—TDROUWI I KT— za Ljubljansko H m ^ HL Mg «1 Bm H H H §£■ Uredništvo: Ljubljana Hi .JM m H !$■ Gregorčičeva Ulica 23. Tel H H| HBjflgk B0 ^H8P Hj Gregor, leta 50 lir, za ‘/4 leta 25 ^ m v starih pokrajinah Italije zvišale s 1. aprilom za 25 odstotkov. Zvišale so se tudi posmrtnine od najmanj 300 na 500 in maksimalne od 1000 na 1500 lir. Za kritje novih prispevkov bodo pritegnjeni samo delodajalci. Novih ugodnosti bo deležnih 800.000 ljudi. Za zvišanje pokojnin bo treba 175 milijonov lir. Veljavnost italijansko-švedskega plačilnega dogovora z dne 20. decembra 1940 je bila podaljšana do konca letošnjega leta. Pridelek krompirja raste v Italiji že od 1. 1916. Takrat je bilo s krompirjem obdelane zemlje 295.000 ha, krompirja pa je Italija takrat pridelala 15.45 milijona stotov, leta 1940 pa je na 389.000 hektarjih pridelala 29.47 milijona stotov krompirja. Letos pa se bo povečala površina s krompirjem zasejane zemlje za 34.000 ha. Italijanske državne železnice so izdelale za posebno obsežno blago novei tovorne vagone, ki imajo po osem osi. Na teh vagonih se mo rejo prepeljati tudi celi ladijski stroji in tudi manjše ladje. Nosilnost teh vagonov je 120 ton. Državni kreditni zavod Banca Nazionale del Lavoro v Rimu je dosegla lani 28.0 milijona lir či-sitega dobička (predlani 23.5 milijona). Banka bo izplačala 4 odstotno dividendo ko lani, 13.7 milijona lir pa bo dodeljeno rezervnim skladom, ki s tem narastejo na 50 milijonov lir. Glavnica družbe znaša 400 milijonov lir. Največja italijanska družba za elektriko Societži Edison v Milanu bo letos izplačala 8.25 °/o dividendo (lani 9.25%). Družba je lansko leto zvišala svojo glavnico od 1600 na 2000 milijonov lir. Cisti dobiček družbe se je lani zvišal od 156.9 na 192.8 milijona lir. Tvornice Ansaldo v Genovi bodo letos zvišale svojo glavnico od 250 na 500 milijonov lir. PRiMOQ GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 Že v U mili barva, plesira in kemično s n a i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICI Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon it. 22-73. Južna Češka v vojnem gospodarstvo Zbornica za trgovino in obrt v ii udje jo vicah j-e predložila svoje poslovno poročilo za leto 194Z. poročilo daje jasno sliko o deležu užne Češke v vojnem gospodar-tvu. Območje budjejoviške zbornice obsega šest političnih okrajev, ki merijo skupno 6040 km2 in imajo 044.764 prebivalcev. Na tem ozemlju je 877 industrijskih, 13.332 trgovinskih in 22.149 obrtniških obratov. Na 15 prebivalcev pride en obrtniški obrat, na 41 prebivalcev en trgovinski in na vsakih 500 prebivalcev en industrijski. Prevladuje torej obrtnika podjetnost. Rokodelstvo je imelo že od ne-Maj v juzao-českem prostoru velik pomen ter bilo znano po svoji veliki storilnosti. V preteklem letu se je mnogo delovnih sil odtegnilo rokodelstvu, ker so se uporabili na drugih mestih. Na drugi strani pa je bilo les predelujoče: rokodelstvo pritegnjeno številnim za vojno važnim do-Davam. Na ta način je prispevalo rokodelstvo Južne Češke v znatni meri k napredku vojnega gospodarstva. Naročila so se oddajala posredovanjem zbornice zadrugam, ki so jih izvedle s pomočjo ta namen ustanovljenih delovnih skupin, če že niso bili rokodelci poddobavitelji večjih tvrdk. Zasebna naročila so se primerno zadrževala. Južnočeško rokodelstvo razpolaga še z nadaljnjimi rezervami za vojne dobave. Seveda pa se morajo upoštevati nekatere težkoče kot n, pr. v nabavi surovin in finansiranju dobav. Za finansiranje sorazmerno obsežnih javnih naročil je bila potrebna kreditna pomoč, ker je kapitalna moč južnočeškega obrta še mala, čeprav imajo posamezna podjetja lepe zaslužke. Posebno značilno za gospodarsko življenje Južne Češke je, da se je lani prvič pojavilo vprašanje zadoslnih delovnih sil. Lani se niso samo povečala naročila iz Nemčije, temveč je moralo oditi tudi znatno število delavcev v drugo državno ozemlje. Zato je nastalo v skoraj vseh gospodarskih panogah Južne Češke lani prvič pomanjkanje delovnih sil V prej nepojmljivem obsegu so bile v nadomestilo za odtegnjen moške strokovne in druge delovne sile pritegnjene ženske delov ne sile in izučene. Soglasno se naglasa, da rezultati niso bili slabi. Odhod delovnih sil je zadel Južno Češko posebno 'težko, ker je veljala v zadnjih desetletjih vedno kot pasivna pokrajina ter je bilo tu izseljevanje vedno veliko, da je danes mod starejšimi letniki zelo malo rezerv. Glede delovnih sil je bila torej Južna Češka v glavnem navezana na sebe in najemanje delovnih sil je poslalo za podjetja osrednje vprašanje. Povečanje storilnositi ostalega domačega prebivalstva izkazuje skoraj vseskozi ugodne rezultate. Iz vseh teh ugotovitev sledi, da je delež Južne Češke v vojni proizvodnji narastel, zlasti ker so prevladovala javna naročila za posredne in neposredne vojn.} potrebe. To je imelo za posledico, da se je cela vrsta podjetij racionalizirala in modernizirala, kar se pri normalnem razvoju ne bi doseglo. Nove naprave pa so se mogle nabaviti le v zelo omejenem obsegu. Večinoma itak že zastareli strojni park Južne Češke se bo moral po vojni v celoti obnoviti. Vedno bolj jasno se je tudi pokazalo, da je izkoriščanje bogatih vodnih sil Južne Češke odločilnega narodno gospodarskega pomena in kakor hitro bodo razmere dopuščale, se bodo morale začeti te sile tudi izkoriščati. Pri tem pa treba dati prednost pridobivanju energije pred izdelavo vodnih poti, ker itak ni za transport množesitvenih predmetov nobene posebne potrebe. A tudi železniško, omrežje »e bo moralo izpopolniti. Južna Češka je naravno zvezno ozemlje med severom in jugom, primanjkuje pa ji dobrih prometnih zvez. Tudi v odpravi tega nedostatka je eden bistvenih pogojev za gospodarski napredek Južne Češke. Denarništvo in zavarovalstvo Hotelska podjetja in prenočišča Ljubljani in pokrajini morajo takoj izobesili izvleček predpisov o gibanju-nadzorovanju tujcev v 4 jezikih (slovenščini, italijanščini, nemščini in srbohrvaščini). Ta šti-rijezični izvleček predpisov se dobi v pisarni Sindikata. Maksimalni cenik za vse gostinske obrate dobite takoj v pisarni Sindikata. Opozarjamo gostinske podjetnike, da morajo ta cenik izobesiti v vseh svojih obratih. Gospodarske vesti Hrvatski državni kreditni zavod, ki je bil ustanovljen 1. 1941 zaradi prevzema poslov bivše Državne hipotekarne banke, je imel lani 10.8 milijona kun čistega dobička, do-čim je za 1. 1941 še izkazal izgubo v višini 1.7 milijona kun. Čisti dobiček se bo porabil za dotacijo skladov, ostanek pa dobi država. Prepoved dovoljevanja kreditov za nakup delnic je bila v Nemčiji razširjena tudi na urejeni svo bodni promet ter na delnice inozemskih podjetij. Število borznih dni je bilo tudi v Berlinu znižano na tri dni v tednu. Od 1. aprila dalje ne bodo izda jali v Nemčiji kreditni zavodi nobenih gospodarskih poročil, nobenih poročil o položaju niti ne borznih poročil. Tudi reklamna delav nost bo zelo omejena. j ČUldcicne vseh vrst Vam izvrši Mifielčič Ivan, Lju&ljana BORŠTNIKOV TRGI. TELEFON št. 27-04 i Popravila vseh v široko spadajočih Jel In vendlla In tulti le armade Dobi st v vsaki lakirni 11 mio bambino fc a letto con 1’influenza Mo/ otrok fe zbolel za influenco... Le cosi dette forme influenzall compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso dl malattle invernall rappre sentate da tosse, febbre, farlngitl, tra-cheitl, bronchltl. In tuttl 1 malannl da raffredamento rlmedio sovrano la Tako evane oblike influence obsegajo, poleg resnične in flttence, še mnoiico timskih obolenj, kakor so kašelj mr »lice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleenim prehlada Vam pomaga RODINA E-INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI Contro U raffreddore e lc forme Influenzall Zoper prehlad in oblike influenc Gostilničarski vestnik 17.000 ton za domačo porabo, ostanek pa se bo izvozil. Budimpeštanski velesejem je za letos odpovedan. Tudi jesenski velesejem za stanovanjsko opremo je odpovedan. Letošnji jesenski velesejem v Bratislavi ne bo imel mednarodnega značaja in se ga bodo udeležile samo slovaške tvrdke. Velesejem bo imel v prvi vrsti propagandni značaj za povečanje slovaške kmetijske proizvodnje. Na novo organizirane gospodarske zbornice v Nemčiji so začele 1. aprila poslovati. Namesto prejšnjih 209 zbornic bo sedaj samo 41 pokrajinskih zbornic in 18 navadnih gospodarskih zbornic, ki pa so podrejene pokrajinskim zbornicam Od 209 prejšnjih zbornic je bilo 111 trgovinsko-industrijskih, 71 obrtniških in 27 skupnih zbornic. Nakup pisalnih strojev je bil v Nemčiji že od lani dovoljen samo proti posebni dovolilnici. Sedaj pa smejo kupovati pisalne stroje tudi javni uradi le, če imajo posebno dovoljenje. Uradne ure so od 1. aprila dalje ob delavnikih od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30. V sobotah so uradne ure od 8.30 do 13., ob sobotah popoldne in v nedeljah pa ni uradovanja. Hrvatski finančni minister je zvišal ceno vžigalic za eno tretjino. Mestno poglavarstvo v Zagrebu e določilo naslednje prodajne cene za sladkor na debelo: kristalni sladkor 103.75, kocke 110.30 in sipa 110.30 kune, na drobno pa: kristalni sladkor 112, kocke 119 in prah 110 kun za kg. Tipografija d. d. v Zagrebu je dosegla lani pri glavnici 6 milijonov kun 0.35 milijona kun čistega dobička. V 1.1941 je imela Tipografija 1.35 milijona kun zgube. Bolgarska vlada je objavila svoj pristop k mednarodnemu dogovoru o imenovanju dansko-nemško-fin-sko-švedske komisije za skupno razpravljanje o kritju lesne potrebe v deželah Severnega in Baltiškega morja. Bolgarski prometni minister Radoslavov je predložil sobranju zakonski predlog o podržavljen ju dosedanjih paroplovnlh družb v Varni ter o ustanovitvi državne trgovinske mornarice. Zaradi velikega povečanja bolgarske obale v črnem in Egejskem morju se mora bolgarska trgovinska mornarica zelo povečati, kar pa mora Izvesti država in ne zasebna iniciativa. Tako e utemeljeval minister svoj pred-og. Bolgarski samski davek bo dal po približnih računih na leto 500 milijonov levov. Med Finsko in Slovaško je bila 4. marca v Helsinkih podpisana trgovinska pogodba, ki velja do konca tega leta. Letna proizvodnja Slovaške visco-sa celuloze znaša sedaj 37.000 ton, od katere količine je določenih DARMOL mjboljie odvajalno sredstvo CONSORZIO NAZIONALE PRODUIIORI ZUCCHERO Via Garibaldi 7 GENOVA tTIKETf Frančiškanska ulica 3 Toaletno milo »ANITA« Toaletno kremo »ANITA« Zobno kremo »ANITA« trdo Rožno vodo »ANITA« Rožno mleko »ANITA« Muholovce »MUSKIH« Izdeluje tovarna mila in kemičnih proizvodov »MERKUR« LJUBLJANA, Stari trg 17 Telefon 39-77 KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne LJUBIJA!A, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih. Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo. b) Torbarski oddelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov. Solidno in priznano delo. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani