—TDROUWI I KT—
za Ljubljansko H	m	^ HL Mg	«1	Bm H	H H	§£■	Uredništvo: Ljubljana
Hi	.JM	m	H	!$■	Gregorčičeva Ulica 23. Tel
H	H| HBjflgk B0	^H8P Hj	Gregor,
leta 50 lir, za ‘/4 leta 25	^	m	<w	-w	čičeya ^ 2? Tel 47.61
lir, mesečno 9 lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo. —
MačamožlLvSuMjtml' C®SOf)iS MM	IIO|	IflCflfltfi/Of	obft In CffiAAFfli^fVO nlcl v Ljubljani it. 11.953
LONCESSIONARIO ESCLUS1VU per la pubblidtA dl provenienza ltaliana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia	 Ljubljana« petefc 2. aprila	1943-XXf________________Cena	°*80
Ugodno stanie
pretirane
Pod JDucejevim predsedstvom je imel medministrski odbor dve seji, na katerih je sklepal o raznih vaznih vprašanjih prehrane in oskrbe bar o cenah.
To obširnem poročilu kmetijskega ministra o uspehih za zimo izdanih ukrepov o prehrani je odbor odobril predloge ministra glede prehrane za bodoče ineseoe. Odbor je nadalje ugotovil, da se je mogla letošnja zima zaradi pravočasno izdanih ukrepov o razdeljevanju živil bolje prenesti ko lani. Nato je odbor odobril načrt kmetijskega ministra, ki v glavnem obsega te točke:
1. S 1. aprilom se vrne dečkom od 'J. do 18. leta ter delavcem obrok kruha, kakor so ga imeli pred zimsko doba Južna in otoč-na Italija dobi še nadalje mesečni dodatek po 500 gramov testenin na osebo.
2. Znatne količine krompirja se razdele med najbolj potrebno prebivalstvo.
3. Izredno se bo razdeljevala zelenjava in dovoljena bo prodaja znatnih količin suhih fig.
4. Razdeljevala se bo marmelada za dečke in stare ljudi ter za nekatere kategorije delavcev.
Priboljški podjetniškim menzam se razširijo na 1,5 milijona delavcev, za šolske obednice pa na 1 milijon učencev.
Dosedanje cene se morajo ohraniti!
G Le de kontrole in. vzdrževanja dosedanjih cen je medministrski odbor sklenil:
1. Prefekti morajo kontrolirati cene in gledati, da vse predpise glede cen upoštevajo tako potrošniki ko trgovci.
2. Cene morajo biti objavljene na način, da jih bo vsakdo poznal. Maksimalne cenike živilskih potrebščin morajo objavljati tudi listi.
3. Poskrbeti se mora, da bodo ljudje povsod vedeli, kateri organi so pristojni za sprejemanje reklamacij glede cen.
4. V najtežjih primerih se morejo uporabiti ukrepi konfinacijske policije in poslati kršitelji cen v koncentracijska taborišča. Mor© se tudi podjetje zapreti, če bi pa to bilo na škodo javnemu interesu, se imenuje nov vodja podjetja, ki bo vodil podjetje do šest mesecev po vojni.
5. Odrede se posebne policijske akcije, kjer bi bile te potrebne.
0.	Nadzorstvo v gostinskih in javnih obratih, kjer se ljudje hranijo, se poveča.
7. Ljudstvo je treba prepričati, da je črna borza kriva, če se obroki ne morejo povečati. V boju proti črni borzi morajo zato sodelovati vsi, zlasti pa fašisti.
Glede tipiziranih oblačilnih predmetov
je sklenil odbor po poročilu drž. podtajnika Amicuccija, da se odobri njegov načrt glede razdeljevanja teh predmetov. Nujno se morajo kontrolirati vse tekstilno blago in oblačilni predmeti, da se ne morejo odtegniti normalni potrošnji. Ko bodo krite potrebe vojske, bo dala industrija vso nadaljnjo proizvodnjo na razpolago nacionalnim razdeljevalnim uradom, ki bodo poskrbeli za njih pravilno razdelitev.
