postelje, mu je odvrnil zdravnik: »Ne še. dragi gospod, samo nisem hote! biti edini, kateremu ste g svojo neznatno bo-lečino v želodcu pokvarili nofni počitek.*
'i perutninar je iz-[• I, da se v Ameriki "It. c vsako sekundo 7 ti-ioč jajec. Japonci, pravi, ki žive riža, morskih rib in morske trave, imajo naj-pe zobe it> lase na sve-fti> slabi tasj« in pleše pa •» znak pešanja rodu za-slabe prehrane. Dr. ■»ter ima takšno zaupa-"1® v svojo metodo, da je «[», Društvu narodov najavit poziv, naj preišče ®»>ve trditve in objavi ®|»he vsemu človeštvu v M- Uspeh ne bi bil na-i ozirom na to, da f'5ls]vu narodov s pre-Jw«|o oboroževanja ni JWo dati človeštvu na S?« način jamstva za ™rw> In dolgo življenje. .f h otroci! Bratec:
iS** »Zakaj?« _ Bra-ker se bojijo,
"* 1'» mama ne speče.«
Se nikoli doživel napada In s® očitno tudi nobenega ni več bal. V kote zidu so bile prigrajene kolnice in seniki, in stražarnlce so služil« za sušilnico divjih kož. Nekaj starih brestov je rastlc v dvorišču, z lesenimi klopmi ob-danih in po deblih ovešenih » preperelimi rogovi jelenov in roglji kozlov In gamzov, večinoma še na obeljenih lo-hanjah. Med drevesi je stal iz debelih smrekovih goli narejen kurnik, v katerem so složno domova)} rjav medved, volk in ris, leni in zaspani, a ogoljenimi kožuhi. Ne dale® prod, v izboklini krožnega zidu, ja bila visoko zamrežena pasjlca, v kateri so popada?! in sleduhi zagnali divji trušč, ko je stopil Zigenot na dvorišče,
Zida so se držali tudi hlevi, kurje grede in račje ko-Sice. Na mahovnati strehi sta sedela dva pava, race in kokoši so svobodno hodile okoli po dvorišču — in med bevskanje in tuljenje psov se je mešalo mukanje krav, bleket pitovnih ovac, jaskanje kokoši, gaganje rac in kričanje v hlevih zaposlenih hlapcev in dekel.
Sredi dvorišča je stala kakor zavaljen ogromen dok, Vacemanova hiša. Spodaj je bila zidana ia neobdelanega kamna ter je obsegala kuhinjo, pekarno, sokolinjak, slu-žinčadne prekate, klet in zaporne luknje ivomljiva udobnosti, o katerih je vedel povedati pr©neki kmetič v Ga-denu svojo zgodijo.
Gornji del, ki ga je pokrivala strma skodlasta streha i lomljenim pristrežjem, je bil s pahnjen Sa brun. Leseno odprte stopnice so vadile v vežo; tu sta stali dve dolgi mizi se lesenimi klopmi in trinožuimi stoli; lovske mreže, krplje in ž&lezni mački za zv^rjad so viseli po stenah, bodaki za svinje in kijulsafie so sloneli po kotih ln na višjih brunih se je vrstila eua trofeja za drugo: veprove in medvedje glave, rogovje jelenov in risje lobanje. Iz te veže je vodilo dvoje nizkih vrat v hišo, in skozi ena,
sedaj odprSa, je bilo slišati dva glasova, hripav in jezen eden, drugi plah in jecav.
»Gospod je notri, stopi kar naprej,«: je rekel hlapec proti Zigenotu.
Ribič je stopil čez prag. Prostor pred njim, to je bila drtižinska isha v Vače mano vi hiši; toda opne, s katerimi so bile prepete line, so od pozne večerne svetloba puščale vanjo samo ge medel soj. Začrneli tram i so tvorili strop, izpod katerega je visel na verigah železen obod z nat&knjenimi svečami iz jelenovega loja; pod tem mize s atoli. V kotu mogočna krušna % rogovji natrpane bronaste stene so bite ometane in pobeljene. Ob stenah so stale lesene klopi, pretrgane s skrinjami in tremi nizkimi vrati. Tu sedlo, tam stojalo z orožjem in lovskimi pripravami, in vmes v steno poglobljena vdolbina 8 pisteljo, ki je nudila samotni nočni počitek gospodu Vaceju, odkar je gospa Frideruna, njegova zakonska žena, odšla po krvavi poti s tega sveta.
Danes pa je bila ura. ob kateri si je gospod Vaco zaželel spanja in miru, menda še prav daleč. Njegov glas je odmeval po prostora kakor medvedje rjovenje v jami; a obami pestmi je držal kmeta, ki je jecljal pred •pred njim, za brado, ga stresal in mikastil in mu kričal v obraz: i Pokažem ti, kdo je tvoj gospodi Zapomnil ai bog davčni dan! Vbijem H ga v glavo!« Vzdignil je pest, da bi udaril.
Tedaj ga je prijel Zigenot za roko. »Toda gospod, izpustite vendar kmeta! Govorite le malo preveč robato! Ce mu, stresate možgane v uho, kako naj posluša?«
Gospod Vače je kpustil kmeta in za vpil »Kdo j« teko nesramen..,.« Tedaj j® zopet uinolkail. Spoznal je ribiča in je menda imel neke vzroke, da je s silo obvladal jezo. Pograbil je roba svoje dolge domača halje, se ovil vanjo in za mrmral; >Ti »i? Tako? Prišel si?«
zbor. V marcu priredi zadruga ^upnojt ktftieviio KrneSko zvezo gospodareko-kmetijukl te«al, in ««•14. 15. 19 20. in 31. marca, vsak dan dve pred^ni ^lO do 12 ter od pol 15 to pol 17. Ljudstvo vabimo, da w teSaja * obilnem Številu udeleži. Tečaj bo v društveni dvorani.
Mekinje. Prosvetno društvo unritori v nedeljo, dne 28. februarja ob pol 4 popoldne narodno igre s petjem »k r i v o p r i s e ž n i k*. Med odmori bodo ieraii tamburaši. Na vabilih beremo: Da je jcra lepa, verjemi meni; da jo gledat pojdeš, is-trdno sklenil Isto velja tudi ta igro »Luč * gorat, s katero sa mislijo postaviti naši lantje dne M. marca (na tiho nedeljo) ob irti aH.
tudna eb Savi. V saiezijauskem domu aa Rad-m Je vadno kaj zanimivega. To zimo smo priredi« več vzgojnih iger, akademij ln predavanj. Zaaj v postnem času so pa na vrsti duhovne vaje, in sicer od 2. do 6. marca za žene in dekleta, od 12. do 15. marša pa za može in fante. Bomo videli, katera skupina bo številneje zastopana. Fantje nočejo biti nikakor med zadnjimi, že napovedujejo svojo udeležbo tudi iz oddaljenih vasi in pravijo, da se nn bojijo slabega vremena, ob lepem pa bodo za malo Saša odložili delo t vinogradih. Tako je prav, saj je čas, ki g® posvetite duhovni obnovi, dobro uporabljen.
yel. Preska pri Litiji. Naša gasilska četa je imela nedavno občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. Izvoljen je bil večinoma stari odbor. Banska uprava nnm je darovala 1000 Din. To nagrado jo izposlova! naš prijatelj H. Lebinger, župan v Litiji. Hvala mul Vse, ki niso še člani, vabimo v naše vrste V kratkem bamo pobirali po hišah prispevke za prepotrebno večjo brlzgal-no. Ne pustite nas oditi praznih rok.
Preserje. Prosvetno društvo v Preserju uprizori v nedeljo, 28. febr. ob S popoldne Lavtižar-jeva spevoigro »Darinka«. Prijatelji petja in lepe predstave vljudno vabljeni.
11 Sove mesto. Ustanovni občni zbor vinarske in kletarske zadruge v Novem mestu bo v nedeljo, dae 2& svečana, ob 10 dopoldne v grmski šoli v Novem inestu. Vsi vinogradniki novomeške ter bližnje in daljne okolice, iti ss za stv#r zanimajo, so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže tega občnega zbora.
