DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 19
Gorica - Trst, 7. maja 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Pošt, ček. rad. At. 0-18127
Izhaja vsak petek
Pod preloezo „slauo-komunizma“
Bajko o »slavokomuni; stih«, ki jo je del it ali jan; skega časopisjSvrgel v svet, zato da opraviči svojo sovi* rdstično gonjo proti Sloven; cem in Hrvatom na. Gori; škem in še posebej na Sv o; bodnem tržaškem ozemlju, je treba razkrinkati. Povedati je treba na ves glas italijanski javnosti in ostalemu svetu, da se rekrutira ogromna ve; čina komunističnih prista; iev in agitatorjev na Gori; škem in Tržaškem ravno iz italijanskih in ne iz sloven* skih vrst.
Značilne številke
Še več, nujno je, da zna in uvažuje ves kulturni svet, pred katerim je hotel del italijanskega časopisja pri; fisniti na čelo nam Sloven; cem in Hrvatom žig komu; nizma, da je v vsej Titovi Jugoslaviji, ki šteje preko 14 milijonov prebivalcev, komaj 400.000 t.j. 2,8% vpisanih komunistov, med; tem ko jih je samo v trikrat večji Italiji preko 2,5 mili; j ona, t. j. 5,5 % .
Nepobitno je dejstvo, da so bili komunisti pri itali; janskih volitvah hudo pora; ženi, ker so računali, da bo; Jo Ju bili preko 50% gla; sov, a so jih dobili samo 30%. Ta njihov poraz ne spravi s sveta svarečega ] dejstva, da je ravno med italijanskim narodom ko* munizem globoko in široko zasidran, bolj kakor pri ka; terem koli narodu na svetu. To neizpodbitno dokazuje 8 milijonov glasov, ki so jih komunisti dobili pri svobod; nih volitvah 18. aprila 1.1. kljub ogromni in spretni, tudi iz inozemstva podprti agitaci ji	nekomunističnih
italijanskih strank. Samo T rent inču De Gasperiju in njegovi smeli odločnosti,, treznosti in stvarnosti se ima Italija zahvaliti, da ni danes plen še hujše, krvo; ločnejše in bolj barbarske komunistične diktature in terorja kakor Titova Jugo; slavi ja. Italijansko ljudstvo in zunanji svet lahko preiz; kuša resničnost teh naših ugotovitev po vesteh itali; janskih listov samih, ki vsak dan poročajo, sedaj iz enega kraja, sedaj iz druge; ga, kako so italijanski ko; munisti imeli že pripravlje; ne liste in sezname oseb za masovno likvidiranje in kla; nje svojih političnih na; sprotnikov. Svojo krvoloč; nost in sposobnost za taka dela so dejansko dokazali ob koncu vojne 1945., ko je bilo v Italiji pobitih od ko; munistov in njih pristašev v nekaj dneh preko 300.000 ljudi.
Za dejanja italo-komunistov ne odgovapjamo
O tem »italokomunizmu« molči kot grob italijansko časopisje, ki pa zna tako mojstersko metati nam Slo; vencem in Hrvatom v obraz »slavokomunizem« in delati nas Slovane odgovorne celo za vse napade na italijanske smodnišnice v srcu Italije,
kakor bi ne bilo med onimi 8 milijoni italijanskih ko; munistov nobenega za to sposobnega. Dela nas krat; ko malo odgovorne za vse zlo, ki ga internacionalni ko; munizem dosledno izvaja povsod med vsemi narodi po navodilih kominforme, katere tajnik je ravno znani italijanski komunist Pajetta.
Taka borba proti Sloven; cem in Hrvatom je nedo; stojna za poštenega politič; nega nasprotnika, še bolj je nedostojna za soseda, kate; remu niso Slovenci nikoli odrekali narodnih pravic in svobode do popolnega na; rodnega razvoja.
Ali so Slovenci in Hrvati krivi, če Titov režim pr ega; nja istrske Italijane? Ali ne ve italijanska javnost, da Titov komunistični režim preganja v Istri in na Pri; morskem še bolj Slovence in Hrvate?
Ali ne preganja, ugrablja in pobija nešteto naših naj; boljših ljudi vseh slojev in stanov, od kmeta in delavca pa do intelektualcev?
Ali ni nedavno ubil v Istri župnika dr. Bulešiča in tež; ko ranil mons. dr. Jakoba Ukmarja?
Ali ni streljat na hrvatske delavce v Raši (Arsa)? Ali ni postreljal nešteto sloven; skih kmetov in kmetic samo zato, ker so hoteli preko meje?
Ves svet naj ve, da je padlo pod Titovim komu* nizmom v Istri veliko več Slovencev in Hrvatov kot pa Italijanov. .
Iz vsega tega sledi z želez; no logiko, da Titov komuni; zem ne preganja v Istri Ita; lijanov zato, ker so Italija; ni, ampak le zato, ker so antikomunisti. Prav zato bi jih preganjal tudi Togliattijev komunizem, če bi bil prišel na vlado.
Skrajni čas je, da se končno strga lažniva krinka italijanske propagande, ki trobi v svet, da Slovani zati; rajo istrske Italijane, četudi dobro vedo, da dela to sa; mo internacionalni komuni; zem, ki se baš v istrskih ita; lijanskih mestih poslužuje italijanskih komunističnih voditeljev kot:	D’	Este,
Steffe, Fonda, Vardabasso, Petronio, Fontanot, Boni; faccio, Cecconi i.t.d.
Tudi na Tržaškem ozem; lju je komunizem bolj raz; širjen med Italijani kot med Slovenci in Hrvati. Tako da so vse komunistične orga; nizacije in njih udejstvova; nje »italokomunističfiega« in ne »slavokomunistične; ga« značaja.
Tudi v UAIS-u večina italokomunistov
Tako je v izvršnem odbo; ru UAlS;a 15 Italijanov s predsednikom in samo 9 Slovencev in Hrvatov. V glavnem odboru UAl S; a pa je 48 Italijanov in samo 34 Slovanov. Pri enotnih sindi; katih je v glavnem odboru 24 Italijanov s predsednikom in 13 Slovencev in Hrvatov. Kje je tedaj tu »slavokomu* nizem»? Naši italijanski so;
sedje to prav dobro vedo! Toda njim gre v račun vo* diti svoje demonstracije ped parolo proti »slavoko; munistom«, da tako bolj v živo zadenejo slovenske demokrate * nekomuniste.
Na lažeh zasnovani pro; pagandi, češ, da so na Tr; žaškem in na Goriškem Slovenci glavni nosilci in poborniki komunizma, se je žalibog posrečilo zavesti v zmoto ne samo nekritični del italijanske javnosti, ampak tudi Zavezniško vo* jaško upravo, ki je po veli; ki večini obdana od itali jan; skih uradnikov in svetoval; cev. Zato je potrebno, da Zavezniška vojaška uprava revidira svoje naziranje ter se prepriča, da je na STO italijanski in ne slovanski živelj glavni nosilec komu* nizma in sovraštva proti za; padnim demokracijam.
Pričakujemo, da bo Za; vezniška vojaška uprava, zvesta demokratičnim, tra; dicijam angleškega in ame--škega naroda, upoštevala gornja dejstva in uvaževa; la, da je ravno slovenski in hrvatski živelj doprinesel največ nadčloveških žrtev za zavezniško stvar in svo; bodo na tem ozemlju v bo; ju proti fašizmu in nacizmu, ter da se še danes bori s svojimi lastnimi skromnimi silami vztrajno in energično proti komunističnemu tota; litarizmu. Zato naj Zavezniška vojaška uprava v srni; slu načel svobode in demo; kracije vzame v zaščito to slovansko prebivalstvo in njegove življenjske pravice, ki jih je pričel v zadnjem času italijanski šovinizem preganjati na vseh poljih, kakor bi v Trstu še vedno vladal Benito Mussolini.
TRŽAŠKI 1. MAJ
ve potrebnim, ker še bo za; \vedal, da je bolje dajati od | lastnega zaslužka, kot pa \ | brez zaslužka pomoči pro;
\ siti. Sprejemali pa se bodo tudi izredni darovi v denar;' j ju, obleki (tudi če je pono;
\ šena), hrani itd.
Dobrodelna pisarna bo j | začela poslovati dne 10. te* | ' ga meseca v prostorih Ka*! | toliške tiskarne v Gorici na ! Placuti, Riva Piazzutta št. i 18, kjer bo Judi središče za \ zbiranje darov.
Ker gre za tako potrebno dobrodelno ustanovo v ko; j rist našim ljudem, smo pre; pričani, da jo bodo naši ljudje z veseljem sprejeli in tudi velikodušno pomagali, da bo dosegla svoj namen.
Primorci in Primorke! Delajmo dobro, dokler mo; j remo! Naj nam globoko se;
; žejo v dušo besede našega goriškega slavčka:
»Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.«
Pripravljalni odbor
obupnim klicom raznih kamjonč* kov z zvočniki, ki so krožili po mestu.
NTa trgu Perugino se je zbralo okrog 10.000 oseb. To število, ki je !znatno manjše od vseh najbolj pesimističnih predvidevanj,'— je ! pa naravnost rekordno, če ga pri*
Irt gora je rodila miško .. .
Trst je bil v pričakovanju.
Propaganda, — kakršne še nismo imeli prilike slišati v Trstfu, — če izvzamemo propagando, s katero je Legi »uspelo« nabrati onih »195.000« podpisov, — je precej razburila ljudi. Saj je bilo govora o vsemogočnih »pohodih« in »pro* meriamo z polomljado, ki so jo dorih«. Center zanimanja sta po*! dož’fcli na tr«u Unita. Prisotnih stala dva tržaška trga; trg Peru*! ni bMo 5-000 osub- “ Popoldan na gino ter trg Unita. Razni kavar* i Stadi(>nu je bila telovadna prire* niški strategi so pripravljali na* j ditev> H ie usPela. črte. kako bo ta stranka ali ona; Do šeste ure je bilo mesto praz* »osvojila« središče nasprotnika.! ni>. V najbolj vročih poletnih ne* Po teh poročilih sodeč, je bilo deljah — ko vse beži iz mesta, — precej bojnega razpoloženja v je več ljudi po tržaških ulicah! mestu. Zavezniki niso med tem, \ Šele' ob tej uri, šele proti večeru spali. Še nikdar nismo videli itake j Je bilo malo živahneje po mestu, priprave z njihove strani. Njim '	Žal	nam	je,	ida	tak praznik,	kot
gre zahvala v pretežni meri, če je	je	praznik	dela,	ni	bil	malo	čast*
poteklo vse v miru in iredu. Mestne ulice
skoro idiličnem ; nejše praznovan. Z druge strani pa je zadoščenje v tem, da je ti* so bile prazne. | sta tako .omalovaževana »masa«
Zjutraj si že opazil, da Tržačani vendar začela misliti s svojo gla* niso reagirali na propagando ko* vo in se je pričela dokončno otre* munističnih odnosno nekomuni*; sati vpliva kakršne kodi hrupne stičnih delavskih organizacij. Oči* propagande, bodisi z desne ali z vidno so vse propagandne parole j leve. Ljudstvo ne misli več na ko* delovanje negativno , na nje in se mando — in to ravno hoče doseči niso odzvali, niti v zadnjem hipu prava demokracija. •
Dobrodelna pisarna v Gorici
Kdor malo globlje pog/e* da med naše ljudi, opazi, da j naš socialni položaj ni pre;! več rožnat. Mnogo jih je, ki so res potrebni pomoči.; Potrebni so je brezposelni, | potrebni kmetje, ki si v j raznih stanovskih vpraša; njih ne znajo pomagati, po; trebni begunci, od vseh za; puščeni, potrebni so je dija; ki, vdove, sirote. Socialnih potreb ima naša narodna manjšina vse polno in še vedno rastejo z dneva v dan.
Ob pogledu na te potrebe, se nam krči srce in obenem se nam oglaša vest, ki nam pravi, da si moramo sami pomagati, da nam bodo Bog in dobri ljudje pomagali. Sami si moramo pomagati v socialnih težavah, ki nas težijo. Krščanska ljubezen ter čut narodne in človeške vzajemnosti nam velevajo, naj se lotimo dela za social; no pomoč našemu ljudstvu.
Treba je, da si ustanovi; mo osrednjo dobrodelno pb sarno v Goriči, ki bo imela namen pomagati vsem na; šim pomoči potrebnim lju;
dem z nasveti, prošnjami, posredovanji in po možno; sti tudi s podporami.
Da bo pa mogla pisarna uspešno vršiti svojo veliko nalogo, ji mora stati ob stra; ni podporna organizacija. Ker ni med nami bogatih mecenov in jih tudi ne bo, je nujno potrebno, da se ta organizacija opre na najšir; še plasti našega ljudstva. »Zrno k zrnu pogača«, to mora biti naše geslo.
V ta namen sd je v Gorici ustanovil odbor, sestavljen iz nekaj duhovnikov in lai; kov, ki bo imel nalogo, da nabere potrebno število ple; menitih ljudi, ki se bodo ob; vezali, da bodo z rednimi mesečnimi prispevki podpi; rali delovanje dobrodelne pisarne. Ti bodo tvorili do* brodelno društvo, katerega vodstvo bo nosilo odgovor; nost za dobrodelno pisarno. (Ma n i tega dobrodelnega društva bodo possvojih mo; čeh plačevali 20, 50, 100 ali 200 Ih mesečno. Kdor ima sam vsakdanji kruh in ima plemenito srce, bo prav rad I priskočil na pomoč podpo;
devajo, da hi se otresli poraznega popotništva s komunisti. In ni rečeno, da ne bodo uspeli in zo* pet združili vse socialiste v enot* no skupnost.
Republikanci in liberalci, dve zgodovinski italijanski stranki, ni* mata sicer po številu mnogo pri* Stašev in mase ljudstva, za seboj, in tudi njihovih poslancev in se* natorjev je le pičlo število, toda skoro vsi izvoljeni predstavljajo neke vrste cvet razumnikov v dr* žavnih vedah.
Prerokujemo torej složno vla* do teh strank in uspešno rešitev vseh visečih nalog in vprašanj, zlasti v gospodarsko*soeialnem oziru.
Da hi prišli komunisti in njiho* vi sopotniki v novo vlado ni iz* gledov. Italija žanje uspehe na iz* kušnjah drugih držav, ki so se do* godile , v srednji Evropi in sc bo prav gotovo izognila vsem senti* mentalnim napakam nasproti ko* munistom, ki so postale dosedaj usodne vsem, ki so se le količkaj s komunisti družili. Sicer pa so Saragatove izjave v tem oziru jasne in tudi De Gasperi je s svo* jim zadržanjem po volitvah dal razumeti, da komunistov ne ma* ra. Komunisti to sami že vedo, zato poskušajo motiti in strašiti De Gasperija z raznimi precej, go* stirni atentati na smodnišnice v severni -in srednji Italiji, s pri* previjanjem dobro oboroženih za* rotniških tolp, ki jih policija tudi odkriva, s požigom gospodarskih kmetskih stavb v Siciliji itd. To* da De Gasperi ravno radi tega ostane še bolj pozoren jn odločen proti komunistom.
Danes gre za antikomunistično politiko svetdvnega jiomena in obsega pod vodstvom Amerike, in Italija, z Ameriko povezana in v marsičem od nje odvisna, mora korakati v tej smeri in po tem programu.
ITALIJA
v novem političnem položaju
- Če izvzamemo obdobje fašistič* nega totalitarnega režima se je znašla Italija po zadnjih volitvah morda prvikrat v položaju, da ima ena sama stranka absolutno večino v poslanski zbornici.
Prav to dejstvo povzroča skrbi nekaterim politikom, ki se bojijo, da ne bi ta najmočnejša stranka, demokrščanska, ne zašla v pre* tirano strankarsko politiko, kar bi pomenilo neke vrste režimsko totalitarno politiko. Menimo, da so skrbi nepotrebne, ker je De Gasperi že parkrat po volitvah izjavil, da ne misli spreminjati sedanje vladne sestave. De Ga* speri in vse vodstvo demoikrščan* ske stranke se gotovo prav dobro zavedata težke naloge, ki čaka bodočo vlado in novoizvoljeni parlament: izvedba agrarne refor* me, zgraditev deželnih upravnih sistemov, uravnovešenje državne bilance in ureditev valute, poleg neštetih drugih nujnih in perečih
vprašanj čakajo na rešitev.	.	„	..
, morja ter v nase politične vodi*
Gre tudi za izvedbo Marshallo* j teljetin somišljenike. Pisali in ro* vega načrta, ki tvori zlasti za 1 galj so se ter svetovali, naj sii vsi Italijo enega najvažnejših proble* j pripravijo potni list za Argenti* i_ v	tiijo, dokler je šfe čas, preden pri*
de komunizem na vlado tudli v
uidor drugim jamo kop
Že nekaj mesecev sem, poseb* no pa v teku votivnega boja v delovale negativno na nje in se morski dnevnik«, »Soča«, razni komunisti in njihovi sopotniki zadirali v nesrečne begunce iz Jugoslavije in Slovenskega Pri*
mov zaradi načina, kako upora* biti pomoč, ki jo bo ta prilika nudila. Ni moči misliti, da bodo demokristjani svojevoljno vodili državno politiko v vseh gori na* vedenih pogledih. Tako zadržanje bi bilo popolnoma zgrešeno in neumestno spričo dejstva, da nudi* jo druge stranke, zlasti socialisti, republikanci in liberalci izkušene strokovne osebnosti. Kakor vse kaže bodo tudi vse te tri stranke zastopane v novi vladi, ki i>ojde v zgodovino kot najbolj konstruk* tivna vlada Italije.
Verjamemo, da bodo socialisti izoblikovali v prihodnjem petlet* ju tudi hov tip socialnega člove* ka, trezno mislečega in ustvarjal* nega, ne pa samo politizirujočega.
\ Socialisti bodo privabili k sebi i vse druge zgubljene somišljenike, ki so se pustili zapeljati od zgre* šene Nennijeve politike plavšanja j s komunisti. Ti so jih pri volitvah ; lepo potegnili za nos in odnesli j skoro vsa poslanska in senatorska ! mesta. Sam Togliatti čuti potrebo I odstopiti nennijevcem kakih de* i set poslanskih mest, 'da bj jih pri* držal še naprej na svojih vajetih. To prizadevanje bo morda zaman, ker se Romita in mnogi drugi do* sedanji nennijevci močno priza*
Italiji.
Toda /zgodilo se je nekaj čud* nega. Pri volitvah so komunisti propadli in goriška kvestura je pri* čela sedaj izganjati razne komu* nistične nepridiprave tujega dr* žavljanstva. Nekaj takih vnetih 'Titovcev je namreč prejelo pri* silno odhodnico, recimo' potni list... t
Kdofr drugim jamo kopije, sam notri pade . ..
| L'parno in želimo, da bi pri ta* kih ukrepih nedolžni in od ko* munistov preganjani ne prišli v ; poštev.
Drugo čudo: ti Titovci, zlobni zasmehovala beguncev, so postali žaprepaščeni in iščejo izhoda iz zagate, ker jim ne diši iti v raj njihovega miljenca maršala Tita.
Tretje čudo: begunci so začeli res mirno odhajati v Argentinijo. Za brezplačni prevoz jim poma* ga komisija IRO. Tudi Združene države so sklenile sprejeti tri sto tisoč beguncev.
Beguncem želimo vso srečo v ameriških državah in mir po to* likih bridkostih, dokler se ne vr« nejo v svobodno domovino!
Od srede
do srede-
29. APRILA; Položaj v Pale-slini je nadalje zelo napet. Tudi Britanci posegajo v boje med Židi in Atabci. — Mednarodni politični krggi predvidevajo, da bodo Titove zahteve po sloven; ski Koroški gladko odbite in bo tako Jugoslavija za Trstom in Gorico izgubila tudi zibelko slo; venstva — Koroško. Tudi pri Kos roški menijo politični opazovalci, naj se Slovenci za te izgube za-, hvalijo Titu. —r Belgijska spodnja zbornica je ratificirala pogodbo o zahodnoevropski zvezi, ki so jo podpisale Anglija, Francija, BeU gija, Luksemburg in Nizozemska.
— Sovjeti dovoljujejo na svojem zasedbenem področju nemškim nacionalistom organiziranje nove nacistične stranke, ki se imenuje nacionaUdemokratska stranka. —
V	vseh državah za železnim za; štorom, ki so padle v roke sovje; tom, pridno nadaljujejo z »nacio; nalizacijo« raznih, tudi najmanj; ših gospodarskih podjetij. — Pri volitvah na Bavarskem so dobili krščanski demokrati nad 42° la vseh oddanih glasov. Socialdemo; krati so dobili'2X1o, komunisti pa cela 2“/o.	— Švicarski državnik Kobelt je izjavil, da bo Švica še vnaprej ostala nevtralna država.
— Redna grška vojska pridno za; sleduje komunistične tolpe in jim zadaja usodne udarcev — Na Slo; vaškem so nove oblasti razpusti* le društvo slovaških katoliških di jakov.
30. APRILA :	Varnostni	svet
Združenih narodov je več ur raz; pravljal o primeru uključitve Če-, škoslovaške v sovjetski sistem. — Znameniti angleški državnik Vam sittart je izjavil, da vztraja Sovi jetska zveza na poti, ki pelje v vojno in. da ima Stalin podobne načrte, kot jih je imel Hitler.
Na Finskem so letos prvič praz* novali socialdemokrati 1. maj lo* ceno od komunistov. — Združene države nameravajo še povečati izvoz žita v Evropo. — Posebna senatna komisija je odobrila foni de za povečanje ameriškega bojnega letalstva od 55 na 70 letah skih skupin. — Na Japonskem so ameriški policisti aretirali preko 2 tisoč komunističnih agitatorjev in jih predali japonski policiji. Tudi na Češkoslovaškem postavi Ijajo železne ovire n‘a cestah, ker so .ljudje bežali iz domovine s tovornimi avtomobili, ki so, kot pri Bazovici, podrli lesene obmeji ne pregraje. — Največji ameriški list »New York Times« prinaša dolgo poročilo iz dežel vzhodne Evrope in pravi, da bo komunii zem privedel omenjene dežele do tega, da bodo kmalu dosegle živi Ijnsko raven, kot smo jo poznali le v starem veku. — Govoril je Win»fon Churchill in ostro napadel sedanjo laburistično vlado v A m gliji ter ji očital, da hvali in uvaja socializem, obpnem pa živi od miloščine največje kapitalističi ne države na svetu — USA. Odo bril pa je angleško zunanjo polu tiko in tudi domačo borbo proti komunizmu in fašizmu.
L MAJA : Pet zahodnih velesil je ustanovilo poseben glavni stan, ki ima nalogo, da preuči in izdela načrte za skupno obrambo proti napadu na Evropo. — Na Dunaju so Američani spet presenetili sovi jetske »častnike«, ki so skušali ugrabiti neljube jim osebe. Kanadska vlada je obvestila jugoslovanske izseljence, bi jih vas bi jo komunisti v staro domovino da ,bodo izgubili pravico do poi vratka, ako se podajo v Titovo Jugoslavijo. — Mac Laughtin uradnik na britanskem postani; štvu v Beogradu, je izvršil samot mor, ker ni mogel prinesti štab nege vohunjenja Titove policije,
—	Na prvomajski proslavi v Moi skvi je sodelovalo tudi vojaštvo in letalstvo in to v mnogo večjem obsegu kot v prejšnjih letih. Komunisti so izvršili atentat na grškega pravosodnega ministra Ladasa, ki je podlegel ranam. Socialistična prvomajska povorka na Dunaju je- zbrala preko 250 ti Soč delavcev, ki so nosili napise
Proti kapitalizmu in proti »ljud--skim demokracijam«. — Ameriški državnik Stassen se je zavzel za sklenitev vojaške pogodbe med Združenimi državami in demokrai cijami zahodne Evrope. — Bri; lanski ministrski predsednik At: tlee je v svojem prvomajskem go.-voru obtožil Sovjetsko zvezo, da vodi imperialistično politiko in da komunizem namerava uničiti de: mokraci jo.
2. MAJA :	Švedski	ministrski
predsednik Erlander je pozval švedsko ljudstvo in posebej še švedske delavce, naj se energično uprejo vsakim poizkusom totalb tarne diktature. — Bolgarski čast; nik, ki je s svojim letalom pristal v Turčiji, je izjavil, da se velik del bolgarskega oficirskega zbora bavi z mislijo, kako bi pobegnili
tujino izpod terorja, ki ga iz: vajajo v Bolgariji direktno ali in; direktno sovjeti. — Arabsko pre; bivalstvo v množicah zapušča me; sto Jaffo, ki ga napadajo Židov; ske oborožene sile. — Ker izgub; Ijajo tla pod nogami, so komuni; sti ha zahodnih področjih v Nem; čiji sklenili spremeniti ime svoje stranke v> »nemško socialistično stranko«. Britanske oblasti v Po; rurju pa so jim ta taktični trik že prepovedale. — Na konferenci svetovne sindikalne zveze v Rimu je angleški delavski delegat vz; trajal na stališču, da mora biti svetovna sindikalna zveza stro; kovna organizacija, ki naj ščiti interese delavcev, ne pa inte; rese politikov. Sovjetski de; legat pa je bil drugačnega mišlje; nja. — General Eisenhower je dal slovo vojaškemu življenju in bo prevzel v juniju predsedstvo Ko; lumbijske univerze. — V Nemčijo bo prispel sloviti ameriški letalski general Spaatz, da pregleda ame; riške letalske sile.
3. MAJA : Odbor ameriške po;
slanske zbornice je izdal učinko vit zakonski načrt za zatrtje vsa; kega podtalnega delovanja faši; stičnih in komunističnih prevrat; nikov v 'državi. — Iz Prage poro; čajo, da je, kot kaže, moral od; stopiti ministrski podpredsednik Bohumil Laušman, ker se je upi; rm spojitvi socialistov s komuni; stično partijo. — V Sovjetski zve; zi bodo v jeseni razpisali novo notranje posojilo v znesku 20 'mi; lijard rubljev, ki bo namenjeno finansiranju tretjega leta prve po; vojne petletke. — Ameriško voj no brodovje, ki je obiskalo te dni Norveško, je spet odplulo. — An; gleški obrambni minister Alexan; der je izjavil, da, danes predstav; Ija Sovjetska zveza glavno oviro za dosego pravega miru. — Po dosedanjih 'podatkih je zbežalo iz Palestine doslej že nad 30 tisoč Arabcev, ki se boje krvave držav; Ijanske vojske. Arabske države so uradno sporočile, da ne bodo nji; hove vojske vkorakale v Palesti) no pred 15. majem, ko poteče bri; lanski mandat in ko se umaknejo britanske čete. Mednarodni Rdeči Križ se je ponudil, da sprejme nadzorstvo nad mestom Jeruzale; mom. — Sveti oče je sprejel no; v e ga brazilskega poslanika De Castello in preko njega pozval brazilski narod, naj bo v stalni pripravljenosti proti onim, ki ho; čejo uničiti krščanske vrednote in svobodo človečanske vesti. Američani se pripravljajo na oster nastop proti pravici veta v orga; nizaciji Združenih narodov. Kot znano je Sovjetska zveza to pra* vico v%fa stalno izrabljala v svo* je posebne namene. — Jugoslo; vanski zunanji minister Simič je zavrnil povabilo balkanske komi'< sije Združenih narodov, naj bi Jugoslavija vzpostavila redne di; plomatske zveze z Grči jo. Ameriški državnik Dewey je po; zval ameriški kongres naj pospeši sprejetje zakonov, ki bodo orno* gočili vselitev v USA večjemu številu beguncev iz Evrope, ki so žrtve fašističnega in komunistič> nega trinoštva.
4.	MAJA: Velika' Britanija je predložila, naj bi v Palestini ustanovili nekakšen nevtralni odbor, ki bi prevzel vrhovno oblast po prenehanju britanskega mandata Člani preiskovalne komisije Združenih narodov za Balkan, ki so nedavno ugotovili, da Titova
POLITIČNI OBZORNIK
Homunisti so priznali Koroško
Na zasedanju namestnic cov zunanjih ministrov za i avstrijsko mirovno pogod* | 30 so zastopniki Velike Bri*! tanije, Francije in Združe* i nih držav zavrnili jugoslo* | vanske ozemeljske zahteve na Koroškem'. Zavrnili so tudi jugoslovanske zahteve po vojni odškodnini do Av;! strije. Sovjetska zveza je; nasprotno podpirala obe ju* j goslovanski zahtevi, kateri je označila kot »dobro ute* | meljeni«.
Ameriški namestnik Sa* j muel Reber je pri zavrnitvi . jugoslovanskih zahtev iz j a* vil, da se je ameriška vlada vedno zvesto držala dveh1 načel:
«1. mednarodnih obvezno* j sti v pogledu Avstrije;
2. rešitev vprašanja koro*; škili meja mora dajati naj* I večje jamstvo za mir na tem j področju.
Reber je nadalje pripom* nil, da je ameriška vlada v celoti preučila jugoslovan* ske zahteve v pogledu kul* turnih, zemljepisnih, gospo* darskih in etničnih vidikov ter jih je že tretjič zavrnila. Združene države pripisuje* jo veliko važnost svobodni izbiri prebivalstva. Plebiscit iz leta 1920 je ddločil to o* zemlje Avstriji, zato smo mnenja, da tudi danes veči* na prebivalstva ni spreme* nila svoje naklonjenosti do Avstrije. Izkušnje med le* tom 1920 .in 1938. so doka* zale, da ta pokrajina lahko živi v miru kot del avstrij* ske republike.
V	kolikor se tiče jugoslo* vanske zahteve za,jamstvo
manjšin, je Reber izjavil, da so ta jamstva predvidena že v osnutku avstrijske mirov* ne pogodbe.
Britanski namestnik Ja* mes Marjoribanks je vztra* jal na stališču, da mora Av* strija ohraniti meje, ki jih je imela pred priključitvijo k Nemčiji. Kar se pa tiče vojne odškodnine se je sklice* val na potsdamski spora* zum, po katerem Avstrija ne bi smela plačati nobene* mu nikake vojne škode.
Izjava angleškega obrambnega ministra
Britanski obrambni mini* ster Alexander je izjavil, da predstavlja sedanja sovjet* ska politika, »glavno oviro za mir, katerega iskreno že* li velika večina človeštva«.
Alexander je nadaljeval: »Zaradi svojega stališča o nesodelovanju, na katerega se je postavila velesila, ki je bila zaveznica Velike Brita* nije, in katera je doprinesla junaški delež pri uničenju nemškega militarizma, ni mogoče doseči trdnega mi* ru. Sovjetski narodi morajo vedeti, da je poizkus vsiliti lastni sistem vlade naro« dom, ki ne gledajo na stvari na isti način, nedostojno in nediplomatsko. Velik\ame* riški narod obtožujejo ego* izma in zavojevalnh namer, ker je nudil velikodušno praktično pomoč vsem ti* stim, ki so trpeli na posledi* cah svetovnega uničenja.«
Potem je Alexander nada* ljeval: »Zakaj naj bi bilo zgrešeno, če se narodi za* hodne Evrope združijo, ko
ŠTEVILKE
Dr. Gino Beltrame, italijanski komunistični poslanec, ki Je govoril v slovenskem Štandrežn, Je dobil preko 32 tisoč preferenčnih glasov in bil izvoljen,
dr. Lambert Mermolja, ki je kandidiral na isti listi in Je bil tndi prisoten na štandreškem zborovanju, — sicer brez besede, — je zbral samo nekaj nad 4 tisoč preferenčnih glasov in propadel.
Kje Je politična poštenost?
Ob proglasilo! mermoljeoe kandidature smo zapisali, da |e nesreča za Slovence.
Jugoslavija nudi pomoč grškim komunističnim tolpam, so odpo; tov ali iz Soluna v Ženevo, kjer bodo sestavili podrobno poročilo
o	tem, kar so odkrili. — Zname; niti angleški državnik Vansittart je objavil članek, v katerem izra; ža mnenje, da Masaryk ni napra; vil samomora, temveč, da so ga novi gospodarji na Češkem ubili in potem vrgli na cesto. — V Texasu (Združene države) je raz; sajal strahovit orkan, ki je pov; zročil silno razdejanje in usmrtil 15 oseb. — Pri zunanjepolitični debati v angleški spodnji zbornici je govoril zunanji minister Bevin, ki je obtožil Sovjetsko zvezo, da namenoma vodi živčno vojno; konservativni poslanec Butler pa je obtožil Sovjete imperialističnih načrtov v Indiji, na Kitajskem, v Palestini in drugod na Vzhodu. Za njim je govoril laburist Mc Go--vem, ki je dejal, da je le atomska bomba preprečila izvedbo sovjet; ske ga načrta, da bi zasedli vso Evropo in pometli z vsemi na; sprotniki komunizma. — V Belgiji je nastala vladna kriza. — .Ko; lumbija je prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo in zahtevala od sovjetskih diploma; tov, naj nemudoma zapuste de4 želo. — Trans jordanski kralj Ab; dullah je obvestil Združene na; rode, da si bo priključil vso Pa; lestino, čim odidejo angleške če; te. — V Atenah so usmrtili nad 150 komunističnih zarotnikov. Po* ročajo tudi o nameravanih spre; membah v grški vladi. — Angle;
ški sindikalist Tom O’ Brien je objavil članek, ki pravi, da vlada i’ Sovjetski zvezi suženjski delov; ni sistem. Tam nimajo diktature proletariata, temveč diktaturo nad proletariatom.
5.	MAJA : V Anglijo se je za* tekel bivši sovjetski propagandist Tasojev, za katerega so javili so; v jeti pred kratkim, da so ga ugra; bili Američani. — Iz Romunije poročajo o novih aretacijah ljud; skih politikov, ki nasprotujejo popolni bol jševizaci ji domovine.
— Francoska vlada je pooblastila zunanjega ministra Bidaulta, da podpiše trgovinski sporazum s Španijo. — Belgijska koalicijska vlada je odstopila zaradi nespora zumov glede katoliških šol. — Tu; di na meji med Češkoslovaško in ameriškim zasedbenim področjem v Nemčiji zadnje čase večkrat prihaja do streljanja s strani no; vih češkoslovaških obmejnih straž. — Na Češkoslovaškem so sklenili podržaviti vse tiskarne.
— V nadaljevanju svojega govora pred angleškim parlamentom je ministrski predsednik Attlee po; svaril sovjete, naj nikar ne nada; ljujejo z metodami, ki so jih uporabili na Češkoslovaškem. —
V	Palestini se pogajajo za skle; nitev premirja med Židi in A rab; ci. —• V Franciji reorganizirajo kopno armado, mornarico in letal; stvo. Obvezno vojaško službo bo; do podaljšali od 12 na 15 mese; cev. — Kanada je ojačila svoje obrambne ukrepe vzdolž vse ark; Učne meje.
so vzhodni evropski narodi že sklenili, da gre v njiho* I vem primeru za zdravo po* | litično gibanje. Tudi Italija! je nedavno določila v kako smer bo šla njena pot. Mi* slim, da je dobro izbrala. Če bodo Velika Britanija in drugi narodi, ki so se pri* ključili Marshallovemu na* Črtu za evropsko obnovo, pravilno izrabili to prilož* j n ost v zavesti, da je to zad* I nja možnost, potem je mno* go upanja, da bo nastopilo izboljšanje življenjske rav* ni za vse, ki bo vodilo do vedno večje udobnosti in napredka.«
Organizacijo Združenih narodov
Predsednik zunanjepoli* tičnega odbora poslanske zbornice Eaton je sporočil, da bo'njegov odbor pričel s preučevanjem ustroja or* ganizacije Združenih naro* dov. Razpravljanja bodo trajala najmanj 7 dni. Pre* učili bodo razne predloge za revizijo Listine Združe* nih narodov. Med drugim bodo obravnavali dva pred* loga, ki zahtevata, naj Združene države nastopijo za omejitev pravice veta.
Eaton je izjavil, da je že skrajni čas, da Združene države jasno povedo, če se mislijo še nadalje držati ob strani in mirno gledati, ka* ko Sovjetska zveza onemo* goča vse delovanje Združe* nih narodov, ali pa da so pripravljene nekaj storiti, da pride do revizije Listine. »Do zdaj — je dejal Eaton — so se sovjeti že 22 krat poslužili pravice veta in s tem onemogočili izvedbo sklepov večine Varnostne* ga sveta.«
»Poleg težkoč, ki jih je povzročil sovjetski veto — je nadaljeval Eaton — je sovjetsko zadržanje onemo* gočilo ustanovitev medna* rodne policijske sile, ki naj bi služila za obrambo Listi* ne Združenih narodov. Sov* jetska zveza je kriva, da ni* mamo zdaj take policijske sile in da niti nimamp mož* nosti, da bi jo ustanovili. Mir pa mora biti kljub temu zagotovljen in odbor bo preučil primerna sredstva, ki naj to omogočijo.«
Tirolski Nemci
Na Južnem Tirolskem, ki je priključeno k Italiji so bili izvoljeni 3 nemški po* slanci in 3 senatorji. Vsi pripadajo nemški krščansko demlokratični stranki.
Dogodek na tjubelju
Državni podtajnik za zu* nanje zade've Mayhew, je podal o uboju britanskega poročnika Burkeja po jugo* slovanski straži na Ljubelju sledečo izjavo:
»Gospa Burke in podpo* ročnik Marlew sta bila izpu* ščena 29. aprila. Mešana an* gleško * jugoslovanska ko* misija se je sestala 3. t. m. Truplo poročnika Burkeja je bilo vrnjeno britanskim oblastem takoj po pre* iskavi.
»Komisija je ugotovila, da se je britanska skupina na* hajala na jugoslovanskem ozemlju, ko jo je aretirala jugoslovanska straža. Ko so angleško skupino spremljali na jugoslovansko povelj* stvo, se je vnela borba med poročnikom Burkejem in nekim jugoslovanskim stražnikom, v kateri je bil poročnik Burke ubit s strel* nim orožjem. Povoda in po* sameznosti te borbe ni bilo mogoče zadovoljivo ugoto* viti.
Ugotovitev komisije, ki so -jo sprejeli britanski in
jugoslovanski predstavniki in ki se objavlja tisku, na* vaja, da so dospeli poročnik Burke s svojo ženo in pod* poročnik Marlew z avtomo* bilom na Ljubeljski prelaz občudovat razgled. Niso bili oboroženi in so šli peš do meje. Ker niso naleteli na nobeno avstrijsko ali jugo* slovansko stražo, so prešli za kakih 20 metrov na ju* goslovansko ozemlje, da bi lažje dosegli neko višino ob cesti. Ko so se za par minut ustavili, so se hoteli vrniti, pa jih je pri tem aretirala jugoslovanska straža.
Vpis v imenik vojaških nabopnikov. Pozvani so tudi tujci
(joriški župan jo razglasil, da se morajo vpisati v imenik na* bornikov do 31 maja t. 1. vsi mla* deniči rojenj v času od 1. januarja do 31. decembra 1926, od* nosno 1927. in 1928. Vpisati se morajo tudi tisti, ki imajo tukaj le navadno bivališče (domicilio) po čl. 43 državljanskega zakonika in no samo tisti, ki imajo stalno bivališče (residenza).
Poleg tega so pozvani, da se vpišejo v imenik nabornikov tudi' • tuji državljani gori navedenih, letnikov, v kolikor imajo tukaj bivališče. Določilo glede tujih dr* žavljanov je važno, ker si na ta način prizadeti lahko pridobijo italijansko državljanstvo. Zlasti mnogi begunci iz Jugoslavije m Julijsko krajane, ki nimajo itali* janskega državljanstva, in ga že* lijo imeti, ga lahkot pridobijo v Italiji po vojaščini. Pri tej priliki omenimo, da nudi italijansiki za* kon iz leta 1912. možnost prido* biitve državljanstva tudi v sluča* ju, da sprejmejo tujci kako služ* bo v Italiji.
Kar velja za gorišlko občino v zvezi z vpisom v imenik naborni* kov, velja tudi za druge občine goriške pokrajine, ki so gotovo izdale tozadevni razglas.
Iz Slovenije
II. KONGRES OF
V	Ljubljani se je vršil od 26. do 28. aprila II. kongres Osvobodilne fronte. Iz go* vorov r«olitičnih predstavni* kov tega gibanja so razvid* na naslednja dejstva: Slo* veni j a in Jugoslavija se na* ha jata trenutno v težkem političnem-in gospodarskem položaju. V okviru OF so se pojavile močne struje, ki zahtevajo, naj bi se OF vr* nila k koalicijski politični obliki; kakor je znano, so sestavljale OF poleg komu* nistov, ki so imeli že od za* četka odločilno besedo,, ne* katere marksistične skupi* ne, ki so se odcepile od obeh glavnih slovenskih po* litičnih strank. Govorniki kongresa so ostro napadali take poskuse. Poleg tega odceplenja, ki je postalo nevarno, za obstoj OF, je mnogo nevarnejši razcep v komunistični partiji sami. Komunisti, ki so na oblasti v Jugoslaviji, pripadajo ta* ko zvanemu meščanskemu komunizmu, stalinizmu. Proti tej skupini se bore trockisti, dogmatični marksisti. Tej skupini je pripadala Diehlova skupi* na, ki je bila pretekli teden obsojena na smrt.
Naše čitatelje bo gotovo zanimal potek kongresa, za* to podamo glavne misli go* j vornikov. Josip Vidmar, predsednik OF, je poudariil, da kaže vsa dosedanja praksa v slovenskem poli* tičnem življenju, da se mio* ra vsaka politična formaci* ja poleg OF prej ali slej preobraziti v politično for* macijo proti OF. Miha Ma* rinko je napadal skupine, ki poskušajo vnesti razkol v OF in komunistično par* tijo. Ostro je napadel du*
hovščino, ki naj bi bila ne; posredna agentura inozem* stva in glavna opora reak* cije in upora v državi. Pri* znal je, da obstoja močno in organizirano gibanje proti OF na Štajerskem. Marijan Brecelj, organizacijski tajnik OF, je govoril o or* ganizaciji in podal struk* turo Izvršnega odbora OF (IOOF). IOOF obsega nas slednje oddelke : Kmečki svet,. Gospodarsko komisi* jo. Socialni fond. Ljudsko prosveto. Kulturni svet in Upravo za gradnjo zadruž* nih domov. Sekretarijat pa vključuje:	Organizacijsko
kadrovski oddelek, ki se pe* ča s kadrovsko politiko, sta« tistiko. evidenco, pritožba* mi in s koordinacijo masov* nih organizacij, strokovnih, prosvetnih ter drugih dru* štev, dalje komisijo za agi* tacijo in tisk, oddelek za obmejna vprašanja in po* sebni oddelek, ki se bavi z notranjimi gospodarskimi vprašanji IOOF. Zanimivo je priznanje, da vzdržuje oddelek za obmejna vpra* šanja politične stike s koroško OF, OF za Svobodno tržaško ozemlje, SIAU*jo in Demokratično fronto Slo* vencev v Italiji. Vse nave* dene organizacije so torej navadne agenture komiuni* stične Ljudske fronte Slo« veni je. Organizacije Osvo* bodilne fronte so sledeče: OF, sindikati, AFŽ, LMS (Ljudska mladina Sloveni* je). Ljudska prosveta, Za* druge, Rdeči križ, fizkultur* ne (športne) organizacije in Zveza borcev NOV (Na* rodno osvobodiilne vojske).
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: pred* sednik: Josip Vidmar, pod* predsedniki:	Kardelj Ed*
vard, Kidrič Boris, Rus Jo* sip, Kocbek Edvard, sekre* tariat: Miha Marinko, Bre* celj Marijan, Polic Zoran, Kraiger Boris, Kavčič Stane, Hribar Janez in Vipotnik Janez.
Približno istočasno se je vršilo v Beogradu zasedanje Zveznega sveta in Sveta nu* rodov. 0 tem zasedanju bo* mo prinesli poročilo prihod* njič.
Zopet sta dva zletela
Prezidij ljudske zbornice' Jugoslavije je odstavil fi* nančnega ministra zvezne vlade Sretana Zujeviča in j ministra za lahko industri* jo Andreja Hebranga.
Vipolže v Brdih
Pred dvemi tedni sta tu umrla, Karel Rožič in mlinar Leopold Strehar. Prvi se je ponesrečil v
starosti 87 let, drugi pa je že več časa bolehal.
Dobrovo v Brdih
Zaščita je zaprla Antona Markoviča, p. d. Kalavzerja, ker se je upiral stopita v sovhoz kot bivši grajski kmetski najemnik. Anton Markovič je bil vnet in hud zagovornik komunizma in je zelo slabo ravnal s sovaščani, ki niso hateli slišati na tisto uho. Tudi 'klevetal in obrekoval je zelo rad in pogosto. Varal se je in vrh vsega mora še trpeti.
Vojaki — ubežniki
Zadnje dni pogostoma prihaja* jo iz Titovine tudi vojaki z vso opremo. Bežijo iz rdečega raja, ker se ne strinjajo s terorističnim režimom, ki jim ukazuje, da pre* ganjajo lastno ljudstvo. Krivici se upira1 vsakdo, ki ima kaj čuta, zlasti kadar gre za krivično rav* nanje z lastnim narodom.
Čuden
primer
Od nekod iz jugoslovanskega goriškega kraja, ki ga iz razumflji* vega razloga ne moremo imeno* vati, smo prejeli sledečo vest, ki odgovarja resničnosti. Radi bo« lezni v družini so potrebovali pšenično moko. Gospodar je pro* dal nad devetdeset kg težko tele. Za ves izkupiček Ipa je mogel ku* piti le 10 kg moke...
KULTURA
PRVA OBLETNICA “JADRANAŠEV”
2. maja je minilo leto dni; kar smo se zbrali visokošol* ci STO*ja in si ustanovili svoj narodni klub »Jadran«. Zavedna javnost naj sodi, ■če smo slovenski, hrvatski in srbski akademiki STO*ja v prvem borbenem letu re* šili svojo narodno in aka* demsko čast.
Na svoj prapor smo si za* pisali cilje: boj za osnovne, človečanske in demokratič* ne svoboščine, zaščita naših narodnih in akademskih koristi, osebna vzgoja na podlagi Cankarjevega pro* giama »Mati, domovina, Bog«.
Zavedna javnost naj sodi, če smo »Jadranaši« v pr* vem letu življenja dokazali svojo življenjsko sposob* nost, narodno in mladinsko zavest. Ob obletnici imamo svojo revijo »Jadran« (edi* no akademsko revijo v Tr* stu), imamo družabne pri* reditve tudi za javnost, i* mamo svoj lokal, imamo stike z mladino po svetu, skušamo biti kulturno in Focialno koristni člani svo* j ega naroda in človeštva.
Mladina je nositeljica na* rodovih idealov. Uspešnost
narodne borbe pa je odvis* na od vsega naroda. Zato naj javnost sodi nas, a naj ; sodi tudi sebe in svojo na* i rodno vest, koliko podpira i svojo mladino. Podpreti mladino se pravi biti kovač : boljše bodočnosti svojega naroda.
Zavedna javnost, poma* gaj nam podpreti naše bol* ne akademike in dijake, po* magaj nam kupiti knjige ip obleko za mladino, ki pogo* sto zaradi socialnih vzrokov ne more študirati, pomagaj nam dati kos kruha potreb* ni mladi inteligenci, da ta* ko ne bo treba nikomur za* radi finančnega terorja pro* dajati svojega prepričanja. Podpora mladini je najbolj* ša naložba!
Z zaupanjem v narodovo in svojo bodočnost gremo tako »Jadranaši« v novo dobo svojega obstoja z ge* slom naše zadnje revije:
»Verujemo v Boga, verujemo v svoj narod, verujemo v samega sebe...«
„JADRAN“
l	e dni smo doživeli nov vesel kulturni dogodek na STO*ju: iz* šla je nova številka revije mlade •nteligence »Jadran«, ki jo izdaja akademski klub slovenskih, hrvat* skih in srbskih akademikov STOsja. Revija diha veliko ideo* loško zrelost in silno narodno za* vest mlade inteligence. Podrobno kritiko nove številke (leta II., št.
—	3 — 4) bomo objavili prihod« njič. Obsega 40 strani, stane 150 lir. Revijo zavedni javnosti toplo priporočamo.
ZANIMIVOSTI
Begunci v Združene države
Guverner drŽHve New, York De\yev je pred nekaj dnevi izja* vil, da so Združene države pri* pravljene in v položaju, da lahko sprejmejo del evropskih begun« cev, ki so žrtve fašističnega in ko* munističnega trinoštva. De\vey je dobesedno izjavil: »Čas je že, da se pospešijo zakoni za vseljeva* nje, ki nam bodo dovolili pre* vzeti naš del beguncev iz vseh krajev Evrope«. ‘
Nadzorstvo nad Jeruzalemom
Kakor poroča agencija »United Press« se je mednarodni Rdeči križ ponudil, da prevzame nad* zorstvo nad vsem mestom Jeruza* lemom, da bi na ta način prepre* čili zmešnjave. Mednarodni Rde* či križ je pa stavil kot pogoj, da Židje im Arabci sprejmejo to nad* zorstvo. Do zdaj ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli Židje in Arabci.
Smrt v poštnem zavoju
Angleški častnik Rov Farran je dobil te dni po pošti na svoje stanovanje v Codsellu zavoj, v katerem je bila neka 'knjiga. Za* voj pa je odprl njegov brat Rex Farran. Pri odpiranju je zavoj eksplodiral ter tako težko ranil Rexa Farrana, da je par ur potem v bolnišnici umrl. Nevarna knji* ga, ki je blila v notranjosti napol* njena z razstrelivom, je bila na* menjena kapetanu Roy Farranu, ki je prejel že več grozilnih pi* sem. Rov Farran je bil nedavno obdolžen uboja Žida Aleksandra Ruboviča, bil pa je pred sodiščem oproščen. Od' takrat je dobival grozilna pisma.
Proces proti nacistom
Pred rimskim sodiščem, ki je bilo-natrpano z občinstvom, je 3. t. m. začela razprava proti bivše* mu poveljniku SS—oddelkov v Rimu, polkovniku Herbertu Kap* plerju, ki so ga obtožili pokolja v ardeatinskih jamah. Poleg Kapplerja je na zatožni klopi še nadaljnjih pet Nemcev — major Domizlaff, stotnik Clemens, pod* častnika Schulze in Quapp ter narednik \Viedner — ki so obto* ženi dejanske izvršitve pokolja. Razprava bo trajala ves maj. Za* slišali bodo 30 prič.
Besede sv. očeta
Sveti oče je sprejel novega bra* zilskega veleposlanika Friederika De Castello. Na pozdravni govor veleposlanika je sveti oče pozval brazilski narod, da naj bo v stalni pripravljenosti, da se z vso silo upre vdoru onih, ki hočejo uničiti krščanske vrednote in uničiti svo* bodo človeške vesti. Trdnost in pazljivost te obrambe mora biti povezana z idejo krščanske social* ne pravičnosti, ki edina lahko za* varuje delavcem njihove pravične zahteve.
Odškodnina za rekvizicije od strani zaveznikov
Tisti, katerim so zavezni* ške čete zasedle nepremič* nine, tudi samo delno, po 15. marcu 1947. in niso še prejeli plačila, imajo pravi* co zahtevati odškodnino. Prošnjo morajo nasloviti na naslov: Ufficio del Genio Militare per le requisizioni alleate, Nucleo siaccato di Gorizia, via Viftorio Vene* to n. 3, in sicer do 15. maja, če so nepremičnine zasedle angleške čete, in do 31. ma* ja 1948,če gre za ameriške čete. Prizadeti imajo pravi* co do odškodnine tudi če jim ni bilo izdano potrdilo
o	zasedbi nepremičnine, od* nosno stanovanja. Glavno je, da je zasedba trajala ne* kaj časa.
Pismo s Koroškega
Celovec, v začetku maja 1948
Žc dolgo je, kar smo se zadnji* krat oglasili. Našega molka ne smete, iskaiti v lenobi, temveč v preveliki zaposljenosti. Zadnje čase je bilo pri nas zelo živahno in ker je šlo za našo »kožo«, bo* ste razumeli, da se nismo oglasili kot običajno.
,Proti koncu preteklega meseca smo praznovali 40. obletnico Slo* venske prosvetne zveze. Za to obletnico je priredila SPZ tekmo* vanje slovenskih pevskih zborov v celovškem gledališču. Stvar je sama na sebi zelo razveseljiva, če ... Mislimo, če tega »če« ne bi bilo, bi bilo marsikaj prijetneje! K proslavi se jc zbralo veliko šte* Viilo koroških Slovencev, ki so po dolgem času želeli slišati lepo .slovensko pesem. Že takoj v za* četku prireditve pa so morali ugo* toviti, da ne >gre samo za kultur* no prireditev, temveč v prvi vr* sti za manifestacijo OF, ki jo
hoče izvesti pod krinko slovenske i kulturne organizacije.
Obiskovalci so (bili na vso moč začudeni, ko niso videli med se* i boj koroške duhovščine, iz ka* [ tere je prosvetna zveza dejansko I izšla, niti njenega dolgoletnega, s j pučem odstranjenega predsednika j dr. Tišlerja.
Zbori, ki so se tekmovanja udeležili, so bili bolj slabi, kar je pri koroških razmerah razumljivo, le nekateri med njimi so se dvig* nila nad povprečje. Med najslab* Šimi je bil tudi pevski zbor iz Celovca, od katerega so poslušalci pričakovali dober uspeh. Ta je bdi na drugi Istrani edini zbor, pri katerem so nastopili pevci v ena* kih oblekah, da so tako tudi v obleki pokazati »enotnost« ljud* ske demokracije.
Prireditev je sikoro do konca potekala brez kakih posebnih medklicev in dogodkov, ob koncu pa je nastala najbrže potreba po »spontanih« manifestacijah za ko*|
munistieno internacionalnost, za* to je tamburaški zbor zaigral neko nemško pesem, nato pa še dve komunistični. Celotna prire* ditev je imela »slavnostni« zaklju* ček s komunistično ^pesmijo o Titu in Stalinu, ki so jo peli po napevu »Hej Slovani«. Razumlji* vo, da so se po tej pesmi obisko* valei oddahnili, ko niso zagledali pred gledališčem avstrijske poli* eije. Pesem, ki je bila vse prej kot umestna Ka zaključek prire* dit^e, je /naredila moreč vtis na večino obiskovalcev. Sicer pa ni to nič novega, saj je hila SPZ že enkrat prej soudeležena pri pro* slavi, ki jo je organizirala KPO in je s tem na res vzoren način ma* nifestirala svojo nacionalno »za* vednost« (mislimo komunistično!) Omembe vredno je še to, da sta nastopila dva /Jbora pod vod* stvom »beguncev, kolaboratorjev in voijnih zločincev«, ki so pa ko* munistom dobrodošli, kadar gre ža njihov prestiž!
Razen tega smo imeli še drug radosten dogodek, katerega bi i>i* lo škoda spraviti v pozabo, nam* reč: proslavo prvega maja. Okrog desete dopoldne ma 1. maj, je korakalo skozi mesto par sto ko*
munistov na zborno mesto pred pošto. Sprevod je bil za pristaše OF prav zanimiv, saj so videli, da so oni prav edini, ki še nase* dajo komunističnim geslom na Koroškem. Ti zastopniki OF pa so se prav posebno izkazali ob govoru voditelja KP na Koro* škem, ki je kot Avstrijec zavzel stališče do koroškega vprašanja in so mu kljub lajanju »Sloven* skega vestnika« po priključitvi navdušeno pritrjevali. Tu res člo* vek ne ve več, kdo pije in kdo plača. Kot vidite je inaša OF res edinstvena organizacija. Rada bi se priključila Titu, a ker ve, da tam ne bi bilo raizen »demokra* cije« ničesar drugega, ploska ko* mu mistični stranki, ki ne bo »pu* stila razkosati Avstrije«. Res lepa druščina, ki je vredna Baeblerje* vega tona na londonski konfe* renči.
Upamo, da bo -za danes dovolj. Drugič vam bomo morda zaupali, kako udarniško gradimo prosvet* ni dom v Žitari vasii, a to ne mi, temveč OF pod osebnim vod* stvom dr. Mirta Zwittra„ ki po* sveča vse 'svoje delo v korist ko* roških Slovencev, ' oprostite:	ko*
munistične partije!
ZNANILCI UNIČENJA
Iz knjige „World’s greatest books“ ex 1942
J
Uvod angleškega prevajalca:
Do nedavnega je vsakdo verjel, da so bile v knjigi »Mein Kampf« navedene vse Hitlerjeve zahteve. Sele dogodki so pokazali, da temu ni tako. »Mein Kampf« je vseboval le one Hitler* jeve zahteve, s katerimi je računal, da bodo propagandno ugodno vplivale na Nemce doma in v tujini.
Svoje prave namene pa je skrbno prikrival in so zanje vedeli le njegovi najožji zaupniki. 2e pred vojno jih je razgalil predsednik svobodnega mesta Gdansk, ki je v knjigi »Meine Ge-sprache mit Hitler« opisal razgovore v zaupnih sestankih s Hitlerjem v Berchtesgadenu in drugod v letih 1932. do 1935. Šele ta knjiga je v celoti razkrila nakane Hitlerja in njegovih najožjih sotrudni"kov.
Nacistična napadalnost in razvoj dogodkov od leta 1939. dalje so dokazali, da Rauschnigova razkritja niso plod domišljije, temveč bridka resnica.
Uvod slovenskega prevajalca:
Čudno je le, da je Hitler kljub svoji nesramni brezobzirnosti potreboval 12 let za povzročite\' doslej najkrvavejše totalitarne vojne, da ga je svet spoznal.
Hitler s svojim »Mein Kampf« in Rauschnig s svojimi »Pogovori s »Hitlerjem« sta že sama po sebi zadosten dokaz, da je svet včasih slep in gluh ne samo za besede, temveč tudi za de* jan ja. Hitlerjeva vojna teorija, teorija borbe brez prestanka in miru ima tudi danes posne-malce v besedah in dejanjih.
Z ozirom na dejstvo, da danes sovjetski moloh z enakim tekom požira male države okoli sebe, kakor svoje čase Hitler, navajamo nekatere Hitlerjeve izjave in mnenja, iz katerih jasno izhaja, da je bil Hitler le talentirani učenec komunizma, ki svojega mojstra ni mogel do* seči.
Pred 16. leti je rekel Hitler:
»Vse vojske imajo tajne iznajdbe, toda jaz imam pomisleke glede njih vrednosti.
»Jaz nimam pomislekov in se bom poslužil vsakte* rega orožja in tudi bakterij. V bodoči vojni si bodo stali nasproti celi narodi in ne le njihove armade. Iz* podjedali bomo tako telesno zdravje, kakor moralno odpornost sovražnika. Prav natančno si lahko pred* stavljam bodočnost bateriološke vojne. Na tem pod* ročju delamo še poskuse, ki mnogo obetajo. Toda upo* raba tega orožja je omejena. Njen pomen je prav za prav oslabitev sovražnika pred vojno! Dejansko bo naš boj že izvojevan pred pričetkom vojaških operacij.«
Na vprašanje, če se bo Amerika ponovno pojavila na evropskih bojiščih, je Hitler izjavil:
»Prav gotovo bomo znali mi to preprečiti. Amerika je stalno na robu revolucije (sic!). Zelo enostavno bo za nas zanetiti nemire in upore v Združenih državah, tako da bodo imele v odločilnem trenutku dovolj posla z lastnimi zadevami.
»Bateriološko vojno bomo zanesli v sovražnikovo deželo še v miru po raznih agentih in miroljubnih tr* govskih potnikih. To je najvarnejši in v mirnih časih najučinkovitejši način. Uspeh ne bo tako viden. Morda bodo potrebni tedni, da izbruhne epidemija. Morda bomo podtaknili bakterije, ko bo vojna na višku.
»Mi se ne bomo vdali nikdar, nikdar! Mogoče je, da bomo uničeni, toda če se to zgodi, bomo potegnili s seboj svet v plamenih!
»Ni orožje ono, kar odločuje v vojni, temveč ljudje, ki stoje za njim. Kdo pa pravi, da bom začel vojno,, kakor oni tepci iz leta 1918. Saj so vendar vsi naši na* pori usmerjeni v to, da vojno preprečimo. Večini na* rodov manjka domišljije. Bodočnost si morejo pred* stavljati le po svojih revnih skušnjah. Za nove in iz* nenadljive stvari so slepi. Tudi generali so jalovi. U* stvarjalne genije najdemo vedno izven strokovnih kro* gov. Jaz imam dar poenostavljanja! Vojna je najbolj naravna in tudi vsakdanja zadeva. Vojna je večna in univerzalna. Nima začetka in miru ni! Življenje je vojna! Vojna je izvor vseh stvari. Toda poglejmo zgo* dovino! Ljudje so ubijali le če niso dosegli svojih na* menov na drug način. Isto delajo trgovci, tatovi in ban* diti. To je razširjena strategija, vojna z duhovnimi sredstvi. Namen vojne je pripraviti sovražnika do udaje. Recept za to imam. Zakaj bi se trudil z voja* škimi sredstvi, če lahko to bolje in ceneje storim na drug način.
»Če bom tvegal vojno, se bodo sredi najlepšega miru pri belem dnevu pojavile čete — recimo sredi Pariza —. Nosile bodo francoske uniforme in nikdo jih ne bo ustavljal. Zasedli bodo glavni stan, ministrstva in poslansko zbornico.V petih minutah bodo Poljska, Avstrija, Francija itd. brez svojih voditeljev. Toda že davno preje bom v zvezi z ljudmi, ki bodo sestavili vlado, — ki bo ubogala mene.
Taki ljudje še najdejo povsod po svetu. Niti pod* kupovati jih ne bo treba. Iz lastnega« nagiba se bodo ponudili. Oblastiželjnost, razočaranje, strankarski pre* pirljivci, sebičneži in brezobzirneži se bodo ponudili sami.
»Nikdar ne bom začel vojne, če ne bom popolno* ma prepričan, da bo demoralizirani sovražnik padel
pri prvem udarcu gigantskega napada. Kg bo sovražnik razkrojen od znotraj, ko bo stal na robu revolucije, ko bodo socialni nemiri na višku, je pravi trenutek napada. En sam udarec ga mora uničiti. Napadi iz zra* ka,* iznenadenje, nasilje, sabotaža, roparski napadi v notranjosti, umori voditeljev, nadvlada vseh šibkih točk v obrambnem sistemu sovražnika, nenadni napadi, vse v istem trenutku, brez ozira na rezerve ali izgube: to je vojna bodočnosti. Gigantski, vseuničujoči udarec. Ne bom se oziral na posledice, pred seboj bom imel le en sam cilj.	(Se	nadaljuje)
Vesti
Tržaškega
1. maj
Rojaki in rojakinje, delavci in delavke!
Slovenski demokrati smo praznovali vedno prvi maj kot praznik dela in praznik ročnega in umskega delava ca, zavedajoč se, da temelji ves socialni, kulturni, teh* nični in gospodarski napre* dek človeške družbe od pamtiveka do sedaj na ,u* stvarjajočem delu. In to de* lo poveličuje delavca in člo* veka. Zato je praznik dela največji praznik vsega člo* veštva.
Fašistični totalitarizem nam je izbrisal ta praznik, kakor nam je poteptal dru* ge človeške svoboščine. To* da fašizem je padel in slo* venski delavec je po koncu te vojne zopet pričel slaviti svoj veličastni praznik dela.
Svobodno delo je predpo* stavka za uresničitev tiste osnovne svoboščine, ki se imenuje svoboda pred po* manjkanjem. Zato smo si mi, edini svobodni Slovani, naložili nalogo, boriti se proti totalitaristični misel* nosti, ki uklepa v okove mi* sel in delo ter hoče zasuž* njiti posameznika in člove* štvo, posebno še delavca — bodisi ročnega ali umskega.
Ko smo visoko dvignili zastavo svobode in člove* čanstva na Svobodnem tr* žaškem ozemlju, smo posta« vili v korist slovenskega de* Havca in delovnega ljudstva sploh sledeča načela: »So* cialno vprašanje je treba rešiti na osnovi socialne pravičnosti. Vestno in pra* vično je treba odmeriti za* služek za opravljeno delo, da se zajamči s pomočjo zadostnega dohodka vsake* mu državljanu, ki ni delo* mržneš, dostojno življenje zanj in za njegovo družino. V onemoglosti in starosti pa je zajamčen potreben dohodek za življenje s po* močjo socialnega zavarova* nja.
Posebno pozornost je tre* ba posvečati vajencem, mla* doletnim, ženam, nestalno zaposlenim in brezposel* nim. Življenjska raven de* lovnega ljudstva: delavca, kmeta, ribiča in uradnika se mora dvigniti in izravnati navzgor, ne pa navzdol.
V okvirju gospodarskih potreb je treba skrajšati de* lavni urnik. V borbi za go* spodarske in socialne kori* sti delavcev je treba prizna* ti svobodo stavk in pravico do združevanja v svobodnih sindikatih,- ki morajo stre* meti za obrambo delavca in ne smejo biti -ekspoziture političnih strank.
V velikih podjetjih mora biti delavcem priznana pra* vica do nadzorstva in so* udeležba na dobičku. Delav* cu je treba dovoliti moralno in politično neodvisnost.De* lavec ne sme biti podvržen diktaturi strank ali ideolo* gij. Delavec mora razpola* gati s svojim prostim ča* som, da ga lahko posveti
V	soboto 1, t. m,, je imel predsednik delavske organizacije v SDZ po radiju ob 12.45 sledeči nagovor:
I družini, izobraževanju in j razvedrilu. Delavcu mora biti dana možnost, da po* stane s svojim zaslužkom lastnik svoje hišice ali svo* j ega doma.
To so načela slovenskega in hrvatskega demokratske* ga delavskega gibanja!
Ta načela hočejo napra* viti iz slovenskega in hrvat* skega delavca samostojne* ga in svobodnega človeka, borca za svobodo in pravo demokracijo, nosilca narod* ne zavesti in narodnih sve* tinj ter branilca svoje na* rodnosti in svojega jezika. Ta načela je mogoče izvesti samo v svobodni državi, tam kjer delavec lahko svo* bodno misli, kritizira in kjer lahko s stavko uveljav* Ija svoje socialne in gospo* darske pravice.
Na Svobodnem ozemlju, kjer spaja delo napore de* lavcev dveh narodnosti, slo« venske in italijanske, mora biti delo vez njiju potrebne* ga razumevanja in strpnega sožitja na osnovi* enakosti pravic in svobode razvoja teh dveh narodnosti.
Prav s skupnim delom mora zrasti zamisel sožitja in strpnosti, in ravno delav* stvo obeh narodnosti je po* klicano, da vsako v svojem taboru iztrebi človeka poni* žujoči šovinizem.
Slovenski in hrvatski de* lavec, katerega misli in srce težijo za demokracijo, svo* bodo in človečanskimi pra* vicami, se je na ta današnji vzvišeni praznik dela zaob* ljubil, da se bo sprostil vseh spon, predsodkov in sovra* štva, ki zastrupljajo misel* nost vzajemnosti. Šel bo po poti, ki vodi k ustvarjanju boljšega življenja za sebe, svojo družino, svoj narod in človeštvo. Slovenski dela* vec je prepričan, da so tudi demokratski delavci itali* janske narodnosti na tem ozemlju prežeti z isto trdno voljo v očividno korist obeh narodnosti.
Te želje in misli izreka slovenski in hrvatski demo* kratski delavec brez pridrži kov: one so njegovo geslo in kažipot na današnji praz* nik svobodnega dela po svo* bodni pobudi — na njegov prvi maj. Ta . slovenski in hrvatski demokratski dela* vec pa bo kmalu našel tudi obliko, v kateri bo organi* zatorično združil svoje sile, kjer bo zagovarjal svoje pravice in koristi ter tako organsko prispeval k boljšij bodočnosti svojega stanu in svojega naroda.
Naj živi prvi maj — ve* ličastni praznik svobodnega dela in svobodnega delavca! Poskušena ugrabitev
Na zahtevo Jurija čolakoviča iz Knina v Jugoslaviji je policija aretirala Džordževiča Vladimirja ter Sanica Hrvoja, ki sta oba sta* novala v hotelu »Pošta«. Oba are* tirancu so izročili posebnemu po* lieijskemu oddelku zaradi preiska* ve, ker sta poskušala ugrabiti Čolakoviča. .
Čuvajmo obalo
Ako se voziš z vlakom ali avtobusom ob naši obali v Trst, opaziš velike napise: Tu je slovenska zemlja! Tu j je slovenska obala! Na ža* lost se pa ta naša obala, ta naša zemlja vedno bolj in bolj krči. Če pojde tako na* prej, izgine v nekaj deset* let j ih v tujem morju. Lep je ta košček naše slovenske zemlje ob Jadranu med Šti* vanom in Trstom. V trudu in znoju so naši predniki v teku stoletij zgradili terase v strmem bregu, sadili trte in oljke ter uživali sad svo* je zemlje. Pa naj sedaj nji* hovi potomci lahkomiselno prodajo to našo s trdim :le* lom posvečeno zemljo, da se bo po njej šopiril tujec! Le povprašaj starega očan* ca iz Kontovelja ali Pr ose* ka, kdo je bil gospodar zemlje med Barkovljami in Grljanom pred 80. leti' in kdo je danes? Na prste lah* ko našteješ slovenske go* speidarje na tem odseku o* bale, ki je bila še pred ne* davnim vsa naša. Počasi, kos za kosom, je prodajal slovenski kmet ali ribič svo* jo zemljo za tuj denar. In to dela še dandanes. Ko dobi za ped zemlje lepe denarce
ne pomisli, da je to greh proti samemu sebi in proti narodu. Ljudje božji! Iz* treznimo se! Ne dajmo ta mali košček naše slovenske obale, ki jo še imamo, iz rok, da nas ne bodo kleli naši potomci.
Tržaški
Opeka v oporo političnih idej
Zavezniško vojaško sodišče pod predsedstvom majorja Bavlisa je obsodilo na nekaj dni zapora, ki sta ga že odsedela Antona Kan* deka in Dominika Punisa. Oba sta člana Slovenskosi tali janske anti* fašistične zveze (SIAU*a). Poli« cijsiki inšpektor Marcon je izjavil, da so 30. aprila v ulici Molino a vento iz oken meitali kose opeke. Ker so v stanovanju obtožencev našli 60 manjših kosov opeke, sta bila obsojena na zaporno kazen pod obtožbo, da je njihovo deja* nje nevarno za javni red. Ko je major Bavlis prečital oheodbo, je pripomnil, da bi verjetno opeka, ki sta jo zbrala obtoženca, služila prejšnje dni, če bi bilo potrebno, tudi »v oporo političnih idej«.
Promet
V	tržaško pristanišče je priplul ameriški parnik »Bret Harte« iz Galvestona. Parnik je pripeljal 8 tisoč šesit sto ton žita za ameriške vojaške sile v Avstriji.
Vesti
Goriškega
Vprašanje, ki je treba rešiti
V	začetku tega tedna sta organizaciji »Fronte della famiglia« in »Associazione congiunti deportati in Jugo* slavia« nabili po mestnih ulicah lepake, v katerih spo* minjajo, kako so bili od 2. maja 1945.dalje odpeljani izGo-rice številni ljudje, ki so bi* li takratnemu komunistič* nemu režimu nev sečni. Nadškof Margotti je v po* nedeljek 3. t. m. za te ne* srečneže daroval sv. mašo. Med italijansko in jugoslo* vansko vlado so se o zadevi pričeli razgovori, ki obetajo dober zaključek. Želimo, da bi si prizadeti krogi vzeli zadevo k srcu in jo čimlprej rešili v pomirjen j e prebic valstva v naši pokrajini. U* godna rešitev tega vpraša* nja bo tudi odpravila nepri* jetnosti, ki otežujejo sožit* je med Slovenci in Italijani v Jul. krajini, ker nas Itali* jani krivično delajo odgo* vorne za dejanja komuni* stov.
Italijanske volitve v karikaturi
»Die Welt\voche« iz Cu* richa od 30. aprila prinaša karikaturo, ki upodablja za* držanje italijanskega naro* da pri volitvah. Na desni strani deteta (Italije) v srajčki in pri prvih korakih stoji Molotov in mu ponuja Marksovo knjigo. Na levi pa Marshall s čokolado, an* geljčkom s trobentico in drugimi igračami: Trst, av* tomobilčki itd. Dete raz* prostira roke in ne da bi Marksa odklonilo sega po Marshallovih darilih.
