'•¦*•

-^:
St 20.
;    - ¦-: ¦ - v:                          jt.tL
,,So«i^ iibaja rsak petek i^flrjeiji popoitipr^mana ali v floriciiiia to ppiiljana:                                   J"
.     Vae Jftft   ,.   ....   f^'4.4t Pol Iwa    .   ,   .   ,   .   ,. *.'2<     '', Cetvrt Jeiu.   .,   .   .   .   „ \ M Pri oxitsniiih Yti tako tudi pri „po. lanicnh" te plaouje %% imvadtio tristop. no rrato:
8 kr. fie i« ttgka 1 Vrat 7   »   it   .»     V,   2   ,. ft   it   »»   »»     it   3 . •• 2«r*Le 6rk* po proatnfii
Posaraesno itevilke se dobivajopo 8 kr. v tobakariiicab nil Stareift ijrg* ui   v. N«nuk| ulioi in. v prodajaltofci & "' Likarja r Bemenilkih ulicah h. &*'%$&"
Dopisi naj se poSiljnjo uredni(|r« Via Mercato 12, naroSnina pa Qjrt *$-niStvu „So8e", Via Semmaric St. 10.
Rokopisi se ne rraCujo; dopisi na so blagovoljno frankujejo, — Delavcen in drugim ucpremo2iiiiri ae narocnina tniza, ako se. t^lase pri opravnistvn.
Volitvtr
v drzelni zbor so uze razpisane, kakw jo bilo na? zoanjeno v zadnji wSofii,a in pridejo, predno bi kdo mislil, Zato je treba o pravem casu pripravljati Be na nje, da naa ne dobijo nepripravljenih. Nekaterim ljudem bo zdi, da dezelni zbori so dandanes raojhne vaznosti, vsekako manjSe nego pred petuajstimi ali dvajsetimi leti. Nam se dozdeva, da taki ljudje se motijo, 6e ne popolnoma, vsaj nekaj. Dezelni zbori na sebi so in ostanejo vedno enake veljavo; premi-njajo se le zunanje okoliScme, ki dajejo vflasih ve5, vcasih manj prilike, da se deielnozborsko delovanje tudi na zunaj vidi in sveti. Med te zunanje okoligdi-ne Stejemo ined diugim tudi poslanee, ki po vecji ali manjSi mer» razumnosti, delavnosti, vztrajnosti, pozrtovafnosti, srcnosti atorijo, da se v zboru veSali inaoj obravnuje, da se dosezejo boljSi ali slabSi v&pehi ter da se skupno delo veo ali manj svetli tudi na zunaj. Kdor torej toil o raanjfii veljavi de-zelnjh zborovv pritneri z drugimi flasi, naj vuame v poSteT razne nova razmere, katerih prej ni bilo.
V  prvih letih dezelnega zbora goriskega sliSale so se Dftvdugeoo besede o narodni ravnopravnostri v Soli, za katero sta se oba deielna naroda z enakim po-gumom borila in z enako nevspegnostjo. Dandanes o takih pojavah ni ve5 govora, ker nekateri ljudje rajSi sebe nekoliko zafajijo, samo da sosed in brat nic ne dobi, posebno.. dc za tako zatajeoje je odlocena fie hvala in pladilb. . Slovencem neprijaznim krogom se je posrcCilo, da so razdvojili deZelna naroda na Skodo slovenaki strani. Ysled tega ni se bati viadi zabtev od tlovenske slranl, ker je gotova, da zastopniki na nasprotni strani jo bodo zngovarjali ter pomanjSevali vfis slovcoskega klica. Vlada in Italijani so na 61-stcm glpde postopanja nasproti Slovencem. Italijani so dobili drLavnb in dezelno pomoC za namakanje trzi-ike ravani; zato so kvaleSni in opazujejo po svojih najzmoinejSih mo2eh napore goriSkih Slovcncev za uresnicenje onih pravic, katere r.?iznavajo in jatncijo driavne tcmeljne postave vsem narodom v Avstriji.
l^ive v dezelnem zboru, kokor spioh v jav-nem Sivljenji, so torej za goriske Slovenoe vehko ve-Cje od nekdanjih. Nekdaj je bila vlada bolj voljna, da bi kaj privolita. Slovenci so veljali kot zvesti driavljani, Italijani so hiii & njitui jodiai. Dandanes je ena glavnih skrbi deLelni upravi ta, da se ohrani in fiiri nemi6ina, Slovenca sme vsak poulifnjak ime-norati panslavista in uplivni krogi popisujojo sloyeu-sko razumniStvo, posebno duhovstvo,kotnezanes-Jvo, a italijansko & do^stvo kot steber avstrijskega mi^lje-nja in d-iavnega prepri^anja ob Adriji.