Promet v novi Evropi
Promet v gospodarskem prostoru evropskega kontinenta se ravna danes in se bo ravnal v bodoče v prvi vrsti po znatno spremenjeni strukturi evropskega gospodarstva ter po kritju evropske blagovne potrebe. Ustvaritev evropskega veleprostora ne pomeni samo začetka nove kulturne in duhovne dobe, temveč v tem prostoru se združijo tudi vse gospodarske možnosti Evrope. Poleg tega pa se mora kot pogoj za vse to ustvariti gospodarska podlaga za transportni sistem ® pomno-žitvijo in medsebojno povezanostjo prometnih poti. Načrtna ureditev prometnih zvez Evrope mora služiti kot zanesljiva podlaga, da je razvoj prometa v večjem prostoru zagotovljen in da se bo mogel promet primerno zgostiti. Roko v roki z načrtno ureditvijo gospodarstva gre nova ureditev prometa. Solidarnost gospodarskih in življenjskih interesov Evrope mora biti zavarovana s pametno prometno politiko. K sreči se niso ustvarile evropske prometne zveze samo z ozirom na lokalne interese posameznih držav, temveč so se napravile v zvezi s sosednimi državami, da se blagovni promet pospeši. Okrepitev te tendence v bodočnosti bo posebna naloga evropske prometne politike, ki se bo zopet opirala na moderno gospodarstvo in tehniko ter na novi red v Evropi.
V	evropskem veleprostora živi več ko 500 milijonov ljudi s potrebo po raznem blagu, ki je večinoma tipično. Ta potreba stavlja na proizvodnjo in na promet naj-večje zahteve, in sicer tako glede količine ko glede kakovosti. Evropska prometna politika bo morala izhajati iz predpostavke, da mora kontinent svojo potrebo na blagu — razen za kolonialno blago — sam kriti. V ta namen je treba prometno in plovno omrežje zgostiti, da bo kos novim nalogam.
Najvažnejše prometno sredstvo Evrope je železnica, ki mora obvladati največji del prometnih problemov. Razvoj prometnih sredstev pa je v posameznih evropskih državah različen. Železnica veže Evropo od skrajne zapadne meje do vzhoda, kjer meji evropski prostor na azijskega. Od Atlantskega oceana do Sredozemske-
ga morja, od zapadno-evropskega prostora do vzhodnega morja je gosto železniško omrežje poleg važnih železniških zvez od severa proti jugu. V tem omrežju, ki se •je v zadnjih desetletjih vedno bolj zgoščevalo, jie jasno razviden dominantni pomen nemškega železniškega omrežja.
Naloga prometne politike bo torej, železniške transporte še bolj okrepiti in jih s primernimi organizacijskimi ukrepi kot n. pr. z uporabo vagonov posebno velike nosilnosti ali z modernimi tovornimi avtomobili čim bolj pospeševati in pospešiti. Tudi na konstrukcijo tako imenovanih vele-prostornih blagovnih vlakov za čisto posebne transporte se že resno misli.
Razvoj plovbe se je v zadnjih letih v vsej Evropi v znatni meri pospeševal in v okviru izpopolnitve raznih transportnih sredstev je okrepitev naravnih in umetnih plovnih poti v posameznih evropskih državah dosegla posebne napredke. Na tem polju so posebno mnogo storile Italija, Francija in države jugovzhoda. Mnogo izgle-dov nudi tudi transportna kombinacija, ki bi v primerni obliki povezala železniške in ladijske transporte.
Poleg železnice in plovbe ima tudi tovorni avtomobil kot prevozno sredstvo za blago v notranjosti Evrope velik pomen. Posebno za hitro pokvarljivo blago je tak prevoz izredno koristen, dostikrat kar neizogiben. Ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih evropskih državah so se avtomo-bilni transporti z motorizacijo in zidavo avtomobilskih cest zelo razvili. V interesu evropske prometne politike je zidati avtomobilske ceste, ki bi vezale vso Evropo od
zapada na vzhod in od severa na jug. V tem oziru je poleg Italije in Nemčije, ki že imata popolne avtomobilske ceste, tudi Francija vodilna.