V vsako hišo Domoljuba)
Boj za naše občine
Treteaik. V nedeljo, 2& febr. bodo občinske volitve sa novo občino Golnik. Je samo JRZ usta. Nosilec liste je Zaptotnik Karel, posestnik iz Le-tenc, mož ia naroda, moi poStenja in požrtvovalnosti ter zaveden pristaš JRZ. Ravno tako so odločni pristaši JRZ vsi odbornlški kandidatjo, ki »o bili t večino ia tajnim glasovanjem izvoljeni na vaških sestankih. Bodoči obč. odbor čaka težka naloga. TrebH bo mnogo požrtvovalnosti m skrbi, predno se bo občina uredila in stabilizirala. Dolžnost odbora bo, nepristransko delati in dobro gospodariti v korist vseh občanov. Zato je dolžnost nas volivce?, da gremo v nedeljo, 28. februarja, vsi na volišče in tako manifestiramo svojo voljo za našo lastno blaginjo in da manifestiramo za našega voditelja dr. Korošca, ki nas ni« v najhujših trenutkih preganjanja ni zapustil. Volitev se ne bodo udeležili le eni, ki se čutijo užaljene. Ljudstvo že ve, zakaj jih ni izbralo, kajti pri občini je treba delati za blagor občanov, ne pa stremeti za uresničenjem osebnih interesov. Dne 28. februarja vsak, komur je mar slovenska stvar, na volišče!	.
Sadovi«. Tudi mi, Radovičani, spadamo od tedaj, ko nam je nasilni prejšnji režim ukinil občino, k veliki združeni občini Metlika-okoliea. V nedeljo, dne 28. febr. imamo tudi mi volitve svojih zastopnikov v občinski odbor te občine. Naša župnija je na skrajnem južnovzhodnem koncu Slovenije. Na treh stianeh meji na hrvaške žumber-čane. Ja3no jo. ds so zaradi tega naši volile! izpostavljeni precejšnji agitaciji od naših sosedov, ki bi naa hoteli imeti za pomagače za svoje cilje. Mi ne silimo med nje. Prepustimo jim polno bv )• bodo. da si urede svojo stvar, kakor si znajo. Vedo pa naj, da smo Slovenci in ae ne pustimo od njih prav nič komandirati. Mi smo Slovenci in hočemo ostati Slovenci in spadamo k pravi slovenski ljudski skupnosti. Zato boaio tudi šli pri nedeljskih volitvah v veliki večini s stranko ljudstva. Zastopnica te stranke je lista, ki ji je nosilec Jože Nem a nič iz Zelebeja. Na nedeljskem shodu, na katerem so govorili dr. Kuiovec iu *oč domačih govornikov, se je ptav jasno videlo, da pravi Radovičani nočejo imeti nič skupnega z onimi, ki služijo drugim. Nič skupnega uočsmo imeti tudi z onimi, ki so bili največji podporniki prejšnjega režima. Čudno se nam zdi le to, da so naši bratje s Hrvatskega uprli svoje oči v te svetle zvezde
nasilnega režima ln da se zdaj sučejo okoli njih, kakor da bt se jim hoteli zahvaliti za betine, katere so jim tako dolgo deli!' 9e bolj Sudno se nam pa zdi to, da jih je tudi nekaj pri nas, kt rajši hočejo služtti tujim koristim, kakor da bi ss svobodno pridružili našim pristnim belokranjskim ia slovenskim ljudem. Pozivamo tiste, ki dane« morda stoje ob strani, da se premislijo in stopijo k naši skupnosti. M! bomo zmagali in bomo v občinski hiši gospodarili. Gospodarili pa bosnio pošteno in za ljudstvo dobro.
Sv. Gora pri Litiji, To ns«?e!jo smo imeli litičnl shod ia obSui zbor krajevne organizacij® JRZ za občino Št. Lambert. Ker ima sklicatelj ia govornik litijski župan g. Hinko Lebinger, ki j* obenem predsednik okrajne organizacij® .JRZ, zaradi svojih zmožnosti in agilnosti vsesploSen kredit, je kljub težki ia slabi poti prišlo toliko mož in fantov, da je bila dvorana nabito polna. Govornik je žel splošno odobravanje. Redki osamljenci, ki še niso »pustili potapljajoče se bark® samostoj-nežev, so skušali brezuspešne ugovarjati. Več hrupa so naredile krajevne občinske razmere. Zahodni del te občine, to so vasi 12 župnija Vače, krajevno spada in že 20 let prosi v obH.no Vače. So sami naši možje in ker jih prejšnji sas««pmki ljudstva niso poznali, jih morajo sedanji tem bolj poznati. Srednji del občine, to »o vasi iz župnije Sv. Gora, pa tudi no če več ostati v tako zmanjšani občini, Šentlamberčani, ki imajo tudi več pravih in zavednih mož. naj imajo svojo o-bčino, odrekamo jim pa pravico, da bi tudi druge pri-morali naj jim bodo za privesek. Svobodno 3C bomo odločili. Ni je sile, ki bi nam mogla vzeti svobodo, ki smo si jo s toliko žrtvami priborili.
Suhnr pri Metliki. Vsi se še spominjamo občinskih volitev leta 1933. Upravno sodišče v Celju je iifielo opravka s temi volitvami in je ugodilo, da so se godile goljufije in je te na ta način postal župan Martin Bajuk. Kako je ta uprava gospodarila, pove revizijsko poročilo, v katerem stoji, da so koruzo zobali konji, namesto da bi jo "dali siromakom, ki niso imeli kruha. Kako so postopali s strankami, ki so imele posla ua občini; tudi še nismo pozahili. — 28. februarja imamo oMinske volitve. Nosilec JRZ liste je naš preizkušeni borec za dobrobit in pravice Bele Krajine Jože Nemarno iz Želebeja. Tudi nasprotniki vseh barv so postavili svojo listo, katere nosilec je Jože Jelenič, mesar iz Suherja, njegov namestnik pa Slobodnik, mesar iz Radovice. Sami se imenujejo »mačkove«,
W Hnnff - |. O.:
Pravljice
Ljudje v Zeleni Loki pa so gledali Btvar a drugačnimi očmi kakor Francoz. Bili so mnenja, da ima mladi mož mnogo daru za družabnost, in ker ni bilo v mestecu mnogo gospodov, se je ženski svet veselil, da dobi za prihodnjo zimo tako spretnega plesalca.
Nekega jutra so poročale dekle, ki so se s trga domov vračale, svoji gospodi čudovit dogodek. Pred zapuščeno hišo je stal namreč krasen steklen voz, v katerega so bili vpreženi lepi konji, in služabnik v bogati livreji je držal vratca v kočijo odprta. Pa so so odprla vrata zapuščene hiže in iz nje sta stopila dva lepo oblečena gospoda; eden izmed njiju je bil stari tujec, drugi pa najbrž mladi gespod, ki se je tako težko učil nemščine in ki tako divje pleše. Oba sta stopila v voz, služabnik je skočil zadaj na desko in vo% la mislite si, se je peljal naravnost pred župa-nevo hišo.
Ko so gospe slišalo tako pripovedovanje svojih ^služkinj, so hitro vrgle od sebe kuhinjske predpasnike in zamazan* oglavnice in se lepo oblekle. »Brez dvoma,« so dejale svoji rodbini, medtem ko je vso tekalo sem in tja, da bi sprejemnico, ki so jo rabili obenem tudi za druge stvari, v red spravili; »brez dvoma vpeljuje zdaj tujec svojega nečaka v svet. Stari norec deset let ni poznal vljudnosti, da bi prestopil prag naše hiše, toda naj bo zaradi nečaka, ki je baje, ljubeaniv čloyekc. Tako so dejale in opominjale svoje sinove in hčere, naj se prav priljudno vedejo, kadar prideta tujca, naj se držijo ravno in tudi lepše in ra»-ločneje govore kakor sicer. In modre gospe v mestecu .liso napak uganile; zakaj po vrsti se je vozil stari i5*
gospod s svojim nečakom okoli, da bi sebe in njega priporoči! naklonjenosti rodbin.