V  takih teLavnih razmerah treba je, da na§ narod na Goriikem izbere take zastopnikeP ki pu-znajo te razmere, ki imajo um in voljo povzdigoiti svoj glas po postavni poti za pomoc in o katerih je pri5akovatit da vztrajajo v svetem boji za pravico in resnico. Prazne besede so, da je treba kiraati in roke krifem driati, dokler nas previdnost bozji ne reSi teh razmer. To so besede koristolovca, strabopetnika in sloinega reditelja samega sebe. V boji je zmaga, r boji je mo6; kdor leLi in pospava, zgubi 6vrstoet in moi telesa in du§e. In kakor v vaakdanjem na-vadnem Sivljenji, tako tudi v politiki, v boji za svete pravice in za gmotno blaginjo naroda. Naa boj naj ne bo nepremiiljea, drzen in pustotovsk, temvec pre-misljen, previden io vztrajen, in gotovo nam doneae ve6 dobrega nego samo kimauje, toievanje iu 6aka-cje, odkod nam pride pomog, ReSitev nam prido od »m in >» n»» * ooSJo pomoojo, a tako tudi poguba, ie bomo roke kriiem dr2ali.
Zdaj je &M, da se ganemo; postiljamo si za dolgih Sest let. Sovrazmk bo prejial, da bi nam vsaj en sed»>z vzel v deielnem zboru ter tako potisnil nas ¡ tako manjSino, da bi se lahko sklepulo o nas broz naB, 6esar nikakor ne smemo pustiti. Na rodoljubih je le2eLe, kako izpadejo pribodnje volitve, in zdaj je skrajni Laa, da na to mislijo.   .
V  to svrbo treba je, da bodo jako pazlj ivi pri ptvotoih folitvab^ dt «e WFolijo tnki rojiloi moije,
ki ne obeSajo plaica po ?«tru, ki so razumni in sta-novitni za one kandidate, katere narod spozna vredne svojega zaupanja. Glede" * andidatov ee ne sme stvar preve{ na dolgo vlo«i; treba je, da se kmalu dolo-oijo imeaa onih nioi, za katere nnj bi se glasovalo. Ali taka imena se ne dajo usiliti in s pritiskom spraviti na vrh; za to je ireba pogovorov in pora-zumljenja. Y ta namen priporocamo, naj rodoljubi v poflameznih okrajih, okolicah ali v vecjih 2upaoijah naprayijo Bhode, naj se posvetujejo, naj izraiajo svojo 2elje in svoje miSljenje, naj naznanjajo svoje sklepe kakemu osrednjemu volilnemu odboru, &e se aestavi, naSemu liatu ali kakemu iSlovaku, ki uLiva zaupanje v iirSih krogih, da se po zaslisanji 2elj, zahtev ali proienj iz raznih krajev in okoliSev poizve in spozna narodova volja. To je treba vse prej dolo&iti, da ne bo razprtije in besedi na dan volitve. Prosimo torej rodoljube vaeh o krajev in vsafc iupanij naj se potru-dijo, in naj delajo v tem smislu ter naj naznanjajo svoje mnonjo in svoje opazke tako, da se izve v SirSih krogih, n. pr. po izgleda dopisnika Z Gorifikega v danainji Stevilki. Ve<5 o^Si ve5 vidi in ve6 glav ve6 ve; 5o se postopa dobrohotno in z namenom, dabi se doseglo porazumljenje in edinost, menimo, da dober vspeh ne more izostati.
Na delo tedaj, rodoljubi, vsaka vas in vsak kraj ali vsaj vsaka iupahija in okraj naj se posve-tuje o tem, kar ga zadeva, ter naj se oglasi se srojim mnenjem, kjer mu djrago. Le arno na delo, da nas sovralnik no prehiti 1
S Tolxninskega.
Dee 13. maja 1889.
Bli^ajo se volitve v deSelni zbor in pri nas je se vse mrtvo, kakor da bi nas volitve nio ne brigale. Ne vem prav, kaj je krivo tej malomarnosti; najbrze tudi to, da poslanet, oziroma kandidati se premalo brigajo za volilce in premalo provpraSujpjo, kje ljudatvo 6evelj ti§(5i.
S pOBtavIjanjem kandidatov ne gro odlagati, ara-pak razgksiti bo morajo, prej koraogoce, da se jim ljudstvo privadi in da bo Se dovolj Lasa prepri6ati se o kandidatih, ali so vredni nasega zaupanja.
Pri tej priliki treba bo govoriti o na§ih zade-vah in potrebah ter zahtevati od kandidatov, da se izreSejo za naSo gmotno blaginjo. V prvi vrsti po* trobujemo dobrih cest. Po Baiki dclini se dela leta in leta, pa vendar ne moremo Se z vozom do Pod-brda. Cesta iz Klavz na Idrijo je ziva potreba, a do zdaj smo se Se vedno zastoaj oglaSali za njo. Iz Tolmina pridejo merit cesto vsak krat, kadar se bli-2ajo kake volitve, ali ko so volitve pri kraji, poza-bljena je tudi mera in obeLevanje. Ceatni odbor tol-minski je delaven, pa v prvi vrsti le za Tolmin; drugod se toliko dela, da se potegnejo dr&ivne in deielne podpore. Tako ne ime iti dalje. Nasi poslanci naj priakrbijo, da dobimo enkrat prepotrebne ceste.
Tudi v drugih gospodarskih zadevah bi se dalo marsikaj pomagati. Dav2no postave nas jako teiijo in treba bi bilo, da bi se deielni zbor kedaj oglaail. Lansko loto so nam oznanili rok ali termia za zganj-ski in Spiritni davek, potem ko je 2e potekel. Za kaj se ni to zgodilo prej? kdo nam povrne ikodo, ki smo jo imeli radi tega ? Tudi kupdija je ulaba, posebno 7. zivino, in sadja bi labko veliko razprodfili, ako bi imeli prave poti. Ali bi no mogel deSoini zbor tudi tukaj vsaj nekaj pomagati.
Vodovje nam dela fikodo ob vsaki povodnji, odnaSa nam zemljo in pridelke tor kr6i naSe blago-stanje. Ako bi imeli navod. kako graditi reke in hu-dournike, ter bi Be nam dab kaj podporo iz driav-.nega ali dezelnega zaklada, obrniio bi se tudi to v kratkem na bcije.
Posebno pa so nam na srei naSe Sole, za katero vftliko plafiujemo, a malo dobivamo. Naklade naj se raztegnojo tudi na uzltninski in igenjski davek, d* si bo nofjlo vseh Wtar le xerojjttfo, »9h u*j
dobijo tudi mapjSi kraji, ker tudi oni plaCujejo, in uSiteljem naj se p 1 a 6 a p r i m e r n o zvifis, da bodo mogli poSteno 2ivpti Ce tudi ne spadajo vse te za-deve samo v podr<>cje dezelnega zbora, vender more deSelni zbor v tem mnogo koristiti, Le se poprime z ielezno voljo teh zadev. Nadejamo se, da za kandidate dobimo moze. ki bodo voljni pomagati nam po svojih moCeh v teh in enakih nadlogah.
Dopisi
Z GoriSkega, sv. Nepomuka dan. — Nisem ni prorok ni prorokov sin, pa voMles sem in menim, da kot tak smem izpregov oriti besedo o prihodnjih volitvah. BivSi poslanci zdaj niso veS in upam, da nikdo mi ne zameri, Ce odkrito govorim; vsaj ne gre za osebne koristi tistih gospodov in mozakov,ki so nas zastopali v dezelnem zboru, ampak za obfino blaginjo dezele in njenih prebivalcev. Zdaj je Cas, da se oglasimo, da povemo svoje ielje in pritoibe, svoje misli in namene, da se o pravemfiasu dogovo-rimo in zjedinimo o naSem bodocem postopanji. Pri tem si ne prilastnjpm moii ali oblasti oez svoje so-volilce ali pa izkljucno pravioo do modrosti in zna-nosti v volilnih re6eh, arapak hoiem U svoje mne> nje izraziti in z razlogi podpreti. Mnenje ni le moje*. marve5 tadi nekaterih mojih somiSljemkov, in zdi te mi, da bi bilo prav, tSe je tudi drugi poisvedd. Co se zdrviimo v mojem mnenji, bomo glasovali po njem; oe se zdruiimo v katerein drugem, bemo pa po tistam. Pa vse naj se godi brez nevarnosti, v res* ni5ni medsebojni ljubezni in spoStovanji ter v lepi spodobnosti.
Meni se torej zdi, da je treba zafcti posveto-vanje pri velikem posestvu, ker tarn se konca naj-zadnje, namrei Se le na dan volitve. Tu je treba uze zgodaj navesti razne misli, ako so sploh razne, da se de 5asa pretresajo, resetajo, bistrijo'm slednji6 SListijo, da pojde na dan volitve vse gladko, kakor bi bilo z oljem namazano. Ker so bivSi poslanci izvrstni mozje, kakor nam jih je „Socau opisala v avojem Clanku IctoSnji veliki petek (!), bi bila Skoda popuS-Lati jih popolnoma in iskati si po vsem drugih. Najbolje torej sprejeti izmed prejsnjih, kar jo rablji-vega, ter razpostaviti jih v razne volilne skupine, kakor bolje kaze za stvar, de tudi ne vselej za osebo. Da veliko posestvo zadnje dni dolocuje svoje kandidate, je naravno, ker mora vseloj pofiakati, da. volijo prej drnge skupine, in se mora ozirati na one, ki so uze bili voljeni, da ne voli takih, ki so uLo izbrani, dasi je na vse zadnje tudi taka volitev veljavna. Samo to je, omeniti da oni, ki je v dveh skupinah voljen, se mora odlo6iti za to ali ono skupino, in kjer je odlo-i\l poslanfiki maadat, tarn je troba eopet voliti. Da se torej ne bodo ponavljale volitve, ki stanejo volilce mnogo casa, truda in deuara, brez prave porrebe, mora se o pravem casu vsaj priblizno dolooiti, kdo naj bi ae volil v tej, kdo v drugi akup56ini.
Po mojem mnenji, katerega, kakor sem nie prej omenil, ne nsilujera, temveS lo zato objavljam, da se sovolilci izrefiftjo zanj ali proti njemu, naj bi priSli v veliko posestvo gospodje: Matija Jonko, dr. Alekeij Rojio in dr. vitez Tonkli. Bvo vam razlogov. Da je .Matija Jonko poslaneu po voljt bozji, znaoajen in zanesljiv, povedala nam je nSoLav na veliki petek, katera mora pai vedeti take reCi. 0 tem torej ni govora. A po drugi strani vemo, da gospod Jonko ima v dosedauji skupioi, v slovenskih trgih, mnogo nnsprotstva, ki izvira najbrze iz osebnih ^ ozirov ali morda celo iz zavisti, ker je moi po svojem truda in po svoji bistroumnosti priSel na visoko stopinjo v aioveski drnLbi. Naj prihaja mvinjix odkoder koli, re-sni^no je, da mrioja. obstojt in da 2e prizadnjih volitvah je bil v Tolminu hud boj. Da se torej tak poslaneo ne zgubi dezelnemu zboru in dase po drugi strani ne dela na volilce tak pritisek, kakor se je zadnjifi godilo, naj bi priSe! gospod notar IvanCic, ki J je SMmb to aptoviM pw nsb wobUik v «IPF«AikU»
V Gdric^

jal889.
''i*'W\ *" ¦
**.
v veli*
trglir^VeMkegs posestva v to skupino; a gospod JookVnaj bi pvestopil na njegovo mesto v veliko poaeatvo. To ae da torn bolj priporocati, ker g. Ivan-cic" ni velepoaestnik, a iisii velepoaestoiki ao vedno zeleli, da bi bili zaatopani po mozeh svoje vrste. ftaaprotno volt gospod Jonko uie od oak] kern poseatvu, kajti je najpremoinejii r* . na Bolikenv ampak na vsem Tolminal veliko posestvo ni imelo do zdaj ie sebe sastopnika v dezelnem sbora in bii pravicno, oe ie enkrat tudi iz ouega oi v tej skupini. Med voliloi iz drugib ok1 pine imel bi g. Jonko toliko manj nt ni i njimi toliko man, ko z neketerlj obiiaarji.
0 dr, Aleksiji Rojoi ni zgobljatl ker tudi njegovo delovanjo omenila ft nS petek tor ponatisnila okroinieo „SIj|g|ikega ji v Brdih, ki podaje volilcem v proflSftk previ aadevo o deieloi noriinici in boloiinici. Nikdo ae ni tako gorko potesal za ti naredbi, ki aeiete v prvi Vrtti veleposestnikom globokft v iep. Brda ao torej po „91ov. jew*" dr. Rojca vzprejela kot svojega moia in svojega zattopnika, a po drugi atrani je dr. Bojjc rojen Vipaved in za?ovarja atvar, ki je sploine in vaeobco koxiati; torej bi bilo le apodobno, da bi ae ma dala zaupoica a volitvijo v taki skupini, kjer volijo najpremoznejii in najvotjavniSi mozje vae de-isle, to je v velikem poseatvu.
D.r vites Tonkli jc nai nafielnik. Kot dober oue in aveat cuvaj naj torej najprej skrbi za druge po isgledn na italijanski atrani, potem naj pride Se le oh na vrato. Prej naj prrpravi stole za svoje sodelovalce ter naj poskrbi, da na vaak stol pride tak moi, ki ga je vreden. Sledojifi, ko je vae pripravljeno in srefao isvrieno, naj aede ie on na avoj. Skoro bi ne bilo lepo, ako bi naceloik najprej aebi iakal stola in potem ie le sprejema), kar bi ie do&lo. Yojskovodja naj bo prvi pri dela in v viharji, a zadnji pri po-iitku in pokoji. Tako zagotovi ae avojim imenom in ae svojo veljavo srecen izid volilnenia boju, kajti kot posestaik na Yipavaki atrani in kot moz aploinega-zanpanja je svoje zmage gotov, in & njim zmaga vsa hata, ker v trdni zvesi pomaga drag drugema, to je ime in veljava enega tudi drugemu v iati skupioi.
To je osebno mnenje moje in nekaterih pri-jateljev, katerega nikomur nocem usiljevati, kakor sem rekel; a xdelo se mi je vredno o tern sprego-vorits zato, da bi 80 ie drngi o tern izjavili. K&r ve-craa doloci, naj velja; jas se jej rad podvizem; naj stori vsak 4rugi tako in menim, da letoinje volitve Dam ne bodo v posmeh, ampak v cast, kakor zadnje pred ieetimi leti.
KOZSlftt, 15. maja. — S ponoaoui spomtajal se bo vsak Eozanee na pretekio nedeljo. Nenavadno iivo postajalo je kmalu po poludae po slaibi bozji, a ie bolj iifo je bilo zvecer in pozno v noil. Priha-jalt so goati iz raznih krajev po^asfit naie nBralno dro§tro", ki je bilo naznanilo lepo veselico. In priili so gosti, Sokoli in drngi rodoljubi iz Gorice, Sitalai-darji iz Eojskega ter rojaki iz vseb sosedojib briskih vaaij. Na§e drnStvo je z zastavo, z nagovorom, s pe-tjem in mogodnim strelom iz topicev pozdravilo svoje goate.
V lepo okraieni dvorani Joiefa pi. fteja-e vriila se je veseliea na sploino veselje. Fosloialcev bilo je. natlafceno polno, sodeloval je orkester iz Kormina. Vae to6ke vzporeda vriile ao ae prav dobro; dekla-movalka in igralki ter igralci izpolnili ao poiteno svojo dolznoat; pevci delali so 2ast aebi in g. pevo-vodji, ki je bil duia vsej veselici. Slava voditeljn in sodalovalcem, slava draitvu ingostoml — Po besedi bii je banket in domaea zabava, ki je pozno v noc drzsla abrane Eozanee in aoaede.
8. maja 1889.
Bog Vas obvar, —
Ce se tud' vefi ne vidimo.
Poalednjih iegt meaeeev je prinealo naiej fan .mnogo zalosti. V decembrn in jannarju so raziajala ,kpze", ki so pobrale marsikaterega potrebnega go-spodarja in gospodinjb, ijnbljeno bier ali sina. Yrgle so na posteljo tudi naiega 6. g. kaplana A. B. in ga malo ne dovedle do praga vecnosti. Nn hvala Bogn, da je pri cjem zmsgalo iivljenje. 22. marca pogrebli sm^ nepozabljivega p. <5. g. iupnika-zlato-nainika Miha Piriha. In aedaj doletela je Podmeliko faro nova ialost; Izgnbili smo predastitega goapoda iupnika Josipa Sko6irja. Y torek V. t m. odiel je od nas v Devin, kjer nastopi svojo novo eaatno sluibo kot dekan.   Dvakrat je
Sri nas pasel Xriatoto eedo. Svojo prvo alnibo je it taksj nastopil kot kaplan. Pred 5*/, leti priiel je v drngie k nam kot ftspnik. Kot tak je vedno deloval na svojem atali&i ts ceteknpnott Podmelike fare, kakorino je bil vsprejef. S toga svojega sta-liiea ni omatail ni za piiico. Ker se pa nabajajo v jfori alojevi, ki teie pff rsadruioDJi Voim&k* fare,
je kaj um^VQO, da so navstala nasprotstva, ki so provzro&Ia $. g. 2upniku mnogo grenkosti, zlasti ako se pomfeji, da se je stvarno nasprotstvo sprevrglo s Sasoma celo t Oseboo. Nu v svesti si sme biti, da je oatal neprtmagan, d a j e z ra a g a 1.
Ako je g. zupnik-dekan bil za potezanje svojega cerkvenega 8tali56a jako odlojfen in eelo osier, bil je in *jflf vsekarko jako rahlega, dobrega area. Reveli so oalli pri njemvaelej usmilieno sroe. Potrebsiim bil irpravi ode. jft» njegov* leanica je bila ie pra> radodarna. Zel6 |e ijubil pftiaveto in on#6. Bil je Soli zelo naklonjen; darovat % mnogo knjig za iol-ako knjiinico, a ob nriloiiiftst^ nakupil fe aam knjig ter z niimi obdaroval Solske otroke. Zdatno je po«-piral ttCitalnico«. Bit je veltk prijatelj pe|fa; zato je kaj pi>gosto obdaroval pevce ter je spodbujftl k na-pred|tt. — Kot duboven je kaj doitojno ndano oprav-Ijal flveta onravtla, bil je i/.vrsten apovedniic, spreten govornik. Y iTaau avojes;> BVi letoega zupnikovanja pridobil si i« priznanje in apnitovanje ogromne veiine PodmelSkih f&ranoV,v da oelo od s-.fani njegovih na-sprctnikov. To potrjiija MCitatnica", ki ga je bila volila predsednikom (2al, da se je gospod tej casti pozneje bdpovedal). Na predveSer sv. JoJefa g. imendaoa so ma pevci priredi'i podoknico ter raz-avetljavo z,bon»aliemm ngnjem. Y nedeljo 28. p. in. pa ma je Citalnioa priredila 5aatno Bbesedo8 (veselico). Da, kako priljubljen nam je bil gospod zupnjk, to apriduje sploien glaaen.jokinnepretergano jhtenje, ki jo naoolnjevalo natlaeeno cerkev, ko je p. nedeljo od nas jemal slovo. — In ko je v torek od nas od-hajal, poslovila se je od njega Solska mladina in ob-Sinstvo na ;ceati zunaj vasi, pevci so mil odpeli v slovo: Oj kak grenak tuien je loCitve britki 5as. Kaj ginljivo se je poslovil od nas g. dekan. Solzec smo 8e razili.
Srecen pot, pre5astiti gospod dekan! Srecen pot do obal ainjega morja adriiantkega! Bog Yam podeli obilo sreie na YaSem novem iastoem mestu v Devinu! Spomin na Vas bo v naiih sreih trajen.
Podmelski farani.
Z Beiteskega, 14. maja. — Po kratkem da-kanji haia iempeterska 2opnijatnajvainejSa>lovenska na BeneSkera, dobi zopet svojega pastirja. Dubovska oblast se je pozurila, da izpraznjeno raesto !e brzo previdi, k«r tako obSirna zupnija, ki Steje cez 9 tisoS daS, ne more ostati dolgo brez pravcga pastirja. A skrbelo ae je Se iz druzega razloga, namre5 da bi se preprecile aamere nekterib kaplanij, ki pod njo spadajo, katere so se takoj po smrti pokojnega 2op-nika C. g. MaSica na noge postavile, da bi same zupnije po stale, kar seveda, dasiravnc opraviCeno, ni bilo duhovnim predstojnikom po volji. Na splo§no zedovoljnost dobimo za novdga zupnika L. g Antona Gajona, doSedaojega kurata pri sv. Mariji v Drenki, izmtnega, poboznega in talentiranega moza, a k temu, za naie razmere, ie precpj dobrega Slovenes. Za mesee dnij, in ie preje, bo morda 4e nU mestu sprejet z velikim veseljem in z neobiino alav-nostjo, ker ao mu naklonjeni, in so Ka ceI6 prvi po-vabili in izprosili od nadikofa za Sent Peter prav oni, kateri niso ie zdavno cerkve z notra videii. To je ie lepo, da se roislijo spreobrniti, samo Bog dej, da kdor mu dancs-hosama-poje, bi rou ne krical jutn-erneifige i
Na prejinjega zupnika gomilo se pripravlja v Yidmu kamea se slovenskim naptsom, kar bo zelo redko, da ne rcCem nezasliiano, na BeneSkem ; in vender je povsem naravno; 6emu italijanake napise slovenskemu pokojniko P H koncu svojega trndapol-nega ztvljcnja je ranjki zupnik skoraj popolnoma na svoje atroike dal preliti dva iecpeteraka zvona; a ie bolje je avoj spomin med nami ntrdil z tem, da je prestaro, ie nekoliko let zapaiceno cerkvico sv. Kvi-rina, katero si je bil kupil, §empetercem podaril. Ta je baje nejstarejsa slovenska cerkev in prva alovenska znpnija na Bereikem, precrj skromen a pravi nai monament. — Stoji na kon^u Seupetra proti Cedadu, na bregu naie prelepe Nedize, prav na onem mestu, kjer je stal rimski tempelj boginje Dijnne. Kaie go-tieni 2na6aj. Zunaj na ateni ima vzidano plo§6o se starim napiaom, katerega nikdo ni moget raztolmaSiti. Pred nekimi leti  apremenila ae je cerkvica  po itali-
jaoski navadi \i senik (hram, kamor so aeno sprav-Ija) 1 zadnjie pa, ko nan> je kolera pretila, so jo biti izbrali kakor pripravno za — lazaret, — in jo tudi t nagliei za to priredtli. Lani so jo zopet oolstili, z oltarjem in zvonovi preakrbeli ter jo dalt blagoalovit, ysem na veliko radost. Zadojid pa sem vide), da so jej cel6 nedavno napravljena nepravilna okna zama-iili, ter postavili nova gotiioa, kakorini ste ie dve najstareji. A kar je ie lepie, zdaj ae aliii, da name-ravajo ie povrh nov 2rtvenik napraviti in na^o slo-venako cerkvico prvima alovenskima svetnikoma Ci-rilu in Metodu posvettti. To nam je kar izvrstna i-dejs. Bog nam pomagaj izviiiti jo, a sv. Ciril i Me-tod prihajajo^a k nam, naj uam prineseta poleg vere ie precej narodne zavesti 1
11                                               iv.*     ¦**.- '
Na Dunaji 8. maja 1889 — imel je drzavui poslaneo dr. vitez Tonkli obairen govor, 7 ka-terem je razpcavljal pravosodnc razmere med Slovene!, poBebno v okoliii ^ezelue nadsodnije trjiaike. Ker nam ni mogofte priobditi vsega govore; naj po-daroo wSo6iuiiuu citateljem vsaj njegovo vscbino v nekaterih stavkib.
Govornik zavraiSa najproj krive trditve dr. Fo-reggerja, da tdovenski jezik je poln nemikih izrazov in kmetn nerazumljiv, ter dokaie neopravidenost ofii-tanjA istega poslanca, kakor da bi se slovenski po-slaaoi ue dr?.ali resnice, ko opisujojo sloveoske, po-sebno koroike razmere. Potem pride na pravosodje irToraenja najprej poslopja, reko6, da v Gorici ate okroina in meatuo-okrajoa sodnija lo<5eui ia v slabih nezdravih pOBlopjih, kjer se nahaja tudi jefia. Pravi da predsedoik dezelne nadsodnije dobiva premajhen pavial za nadzorovanje ok raj 11 ih sodnij ter da diur-nisti so preslabo pla6ani. Orneni, da pri okrajnih sodnijah so nastavljeni voditelji zemljifikih knjig, ki no razumejo dezelnih jezikov, in da ae navadno jera-IjVjo izmed kanoelistov, ne da bi se ustanovilo za nj8 poseboo mesto. Zgodilo se je celo, da kancelist, ki je bil imenovan za Tolmin, opravlja sluibo v ?u1ji. Zarad ncznacja slovenskoga jezika pri piiofcm osebji meatno-odrejeue in okrajne sodnije v Gorici imele so stranke raznih sitnostij. Dalje navaja govornik dokaze za to, da bi se mestno-odrejena. sodnija v Gorici in okrajoa sodnija za goriSko okolico lu5ili ter da bi se zadnji pridru2ile ie one alovenske obtioe v Brdih, ki do zdaj apadajo pod korminsko okrajno sodnijo,
Potem preide na jezikovne razmere pri sodnijah na GoriSkem ter opisuje, kako se v tem oziru godi pri porotnikih, kako ho piiejo in pri javoih obravna-vah uporabljajo zapisniki preiskovalnih sodoikov, kako. posluji'jo kolegijatne sodnije, kjer sodijo ob enem Stiri aodciki h kratu, kako v oivilnih pravdah, kjor vfiasih izpraSujo soduik, nevoid deLe!uega jezika, priCe brez tolmica in brez zapisnikarja. Na to 0-menja ialostne razmere v tem oziru na KoroSkcm ter primerja izpraieyaoje prie a pumoijo tolmacev pri nas in v nekdanji ljudovladi beneski iu v Be* danjem italijunskein kruljestvu. K sklepa omenja, kako nepravilno se postopa v Tratu in deloma tudi v Gradci pri reievanji ugovorov proti Vazsodbam prvih initano, ter poudarja, da drLava mora dati jnla-dim pravnikom oa vsuufiiliScth priliko, da se izurijo v slovenskem joziku, ki ga potem potrcbujejo v jav-nem zivljenji. Izjavlja uado, da pride a Casorn do tega, da bodo znali tudi pri nnjviSjt soduiji jezik prvih initanc, ter da se izpoloi s'ari rck, da pravica je podlaga kraljestvom.
Desni5arji so govomiku vefikrat pritrjovati ter h koncu ccstitali mu k mirnemu in stvarnerau govoru. Minister Scbonborn jo posluSa! ter odiel, ne da bi bi! rekel, kaj ininli storiti. Cudo, da to, kar je bilo leta 1848 mogofie, bi se sodaj po 41 lelih ne moglo izvriiti. Yrlemu poslancu srcoa hvala t
Politidni razgled.
Drzavni zbor jc dovriil svoje delo; dovo-lil je vojake in davke ter bii odlo2eu do jeseni. Gosposka zbormca sprejela je brez preraombe nacrt financne postave za tekoce leto. V kratkem se snidejo delegacije v Budape§ti.
Y   razpravi 0 prora&unu pravosodnega sinistra odtikoval se je na§ poslanec dr. vitez Tonkli z obiirnin? govorom, ki ga je zaLel pri-naiati „Siov. Naroda. Ministri so h koncu od* govarjaii na nekatere interpelacije, med drugimi na ono radi katoliskega shoda na Dunaji. Grof Taaffe je rekel, da ta shod ne preraeni naiih razmcr do sosednjega kraijestva italijanskega.
Poljski klub se je izrekel proti Gav6evemu nacrtn nove postave 0 ljudski Soli, ob enem pa tudi proti nairtu Liechtcnsteiuovemu, Le§ da ljndsko iolstvo spada v podroCje dezelnih zbo-rov. Iz versko-Harodoe Sole torej ne bo nic, ker prepri6anjc 0 njeni potrebi ni §e dovolj raz&rjeno.
V   Italiji so okolo Milana veliki nemiri med kmeti zavoljo njih neznosnega tuzuega stanja. Kralj Humbert se popelje v Beroliu, kjer mu pripravljajo velike shvnosti.
Na Nemgkem v pokrajinah ob Renu in v sosednjih so delavci ustavili delo v velikaitskih rudo- in premogokopih. Celo Bismarka in cesarja vznerairja ta nL
Francozl so vcseli in slavijo svojo repu-bliko z veliko syetovno razstavo v Parizu. Vsak dan aa sebe o^naojajo, koliko ljudi je prineslo