Za evropsko prometno gospodarstvo ima tudi morska plovba, zlasti pa obalna plovba velik pomen, ker ne pošilja samo transporte okoli Evrope, temveč prevaža blago tudi po raznih evropskih morjih, Vzhodnem, Sredozemskem in Črnem morju. Njen razvoj se bo v bodoče pospeševal z izdelavo posebnih ladij, ki bodo primerne tako za rečno ko tudi za morsko plovbo. Poleg tega se bodo izgradila pomorska evropska pristanišča, se tehnično izpopolnila, da se bodo tudi zboljšale njih zveze z rečnimi pristanišči in evropskim železniškim omrežjem. Tudi izoblikovanja tega razvoja bo treba še pravilno organizirati, da se bodo vsi transporti z dobrim sistemom tovornih in drugih tari! olajšali. 2e danes se kažejo plodi tega razvoja zaradi fiksnih tarif za prevoz mineralij, lesa in premoga v in iz severnih evropskih držav. Stabilnost ladijskih pristojbin ni samo potrebna, temveč je tudi dok z prijateljskega sodelovanja vsega transportnega sistema evropskega kontinenta.
Naloge evropske celine se bodo torej rešile z enotno transportno politiko in ta rešitev bo v interesu ustvaritve evropskega veleprostora, ki že danes ni več samo teoretična formula evropskega gospodarstva. Edino na ta način bo mogel evropski veleprostor z združitvijo posameznih velikih in malih narodnih gospodarstev okrepiti meddržavne izmenjalne odno-šaje in si zagotoviti njemu pripadajoče mesto v svetovni politiki.
(Po »L’Europa S/O« — Milano.)
radi zvišanja cene električnega toka, še bolj pa zaradi narastka prebivalstva, ker je potrošnja večja. Storilo se je vse, kar je bilo mogoče, da se prilagodi kapaciteta mestnih podjetij rastoči potrošnji. Po vojni se bodo morala izvesti šei zelo velika in draga dela, kajti izpopolniti bo treba kanalsko, električno in plinsko omrežje. Posebno težka naloga pa bo rešitev kolodvorskega vprašanja, ker se bo moral v bodoče širiti Zagreb ne samo proti zapadu, temveč tudi proti jugu, kar pa ovira glavni kolodvor. Misli se zato preložiti železniško progo na južni breg Save1, v katerem primeru bi se moralo regulirati obrežje Save in postaviti več novih mostov. Zagrebško občino čakajo torej še velike naloge, ki bodo zahtevale velike finančne izdatke in za katere se mora zagrebška občina že1 sedaj pripravljati.
Zagrebške komunalne
finance
Proizvodnja in razdeljevanje zimske obutve se uredita na isti način, kakor je to urejeno za tekstilne in tipizirane oblačilne predmete. Svobodna prodaja je prepovedana in se morajo vsi industrijski izdelki izročiti pokrajinskim skladiščem. Zimska obutev se bo začela razdeljevati dne
1. oktobra. Izdelovanje obutve po meri je prepovedano.
Duce je po seji ministrskega odbora brzojavno naročil prefektom, da natančno izvajajo sklepe odbora, da se bo prehrana v vsakem pogledu še izpopolnila. Prefekti dobe nadalje še posebna navodila od podtajnika notranjega ministrstva. Posebno koncentracijsko taborišče za kršilce; predpisov je v Abruzzih že pripravljeno. V veljavi ostanejo vse zakonske določbe za hujše zločine in v posebno tež-kin primerih se more izreči tudi smrtna kazen.
Število zagrebškega prebivalstva je v zadnjih desetletjih naraslo za evropske razmere v presenetljivem obsegu. Po svetovni vojni je štel Zagreb okoli 100.000 prebivalcev, danes jih ima okoli 350.000. Temu primerno se je tudi povečal zagrebški občinski proračun.
Leto 1918 je zaključil občinski proračun z 8 milijoni kron, 1. 1928 je narasel proračun že na 84 milijonov dinarjev, 1. 1939 na 173 in
1.	1941 na 222 milijonov din, leta
1942 na 247 milijonov kun, za leto
1943 pa so predvideni vsi izdatki Zagreba na 361 milijonov kun. Od tega odpade na materialne izdatke 228, na osebne; pa 133 milijonov kun. Od materialnih izdatkov gre za stavbeno ravnateljstvo 68, za občno upravo 27.5, za socialno skrbstvo 22 in za ljudsko prosveto 21 milijonov kuni. Mestna podjetja bodo letos investirala 26.5 milijona kun, ki gredo na breme občinskega proračuna. Pri osebnih izdatkih so rezervni krediti v višini 50 milijonov kun na prvem mesitu. To kaže, da se bodo plače občinskih nameščencev na novo uredile. V splošnem je okvir novega proračuna tako širok, da bo mogla občina z lahkoto izvesti svoje načrte.