Izgnali so jih
Dne 6. t. m. je potovalo skozi Gorico 73 Bolgarov, ki so jih izgnati iz Argenti* nije, kjer so se preveč nav* duševali za rdeči raj. Sedaj ga bodo doma praktično okusili.
Volitve in frontaši
Prijatelj nam piše: Ko premotrivamo izid zadnjih državnozborniških volitev in ga primerjamo s predvo* livnim hvalisanjem komu*
nističnih frontašev, ki so trdili, da so stoodstotni za* stopniki Slovencev v Italiji, nam nehote prihaja v spo* min izjava angleškega labu* rističnega poslanca 1. 1945. v Trstu ob zaključku poto* vanja po Jugoslaviji: »Zu* nanj a komunistična rekla* ma ni noben dokaz narod* nega razpoloženja. V mo* jem volivnem okrožju v Angliji bi, sodeč po reklami vsakdo sodil, da bo zmagal moj komunistični nasprot* nik, v resnici pa ni dosegel niti predpisanega števila glasov in je zapadel globi.
Podobno je tudi s sloven* skimi komunističnimi fron* taši! V volivnem okrožju Gorica * Videm * Belluno prebiva približno 80.000 Slovencev. Od teh bo 50.000 volivcev. Volilo je najmanj 90%, t. j. 45.000 naših ljudi. Volivna disciplina pri ko* munistih je stroga, železna. Vsi so oddali svoj glas dr. Mermolju in so mu zaupali tudi preferenco. Italijanski komunisti gotovo niso dali njemu preferenčnih glasov. Dobil je pa Mermolja 4200 preferenčnih glasov, t. j. prilično 11% vseh sloven*' skih volivcev. Frontaši, ali vas ni strah ljudske ob* sodbe?!
I	R O
Vsem prizadetim sporočamo, da posluje komisija IRO še na* dalje v Gorici. Kdor ima s komi* sijo IRO opraska, naj se čimprej osebno zglas; pri njej.
»Zeleni križ"
Ravnateljstvo te dobrodelne go* riške ustanove nam sporoča, da bo njen pooblaščenec pri članih in dobrotnikih pobiral člansko pristojbino za leto 1948 v bližnjih dneh. Radi povišanja vseh živ* ljenjskih izdatkov je tudi »Zeleni križ« povišal svojo letno članari* no na 380 lir, ti se lahko plača v dveh obrokih. Povišanje članske pristojbine je v prvi vrsti posle* dica visoke cene bencina in dru* gih po.trebščin.
Optiranje za italijansko državljanstvo
Notranje ministrstvo sporoča, da so dobile vse prefekture in občine nova in podrobna navodila
za točno izvršitev pravice optira* nja za italijansko državljanstvo. Pravico dc opcije imajo vsi bivši italijanski državljani, ki so 10. junija 1940 bivali na ozemlju pri* ključenem k Jugoslaviji, toda le tisti, ki so italijanskega porekla. Rok za opcijo poteče 15. septem* bra 1948. in se nikakor ne more podaljšati preko tega datuma, ker tako določa člen 19. mirovne po« godbe. Slovenski in hrvatski be* gunci iz Julijske' krajine nimajo pravice optirati. — Uredništvu je znano, da bodo jugoslovanske oblasti same zahtevale -dokumente optantov od županstva tiste ob* čine, kjer so ti*le bivali 10. juni* ja 1940, zato naj isi nihče ne dela iluzije, da bi si lahko poskrbel kake nalašč za to izstavljene do* kumente. Če ne prej, upamo, da bo italijanska vlada vsaj po 15. septembru 1948. vendarle izdala poseben zakon za zopetno prido* bitev državljanstva tistih, ki so ga z mirovno pogodbo izgubili in ki niso imeli pravice za optiranje.
Dobava vode in elektrike
Italijansko' * jugoslovan* ska komisija za dobavo vo* de in elektrike je zasedala 5., 6. in 7. .t. m. na goriški prefekturi.
Marija roma
Fatimska Mati božja, ki je s svojim romanjem po goriški nadškofiji žajela in ogrela srca našega vernega ljudstva, se je v sredo 5. t. m. proti večeru preko Rupe in Peči vrnila v Gorico in se ustavila v župni cerkvi na Travniku. Tu bo ostala do nedelje, ko bo s procesijo po goriških ulicah obiskala veliko semenišče in tamoš* njo cerkev sv. Karla.
Nesoglasje v preiskavi radi
dogodka na meji
Italijansko* jugoslovanska mešana komisija, ki je pre* iskovala zadevo incidenta na meji na Ravnah pri Liv* ku pod Matajurjem, ni pri* šla do pozitivnega zaključ* ka in je vprn-anje odgovor* nosti za smrtni incident ostalo odprto.
Titove oblasti trdovratno vztrajajo, da se je težki do* godek pripetil na jugoslo* vanskem ozemlju, na kate* rega da so italijanski voja* ki stopili v bojni priprav# ljenosti. Ubitega vojaka ni* so izročili in so ga pokopali na mestu, kjer trdijo, da je bil od krogle zadet.
Vrh sv. Mihaela
Preteklo je že precej časa, kar se nismo oglasili v »Demokraciji«. Zadnje čase je odpotoval v Arne* ri‘ko Černič Roman. Pri vaščanih je bil zelo priljubljen; to je pri* čala velika množica ljudi, ki se je zbrala, da mu vošči vso srečo. Fantje in možje so ga spremili do bližnje postaje Rubij. Ob slovesu je bilo marsikatero oko rosno. Hranili ga bomo v trajnem spo* mirvu.
* * *
! Preteklo soboto je romala skoz našo vas fatimska Marija, Mia* dina se je hvalevredno potrudila pri zgradnji slavolokov in pri okrasitvi svetišča. Prizor katere* ga nam je nudil prihod procesije v našo vas, je bil res ličen. Lučke, petje, bele obleke učenk in deklet in dostojno vedenje vaščanov je utisnilo navzočim občutek miru. Stari pevci in šolarčki so zapeli par Marijinih pesmi in odpevom pri litanijah so pomagala itudli ga* berska dekleta. Po približno eno* urnem obredu so vaški fantje od* nesli kip proti Gaberjem. Slav* nost je bila res lepa in nam bo ostala v spominu.
ZADNJE VEST!
Prodaja na bone
S 15. marcem tega leta se je za* čelo v Sloveniji prodajanje oz. kupovanje na tako zvane bone. Kdor prodaja državi žito, fižol ali krompir, dobi poleg plačila po vezanih, to je uradnih cenah, tudi poseben bon, s katerim dobi pra* vico do nakupa tekstilnaga blaga, železnine, posode, soli, sladkorja, mila, vžigalic in drugega blaga. Ker pa je Slovenija že od nekdaj glede žita pasivna, je jasno, da ni^ majo kmetje kaj prodati in da za* to ne morejo dobiti teh bonov, •brez katerih ne morejo dobiti ne soli ne petroleja ne sladkorja ne žigic, da o obutvi in obleki niti ne govorimo. In tako bodo morali ljudje na deželi jesti hrano brez soli, ogenj pa bodo morali hraniti iz dneva v dan, ali si pa preskr* beti kresilne kamne kot v starih časih.
Pritisk na vstop v zadruge
Sedanja vlada je dobro prera* čunala, česa ljudje ne morejo prodati, zato je vpeljala bone le za oddajo tistega blaga, ki ga kmetje nimajo. Za prodani les, mlečne izdelke in jajca pa ne do* bijo kmetje nobenih bonov. Pri živini in prašičih pa dobijo bone samo za blago, ki presega količi* no, ki so jo dolžni oddati po ured* bi o odkupu živine in prašičev. Vse je urejeno tako, da spravijo kmete v obupen gospodarski po* ložaj in da jih prisilijo, da v sto* pijo' v zadruge, ki pa niso nobene zadruge, ampak pravi kolhozi. V teh zadrugah, ki služijo izkorišča* nju ubogega ljudstva, nimajo čla* ni	nobenih pravic,	ampak	samo
dolžnosti. Te zadruge vodijo in nadzirajo funkcionarji sindikatov, 'OF in Krajevni odbor, ki nimajo navadno o , zadružništvu nobene* ga pojma. Stari in izkušeni zadru* garji pa morajo molčati ter stati ob strani.
V	lastni krvi
/■'	■	. \
Po italijanskih listih posne* mamo:
V	Cremoni je bil 3. aprila ubit od dveh komunističnih aktivistov,
20	letnega	študenta	Gvida	Acerbi
in	nekega	Benita Longoni,	'komu*
nist Peter Piccoletti. Ubijalca je k zločinu nahujskal železničar Gardani, tudi vnet komunist. Preiskava je sedaj dognala:	Pic*
colettija so zvabili, da je postal član neke teroristične, napol vo* jaške organizacije, ki si je nadela nalogo, da bo v slučaju komuni* stične zmage izvajala pritisk in nasilja. Ko se je Piccoletti zave* ■ del, v kako zločinsko organizacijo je izašel, se je hotel umakniti in se je znebil orožja, ;ki mu je b'lo zaupano. Komunistični tovariši so se zbali odkritja, mu nastavili zasedo in ga ubili. Po dolgi pre* iskavi je policija zadevo odkrila in zaprla morilce.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Ker šempolajski in okoliški faši* komunistični reakciji ni uspelo ustrahovati ljudstva pri lepem sprejemu fatimske Marije daruje borec za svobodo lir 1000.
Lepa hvala!
HUMOR To ni smešnica!
Poklicali so delavca na OZNtO pod obtožbo, da je nekomu po* vedal neko smešndeo na račun stanja v domovini.
»Ni res, tovariš, pri moji veri, da ne!« — se brani delavec ■ prfed komisarjem.
»Kako da niša, ko pa, je v ovad* bi napisano, da si na vprašanje kako ti-gre, odgovoril: »Gol sem in bos, a okoli mene samo zvez* de!« — čita komisar prijavo.
»Tovariš komisar, to ni smešnii* ca, to je resnica« — odgovori de* lavec in ostane v hladnici OZNE.
Lirika nove Jugoslavije
V SRBIJI POJEJO:
Podnevi vidiš Tita, Kardelja
in Pijado. Ponoči srečaš četnikovo brado.
V DALMACIJI PA :
Ostali smo, brate, mi brez vina, Z njim dvori Tito fcrog Stalina.
Odgovorni urednik: Janko SimčiS Tiska tiskarna Budin v Goric«