Povsod so bili navdušeni za oba tujca in so le obžalovali, da niso imeli že prej časti, da bi se bili seznanili s prijaznima gospodoma. Stari se je kazal kot dostojnega, zelo razumnega moža, ki se je sicer pri vsem, kar je dejal, nekoliko smehljal, tako da se ni vedelo, ali misli resno ali ne, a govoril je o vremenu, o kraju, o poletnih zabavah v gorski kleti tako modro in premišljeno, da je vsakogar očaral. Kaj šele nečaki Ta je očaral vse, pridobil si srca vseh. Seveda, kar je zadevalo njegovo zunanjost, se njegov obraz ni mogel imenovati lep; spodnji del, posebno brada, je molel preveč naprej in koža je bila zelo rjavkasta, tudi se je včasih prečudno pačil, zatisni! oči in pokazal zobe, a vendar so se zdele ljudem njegove obrazne poteze silno zanimive. In njegova postava, kako je bila gibčna in spretns Obleka mu je sicer viseia malo čudno na telesu, tc;in vse 11 u je izvrstno pristajalo; z veliko živahnostjo je švigal po sobi okoli, se vrgel tu na divan, tam na naslonjač in stegni! noge od sebe. Toda kar bi bilo pri kakem drugem mladem mož« veljalo kot skrajno nespodobno in prostaško, se je smatralo pri nečaku za duhovitost. »Anglež je,« se je reklo, »taki so vsi! Anglež se lahko na divan vleže šn zaspi, medtem ko deset dam nima nobenega prostora in morajo stati; Angležem se kaj takega ne smo zameriti«. Nasproti staremu gospodu, svojemu stricu, je bil zelo krotek; kajti če je začel po sobi okoli skakati ali pa noge vleči na stol, kakor je rad delal, je zadostoval resen pogled, da se je spametoval. In kako naj bi se mu kaj takega zamerilo, ko pa je stric v vsaki hiši rekel gospe: »Moj nečak je še nekoliko surov in neotesan, toda mnogo si obetam od družbe,
C
R-A "l N O
V	Soli. Učitelj razlaga učencem, da prvi zob)«, ki jih dobi človek, niso trajni, temveč da mu ostanejo šele drugi. Pove jim tudi, da jim zraslo kot zadnji zjbje modrosti. Drugo uro se hoče pre; pričati, če so si učenci njegovo razlago zapomnili, in zato vpražs prvega učenca: - Kater' i«; jje so trajni?, — Drugi, gospod učitelj. — Dobro, — pravi učitelj in pokliče drugega učenca, ki i» j'a ni bik) v šoli med nje; govo razlaga — Po^e) n»m, kako 3« iffieaujuo zadnji zobje, ki jih aobi človek? — Uiijetm. — «« je glasil odgovor.
V	ribiškem Irgu P»l?" trugeili na Spanskan 1* navada, da cerkovnik domače cerkve 1 zvonom naznaniš nrifcod ribišk« ladii. Zaeuo tudi s posebnimi udarci na zvonu n®* vaja ceno rib.
AvSovožnja je zdravs. Ob porast« Števila avtomobilov ie nastalo vprašanje, ah jc avtovowj!» koristna ali škodljiva človeškemu zdravju. Mefli-cinci so po številnih preiskavah ugotovili: srčnobclrie je neškodljiv« samo mirna vožnja sunkov in tresenja.
pa a« le spomnimo na zadnje občinske volitve, kdo je nosil »astKvo v Metliko, vzklikal Jevtičul lu ti ljudje Ijiodo adaj >mačkovci«I Banska uprava je preteklo leto uredila hudournik v Dol. Suhorju, načela jo gradili vodovod, katerega smo najbolj potrebni spet Suhorčanl, zato v nedeljo vsi glasuj-mo za Jožeta Nemaniča, ki bo tndi znat očetovsko skrbeti za potrebe občanov.
Sesnič. Volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo, to je '28. februarja, »o za vaa, volivci, mejnik med nssvobfrfo in prostostjo. Saj se pri zadnjih volitvah kljub vaši jasni besedi ni zgodilo po vaši volji, marveč so morali z vsemi sredstvi ugoditi peščici ljudi, ki so bili tedaj ua vladi. Danca pa so volitve, čeravno javne, vendar Bvobodne, teko da se lahko brez straha odločite m može, ki "te jih sami po vaseh določili za občinsko odbornik^ Tudi župana vam ni določila ena osel)«, marveč ste ga določili sami, dobro vedoč, da izbirate moža, ki je vreden vašega zaupanja. Kakor ste bili svobodni pri določauja odbornikov, tako porabite svoje svobodo in v nedeljo, 28, t m. Brez hfiji-mi oddajte svoj glas možu vašega zaupanja Jožetu Pečavar, posestniku iz Stranske vasi. V tednu, ki je pred vami, bo prišlo do vaših ušes veliko glasov, ki vfs bodo mamili. Tudi laži iu klevete se ne bodo ustrašili, samo da vas zmešajo in pridobijo zase. 0 teh vam sporočamo, da niso prijatelp slovenskega ljudstva, ker delajo proti našemu voditelju dr Korošcu. Ogromna večina slovenskih občin je pri zadnjih volitvah izrekta popolno zaupanje temu velikemu moža. Tudi vi stopite v vrsto teh zavednih volivcerv!' Le tako vam bo dana možnost, da boste kot dobri udje slovenskega naroda mogli biti deležni dobrot in pravic, ki Bi jih more izvojevati samo složen in enotno usmerjen narod. Le v tem slučaju je močan njegov voditelj. Zato pojdite v nedeljo vsi m volišče in oddajte svoj glas nosilcu JRZ liste, Jožefu PeSavarju I
Bloke. Naš«mu gospodu poslancu moramo zopet posvetiti nekaj vrstic, ker je prav, da občani, ki so Marošiča volili, pa njega izvolili, vedo, kako ogromno delo on vrši v Belgradu za 9 jurjev mesečno. (Od zadnjič so mu namreč plačo povišsti za poldrugega jurja na mesec in za skoro celo leto nazaj). V »Slovencu« beremo namreč ginljivo • poročilo o slovesnem dogodku, kako si je v parlamentu od blizu ogladal govorniški oder g. Stanke I,enarSiž, ki je imel pri tej priliki svoj nastopni govor. Maloštevilni poslanci so imeli priliko
opazovati g. Lenarčiča, ki drugače skupščina zanj sploh ne ve, kakšen j*>, kadar se razjezi, ker sedi vedno mirao na svojem iaestu. Ofenrajžii ee je zaradi izredno najhnega števila vladnih poslancev, ki so bili ob času njegovega govora v sejni dvorani. Razlagal je isredno težko pot, po kateri mora hoditi kot poslane« logaškega okraja. Pritoževal ee je, da mu oblast nasprotuje, iu govoril kakor bi bila v Sloveniji prava strahovlada. Lenarčič je pač mislil, da bo najmanj skupščina, če že oe vsa javnost ostrmela ob njegovih »odkritjih«. Toda kot novemu poslancu mu pač ni bilo znano, da je belgrajska javnost in celo prejšnja skupščisui bila vedno točno obveščena o vseh prejšnjih proti-ijnidskili režimih v Sloveniji, o vseh krivicah, ki jih je ta režim zagrešil no morda preti kakemu posamezniku, temveč proti narod«, ki ni klonil in odobraval postopanja politične klika, ki je imela vso oblast v Sloveniji ca »veji strani. Sploh j® bedasto primerjati zadnje svobodne občinske volitve v Sloveniji z volitvami, ki jih jo lela 1838 pri nas izvedla JNS, ko je tedanji režim večino predstavnikov naS>h kandldataili list, kjer so sploh mogle biti postavljene, enostavno pometal » surovo silo iz volilnih uradov ter na vsa mogoče načine potvarjal voiivne rezultate. L«narSič. in njegovi tovariši iz sedanje skupščinske opozicijo nimajo prav nobene pravice načenjati poglavje o kakih preganjanjih. Sicer je pa Lenarčič prišel v svojem govoru v protislovja s tem, da je trdil, da ee je pri zadnjih občinskih volitvah Izvaja! teror, ko pa je istočasno priznal, da j«> opozicija zmagala v obeh Logatcšh, ker se je vsekakor mogla izvršiti pri popolnoma svobodnih volitvah. Njegova izvajanja sploh niso napravila nobenega vtisa. Po teh gromozanskih ugotovitvah menda ni šment, da fcodo pri prihodnjih volitvah ne le vel Btočaai, ampak vsi Notranjci soglasno izvolili zopet g. Lenarčiča za poslanca.