Neizogibna posledica neprestanega najemanja posojil je bila, da je morala občina skrbeti v vedno večji meri za obrestno službo in za amortizacijo 36 posojil, katerih obrestna mera se je gibala med 6 in 9 odstotki. Posledica tega je bila, da je leta 1940 šlo 28.4 milijona kun ali 20 odstotkov vsega proračuna za obrestno službo in amortizacijo dolgov. L. 1941 pa je nastalo zboljšanje, ker se je to leto na osebno intervencijo Poglavnika sklenilo konveraijsko posojilo v višini 230 milijonov kun, za katero je bila določena obrestna mera samo v višini 4 odstotkov. Sedaj dolguje zagrebška občina samo 253.7 milijona kun in plačevanje obresti in amortizacija posojil veljata samo 14.67 milijona kun ali 4 odstotke vse proračunske vsote.
Kot močna finančna opora zagrebške občine so se izkazala njena mestna podjetja, ki so imela v milijonih kun naslednje dohodke:
elektrarna plinarna vodovod skupno
1940 109.5	36.5	20.5	166	5
1941 105	48	30	183
1942 248	51	31	330
Skupni dohodki zagrebških mestnih podjetij so torej bili višji ko ves zagrebški občinski proračun. Ti dohodki so narasli deloma za-
Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnih mesecih april-september
V	smislu naredbe Kr. Visokega Komisariata je določen čas za odpiranje in zapiranje trgovin v poletnem času v trgovinah oblačilne stroke, pohištva, papirnicah, knjigarnah in z meš. blagom od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, v trgovinah z živili in prodajalnicah premoga in drv od 8. do 12. in od
16.	do 19. ure. Ostale obratovalnice poslujejo kakor doslej.
Zapora vreč iz lanenega ali bombažnega blaga
Na podlagi odločbe Visokega komisarja štev. 1509 je bila odrejena zapora vreč iz lanenega ali bombažnega blaga, pri vseh tekstilnih industrijah ter pri grosistih in de-tajlistih.
Vojaška oblast bo pristopila k takojšnji ugotovitvi zalog pri do-tičnih tvrdkah ter sporočila rezultat Pokrajinskemu svetu korporacij. Prošnje za dvig zapore se bodo reševale proti predhodni odobritvi Visokega komisariata odd. VIII.
Kršitelji bodo kaznovani po veljavnih zakonskih določbah.
Občni zbori
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani ima 22. redni občni zbor 14. aprila ob 11. v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva 15/1. 25 delnic daje pravico do enega glasu; delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri blagajni Prometnega zavoda.
Združene opekarne d. d. v Ljubljani imajo 24. redni občni zbor
17.	aprila ob 11. v družbenih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva c. 15. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni ali pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice.
Kmetski hranilni in posojilni dom z. z o. z. ima 17. redno skupščino 7. aprila ob pol 2 popoldne v zadružnih prostorih, Tavčarjeva ulica 1. Ce skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga, ki je sklepčna brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Iz italijanskega gospodarstva
Letošnja sečnja v italijanskih gozdovih se je mogla opraviti v ugodnih vremenskih razmerah ter se je zato mogel produkcijski načrt izvesti v celoti. V posameznih pokrajinah pa se pritožujejo, da proizvajalne firme niso oddale1 toliko drv, kakor bi morale, kakor to poroča »Sole« z dne 25. februarja iz pokrajine Milano. Pokrajinski korporacijski svet je zato proizvajalce opozoril, da v redu zadosite svojim obveznostim, ker bo sicer gozdna milica nastopila proti zamudnikom.
Italijansko-slovaški sporazum o zavarovalnicah je bil podpisan v Bratislavi. Z novim sporazumom se je uredil položaj velikih italijanskih zavarovalnic na Slovaškem. Gre za podružnice zavodov As-sicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurta ter Moldavia Generali Sicurta.
Invalidske in starostne pokojnine so se> v starih pokrajinah Italije zvišale s 1. aprilom za 25 odstotkov. Zvišale so se tudi posmrtnine od najmanj 300 na 500 in maksimalne od 1000 na 1500 lir. Za kritje novih prispevkov bodo pritegnjeni samo delodajalci. Novih ugodnosti bo deležnih 800.000 ljudi. Za zvišanje pokojnin bo treba 175 milijonov lir.
Veljavnost italijansko-švedskega plačilnega dogovora z dne 20. decembra 1940 je bila podaljšana do konca letošnjega leta.
Pridelek krompirja raste v Italiji že od 1. 1916. Takrat je bilo s krompirjem obdelane zemlje 295.000 ha, krompirja pa je Italija takrat pridelala 15.45 milijona stotov, leta 1940 pa je na 389.000 hektarjih pridelala 29.47 milijona stotov krompirja. Letos pa se bo povečala površina s krompirjem zasejane zemlje za 34.000 ha.
Italijanske državne železnice so izdelale za posebno obsežno blago novei tovorne vagone, ki imajo po osem osi. Na teh vagonih se mo rejo prepeljati tudi celi ladijski stroji in tudi manjše ladje. Nosilnost teh vagonov je 120 ton.
Državni kreditni zavod Banca Nazionale del Lavoro v Rimu je dosegla lani 28.0 milijona lir či-sitega dobička (predlani 23.5 milijona). Banka bo izplačala 4 odstotno dividendo ko lani, 13.7 milijona lir pa bo dodeljeno rezervnim skladom, ki s tem narastejo na 50 milijonov lir. Glavnica družbe znaša 400 milijonov lir.
Največja italijanska družba za elektriko Societži Edison v Milanu bo letos izplačala 8.25 °/o dividendo (lani 9.25%). Družba je lansko leto zvišala svojo glavnico od 1600 na 2000 milijonov lir. Cisti dobiček družbe se je lani zvišal od 156.9 na 192.8 milijona lir.
Tvornice Ansaldo v Genovi bodo letos zvišale svojo glavnico od 250 na 500 milijonov lir.
PRiMOQ
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
Že v U mili
barva, plesira in kemično s n a i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICI
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon it. 22-73.
Južna Češka v vojnem gospodarstvo
Zbornica za trgovino in obrt v ii udje jo vicah j-e predložila svoje poslovno poročilo za leto 194Z. poročilo daje jasno sliko o deležu užne Češke v vojnem gospodar-tvu.
Območje budjejoviške zbornice obsega šest političnih okrajev, ki merijo skupno 6040 km2 in imajo 044.764 prebivalcev. Na tem ozemlju je 877 industrijskih, 13.332 trgovinskih in 22.149 obrtniških obratov. Na 15 prebivalcev pride en obrtniški obrat, na 41 prebivalcev en trgovinski in na vsakih 500 prebivalcev en industrijski. Prevladuje torej obrtnika podjetnost.
Rokodelstvo je imelo že od ne-Maj v juzao-českem prostoru velik pomen ter bilo znano po svoji veliki storilnosti. V preteklem letu se je mnogo delovnih sil odtegnilo rokodelstvu, ker so se uporabili na drugih mestih. Na drugi strani pa je bilo les predelujoče: rokodelstvo pritegnjeno številnim za vojno važnim do-Davam. Na ta način je prispevalo rokodelstvo Južne Češke v znatni meri k napredku vojnega gospodarstva. Naročila so se oddajala posredovanjem zbornice zadrugam, ki so jih izvedle s pomočjo ta namen ustanovljenih delovnih skupin, če že niso bili rokodelci poddobavitelji večjih tvrdk. Zasebna naročila so se primerno zadrževala. Južnočeško rokodelstvo razpolaga še z nadaljnjimi rezervami za vojne dobave. Seveda pa se morajo upoštevati nekatere težkoče kot n, pr. v nabavi surovin in finansiranju dobav. Za finansiranje sorazmerno obsežnih javnih naročil je bila potrebna kreditna pomoč, ker je kapitalna moč južnočeškega obrta še mala, čeprav imajo posamezna podjetja lepe zaslužke.