Semič. V nedeljo zjutraj Je bil v Društvenem domu volivni shod, na katerem je govoril banski svetnik, odvetnik Weble. Volivci «o pri polni dvorani vzdržali popolno tišino. Pač najboljše spričevalo za govornikova izvajanja ia vzorno disciplino zavednih Semičarjev. sTakoga govornika pa že dolgo nismo slišali.« Ta beseda, ki so jo govorili poslušalci po shodu, je znamenje, da si je govornik pridobil pri posluialcth. vse simpatij«.
V vsako filio »Domoljuba«!
ed 2$. Sebraarjtt d« 4. ibssvh.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.4(5 Vret«, poroHHa, 13 Cas, spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, ii) in 22 Cas, vreme, poročit«, spored.
Četrtek, 25. iebr.: 18 Radijski ork. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 18.50 Za« bavni kotiček 20 Radijski orkester. 21.15 Ploščo, 22.15 Kmečki trio. ~ Petek, .26. teh!,: 11 šolska ura. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 France-ščina, 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Tam-buraško društvo >šelo*. 20.45 Ploščo. 21.15 Večer komorno glasbe. 22.30 AngleSke plošče. — Sobot*., 27. febr.: 18 Radijski orkester, 18,40 Naravni zakoni vzročnosti in kai 19-30 Nac. ura. 19.60 Pregled sporeda. 20 O znaanji politiki. 20.20 Pisan večer. 22,15 Radijski orkester. — Nedislja, 28, febr.: 8 Plošč«. aSO T^ovadbs, 9 Cas, poročilo, in spored. 9.15 Prenos cerkveno glasbe 0-46 Verski govor. 10 Koncert godbe »Sloga«. 11 Plošče. 11.20 Otroška ura. 16 Zavarovanje prati to®!. 1(5.20 Hadijski orkester. 17 Kmetijska ura. 17.80 Radijski orkester, 18 »Na ogledih«, veseloigra. 19,80 Na®, ura. 19.50 Slovenska ura. 20.90 Vijolinski koncert. 21.15 Plošče. 21.80 Vesela glasb«. 22.18 Vesela giaRba. — Peiiedeljflk, 1. marca; 18 Zdraviliška ura. 18.20• Ploš&e. 1840 Kulturna kronika. 1930 Nac. ura. 20 Radijski orkester. 21 Plošče. 21.15 Koncert 22,15 Koncert. — Torek, Ž. inarea: 11 Šolska ura. 18 Plošče. 18.40 Medeebojnost teles«, duša in duha. 19.30 Hae. ura. 18.50 Zabaval zvočni tednik. 20 Skladateljska ur«. 21 Khdijski orkester. 22.15 Za kratek čas. — Sreda, 3. marca: 13 Mladinska ura. 18.40 Naše reke, 19.30 Nac. ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos is ljubijaeskega opernega gledališča.
M Bahava* vaje v Domu Device Mogočne bodo za dekleta od 27. tebruarja do 3. marca; m &m* od 13. do 17. marca. Pričetek prvi da« «> 6 zvečer, sklep sadaji dan sijutisj, — Oskrbnina znaša 100 Din. Prijavite se na Predstojnik «o I>»-ehinuthuMiovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg štev. a
rs Bahava* vaje sa dekleta bodo v Mali I,ok{ od 6. do 10. marca. Z duhovnimi vajami se bosto najlepše pripravile za velikonočne praznike. Priglasite se takoj kar po dopisnici ua naslov: Dem BreanisMležit®, Mula Loka pri ii.iuu, g>, Bosniak-,
avtom naj se vozijo živ-čnoboini slabokrvni in bleduhi. Živčnoboini bodo po vožnji lažje spali, slabokrvnim se poiiiaožijo rdeča krvna telesca. Previdni morajo biti pljučno-bolni, ker oš jim pr«Bfra sapa med vožnje lahko občutno hodila.
Žepno zrcalce ju je re-Siie. Z Angleškega poročajo to zanimivost: Dva Angkža sta doživela na svoji jadrnici brodolom. Vihar je zlomil jadra i» gnal čoln z naglico proti nevarnim čerem. V »milni nevarnosti opazita dober kilometer proč oa prostem morju veliko ladjo. Kako 10 opozoriti? V tem tre-Hitku pade enemu obeh v glavo res sijajna misel, vzame žepno zrcalce in ga suče tako spretuo, da S'J. ua ladii opazili sve-ilobne znake in takoj pO; ®'ali na pomoč motorni ™n, ki ju je rešil v zad-R:c,|i trenutku. Neznatne-"ni zrcalni torej se imata Zahvaliti za rešilev iz •mrtne nevarnosti.
s«! ivnasiuo mesto sre-7 azijskega polotoka. Nedavno ®e je vrnil gngle-uradnik iz azijskega mesu Singapon t letalom na<l dcislej še ue raziskano pokrajino polotok* ]Wa!afct„ Naenkrat zazre »redi pragozda Pravo	x uiFcmi,
ki ga bo pri merm> obdelala in izobrazila in zlasti Vam ga prav posebno priporočam.«
Tako je bil torej nečak uveden v družbo in vsa Zelena Loka ni ta dan in naslednja dni o ničemer drugem govorila kakor le o tem dogodku. Stari gospod pa je storil še več; zdelo se je, da je vse svoje mišljenje in življenje popolnoma predrugačil. Popoldne je Sel z nečakom ven v skalnato klet na gori, kjer eo imeniinejši gospodje Zelene Loke pivo pili in se s kegljanjem zabavali. Nečak se je tam izkazal kot spretnega mojstra v igri: zakaj podrl jih ni nikoli manj kot pet ali šest Sem ter tja je menda šinil čuden duh vanj; prišlo mu je na misel, da je s kroglo vred kot puščica zletel ven med keglje in tam vsakovrstne neumnosti uganjal; ali pa se je postavil, če je z&del vonec ali kralja, nenadoma na lepo počesano glavo in stegni! noge kviSku ali pa, če se je peljal voz mirne, je sft<l<5l, preden so se dniip tega zavedali, zgoraj na kočiji in se pačil ljudem, so peljal nekaj časa dalje in potMn zopet prisltakal k družbi.
Stari gospod je ob takih prizorih vselej lepo prosil za zamero župana in druge može spričo nečakov« razposajenosti; a ti so se smojali, pripisovali to njegovi mladosti, trdili, da so bili v taki starosti sami prav tako lahkonogi in so imeli prav radi mladega poskoka, kakor no <m imenovali.
Včasih pa so se tndi nemalo jezili nanj in ttn vendar niso upali n!f reč>, ker je mladi Anglež splošno veljal za vzor izobraženosti in razuma. Stari gospod je namreč staftfijai navadno s svojim nečakom tndi zvečer k »zlatemu jelenu«, v mestno gostilno. Čeprav je bil no£ak Se prav mlad, se je vedei vendar že kot kak staree; vsedel se je za svoj kozarec, nataknil velikanske naočnilte, potegnil iz f.epa ogromno pipo. jo prižgal ln puhal med vsemi najhuje. Če »o tedaj
govorili o novicah, o miru in vojni, pa ja bil doktor tega mnenja in župan onega in so se ostali gospodje
silno čudili taki globokosti znanja v političnih zadevah, je pndiio nenadoma nečaku v glavo, da Je bil popolnoma drugačnega mnenja; »daril je potom z roko — rokavic ui aikoli odložil — ua mizo in ja dal županu ln doktorju natanko razumeti, da o vaeiu tem nimata pravega pojma, da je on ia stvari popolnoma drugače slišal in da ima globlji vpogled vanjo. Ras-lagal je potem v čudni nemščini, ki jo je ie b težavo lomil, svoje mnenje in vsi *o mu potem v velik" je«o županovo pritrjevali; zakaj kot Anglež je moral seveda vse bolje vedeti.
Če sta potem župan in doktor v svoji jezi, ki Je pa nista smela pokazati, so-iia k partiji jaha, se le primaknil nečak bliže, gledal županu s svojimi velikimi očali čez ramo v igro ia grajal to aH ono potesso in pravil doktorju, da mora tako in tako vleči, teko da sta oba moža skrivaj kar gorela od jeze. Ce mu je potem župan nejevoljen ponudil partijo, da bi ga pošteno napravil mat, zakaj imel se je sta drugega Filidorja, je stari gospod nečaku ovratnico pritegnil, nakar je ta postal ves vljuden in dostojen in napravil župana mat.
Doslej so v Zeleni Loki skoraj vsak večer igrali na karte, partijo po pol krajcarja; to se je zdelo rie-£aku sSromažčina, stavil je kronsko tolarja in cekine, zatrjeval, da prav nihče ne igi'a tako i?,borno kot on, razžaljene gospode je pa po navadi zopet potolažil s tem, da je izgubljal pri njih velikanske vsote. Tudi jih ni prav niS vest pekla, Se so mu pobrali prftv mnogo denarja; »saj je Anglež, torej Že z doma bogat«, so dejali in spravili cekine v žep.
Tako (ri. je pridobil nečak tišjega gospoda v kratkem femi velik ugled v mest« tis okolic«, Najstarejši
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Naš tečaj v Novem me sta
Okrajna Kmečka zveza za okraj Novo mesto le imela dne 19. februarja enodneven tečaj za vse zastopnike krajevnih kmečkih zvez v novomeškem arezu. Udeležili so se ga zlasti odborniki krajevnih kmečkih zvez, po številu preko 70. Tečaj je bil vsestransko dobro organiziran, saj sta se načelnik Brulc in tajnik ing. Kotiovšek potrudila, da bi vsi tečajniki odnesli z njega čim več podlage za na-dalilje delo v svojih edinicah. Vestno je bila izbrana snov, ki se je na tečaju obravnavala in vestno so tudi gg. predavatelji izvršili svojo nalogo. Zahvaljujemo se jim za požrtvovalnost, s katero spremljajo delo v Kmečki zve~.i in prosimo jih, da tudi v bodoče pomagajo s svojimi nasveti.
Tečajniki so ves čas z zanimanjem sledili predavanjem, večkrat tudi sami posegli v besedo, tako, da je bila debata živa. Dotaknili so se najtežjih vprašanj, ki mučijo kmečko ljudstvo in enoglasno spre|eli sledečo resolucijo:
1.	Ugotavljamo, da so zemljišča na Dolenjskem previsoko klasificirana. Prosimo merodajne oblasti, da ukrenejo, da bi so zemljišča ponovno klasificirala in s tem dosegel nižji katastrski donos.
2.	Ugotavljamo, da je količnik od čistega katastrskega donosa mnogo previsok z ozirom na cene poljskih pridelkov. Merodajne oblasti se naprošajo, da se količnik od čistega katastrskega donosa zniža, da bo v skladu kmetijskih pridelkov.
3.	Zahtevamo, da se davek na poslovni promet od zaklane živine, ki se proda na kmetih, ukine, posebno še tam, če je žival v sili zaklana.
4.	Zahtevamo, da se čimprej ustanovijo kmečke zbornice, in sicer take, kjer bi kmetje in kmečki strokovnjaki odločali o interesih kmetovalcev.
5.	Zahtevamo revizijo zakona o elementarnih nezgodah tako, da bo bolj zaščiten naš kmet.
6.	Prosimo, da državna uprava in naša banska uprava ščiti bolj kmečki stan, kateri je na Dolenjskem vslcd slabih letin popolnoma propadel.
7.	Zahtevamo, da se ukine dvojno zaslužkar-stvo.
8.	Zahtevamo, da se najstrožja izvajajo predpisi zakon« o cestno-policijskem redu glede pro-gona živine živinskih prekupčevalcev v masah,
k! ne ovirajo samo cestni promet, ampak delajo velikansko škodo s pasenjem živine po polju ln travnikih; opažati je tudi •irezprlmerno trpinčenj«
živine.	. .
9.	Prosimo oblasti, da preprečijo, da bi prt malenkostnem dvigu cen živino mesarji	mnog® dražje prodajal! meso.
10.	Prosimo za nujno spremembo lovskega zakona in ukinitev previsoke zaščito zajca ter dviganje taka zakupnine lovske karte in dovolila, ker se s tem izločajo do izvršenja lova nižji sloji in padajo lovsko zakupnine v škodo kmetovalcem, ki so stvarno eravi lastniki in rejci divjačine.
11.	Ker so oj<aža v zadnjem času, da so naenkrat pošlo vse zaloge galice, obstoja upravičena bojazen, da se bo cena galiri radi zvišanja cene bakru gotovo brezprimerno dvignila, prosimo, da se to nujno in nemudoma prepreči. V tem primeru naj bi se v gospodarsko ln konkurenčne svrha dovoli! carine prost uvoz galice iz inozemstva, ki pride 50% ccnejši od domačih proizvodov, če ni zaščitena z uvozno carino.
Iz pfamn® Kmečke zveze
One krajevne in okrajno edinice, ki še niso naročile poslovnih knjig, katere je izdala Kmečka zveza, opominjamo, da to store čimprej. Kmečka zveza je z izdajo teh knjig imela namen odpomoči svojim edimcam pri nabavi poslovnih knjig in uvesti enotnost v poslovanju. Knjige, katere kupujete po trgovinah, so zelo drage in niti tako priročno urejene kot smo jih izdali mi. štiri poslovne knjiga stanejo 25 Din s poštnino vred in se naročajo v pisarni Kmečke zveze v Ljubljani, plačajo pa po priloženi položnici. Mnogo krajevnih edinic je te poslovne knjige že naročilo. Ne čakajte z naročili, ker brez teh ne morete v redu voditi svojega pisarniškega dela.
V zadnji številki »Domoljuba« smo objavili, da se bo vršil v nedeljo, dne 7. man« 1937 prvi redni občni zbor delegatov Kmečke zveze. Te dni smo razposlali vsem Krajevnim kmečkim zvezam okrožnico, v kateri smo točno sporočili, kdaj in kje se bo vršil ter s kakšnim dnevnim redom.
Kdo tvori ta občni zbor, urno povedali že zadnji«. Občni zbor se bo vrši! v frančiškanski dvorani v Ljubljani (Frančiškanska ulica) ob 10 dopoldne.
Takoj po občnem zboru bo veliko kmečko zbo. rovanje, na katerem bodo govorili borci za krneč-ke pravica. Vabimo vse člane, zlasti one v bližini Ljubljane, da se tega kmečkega zborovanja ude. ležijo v čim večjem številu, da bo glas, s katerim zahtevamo svoje pravice, čim močnejši. Vsakdo, ki ima čas, naj se tega zborovanja sigurno ude. leži. Pokazati moramo, da smo močni in da s« zavedamo važnosti svojega stanu in svoje stanovske organizacije.
NAZNANILA
d S Hapag v Kaaado, Kdor hoč» potovati i Kanado, »e posluži parnikov Hamburg-Amerik* linije, ki vzdržujejo med Hamburgom odnosno Bre. menom in Halifaxom brzo službo. Posebna prednost je ta, da s« o vseh zadevah potovanje, pisme-no m ustmeno lahko najtočneje informirate pH podzastopstvu te linij« v Ljubljani, Pr&žakov« ul. 13,
n Na Žalostno goro. Zaradi praznika sv. Jo* žefa bo letos na Žalostni gori dne 12. marca darovanih več sv, maš, zato ne zamudimo ujjodn« prilik«, ki nam jo nudi jtara božja pot. Ob Marijinem trpljenju pod Križem bomo črpali novih moči za sedanj« resne čase.
k Nauk o čebelarstvu, spisal Anton Janša — tretjo izdajo priredil Frančišek Rojina. Ljubljana 1922 — z dodatkom Albertijev-Jtnidaršičev (A.-Z.) panj, kako v njem čebelarimo — priredil M. Hu-inek. 134 strani, založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, cena 24 Din. -- Knjiga je namenjena predvsem čebelarjem - začetnikom, ki potrebujejo temeljnih naukov za uspešno čebelarjenje. Knjiga govori v prvem delu — teoretičnem delu o čebeli sami, o spolu in ploditvi, hrani, razmnožitvi in rojenju čebel, znamenja rojenja in prašenju matice itd. V drugem — praktičnem delu o spomladanskih delih pri čebelnjaku, o pitanju čebel, o boleznih, poletna opravila, o združevanju in loče-nju zmešanih rojev, o ogrebanju, o jesenskih iu nato o zimskih opravilih, o stiskanju medu in voska in o kuhanju medice in pripravi kisa itd. Dodatek, katerega piše M. Humek, opisuje čebs-larenje v Albertijev-Znideršičevem panju. Med besedilom ima razprava veliko slik, ki ponazorujejo pisateljeve nasvete in navodila.
ljudje se niso spominjali, da bi bili videli v Zeleni Loki mladega moža tako vrste, in bila je to najbolj čudna prikazen, kar se jih je kdaj pojavilo. Ni se moglo reči, da bi se bil nečak česa naučil razen plesa. Latinsko in grško mu je bilo, kakor se pravi, Španska vaa. Pri aeki družabni igri pri županovih bi bil moral nekaj napisati in izkazalo se je, da ne zna niti svojega imena zapisati; v zemljepisju je delal neverjetne napake; zakaj ni se brigal za to, če je kako nemško mesto prestavil v Francijo ali dansko na Poljsko. Ničesar ni bil bral, ničesar proučil in župnik je pogosto zmajeval z glavo spričo surove nevednosti mladega moža; pa je veiular veljalo vse za Izborno, kar je storil ali rekel, kajti bii je tako nesramen, da je hotel imeti vedno prav, ln konec vsakega njegovega govora je bil: »Jaz razumem to bolje!«
Tako se je približala zima in zdaj šele je nastopal nečak še bolj sijajno. Vsaka družba se je zdela dolgočasna, kjer ni bilo njega, zehalo se je, če je pameten mož kaj spregovoril; če pa je nečak kvasi) v slabi nemščini tudi največje neumnosti, ga je vse pozorno poslušalo. Pokazalo se je sedaj, da je Izvrstni mladi mož tudi pesnik; kajti skoraj ni minil večer, da bi ne bil potegnil kakega papirja iz žepa in družbi prečital nekaj sonetov. Nekateri so sicer trdili, da so fe pesnitve deloma slabo in brezmiselne, deloma prepisane in so jih menda že nekje natisnjene čitali; a nečak se ni dal ugnati, bral je in bral, opozarjal potem na lepote svojih verzov in žel vsaldkrat viharno priznanje.
Njegovo zmagoslavje pa so bili zelenološki plesi. Nihče ni znal vztrajneje, hitreje plesati kakor on, nobeden m delal tako drznih in neverjetno ličnih sko-
kov kakor on. Poleg lega ga je oblačil stric vedno kar uajkrasneje po najnovejšem okusu in čeprav se obleka ni hotela telesu prav prilegati, so bili ljudje vendarle mnenja, da mu vse prav dobro pristoji. Možje so bili sicer pri teh plesih nekoliko razžaljeni spričo novega načina njegovega nastopa. Drugače je vedno župan v lastni osebi otvoril ples, najimenitnejši mladi ljudje ao imeli pravico določiti ostale plesa, odkar pa se je pojavil tuji, mladi gospod, je bilo vse to popolnoma drugače. Ne da bi mnogo povpraševal, Je prijel prvo damo, ki jo je našel, za roko, se postavil z njo plesni družbi na čelo, delal vse, kakor mu je bilo všeč in je bil gospod in mojster in plesni kralj. Ker pa se je damam to vedenje zdelo izborno in prijetno, niso smeli možje nič ugovarjati in nečak je ostal v svojem dostojanstvu, ki si ga je sam izbral.
Največje veselje pa je imel pri takih plesih očitno stari gospod; ni obrnil očesa od svojega nečaka, vedno se je skrivnostno smehljal in če je vse vrelo k njemu, da bi mu čestitalo zaradi dostojnega, dobro vzgojenega mladeniča, se od veselja kar ni mogel obvladati, prasnil je v vesel smeh in se vedel, kakor bi bil nor; Zelenoločani so pripisovali te čudne izbruhe veselja njegovi veliki ljubezni do nečaka in se jim je zdelo to popolnoma razumljivo. Vendar je moral sem ter tja uporabiti proti nečaku tudi avoj očetovski ugled, kajti sredi najličnejših plesov je utegnilo mlademu možu pasti v glavo, da se je z drznim skokom pognal na oder, kjer so sedeli mestni muzikanti, Iztrgal organistu kontrabas iz rok in strahovito po njem praskal, ali pa se jčs hipoma preobrnil in plesal po rokah, noge pa molil kvišku. Tedaj ga je stric ponavadi vzel na stran, ga tam resno posvaril in mu ovratnico pritegnil, da je bil zopet popolnoma dostojen,
obdelanimi vrtovi iti ličnimi hišicami. Začuden začne doma študirati zemljevide in ne najde nikjer skrivnostnega mesta zaznamovanega. Po dolgem raziskovanji! m angleške oblasti dognale, da so skrivnostno mesto ustanovili iz mesta Singapor-ja pobegli ubožci mejaši, d« se tako odtegnejo plačevanju davkov. Sledila so pogajanja z mešci-ni za zaostale davke, končno so Angleži popustili na grožnje me5u< nov, da se sicer umaknejo še globlje v pragozda ve, in so jim jiredpisa" nizke dajatve. Odslej zasledujejo meščani vsako letalo e sovražnim oče-som.
Mali poredne! Star dobrohoten gostpod malemu dečku, ki se trudi, M bi dosege! zvonček o" vratih: »Le počakaj, tek, ti bom jaz pomagal (in pozvoni).« - Poredne«: »Hvala! Sedaj je P« treba bežati,« in "ar0 zbeži.	. .„
Na Japonskem seje)0 riž ravno na 88. dna sp»-mladi.
Ciganka laže, Cigank« mi je prorokovala, da pn-dem v ječo zaradi poneverb« poverjenega mi naria. _ Nikar ji ne ve£ jemil Kdo bi ti pa l3r upal denar?
nROBTINE
1 jodom oftdr&vll plefo. Prof. Bler je nedavno
aorožal o uspehih, ki jih je dosegel pri pobijanju Selo » jodom. Navedel je primer, ko te mu ja MereJllo pri nekem bolniku pospešiti rast las. Zdaj te je oglasil dr Schaffer iz Wormsa in Bie-jova Izvajanja potrdil. On sam Je bil pet lat popolnoma plešast. Zgubil Je vse lase, trepalnice, obrvi In tudi brke. Nosil jo celo lasuljo. Ko je prebil »voj dopust v jodovlh toplicah ln J® poleg jlopell užival tudi vodo tega vrele«, so mu zafell i,sje nenadoma zopet raati. Lasuljo j« lahko zagnal stran. Tudi pozneje je opazil, da po uživanju joda lasje bolj rastejo. Vse kaže, da se da z jodom rast las pospešiti, toda stalno uživanje joda postane sčasoma neznosno.
Leteči hotel. Nedavno Je odletel v Južno Ameriko največji, najmodernejši in najhitrejši zrakoplov Zeppelinove vrste. Motorji imajo 44OO konj-ikib sil, tovorja nosi novi zrakoplov lahko do 60 ton. V zrakoplovu je prostora za 60 osel). Potniki se lahko sprehajajo po hodnikih, v posebni dvorani lahko plešejo, v kadilnih sobah lahko kade, posebna soba je zgrajena za koncerte, po-»ebna za pivce. Iz vseh prostorov je lep razgled »kozi Široka okna na zemljo. Oprava je prirejena na poseben način. Imenujejo jo ementalsko, ker Ima namreč v aredlni luknje, da Je lažja. Kuhajo B elektriko, električno dvigalo dvigne kuhane jedi v posebno obednico. Vea zračni orjak je dolg do 960 metrov ter 46 metrov visok Na najširšem me»!u maša njegov premer 41 metrov. Zrakoplov fenejn Dieselovi motorji, ki omogočajo tudi dalj-89 pot.
Na policiji. Policijski uradnik zapisuje osebn« podatke aretiranega berača in vpraša ga: »Kake ven »te?* Aretirancc: »Gospod komisar, prihranite si pisanje in napišite kar naenkrat z velikimi čr-fejrti »brez«. Sem namreč brez konfesije, brez stalnega b.valižča, brez poklica, brez žene. brez otrok, »lasti pa brez denarja. Kaj bi torej toliko pisarilif«
izkopavanja pri Termopilah. Grško prosvetno ministrstvo je dalo nalog, da se mora razkopali ozemlje pri Termopilah. Upajo namreč, da se bo yr: tem delu posrečilo odgrniti levji kip špartau-Aeta kralja Leonide. Nadalje upajo stannoslovci, d« bodo našli tempelj in kopališče, ki je bilo tam v Milini. Se dano je v Termopilah »taro kopališče, ki pa je slabo oskrbovalo in še slabše obiskano.
Cigan pri vojakife. Cigan stoji pri raportu, ler je osumljen, da je ukradel odejo. — Ti torej tniiS, da odejo nisi ukradel? ga vpraša poveljnik. »Al! bi mogel priseči, da je res nisi ukradel?« Cigan dregne pod rebra svojega soseda ln mu za-topeta: >Cuj, ali veš, koliko ae dobi »a tatvino ln koliko za krivo prisego?«
Stroji namesto psov. Neki pariški inženjer je vložil patent, ki je namenjen kmetom. Qre za gramofon e ploščami, na katero je posneto pasje la-l«nje. K gramofonu spada posebna priprava, R: Mma »proži gramofon, d« »e čuje pasje lajanje daleč naokoli. In ženica- meni, da so i ujegovo iznajdbo postali hišni čuvaji odveč. Vendar se bo Marsikateri premislil, da bi zameni! zveeiega j»a, ki mu shiži na vse mogoče načine, z mrtvim &tn> jem. Tudi jt verjetno, da bodo gospodje tatovi «»j kmalu ztiili razločevali umetno lajanj« iz gramofona in pristni pasji lajež. , Kdor tke. Ima eno ttranco, kdoc ne tke, ima dve.
«» SHitfeMBB« za teši*. gespsdaniM. in Industrija kupite najbolj ugodno pri tvrdki
A SUSnIK, železnina, UUBIIAND, Zaloška __ Velika žaloval	Nizke aene!
Lovci, pozor!
Veverfčne kože
Prima »imske plačujem Din 3"— draži® kot prej. <dravtc, MRlDItlllJ«, pr«j Florijanska ulica, zdaj •«ari trj(, nasporoti kavarn« Zatazmk. — Prinesite, dokler cena drži.
Mali oglasnik
Vnaka drobna vratiea ali nje prostor velja za enkrat Dia 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kopuisjo krofltiiske potrebščino ali prodajajo svoja pnd«ik« ali iSčafo poslov oiiroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbiaa as tuale ogisc« »s plačaj« aapref.
liajlspig sblsiii
dobre kvalitete bosSs nakupil! ca pomlad v največji izbiri pri Pros-kerju. Sv. Pelra c. 14.
Ze ia al rinapja **
muzke. Plošče, gramofone, radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obroke. Elektroton, Pasaža nebotičnika.
Vse BfiesiB za slirtg
in pohištvo, čebelarske potrebščine, razstreiji-va i. t. d. dobite v želez-nini Fr. Stupiea. Ljubljana. Gosposvetskc e. t
radi selitve takoj prodam. Tesner, Resnica 5, Hrušica pri Ljubijani.
Semenski Knompip
zdrav, prvovrstni, proda m. Okoren, Grosuplje štev. 10.
«IIH|»M1 ima veselje do kmetskega dela, sprejmem takoj. Koseze Zg, Šiška.
Miim mm Lt"
17 let, in deklo, vajeno, poljskih del, sprejmem do 1. marca. — Cerne Franc, Kožarje M, Dobrova.
bosta oblečeni, če kupite obleko pri Slaku Ludviku, krojaču v Do-brniču.
vernem delu mengeškega pol ta v površini ras. 12.000 ma. Druga v bližini trga Mengeš v površini cca. 3.000 m'. Ponudbe naj se pred-lože Hranilnici in posojilnici v Kamniku (Sutua) do 10. marca t.i.
Ti~bl
prevzel za svoj kraj z večjo okolico podružnico kot postranski ali pa glavni zaslužek. Nikako naporno zastopstvo! Ni-kak lokali Nikako potovanje! Za mesto in deželo! Lahka reelna zaposlitev! Dotični bo delal pod vodstvom direkcije! Mesečni zaslužek do 5G00 Din in tudi več. PojE3nila: Hupo, Klageufurt — Austria,
Hit sa imSTtIE
kg na drobno nudi Oro-alav Dolenc, Ljubljana, Wolfova ulica št, 10 in priporoča svojo odprto parketno voščilo ter pristni cepilni vosek.
iščem za sed-lauko obrt. Ivančič. Mokronog.
Proda ie pemfta
vLancovem pri Radovljici. obstoječe iz hiše, hleva, drvarnice in njive v izmeri 4500 m' jio ugodni ceni, event. tudi na bran. knjižice. Posebno ugodno za upokojence. — Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.
1 visoko-debelna in sredajede-belna v premeru 17 do 20 mm, v obsegu 5 do 7 cm: I. vrsta jablane Din 5. II. Din 4. Hruške I. Din 8. II. Din 6. Cešnje.orehi Din 6. visoke 3 m. Pritlične jablane, hruške Din 6 komad, vse najboljše kakovosti, vsako drevo jainčeno za sorto. Zahtevajte od priznane drevesnice Drevesničarske zadruge v Dorfarjih -Skofja Loka.
ns kmetijo sprejmem. Srednje Gameljne 20. pcita St. Vid nad Ljubljano.
(vel. Jax) dobro ohranjen, poceni iia prodaj. Jože Omahen, Rudnik ttev. 84.
Mf» u laiflis
sprejmem. - Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 2456.
SFiaaiafsna slsžiia
v Mošn!ah z nastopom 1. aprila razpisana do 15. marca. Plača 8400 Din m stanovanje in štolnina. Župnik.
toisr Kti
ročni, prav malo rabljen, »Kaiser« za 1900 Din prodam. - Gomol, GradaSka ulica štev. 3, Ljubljana.
dobro ohranjen na prodaj. Solina Anton, Zg. Plriniče št. 43, Medvode.
Hjive, gozdMiraiiil
in vinograd z zidanici zelo lepa lega. v le( okolici Dolenjske, po ugodni ceni na prodaj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 2452.
UlanMi	m ¥sa
BMPCfl kmečka dela,
poštenega, pridnega. 20
let starega. Ponudbe
■i opisom poslati na
upravo Domoljuba pod
(Ljubljanska okolica«
štev. 2782.
tešili ppidelHe
proda po najvišji dnevni ceni vsak kmetovalec, čii jih oglašuje v malem oglasniku Domoljuba. — Za stalue naročnike polovična oglasna pristojbina. — Din 2'50 za vrstit®.
Sv. Jakob ob Savi. V nedeljo, dne 28. februarja ob 3 popoldne »e vrši predavanje v Prosvetnem domu o kmetijstvu. — Pride kmetijski referent iz Ljubljane. Važno za v?s kmetovalce. Vabljene tudi žene in dekleta.
Za žgasiieMs feriaje, in slive
dobite v najboiiii kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z., TyrSeva (Dunajska I cesta it. 33 v Ljubljani.
Neki ljubitelj umetniških slik je kupil sliko slavnega nemškega slikarja, na kateri pa je manjkal podpis umetnika. Sliko pošlje umetniku ter ga p rosi za podpi3. Umetnik pa mu odgovori, da zahteva za podpis 300 mark. Ker pa amater ni hotel plačati zneska, mu umetnik vrne sliko. Amater mu pa nato odpiše. »Hvala lepa za vrnilev »like, podpisa pa ne rabim, sem kar vaše pisnto prilepil na hrbet slike.«	_
Al. Planlnšek
konceriionirana trg. sgeniura v bančnih tu kreditnih poslih v Eifubljemi, Beethovnova «1.14/I. Telefon 35-10 — vnovčl vlojje
denarnih zavodov najbolj« takoi v gotovim vedno najkalaatn«!«. ¥»e informacij« brerplačno.
za ženske obleke in kostume ravnokar došlo v vseh najmodernejših vrstah po zelo nizkih eenah pri
F.ta L GORICAH Sw.P@irac.2i
Tako na primer:
?»lnein», *ir. 70 v rasnih imrvah »d Dia	15—25'—t finejfto volneno 10!) cm Sir. v raznih
barvali........... od Din	.10—50-—
mjtiHejj)« ?»lBfu« 180 em *lr. . . . »4 l>ia	60—i
karirasti uisuta: »lajs^vi iterilni . , l>is	10 naprej
krepi iit deletii v nr.inc.vejsiti vzorčili Oiu	9 naprej kaiubriki in dvojna tiskovina za presl-
paasike ...........od Dia	6—10—i
Krasna izbira vseh vrst svile, svilenih rut in šerp,
kombioež, nogavic i. t. d
M« «sa!tii> iSH ISO'—- nJfflfeiie lup robfeit sssi^nl!
Pozna ga.
Sosed: »Ali aiso včeraj pri vite ukradli sod vina?«
Gostilničar: »Da, toda v časopisih sem že objavil, da ga naj nihče ne kupi.«
sosed: »Ah je bilo va£e viao tako tdaboV«
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU
registrovana zadruga t neomejeno zavozo
Bpmjema hraniln® ^lagfi Ja Jife obrestuje p« d^voru d« 5% — SaiMSlv« preaeita *očkfatai Bneaok vseh vlog.
VABILO
ca VIL REDNI OBČNI ZBOB
KMatljska okrajna xatfrwfl« » Kranju
M ae do Trti; v pontdeiiek Od« 1. m»rc» 193? ol 18. url
oopo™e v ttY0r.nl Liud.keea doina * Kranm. Sunu red l. Poročilo nacemva m nateemv* *■ 0a»-r.iunakega laRljBtta *a leto l»S6. S.eitan)er»-?&lT.lt<*» poroeua. « Volrve »aeelMva. 5 Volitve nad-"orel?.. 6. Sprememb* prt vi,. 7. gločalnosti.
Kmetijska ekra.na »draga T Kranju Preinedais: Lovro Novak i. r. In nit: lv»n Zupan 1. r.
Dospela je sveža partija po znižani, zelo ugodni ceni. Priporoča se tvrdka
MSfeSe £ L Ptelick
IJIIDLJANA - Pogafarie* srž
(Škofijska palača)
Vie pstTrtSase a toW»ja, gasjioteRtte. ot»l
in tBtfaflrtj« kupite naiboli ugodno pri tvrdki
A. S U S H f K, železnina, LJUBLJANA, Zaloška
VelOca zaloga!	Nizke cenel
Ako želite kupiti dobra in preizkušena semena, morate zahtevati povjod samo
Svetoma^ semena
(Vsaka vrečica mora biti tako naznačena) V slučaju, da takih semen pri VaSem trgovcu ni dobiti, se obrnite na veliko trgovino s semeni
Josip Urbanti, MnbUana
nihiosttoa testo St o
(nasproti hotela »UNION«)
Cenik vseh vrst semen za vrt, travnik in polje, lene cvetlice itd, je brezplačno na razpolago, le pišite po mega.
HH-iM Lil
Nolranlcl!
Moške modne kamgarne od Din 40'—, 60'—, S0'~ 100 —, 120'— i. t. d.; damtko volneno blago so kostume od Din 20'—, 25'—, 30'— i. t d.; damaka volneno blago za obleke od Din 10"—, 12'—, l5-_ 20'-- i. t. X Veliko izbero molkih klobukov, dam! skih slamnatih čepic, moških srajc Ltd. vam nudi vedno 1« najboljša in najecnejie
LUDVIK DOLIIN, mm
Ne kupujte od krolnjarjer po hišah, ker dobit« vedno cenejie in boljše v trgovinah.
potujete dobro in hitro z ladjami
Vse natančnejše informacije dobite pri podzastopstvu
Ljubiiana, Pražakeva ulica 13
blizu kolodvora - vogal Miklošičeve c. TELEFON 27-18
Halo!
Halo!
Kdor se Hoče poceni in ttoDro ooleCI «a Veliko noO ln o trmo. nai al ogleda 7 st&ronnanl trgovini
pri SLifNittii v si mm pri snem
bogato nalogo ln izbiro blaga za moške, ženske in otroke.
Na zalog! ao vedno nalnovelfii vzorci svilenlb robcev, bluz nogavic in ttruro blago. Polog tega dobite tudi potrebna pomladanske gnoiilakakor: Superfostatin žlindro.
Prepnčatte »e, da bodet« dobili nenoISe v trgovin! kakor pri kn>4n!arlUi
Bolni na pljučih!
Tisoči že osdravlienl!
Zahtevajte tokoj knjigo o moji
noti umetnosti prehranlevanio
ki je že marsikoga rešila. Ono mort poleg vsakega načina življenja pomagati, da ae bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kapelj prenehata, tež« teles« *« zviša ter po poapnenju s£asoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te note metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanj. trm bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo kn.igo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpoiiljanje. pišite iakoi, da »e boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnic« ?a pošto:
ERNST PASTERNACK, Berlin S. 0. Miehaelkirchplat: No. 13, Abt. Z. 480
Ce vzrok ti je znan, ne boš dolgo bolan!
Io je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: »Če bolezen se pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi«. Kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem.
Končno pa fle more vsakdo biti poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožne bolezni radi pomanjkljivega delovanja žclodca in črev, pravtako kot imajo nasprotni pojavi: hujšanje, debelenje itd., skoraj vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, sp skoraj vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, prav tako bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd. ker vse to je v zvezi s krvjo, kri pa jt življenje! Samo zdrav želodec in zdravi prebavni
S-^i-jj.h>° proizvajajo in ženejo zdravo kri no telesa.	""---
Beg. S. br. 1349 od 6. VII. 19)2,
Tudi poapnenje žil in starostna onemoglost im«l« svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Kadi t~ ga je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, čistiti prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In če nastopijo motnje kakor: pomanjkanje leka, bel jezik. slab okns. slab duh iz ust, nernzpoloženjc, kolennie. Zf»«sa, glavobol, zlata žila, hipna slabtiat. motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč trl<7d^ bro prečistite s priznanim naravnim sredstvom
„PLANINKA" čajem BAH0VEC
ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno »Planinka« čaj Ualiovec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20,- veliki paket, polovični Din 12,- in poskusni omot Din }.50 z napisom proizvajalca:
LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA
»Domoljub« stane 38 Din za celo lelo, m inozemstvo bfl Din _ n.	——-	"
V£	>oPV P ' Vf .»"""»'Juha.. - Oglasi se zaTačunT^jo'V^olhnTJT" i", re d " ' S " ° »Domoljuba., naročnino, in.se-
,, •	M-9'-	~ izdajatelji Dr.Gregorij Pečjak. -Vrcd^l^* niAt ~ Xefeion «"*dniStva in oprave: 29-92,
i	lože k o s i i e k. - Za Jugoslovanske liskarno: Kar«! Ce*.