Posebno značilno za gospodarsko življenje Južne Češke je, da se je lani prvič pojavilo vprašanje zadoslnih delovnih sil. Lani se niso samo povečala naročila iz Nemčije, temveč je moralo oditi tudi znatno število delavcev v drugo državno ozemlje. Zato je nastalo v skoraj vseh gospodarskih panogah Južne Češke lani prvič pomanjkanje delovnih sil V prej nepojmljivem obsegu so bile v nadomestilo za odtegnjen moške strokovne in druge delovne sile pritegnjene ženske delov ne sile in izučene. Soglasno se naglasa, da rezultati niso bili slabi. Odhod delovnih sil je zadel Južno Češko posebno 'težko, ker je veljala v zadnjih desetletjih vedno kot pasivna pokrajina ter
je bilo tu izseljevanje vedno veliko, da je danes mod starejšimi letniki zelo malo rezerv. Glede delovnih sil je bila torej Južna Češka v glavnem navezana na sebe in najemanje delovnih sil je poslalo za podjetja osrednje vprašanje. Povečanje storilnositi ostalega domačega prebivalstva izkazuje skoraj vseskozi ugodne rezultate.
Iz vseh teh ugotovitev sledi, da je delež Južne Češke v vojni proizvodnji narastel, zlasti ker so prevladovala javna naročila za posredne in neposredne vojn.} potrebe. To je imelo za posledico, da se je cela vrsta podjetij racionalizirala in modernizirala, kar se pri normalnem razvoju ne bi doseglo. Nove naprave pa so se mogle nabaviti le v zelo omejenem obsegu. Večinoma itak že zastareli strojni park Južne Češke se bo moral po vojni v celoti obnoviti.
Vedno bolj jasno se je tudi pokazalo, da je izkoriščanje bogatih vodnih sil Južne Češke odločilnega narodno gospodarskega pomena in kakor hitro bodo razmere dopuščale, se bodo morale začeti te sile tudi izkoriščati. Pri tem pa treba dati prednost pridobivanju energije pred izdelavo vodnih poti, ker itak ni za transport množesitvenih predmetov nobene posebne potrebe. A tudi železniško, omrežje »e bo moralo izpopolniti. Južna Češka je naravno zvezno ozemlje med severom in jugom, primanjkuje pa ji dobrih prometnih zvez. Tudi v odpravi tega nedostatka je eden bistvenih pogojev za gospodarski napredek Južne Češke.
Denarništvo in zavarovalstvo
Hotelska podjetja in prenočišča
Ljubljani in pokrajini morajo takoj izobesili izvleček predpisov o gibanju-nadzorovanju tujcev v 4 jezikih (slovenščini, italijanščini, nemščini in srbohrvaščini). Ta šti-rijezični izvleček predpisov se dobi v pisarni Sindikata.
Maksimalni cenik
za vse gostinske obrate dobite takoj v pisarni Sindikata. Opozarjamo gostinske podjetnike, da morajo ta cenik izobesiti v vseh svojih obratih.
Gospodarske vesti
Hrvatski državni kreditni zavod,
ki je bil ustanovljen 1. 1941 zaradi prevzema poslov bivše Državne hipotekarne banke, je imel lani 10.8 milijona kun čistega dobička, do-čim je za 1. 1941 še izkazal izgubo v višini 1.7 milijona kun. Čisti dobiček se bo porabil za dotacijo skladov, ostanek pa dobi država.
Prepoved dovoljevanja kreditov
za nakup delnic je bila v Nemčiji razširjena tudi na urejeni svo bodni promet ter na delnice inozemskih podjetij. Število borznih dni je bilo tudi v Berlinu znižano na tri dni v tednu.
Od 1. aprila dalje ne bodo izda jali v Nemčiji kreditni zavodi nobenih gospodarskih poročil, nobenih poročil o položaju niti ne borznih poročil. Tudi reklamna delav nost bo zelo omejena.
j ČUldcicne
vseh vrst Vam izvrši
Mifielčič Ivan, Lju&ljana
BORŠTNIKOV TRGI. TELEFON št. 27-04
i Popravila vseh v široko spadajočih Jel
In vendlla In tulti le armade Dobi st v vsaki lakirni
11 mio bambino fc a letto con 1’influenza Mo/ otrok fe zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzall compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso dl malattle invernall rappre sentate da tosse, febbre, farlngitl, tra-cheitl, bronchltl.
In tuttl 1 malannl da raffredamento rlmedio sovrano la
Tako evane oblike influence obsegajo, poleg resnične in flttence, še mnoiico timskih obolenj, kakor so kašelj mr »lice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleenim prehlada Vam pomaga
RODINA
E-INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI
Contro U raffreddore e lc forme Influenzall
Zoper prehlad in oblike influenc
Gostilničarski vestnik
17.000 ton za domačo porabo, ostanek pa se bo izvozil.
Budimpeštanski velesejem je za letos odpovedan. Tudi jesenski velesejem za stanovanjsko opremo je odpovedan.
Letošnji jesenski velesejem v Bratislavi ne bo imel mednarodnega značaja in se ga bodo udeležile samo slovaške tvrdke. Velesejem bo imel v prvi vrsti propagandni značaj za povečanje slovaške kmetijske proizvodnje.
Na novo organizirane gospodarske zbornice v Nemčiji so začele 1. aprila poslovati. Namesto prejšnjih 209 zbornic bo sedaj samo 41 pokrajinskih zbornic in 18 navadnih gospodarskih zbornic, ki pa so podrejene pokrajinskim zbornicam Od 209 prejšnjih zbornic je bilo 111 trgovinsko-industrijskih, 71 obrtniških in 27 skupnih zbornic.
Nakup pisalnih strojev je bil v Nemčiji že od lani dovoljen samo proti posebni dovolilnici. Sedaj pa smejo kupovati pisalne stroje tudi javni uradi le, če imajo posebno dovoljenje.
Uradne ure so od 1. aprila dalje ob delavnikih od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30. V sobotah so uradne ure od 8.30 do 13., ob sobotah popoldne in v nedeljah pa ni uradovanja.
Hrvatski finančni minister je
zvišal ceno vžigalic za eno tretjino. Mestno poglavarstvo v Zagrebu e določilo naslednje prodajne cene za sladkor na debelo: kristalni sladkor 103.75, kocke 110.30 in sipa 110.30 kune, na drobno pa: kristalni sladkor 112, kocke 119 in prah 110 kun za kg.
Tipografija d. d. v Zagrebu je dosegla lani pri glavnici 6 milijonov kun 0.35 milijona kun čistega dobička. V 1.1941 je imela Tipografija 1.35 milijona kun zgube.
Bolgarska vlada je objavila svoj pristop k mednarodnemu dogovoru o imenovanju dansko-nemško-fin-sko-švedske komisije za skupno razpravljanje o kritju lesne potrebe v deželah Severnega in Baltiškega morja.
Bolgarski prometni minister Radoslavov je predložil sobranju zakonski predlog o podržavljen ju dosedanjih paroplovnlh družb v Varni ter o ustanovitvi državne trgovinske mornarice. Zaradi velikega povečanja bolgarske obale v črnem in Egejskem morju se mora bolgarska trgovinska mornarica zelo povečati, kar pa mora Izvesti država in ne zasebna iniciativa. Tako e utemeljeval minister svoj pred-og.
Bolgarski samski davek bo dal
po približnih računih na leto 500 milijonov levov.
Med Finsko in Slovaško je bila 4. marca v Helsinkih podpisana trgovinska pogodba, ki velja do konca tega leta.
Letna proizvodnja Slovaške visco-sa celuloze znaša sedaj 37.000 ton, od katere količine je določenih
DARMOL
mjboljie odvajalno sredstvo
CONSORZIO
NAZIONALE
PRODUIIORI
ZUCCHERO
Via Garibaldi 7
GENOVA
tTIKETf
Frančiškanska ulica 3
Toaletno milo »ANITA«
Toaletno kremo »ANITA«
Zobno kremo »ANITA« trdo Rožno vodo »ANITA« Rožno mleko »ANITA«
Muholovce »MUSKIH«
Izdeluje tovarna mila in kemičnih proizvodov
»MERKUR«
LJUBLJANA, Stari trg 17
Telefon 39-77
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarne
LJUBIJA!A, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani