CELJSKI TEDNIK
GLâSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Bt:LDVNE6A LJUDSTVA
CELJE, 28. OKTOBRA 1966 — LETO XX. ŠT, 42 — CENA 5U^^
Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi In naročniki 21-27 (21-28)
PROTI ZAPO-
STAVLJENOSTI
v NADALJEVANJU NAŠIH RAZGOVOROV S PROIZVAJALCI
O SAMOUPRAVUANJU IN VLOGI ZVEZE KOMUNISTOV SMO
SE POGOVORILI S KAZIMIROM VODENIKOM, TEKSTILNIM
TEHNIKOM V CELJSKI TOVARNI »METKA«.
— Zdaj sem že tri leta v kolektivu. Poprej sem bil predsednik mla-
dinskega aktiva, v mladinski organizaciji sem deloval tudi v šoli, zdaj pa
sem član CDS, član komisije za kadre in odbora za organizacijo dela.
Clan Zveze komimistov nisem, četudi so me že večkrat nagovarjali, naj
bi se včlanil v ZK. Toda imel sem svoje razloge, kajti najprej sem hotel
spoznati delo v kolektivu, razrešiti nekatera osebna vprašanja in odnose
v življenju, a hkrati sem v preteklosti spoznal tudi nekaj članov Zveze
komunistov, ki bi jih lahko bilo sram, da so se šteli za komuniste.
Dobro poznam statut in program Zveze in prav zaradi tega, ker sem
ugotavlpl, da ga člani le slabo uresničujejo, sem bil razočaran, saj dolo-
čata statut in program tako jasno, kaj bi bilo potrebno delati in prav
zato ju tudi sprejemam in priznavam.
Ce ocenjujem delo članov Zveze v podjetju pred plenumom in po njem,
ne morem ugotoviti bistvenega razločka v njihovem delovanju med člani i
kolektiva. Spremljal sem razprave, ki jih je posredovala televizija, caso- J
pisje in radio, poznam zaključke in jih odobravam. Vendarle me moti •
nekaj: o vsem veliko govorimo, a le malo ukrenemo. Vem, da je bil sesta-
nek članov Zveze v podjetju, kjer so razpravljali o plenumu, a kolektiv ni i
zvedel ničesar o smernicah in o razpravi s tega sestanka. Razen Zveze'
komunistov so še druge organizacije, ki tudi razpravljajo o problemih,
a moti me, da so večidel vselej vsi zelo načelni, da vsak razpravlja o vsem, ;
da delo ni razdeljeno in da potlej tudi nihče ničesar ne spremeni in
in ostane samo pri besedah. Potrebno bi bilo jasno opredeliti, kdo naj ¡
in kaj dela, sklepe bi morali potem uresničevati in z razpravo ter zaključki ¡j
bolj seznanjati vse člane kolektiva. j
Priznam, da je samoupravljanje zelo dobra oblika upravljanja, četudi \
je jasno, da še vedno ni povsem izoblikovano. Tudi samoupravni organi j
nimajo vedno povsem jasno začrtanega okvira delovanja in zato mnogokrat |
razpravljajo neusmerjeno. CDS je sestavljen tako, da je v njem pred-
stavljen prerez strukture podjetja. Toda samoupravljalci imajo več znanja
na enem, manj na drugem področju, zaradi česar niso vselej dovolj pre-
pričani v takšno ali drugačno odločitev. Zato je zelo dobro, da smo pri nas
uvedli odbore za posamezne dejavnosti; toda ti odbori bodo morali biti
zares strokovni, da bodo o posameznih problemih pripravili gradivo za seje
CDS, kar bo omogočilo usmerjeno razpravo in ustrezne sklepe. V kolikor
ne bomo uspeli, da bi s tako pripravljenim gradivom zares omogočili vse-
stransko seznanjenost in razumevanje problemov, bo ostala slabost, da se
bo vsiljevala volja posameznika ali pa da bo razprava razvodenela in sklepi
ne bodo dovolj pretehtani.
Naloga članov Zveze bi bila zatorej predvsem v tem, da bi še naprej
razvijali razvoj socialističnih odnosov, da bi uresničevali program Zveze,
si prizadevali za odpravljanje zapostavljenosti, oblikovanje pravega tova-
rištva, iskrene izmenjave mnenj in stališč, za večjo delovno storilnost in
predvsem — da bi bili povsod in vselej za zgled. Delavec je namreč naj-
bolj prizadet, če ne izve resnice oziroma, če mu nekdo govori tako, dela
pa drugače.
Zato bi morali člani Zveze skrbeti, da bi bile razprave v samoupravnih
organih dosledne, stvarne in objektivne, da bi sprejemali pretehtane in
pravilne sklepe in da bi potlej te sklepe tudi uresničevali.
Vloga Zveze komunistov je seve predvsem idejna, ne sme pa zane-
marjati podpore strokovnosti in prizadevanj za sodobno proizvodnjo. Razen
tega mora biti delovanje članov Zveze komunistov bolj javno, bolj nepo-
sredno, torej v neposrednem stiku v svojem delovnem okolju, ne sme se
kazati zapovedno in vsiljeno, temveč tovariško vzpodbudno. In če bo de-
lovanje naših članov Zveze komunistov takšno, ne bom imel nobenih po-
mislekov, da bi postal član Zveze komunistov.
umi o KOMiMii
.Čeprav slabše obiskani, so
^ili zadnji zbori volivcev v
Celjski občini vendarle veliko
^oij živahni kot vsi dosedanji
skupaj. Prav gotovo je bilo ta-
zavoljo tega, ker so bile na
^Inevnem redu zadeve, ki pre-
t>ivalce krajevnih skupnosti
najbolj žulijo — urbanistični
Program celjske občine, poro-
dilo o porabi prispevka za
^JPorabo mestnih zemljišč in
Poročilo o stanju občinskega
'proračuna. Krajevne skupno-
sti in krajevne organizacije
socialistične zveze pa so na
posameznih območjih ta vpra-
šanja še dopolnile z razpravo
o zazidalnih načrtih, progra-
mu in poročilu o delu krajev-
ne skupnosti, statutu, uredit-
venih načrtih itd.
Tisti, ki so občanom razlo-
žili urbanistični program raz-
voja celjske občine, so sicer
vzbudili zanimanje svojih po-
slušalcev, vendar se le-ti v
razpravo o urbanističnem pro-
gramu niso spuščali. Bolj
(Nadaljevanje na 3. strani)
PO POTI SLAVNE ŠTIRINAJSTE...
Okoli devetdeset mladih
fantov in deklet, dijakov in
dclaA^cev, vojakov in kmetov
je v soboto in nedeljo združi-
la skupna pot, po kateri je
1944. leta hodila slavna Štiri-
najsta divizija. Prišli so iz naj-
različnejših krajev, šol in ko-
lektivov, iz vseh koncev in kra-
jev Slovenije.Združila so jih^
čustva spoštovanja do svetlih
idej narodnoosvobodilnega bo-
ja ter ljubezen do gora in na-
rave.
Pohod po poti štirinajste
divizije je pripravil mladinski
odsek celjskega planinskega
društva; mlade pa sta sprem-
ljala tovariša šegina in Cocej.
Tako je o legendami poti
slavne divizije govoril njen
borec tov. šegina. Pripovedo-
val je o bojih in zmagah, o na-
porih in vsem, kar so prestali
v tisti strašni zimi.
Pot jih je vodila od Sedlar-
jevega skozi kozjanske gozdo-
ve in čez šumeči Bohor v Pla-
nino ter naprej proti Svetini
in Celjski koči, kjer je bil v
nedeljo  popoldne zaključek.
In kot tedaj pred 22. leti bor-j
ce, tako so domačini tudi zdaj j
sprejeli in pozdravili mladej
ljudi in jim prinašali jabolka!
in pijače ... Bili so srečni in
veseli; spomini so jim uhajali
nazaj v tista velika leta.
Prijeten je bil počitek v Pla-
nini, kjer so se mladi srečali
z znanim borcem Doberškom,
ki jim je govoril o začetkih
vstaje na Kozjanskem, o Man-
gi in bivanju članov Pokrajin-
skega komiteja Komunistične
partije za štajersko in dru-
gem ..,
V nedeljo popoldne so se
trudni in izmučeni za hip usta-
vili pri spomeniku padlih bor-
cev na Svetini. Tam jih je naj-
prej v imenu krajevne orga-
nizacije Zveze borcev štore
pozdravil Rudolf Uršič, zatem
pa v imenu upravnega odbora
celjskega planinskega društva,
še Gustav Grobelnik. V svo-
jem pozdravu je med drugim
dejal:
Planinsko tovarištvo, spoče-^
to na tej dva dni dolgi planin-"
ski poti, ste naslonili na zgle-
de partizanskega tovarištva,
ki je na isti poti tod krvavelo
in zmagovalo zato, da lahko
danes v miru, svobodni in ve-
seli hodimo po naših hribih in
dolinah, uživajoč naravo...
Tu so mlade planince sprejeli
tudi pionirji iz štor in jih po-
zdravili z recitacijo.
M. B.
SAMO    дШ
(OB DNEVU MRTVIH)
V vsem dolgem letu smo
izbrali en sam dan, en dan
spokojnega miru, tihe po-
globljenosti in predanih
spominov, samo en dan, ko
je potihnil vsakdanji vrvež
in nemirnost človeškega
življa, da bi v tem enem
samem dnevu v čustvih in
mislih priklicali v zavest
vsa dejanja, misli in čustva
vsega preteklega, velikega
za vse občestvo in drobne-
ga v osebnih tegobah in ra-
dostih.
Vsak zase tih in zamak-
njen stoji ta dan človek z
občutkom navezanosti z
davnim izvorom in vsem,
kar je vodilo človeštvo do
današnjega dne, v srcu in
duši občuti utrip neusah-
ljive ustvarjalnosti, bojevi-
tosti in naporov za mir,
svobodo in blagostanje, ki
se zaveda zanje sam, da jih
mora nadaljevati, ostati
zvest nekdanjosti, ki nanjo
gradi svojo in vseh ljudi
novo prihodnost.
Droben mejnik je ta edi-
ni dan v vsem dolgem letu,
ko sredi jesenskega cvetja
zagore tisočere lučke, drob-
na sončeca vsega svetlega
in večno neumrljivo člove-
škega, mejnik, ki nam pri-
kliče solze v oči ob dragih
spominih in nas navdaja z
novo voljo, da bi nadalje-
vali vse tisto, kar so naši
predniki započeli.
Kakor je zapisal pesnik:
školjka na morskem dnu
se razbolela je, v biser je
stisnila vso svojo bol, tako
se ta dan strne vse člove-
štvo v tihem skupnem ob-
čutku, pokloni se predni-
kom in stopi čvrsto po poti
v prihodnost.
ŽEBLJICA
Seminarja o delovnih
razmerjih, ki ga je priredi-
la celjska delavska univer-
za in ga vodi sodnik Boris
Strohsack, se je udeležilo
komaj 20 predstavnikov de-
lovnih organizacij, od tega
9 s celjskega področja. Ze-
lo razveseljivo je, da so
povsod drugod stvari po-
vsem jasne in da so spori
na sodišču najbrž posledi-
ca prevelikega poznavanja
zakona o delovnih razmer-
jih! oh
Poglavitno? bo| proti
razrednemti sovražniku
Skupščina SR Slovenije je te dni
razpravljala o reševanju sistemskih in
organizacijskih vprašanj v organih za
notranje zadeve. Ob tej priložnosti je
izvolila Slavka Furlana, dosedanjega
člana izvršnega sveta, za novega re-
publiškega sekretarja za notranje za-
deve. Dosedanji sekretar Riko Kolenc
bo prevzel novo dolžnost.
Ce bi hoteli povzeti poglavitno mi-
sel Janka Smoleta, ki je poročal o v
delu za organizacijska in sistemska
vprašanja v organih za notranje zade-
ve, bi zapisali tole: na novo je treba
definirati mesto, naloge, vsebino in
delovne metode službe državne var-
nosti v razmerah samoupravne druž-
be. Spremeniti bo treba tudi nekatere
predpise. Služba mora biti, kot vse
druge službe, pod stalnim družbenim
nadzorom, ki ga morajo opravljati
ustrezni skupščinski organi.
Zakaj je bila UDV oporišče etatiz-
mu in birokratizmu? Predvsem zato,
ker ni bil razčiščen njen položaj v
družbi, ker se je, kot je bilo rečeno
na IV. plenumu CK ZKJ, spreminjala
v državo v državi. Uporabljala je me-
tode, ki so ustrezale v drugačnih zgo-
dovinskih okoliščinah in ki so bile
lahko učinkovite le v boju proti res-
ničnemu sovražniku. V novih razme-
rah so te metode postale ovira za raz-
mah svobodne pobude delovnega člo-
veka. Se več: bile so žalitev njegove
samoupravljavske vloge in njegovega
dostojanstva.
Tako temeljit poseg zavestnih sil je
bil potreben zato, ker služba ni bila
sposobna, da bi sama obračunala z
negativnimi pojavi v svojih vrstah.
Obstajala je nevarnost, da bi služba
postala totalni »dušebrižnik«, ki bi
edini bedel nad socialističnimi odnosi
in socialističnim razvojem. Ni treba
posebej ugibati, kam bi nas to pri-
vedlo in kaj bi bilo s svobodo našega
občana.
Ko so v skupščini govorili o prihod-
nji vlogi in nalogah službe državne
varnosti, je bilo rečeno, da je službo
treba organizirati tako, da bo učinko-
vita in kvalitetna v boju z ostanki raz-
rednega sovražnika. Naloge te službe
v Sloveniji so specifične: v bližini slo-
venskih meja so številni tuji obvešče-
valni in emigrantski centri, katerih
dejavnost je prek slovenskega ozemlja
usmerjena na območje celotne Jugo-
slavije. Zato je tieba službo ustrezno
organizirati in usposobiti, da bo kos
nalogam, ki so pred njo.
V razpravi so govorili tudi o tem,
da metode proučevanja javnega mne-
nja, ki jih je uporabljala službe dr-
žavne varnosti, niso ustrezale, ker so
bile subjektivne in ker jih je bilo mo-
goče izrabljati v negativne politične
namene. Proučevanje javnega mnenja
in reagiranja občanov na dogajanja je
nekaj, kar zanima širšo družbo, zato
to ne sme biti domena službe držav-
ne varnosti. Uvajati je treba znanst-
vene metode proučevanja javnega
mnenja, brez primesi subjektivizma.
Skupino za znanstveno proučevanje
javnega mnenja in reagiranja obča-
nov na dogajanja naj bi organizirali
pri Visoki šoli za politične vede ali
pri Inštitutu za sociologijo v Ljublja-
ni. Služba državne varnosti bo tako
razbremenjena nalog, ki ne sodijo v
njeno pristojnost, in se bo laže po-
svetila izpolnjevanju svoje temeljne
naloge — boju proti resničnemu raz-
rednemu sovražniku. F. Šetinc
Do 31. oktobra deževno
in hladno, sneg včasih do
nižin. Od 1. novembra dalje
suho, lepo in sprva hladno
vreme, pozneje topleje.
Okrog 5. novembra prehod-
ne padavine.
FRANC PLESNIK
Tokrat je bila vsa dolina odeta
v mrak, od njene romantike in
idiličnosti je ostal samo veter, ki
je zavijal okoli voglov. V soju lu-
či so zažarele srnjakove oči, ko
se je ustavil na cestišču, kot bi
razmišljal ali naj naredi samomor
in skoči pred avto ali izgine. Raje
je izginil.
Plesnikova gostilna stoji v ti-
stem delu Logarske doline, kjer
raven meji s skalo, da se ti zdi,
kot da bi se stene naslanjale na
hišo.
Štirje možje, ki zgoraj pod sla-
pom brzdajo strugo, so podili bi-
lijardne krogle po zeleni mizi.
Gostilničar Plesnik je sedel za mi-
zo dveh gostov in pomežikoval
skozi naočnike. Naročili smo žgan-
ce s kislim mlekom. Tistim, na
katerem je tako lepo razpokana
skorja smetane . . .
»Takole bi dejal. Gostilno bom
zaprl in obdržal samo prenočišča
s hrano. Penzion, drugače mi ne
gre skozi,« je dejal.
Z roko je pobral drobtine z mi-
ze in jih nekam zanesel.
»Kmetovanje in gostilna ne gre
skupaj. Pa še dajatve. Zdaj, ko
jé sezone konec, bo tu gori zavla-
dal mir, ti pa ostaneš kot stražar,
če se od kod pojavi kakšen gost.«
Plesnikova gostilna je znana da-
leč naokrog. Plesnikov rod pa še
dalj, saj je v tej idilični dolini
živel in živi desetletja in deset-
letja. Rod za rodom se je trdo
oklepal zemlje in sveta, ki je stis-
njen z vseh strani v skale, kot v
žep.
»Ko bi že vsaj cesto uredili. Ta-
ko se pa to vleče iz leta v leto,
gostje negodujejo, mimo nas pa
odteka denar, ki ga z ničemer, ni-
ti s še tako postrežbo ne moreš
zajeziti. Saj se razvija ta naš kraj.
Gozdno gospodarstvo je zgradilo
cesto na Pavličevo sedlo, zdaj
grade proti Šmihelu. Ko bo od-
prta meja tu na našem območju,
takrat pridite, pa boste videli, ka-
ko bo kraj zaživel. Toda vse sku-
paj poteka tako zelo počasi . . . «
Vstopila   sta   dva   mladeniča.
Plesnik je poskočil in postregel.
Vsakega s šilcem ruma. Izpila sta
na dušek in ga še naročila.
»Pa telefon. Ta nam manjka.
Prej smo lahko vsaj s pomočjo
vojaškega dobili zvezo in preko
postaje milice v Solčavi, sedaj pa
tudi oni nimajo več dežurnih. Ce
se kaj zgodi . . . Nerodno je to.
Mnogo gostov je poslovnih ljudi,
ki tudi na dopustu žele vedeti,
kako je doma, v podjetju. Pa mo-
rajo zato v spodnji del doline, ker
si v Logarski ne morejo pomaga-
ti.«
V teh dneh je v Logarski doli-
ni najaktualnejši televizijski pre-
tvornik, ki, so ga začeli graditi.
Preko .njega bo tudi v to dolino
prodrla slika in beseda v dolgih
zimskih večerih ali pa v poletni
noči, ko te bodo stene utrudile.
»Dolgo časa smo nergali in to-
žili zaradi televizije. Saj je oseb-
no niti ne pogrešam, ker sem na-
vajen miru, pa kaj, ko ne moreš
vsega gledati le skozi sebe. Ne
moreš niti za korak zaostajati,
ker te potem čas povozi. Mi smo
pa že tako nekoliko zadaj.«
Možje ob bilijardu so se zdol-
gočasili in začeli igrati »šeto«, pri-
morsko igro na prste. Njih glas
je napolnil vse' prostore, da je
odzvanjalo.
»Pa tisto o zapiranju gostišča,
ne mislite resno,« smo ga podre-
zali. Popravil si je naočnike, se
presedel in znova potrdil.
»Ne moreš proti matematiki.
Računica je računica, pa tudi nas
»gorjane« prizadene. Opremil sem
sobe, uredil sanitarije, zakaj bi
se pa naj mučil z gostilno. Počasi
bom kmetoval in izdajal sobe, za
katere je v sezoni veliko povpra-
ševanje. Če se bo vprašanje ceste
in meje premaknilo z mrtve točke
in ko bo potrebna, bom spet od-
prl gostilno. Zakaj ne? V tem ni
greha, človek ne more večno pre-
ko sebe. Družino imam, dekle štu-
dira . . .«
Prostor ob točilnici se je izpraz-
nil. Možje so si dali dve steklenici
napolniti s tekočino, počasi so se
drug za drugim izmuznili skozi
vrata. Zopet je v hišo zavel mir,
spokojnost, ta vsakdanji pojav v
tem predelu.
»Poglejte. Letos se je semkaj vr-
nilo mnogo gostov, ki so že bili
tukaj nekoč. Prišli so na izlete,
* letos so ostali dalj časa. Ljudje
žele v naravo, iščejo mir. Ko se
odpravijo v sobo, pa jih vznemir-
ja ropot in kreganje iz točilnice.
Zakaj bi naj bilo tako, če pa to
ni nujno! V prometu pa je le maj-
hna razlika. Veste, dinar je treba
ceniti in skrbeti zanj, da se bo
razmnoževal. Tudi in predvsem tu,
kjer ni takšnih pogojev za lahek
zaslužek.« Nani
PISMA
DELAVSKI ODER
SMO ČAKALI ZAMAN
Dne 16. oktobra se je pred pro-
svetno dvorano v Pristavi zbrala
množica ljudi, saj so 14 dni z vsa-
kega drevesa vabili veliki plakati
na predstavo »GUZAJ«, ki jo bo
priredil Delavski oder iz Celja.
Predstava je bila napovedana ob
15.30.
Ljudje so čakali in se zaman
ozirali po cesti. Igralcev ni bilo
od nikoder. Prišlo je tudi mnogo
starejših ljudi, ki so Guzaja po-
znali in so si prav zato želeli to
predstavo ogledati. Stali so in ča-
kali še ob 17. uri, saj v dvorano
niso mogli, ker kljub obljubi tu-
di vstopnic ni bilo v predprodaji.
Po dveh urah so jeli odhajati
starejši, mladina pa je vztrajala
do teme. Toda čakali so, zaman.
Predstave ni bilo. O razočaranju
ljudi je odveč govoriti, saj na po-
deželju tudi nedelje niso proste
— vedno je delo. Ta popoldan pa
je bil po zaslugi take neodgovor-
nosti popolnoma izgubljen.
Ne mislite, da smo Delavski
oder povabili mi! Ne! Sami so
prišli, da želijo nastopati pri nas.
Bili so celo 4 predstavniki. Pozna-
li smo le tov. Vernika. Dali so
nam šop plakatov (neizpolnje-
nih) in prosili, da naredimo širo-
ko propagando. In smo jo res.
Nikoli se nam sicer niso predsta-
vili s kako kvalitetnejšo predsta-
vo, a nismo jim zamerili, da so
ravno z »razbojnikom« hoteli
iskati zaslužka pri nas, saj smo
brali, da so v stiski (kar pa ni
čudno!). Zvečer pa so bili napo-
vedani še v sosednji vasi. Zaslu-
žili bi vsekakor precej.
Vprašujemo se, kako je kaj ta-
kega mogoče? Ali v 14 dneh niso
utegnili sporočiti, da predstavo
odpovedujejo? (Zaradi njih ni-
smo imeli kinopredstave!)
Bili pa smo prepričani, da nas
bodo vsaj pozneje obvestili o ka-
ki tehnični oviri. A do danes ni
nobenega obveßtila. Delavskejnu
odru se ni zdelo vredno, da bi
svoj izostanek opravičil, saj za
podeželsko publiko to ne pride
v poštev — si mislijo.
Iz navedenih razlogov pa želi
prosvetno društvo Pristava, da se
Delavski oder našim ljudem jav-
no opraviči — saj njihov način ni
vreden kulturnega človeka. Pri-
pada pa nam tudi odškodnina zìa
izgubljeno kinopredstavo.
Prosvetnim društvom v drugih
krajih priporočamo, da predsta-
ve Delavskega odra Celje odkla-
njajo, saj njihov primer v naši
dolini ni prvi. Vemo pa, da je go-
tovo zadnji!
Prosvetno društvo Pristava
ZAKAJ TAKO?
Sodobna trgovina se vse bolj
poslužuje reklame. Ne samo, da
seznanja potrošnika s proizvodi,
ampak mu tudi pove, kje bo to
ali ono dobil. Ce je taka reklama
pravilno zastavljena, je uspeh za-
gotovljen. Na celjski avtobusni
postaji pa je dolga stena, ki bi s
pridom koristila industrijskim,
trgovskim, gostinskim in drugim
podjetjem, skoraj prazna. In
vendar je prav na tem mestu
dnevno na tisoče ljudi! Človek se
res vprašuje, zakaj tega prostora
ne izkoristimo!
Herman Musec — Celje
KDAJ AVTOBUSNO
POSTAJALIŠČE?
Prebivalci Drešinje vasi se
sprašujemo, kdaj bo celjsko av-
tobusno podjetje (ali morda kdo
drug?) blagovolil urediti postaja-
lišče, podobno tistemu v Petrov-
čah. Pripominjamo, da ne terja-
mo nikakršne pokrite postaje,
marveč samo razširjen prostor
ob cesti, kjer bi lahko brez nevar-
nosti čakali na avtobuse, in jih
morda tudi dočakali. Zdaj s«
namreč dogaja, da vozijo lepo
mimp, saj ^цт пцпаш kj,e j ob-
stati. K tenlu velja-'doeati, da je
cestno podjetje poskrbelo za gra-
moz v vrednosti 450 tisoč ter da
so vaSčani za postajo pripravlje-
ni prispevati 300 tisoč in občin-
ska skupščina Žalec 100 tisoč sta-
rih dinarjev. Kdo naj zdaj uredi
pastajališče? Kdorkoli že. Nam se
zdi takšen odnos vendarle skraj-
ao malomaren. Naposled bi bilo
treba postajališča urediti tudi v
Levcu, Metììogu in morda še kje.
Prizadeti
BIMERANG
ANKETA O TRGOVINI
V zadnji številki CT sem preči-
tala Malo anketo v zvezi z izbiro
blaga po celjskih trgovinah. K
izjavam, ki ste jih objavili, bi po-
vedala primer, ki sem ga sama
doživela. Dne 17. 10. letos sem šla
nakupovat v Celje. Med drugim
sem si hotela kupiti boljšo najlon
kombinežo štev. 4. V Ljudskem
magazinu so imeli sarrio satena-
ste, v Volni pa samo štev. 5. Na
vprašanje, če bodo dobili tudi
štev. 4, sem dobila odgovor, da
imajo, če hočem, satenaste. Odšla
sem k Vesni. Prijazna prodajalka
je ravno prevzela neke kombine-
že. Ko sem povedala, kaj bi rada,
mi je pokazala tiste, ki jih je
imela pred seboj. »Ali nimate nič
boljših?« sem vprašala. Obrnila
se je in takoj poiskala lepe naj-
lon kombineže v raznih barvah.
Dokler bo poslovanje ob po-
manjkanju zalog takšno, bodo
potrošniki hodili kupovat dru-
gam. Če mora človek nekaj pla-
čati, ima menda tudi pravico, da
si to izbere.
P. S. — Liboje 86,
p. Petrovce
KOMEMORACIJA V CELJU
OB DNEVU MRTVIH BO OSREDNJA KOMEMORACIJA V CE-
LJU OB GROBNICI NARODNIH HEROJEV NA ŠLANDROVEM TR-
GU 31. TEGA MESECA OB 11. URI DOPOLDNE. PO PROGRAMU, V
KATEREM BODO NASTOPILI PEVSKI ZBOR PEDAGOŠKE GIM-
NAZIJE, GODBA FRANCE PREŠEREN IN RECITATORJI, BO
KRAJŠA SPOMINSKA SLOVESTNOST V STAREM PISKRU.
SVEČANOST V KASARNI JOŽETA MENIHA — RAJKA. V nedeljo so
mladi vojaki položili svečano zaprisego, ki so ji poleg vojaških fimkcio-
narjev prisostvovali še najvidnejši družbeno-politični delavci. Po sveča-
nosti so vojaki priredili razstavo orožja in opreme.
Posnetek prikazuje predsednika celjske občinske skupščine Z. Tro-
garja in predsednika občinskega odbora SZDL J. ževarta ter mladinske
in druge predstavnike poličnih organizacij, ko si oglejujejo novo opre-MO.
ZAPIS O CELJSKEM ŠTUDENTSKEM KLUBU
KONČNO NOVI PROSTORI
Ta mesec poteka že drugo leto,
kar je bil ponovno ustanovljen Celj-
ski študentski klub. Generacije štu-
dentov so se počasi zamenjevale in
vodenje kluba so prevzeli novi, mlaj-
ši ljudje, polni idej in ambicij ter
volje do dela. Prav te odlike pa smo
pogrešali pri prejšnjih vodstvih, ki
so se pri s\ojem delu vse preveč
omejevala samo na organiziranje
akademskih plesov in morda še
kakšne pi i vaine zabave. Vse to je
pripeljalo klub do tiste čeri, ob ka-
terili sc je jíizbil, popolnoma razpa-
del, njegovcf:a inventarja ni mogel
nihče oclpii>uli, ker ga enostavno ni
bilo, svojim užaloščenim potomcem
pa je zapustil kaj žalostno sliko:
precej dolgov, slabo mnenje med
ljudmi ter popolnoma neurejeno ad-
ministracijo.
Zgodovino radi pozabljamo, sploh
pa negativne dogodke iz davne ali
bližnje preteklosti. Vendar te pre-
teklosti celjski študentje ne morejo
pozabiti, ker se enostavno in prepro-
sto stalno vleče za njimi kot velika,
pošastna senca in jih stalno opozar-
ja na nove in nove pomanjkljivosti,
ki jih mora in jih že novo vodstvo
kluba vztrtijno odpravlja. Namesto
da bi današnji klub celjskih študen-
tov gradil in dopolnjeval delo na
podlagi že opravljenega predhodne-
ga dela, pa mora graditi popolnoma
znova.
Dve leti nista dolga doba, da lah-
ko ocenjujemo ali samo preglejuje-
mo dosedanje delo in ustvarjamo
prognoze, na podlagi katerih lahko
pričakujemo več in boljše. Jasno,
vse to le pod edinim pogojem, da je
osnovna baza trdna, klena in jedrna-
ta. V našem primeru je to dveletno
delo kluba celjskih študentov.
Preteklo študijsko leto je bilo vse-
kakor prelomnica v njihovem delu.
Komisije, ki so do tedaj obstajale
samo kot lep okrasek zapisnikov
letnih skupščin, so postale aktivne v
pravem pomenu besede. Poglejmo:
(Nadaljevanje na 4. strani)
PRIPRAVE NA
KOxNFERENCE KO SZDL
Novembra in v prvi polovici de-
cembra bodo konference krajevnih
organizacij SZDL v celjski občini.
Z njimi se začenja živahna politična
dejavnost, ki se bo nadaljevala v ne-
posrednih pripravah na spomladan-
ske volitve v skupščinske organe.
Spričo tega je razumljivo, da bodo
že obračuni dela krajevnih organi-
zacij SZDL opozorili na volitve in
da bodo tudi ti delovni razgovori
članov najštevilnejše politične orga-
nizacije pri nas dali prihodnjim na-
logam ustrezno obeležje. Gre tudi za
to, naj bodo konference krajevnih
organizacij SZDL pripravljene in iz-
vedene tako, da bodo prispevale k
še večji aktivizaciji vseh članov. '
O vsebinskih, kadrovskih in orga-
nizacij sko-tehničnih pripravah na
konference krajevnih organizacij
SZDL je stekla beseda tudi na zad-
njem plenumu občinske organizaci-
je SZDL v celjski občini. Tako je
zlasti o teh nalogah govoril sekretar
občinskega odbora SZDL Franček
Knafelc, ki pa je hkrati še analiziral
dosedanje delo krajevnih organiza-
cij. V tej zvezi je opozoril, da z de-
lom nekaterih krajevnih organizacij
ne moremo biti povsem zadovoljni,
saj mnogokje niso uveljavili načrt-
ne dejavnosti, marveč izpolnjevali
svoje delovne obveznosti v kampanj-
skih akcijah. Pri vsem tem ne gre
za toge delovne programe, marveč
le za okvirne naloge, ki lahko silijo
krajevne organizacije k sistematič-
nemu spremljanju in obravnavanju
vsega dogajanja. Mnoge organizacije
oziroma njihovi odbori so se zaprli
sami vase in zato o svojem delu ni-
so govorili s člani in jih aktivizirali.
Nekatere organizacije so se omejile
le na vlogo pojasnjevanja in tolma-
čenja, niso pa prevzele dolžnosti ak-
tivnega soustvarjalca družbenega
življenja.
Ko pa je govoril o vsebinskih pri-
pravah na konference, je opozoril na
nujnost, da morajo izhajati iz po-
globljene vloge SZDL ter ob upošte-
vanju priprav na bližnje volitve. Za-
to morajo dosedanji odbori pripra-
viti analizo svojega dela ter sprožiti
razpravo o volitvah in morda že o
prvih možnih kandidatih. Z enako
zavzetostjo se bo treba lotiti kadrov-
skih priprav, saj je kot na dlani, da
delo krajevnih organizacij v veliki
meri zavisi od novoizvoljenih odbo-
rov. Treba se bo pogovoriti z vsemi,
ki bi prišli v poštev za člane novih
odborov; posebno pozornost pa po-
svetiti bodočim predsednikom kra-
jevnih organizacij.
Ob zaključku plenarne seje so iz-
volili nove člane volilne komisije.
Za predsednika so izbrali Janka Že-
varta, predsednika občinskega odbo-
ra SZDL, za tajnika Francka Kna-
felca, za člane pa Zdenka Pavlina,
Toneta Erjavca, Toneta Skoka, Iva-
na Cokana, Staneta Seničarja,
Oskarja Naglava, Maro Pograjčevo,
Ernesta Pikla ter Marico Zorko.
—mb
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
v tem tednu, ko so Združeni na-
rodi slavili svoj dan, bi nas mogla
prevevati misel, ki jo mednarodna
organizacija že vsa leta od ustano-
vitve širi v svetu, morali bi slaviti
vse njene moralne zmage in se na-
vduševati nad njenimi perspektiva-
mi. Toda kakor vselej nam tudi to-
krat preostane le možnost, da s
priznanjem potrdimo prizadevno
vlogo mednarodne organizacije v
preteklosti in ugotovimo, da kljub
raznim nasprotjem, ki so se v njej
kazala zadnja leta, ta organizacija
še ne kaže obupa in se skuša tudi v
prihodnje vključevati z enako vo-
ljo v reševanje mednarodnih nape-
tosti. In prav to je v današnjem
položaju morda še toliko bolj po-
trebno kakor v vseh preteklih letih,
ko  je OZN sicer uspela preprečiti
nešteta prelivanja krvi, kajti nevar-
nosti, ki grozijo svetovnemu miru,
so vsestranske.
Vietnam je še vedno najhujše ža-
rišče nasprotij in četudi ni bila raz-
prava o vietnamski vojni na dnev-
nem redu zdajšnjega zasedanja GS
OZN, je vendarle večina delegatov
govorila samo o tem vprašanju in
očitala Američanom, da ogrožajo
svetovni mir. V nasprotju, ki so ga
pokazali ameriški delegati, je vid-
no tudi nasprotje, ki že dolga leta
tli med članicami OZN, kajti Ame-
ričani skušajo opravičiti svoje po-
sege kot obrambno vojno in valijo
krivdo na tiste, ki trpijo pod ame-
riškimi bombami.
Ob zavesti, da je najbližji sosed
vroče krvi neuranovešena Kitajska,
se toliko bolj upravičeno bojimo, da
bi nenadoma kdo po nerodnosti pri-
žgal vrvico, ki drži do soda smodni-
ka, ki na njem sedi ves azijski svet,
a z njim vsaj dobra tretjina člo-
veštva, če ne kaj več. Kitajsko »kul-
turno revolucijo« obsojajo večidel
vse komunistične stranke v svetu in
ji ne očitajo samo krvavih posledic
v kitajski notranji politiki, temveč
nakazujejo tudi na nevarnost, ki bi
jp mogla ta divja hajka povzročiti
izven meja Kitajske.
Po dolgotrajnem procesu proti
nekdanjemu indonezijskemu pod-
predsedniku in zunanjemu ministru
dr. Subandriu so ga ta teden obso-
dili pred vojaškim sodiščem na
smrt. Predsednika Sukarna sicer
niso direktno zapletli v sodno ob-
ravnavo, vendar se je ta nekajkrat
dotaknila odnosov med obema nek-
danjima sodelavcema in postavila
zahrbtno vprašanje, koliko zaupanja
je po vsem tem še vreden Sukamo.
Kakor nekakšno nasprotje GS
OZN in svetovnemu dnevu miru lah-
ko štejemo konferenco v Manili„
kjer so se ameriški zavezniki odlo-
čili, da bodo nadaljevali vojaške
operacije proti nevarnosti komu-
nizma, ki grozi zahodnemu svetu in
med najbolj nevarnimi pritoki ko-
munizma na zahod je zdaj prav viet-
namsko področje.
I
POPRAVEK
V zadnji številki sta se v naslov članka,
objavljenega na 3. strani, vrinili dve grobi
napaki. Naslov bi se moral pravilno glasiti
— Raziskave tržišča . . ., v nađnaslovu pa bi
moralo biti pravilno: Ob izidu knjige ma-
gistra Ludvika Rebeuška.
Srednjeročni program
Odraz realnih možnosti
PRED DNEVI JE UREDNIŠTVO CELJSKEGA RADIA IN TEDNIKA PRIREDILO RAZGOVOR
NA OBČINSKI SKUPŠČINI V ŠENTJURJU, V KATEREM JE ŠLO PREDVSEM ZA VPRAŠANJA SRED-
NJEROČNEGA PROGRAMA IN ZA BLI2NJE OBČNE ZBORE SINDIKALNIH PODRUŽNIC. RAZGO-
VORA SO SE UDELEŽILI: PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE VINKO JAGODIC, NAČELNIK
ODDELKA ZA GOSPODARSTVO F RANG SENICA IN PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA
SVETA JOŽE POSPEH.
Vprašanje: KaJco daleč so
priprave za izdelavo srednje-
ročnega programa in na čem
bo težišče?
VINKO JAGODIC: Razprave o
srednjeročnem programu teko že
približno štiri do pet mesecev. Do-
slej je obdelano celotno področje
gospodarstva in v pretežni meri tu-
di področje družbenih služb. O pro-
gramu bodo v naslednjih dneh pri-
čeli razpravljati v krajevnih skup-
nostih, predvsem kar zadeva komu-
nalno dejavnost, tako da bi krajev-
ne skupnosti same predlagale, kaj
je nujno in kaj je možno tudi v
okviru materialnih sredstev v teh
štirih letih narediti. Tako sestavljen
program bodo verjetno konec no-
vembra obravnavali zbori volivcev.
Seveda pričakujemo, da bodo mne-
nja in pripombe usklajene z realni-
mi možnostmi. Kar zadeva gospo-
darstvo, ni namreč pričakovati ne-
kih večjih naložb v razširitev pro-
izvodnje, temveč predvsem v moder-
nizacijo že obstoječih objektov.
Vprašanje: Iz odgovora bi
lahko sklepali, da bo program
slonel v celoti na neki realni
osnovi !
VINKO JAGODIC: Vsekakor za-
stavljajo tako delovne organizacije
kot izvršilni organi pri občinski
skupščini program tako, da bi iz-
hajal iz realnih možnosti, se pravi
iz ustvarjenih sredstev v tem ob-
dobju; kolikor tega ne bi upoštevali,
bi bil to kvečjemu program želja.
Vprašanje: Kakšen bo v tem
okviru položaj družbenih
služb?
VINKO JAGODIC: Izhajajoč iz
povsem jasnih pokazateljev, kako
se bodo bodoča proračunska sred-
stva formirala, bomo tudi tu pro-
gramirali na osnovi realnih možno-
sti, ki najbrž ne bodo bistveno dru-
gačne od dosedanjih. Gre seveda za
vprašanje šolstva in zdravstva, kjer
bi spričo sedanjega položaja morali
nujno račimati s sredstvi širše druž-
bene skupnosti, vendar to ni mogo-
če, ker nam te možnosti niso znane.
Tako bi morali zgraditi in dograditi
nekaj šol, povečati učni prostor v
Šentjurju, urediti šolo na Planini,
opremiti šole z ustreznimi pripo-
močki, poskrbeti za telovadnice, ki
jih v občini praktično n: itd. Na
področju zdravstva je osnovni prob-
lem lekarna, ki je v nemogočih pro-
storih; nadalje se kaže potreba po
izgradnji zdravstvenega doma, ki je
za zdaj povsem neuresničljiva. Prob-
lem bomo morali reševati z notra-
njimi premiki in dozidavo.
Vprašanje: Ali bi lahko na-
vedli nekaj konkretnih podat-
kov, ki kažejo, kakšen bo raz-
voj šentjurske občine v na-
slednjih letih?
FRANC SENICA: Računamo, da
bo gospodarstvo naše občine do-
seglo v letu 1970 skupno vrednost
proizvodnje v višini 230 milijonov
novih dinarjev in s tem letni po-
rast za 12 odstotkov. Pri povečanju
narodnega dohodka računamo, da
bomo v tem času ustvarili okrog 80
milijonov novih dinarjev dohodka.
Medtem ko je 1965 znašal narodni
dohodek na prebivalca 2.694 novih
din, bi znašal 1970 okrog 4.653 novih
din, kar bo seveda še bistveno pod
republiškim povprečjem. Osnovni
pokiizatelji gospodarskih gibanj do
1970 kažejo precejšnje povečanje fi-
zičnega obsega proizvodnje: v kovin-
s'ki industriji za okrog 15 odstotkov,
v lesni za |aki'og 3,4. Kmetijstvo
bo v prihodnjih letih še vedno glav-
na panoga gospodarstva v občini,
saj bo 1970 pomenilo še vedno od
45 do 48 odstotkov celotne vrednosti
proizvodnje. Računamo, da bi bil
letni porast v družbenem sektorju
okrog 15 odstotkov, v zasebnem pa
4 odstotke. Tako bo po predvideva-
njih ustvarilo za okrog 120 milijonov
novih din bruto dohodka. V izvozu
predvidevamo nekoliko počasnejši
porast, ker je predvsem lesna indu-
strija v zadnjih lotih veliko izvažala,
pa zaradi sečnje v prihodnjih letih
izvoz ne bo možen v tolikšnem ob-
segu. Kljub temu pričakujemo, da
bo celotni izvoz dosegel več ko 20
milijonov novih dinarjev vrednosti.
Vprašanje: Kako je v sred-
njeročnem programu zasto-
pana terciarna dejavnost? Ali
obrt, (trgovina in gostinstvo
zadovoljujejo?
FRANC SENICA: V razvoju ter-
ciarne dejavnosti smo v prejšnjih
letih zabeležili nekakšen zastoj. V
letih 1964 in 1%5 pa je opaziti pre-
cejšen porast zaisebnih obrtnikov,
zlasti avtoprevoznikov kot tudi pro-
meta v terciarnih dejaATiostih. Trgo-
vina na našem območju zajema že
65 odstotkov kupne moči prebival-
stva, do 1970 pa naj bi zajela vsaj
70 odstotkov; promet v trgovini naj
bi po predvidevanjih dosegel v tem
obdobju 23 milijonov novih din. Kot
kaže bomo morali posvetiti pozor-
nost terciarnim dejavnostim v sa-
mem Šentjurju, kjer je še vedno ču-
titi pomanjkanje nekaterih obrti.
Občinska .skupščina je v okviru ur-
banističnega načrta že določila pre-
del za razvoj obrtnega centra-, v bo-
doče pa ga bo bržkone treba še po-
večati.
Vprašanje: Kot je znano so
v teku pripra\'e na občne zbo-
re sindikalnih podrožnic. Za-
nima nas predv^sem, kakšna
bo njihova vsebina?
JOŽE POSPEH: Želimo, da sindi-
kati ne bi bili le opazovalci razmer
v naših delovnih organizacijah, pač
pa v prvi vrsti aktivni činitelji, ki
nosijo soodgovornost za dogajanja
znotraj kolektivov in zato s politič-
nim posluhom ocenjujejo lastne
razmere, skušajo vplivati na čim
boljšo obveščenost o posameznih
problemih in oblikovati poUtiko sa-
moupravnih organov. Sindikalne
podružnice se tx)do morale zavze-
mati za splošno in strokovno izobra-
ževanje delavcev. Sicer ne pomeni
to nič novega in je bilo v preteklih
letih na tem področju marsikaj stor-
jenega, vendar se mi zdi, da še ved-
no premalo. Občni zbori prav tako
ne bodo mogli mimo vrste drugih
vprašanj, kot so rekreacija, vpraša-
nje tako imenovane interne zakono-
daje, bodisi da gre za materialno
plat bodisi za oceno sistema nagra-
jevanja, za pravice, obveznosti itd.
Razpra\^ljati bodo morali tudi o
usmerjanju tistih sredstev, ki v no-
vih pogojih ostajajo delovnim orga^
nizacijam za zadovoljevanje tako
imenovanih skupnih potreb. Gre za
stanovanjsko gradnjo itd.
Vprašanje: Opozorili ste na
aktivno vlogo sindikata pri
oblikovanju politike. Zanima
nas, ali se je ta vloga v zad-
njem času, zlasti po uveljav-
ljanju ukrepov reforme v čem
spremenila?
JOŽE POSPEH: Brez dvoma so
nastale določene spremembe, prav
gotovo pa v manjši meri kakor smo
pi-ičakovali. Moram sicer reči, da
so se sindikati v zadnjem času pri-
čeli aktivneje vključevati v reševa-
nje bistvenih gospodarskih vprašanj
znotraj delovnih organizacij, vendar
pa jc njihov vpliv še skromen, da bi
bili lahko s temi rezultati povsem
zadovoljni. Marsikje še vlada mne-
nje m\i bi se sindikat ukvarjal
z drobnimi, obrobnimi vprašanji in
problemi, manj pa z vsem tistim,
kar je najpomembnejše, s problemi
samoupravljanja. Še so živa stali-
šča, da je sindikat poklican reše-
vati na primer rekreacijo, dopuste,
morda tudi vprašanje ozimnice in
podobnih v političnem smislu ne-
bistvenih zadev. Toda prav tako po-
nekod sindikati prevzemajo aktivno
vlogo in se zavzemajo za reševanje
ostalih važnejših problemov v svo-
jih kolektivih.
Prejšnji teden so v tovarni EMO odprli učno delavnico ema j lirske stroke,
v kateri se bo šolalo 30 mladih ljudi, to je približno tretjina vseh tistih,
ki so po končani šoli prosili za zaposlitev. Učni načrt in program bo pri-
lagojen trenutnim potrebam emajlirke, po nekajmesečneni učenju naj bi
se učenci usposobili za praktično delo, medtem ko bi v perspektivi pre-
vzeli mesta skupinovodij v obratih emajlirnice. (Foto: David).
NAJVEČ O KOMUNALI
(Nadaljevanje s 1. strani)
so se zanimali za program komu-
nalnih del na svojem območju, za
rešitve prometnih vozlov, kanaliza-
cijo in podobno. Spet so ob tej pri-
ložnosti načeli nekatera stara vpra-
šanja, probleme, ki se vlečejo že ne-
kaj let, pa jih je treba zaradi po-
manjkanja denarja zmeraj odložiti.
Občani pa vztrajno ponavljajo svoje
zahteve z vedno cnalcim upanjem,
da bo tokrat morda le drugače kot
ob prejšnjih priložnostih.
Prispevek za upoi-abo mestnega
zemljišča, ki je že spomladi vzbudil
duhove, je bil tokrat ponovno dele-
žen temeljite razprave. Občani so si-
cer povedali, da se zavedajo, da je
zanje obvezen, vendar kljub temu
nekateri menijo, da je odlok nezako-
nit. Šele, ko so jim odborniki in
uslužbenci uprave občinske skupšči-
ne razložili, da bo republiški predpis
plačevanje prispevka uredil zdaj še
tudi za ostala območja, so se z njim
nekako sprijaznili. Menili so le, da
je pobiranje prispevka neurejeno in
da bi bilo najbolje, če bi ga stano-
valci plačali hkrati z najemnino. Ta-
ko so namreč odločili v krajevni
skupnosti Dolgo polje in !o brez vsa-
kega negodovanja občanov.
Na poročilo o porabi proračun-
skih sredstev udeleženci zborov vo-
livcev pravzaprav niso imeli bistve-
nih pripomb. To pa ne pomeni, da
niso povedali svojega mnenja o
omejevanju proračunske potrošnie.
Ponekod so namreč od'.o.::v..> pov..l.:v-
rili, da prosveti in ¡jo^i:.! л_; ;iu var-
stvu kljub proračunski omejitvi ne
bi smeli krčiti sredstev, saj so že
zdaj tako pičla, da včasih ne zado-
ščajo niti za kritje najmanjšili pri-
merov.
To so nekatere splošne ugotovitve
o pravkar minulih zborih volivcev.
Ker pa so občani na njih raznr^iv-
Ijali še o mnogih di4agih vprašanjih
— zanimivih tako za območje dolo-
čene krajevne skupnosti, koi tudi
širšo javnost — jih bomo zbrali v
prihodnji številki Celjskega tednika
ter jih opremili tudi z odgovori stro-
kovnih služb pri občinski skupščini.
I. B.
LETOŠNJI IZVOZ ZA 6,2 ODSTOTKOV NIŽJI OD LANSKEGA
Neuresničeni naërii
Do konca^ septembra še nobeno
podjetje ni doseglo tri četrtine let-
nih izvoznih obveznosti, a le nekate-
ra so se tam obveznostim zelo pri-
bližala: LIK Savinja, EMO, Cinkar-
na in Toper. Prav ta podjetja imajo
tudi po vrednosti najvišje izvozne
načrte, kar sicer zvišuje absolutno
vrednost letošnjega izvoza, a ob pri-
merjavi z lanskim izvozom jc letoš-
nji izvoz višji le v Cinkarni, Metki
in Topru, nižji pri LIK Savinja,
medtem ko so druga podjetja pri-
bližno na enaki ravni kot lani.
Pri posameznih podjetjih je izvoz-
na podoba zelo različna. V Železarni
Štore izvoz žc dve leti zlagoma na-
zaduje, kar je posledica izvoznih in-
strumentov in velikih potreb m.eta-
lurških izdelkov doma. Cinkarna do-
sega visok izvoz in četudi ni dosegla
predvidenega izvoda ob Irićett tlet ju,
je vendarle v boljšem položaju ka-
kor lani ob tem času, kar dopušča
verjetnost, da bo letošnji plan pre-
segla. Tudi EMO je nekoliko v za-
ostanku, pač pa je podjetje preseglo
svoje načrte v izvozu za kovertibilna
plačilna sredstva, razen tega pa ima
do konca leta toliko sklenjenih iz-
voznih dogovorov, da bo moglo ures-
ničiti izvozne obveznosti, v kolikor
bo zadovoljilo z asortimentom in če
bo imelo za proizvodnjo razpoložlji-
ve surovine.
Izvoz drugih podjetij kovinske in-
dustrije je bolj priložnosten in se šc
vedno ■ srečuj©^ s ■-iiuido koifet^
na svetovnem tržišču. Podo';:
tudi v kemični industriji Aera in
Etola, četudi moramo priznati, da
se je Etol v zadnjem času kar dobro
uveljavil na svetovnem trgu.
Izvoz LIK Savinje, ki je bil vse le-
to doslej v enakomerni rasti, je sep-
tembra zaostal, kar je posledica iz-
padlega izvoza lamelnega parketa v
Avstrijo in Italijo, razen tega pa je
izpadel šc izvoz furnirja v vzhodne
dežele. Podjetje bi sicer moglo izvo-
ziti več žaganega lesa, a nirnajo za-
dosti dobav hlodovine. Metka je svoj
izvoz povečala predvsetn v zadnjem
ča.su in. četudi še v letošnjih načrtih
zaostaja, je izvoz v primeri z lan-
skim kar za 35 "o večji. Uspešen je
izvoz tudi v Topru, kjbr so sicer za-
znali zmanjšanje naročil iz Zahodne
Nemčije, a ker jc proizvodnja nsrao-
teiia, iščejo kupce drugje. TVO Skof-
ja vas, ki je lani íjzvozila manjšo ko-
ličino volnenih odej, letos ni uspela
s prodiijo na tujem.
• Četudi bi mogli pričakovati, da bi
bil izvoz zlatnine večji, je v zad-
njem času zapaziti nazadovanje za-
radi velike konkurence na zahod-
nem tržišču. Zelo pohvalna za izvoz
celjske industrije pa je ugotovitev,
da se še vnaprej usmerja predvsem
na tržišče s konvertibilnimi valuta-
mi, saj so v tem obdobju izvozili
84,1" y vsega izvoza na to področje.
H. S.
Pretirana potrošnja
68 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA
V ponedeljek se je v Celju prvič
sestala novoizvoljena skupščina ko-
munalne skupnosti socialnega zava-
rovanja, ki so jo zavarovanci izvoli-
li na volitvah med 5. in 13. oktob-
rom. Nova skupščina šteje 65 članov
in zastopa en njen član 1.326 za-
varovancev.
Čeprav so volitve potekale razme-
roma ugodno, saj je bila povprečna
volilna udeležba 75 odstotna, pa so
jih najbolje vendarle opravili v bre-
žiški občini, kjer je občinski sindi-
kalni svet, ki je vodil vsebinske pri-
prave, storil prav zares vse, kar je
bilo v njegovi moči. Volitve pa so
bile tudi priložnost za širšo razpra-
vo o problemih zavarovancev in so-
cialnega zavarovanja sploh. Mnogi
zavarovanci so opozorili na to, da so
Premalo seznanjeni s predpisi o so-
cialnem zavarovanju, da so zvezni
in republiški forumi nekatere od
teh sprejeli na dokaj nedemokrati-
čen način in da tudi nekateri člani
-skupščine komunalne skupnosti svo-
je dolžnosti niso najbolj v redu
opravljali. Govorili so še o pomanj-
kljivi organizaciji in delu zdravstve-
ne službe, kritizirali pretirano var-
čevanje pri potrošnji zdravil, saj
ugotavljajo, da zdravniki v zadnjem
času predpisujejo pacientom cenej-
ša, pa tudi manj učinkovita zdravila
in podobno. Nekateri se niso strinja-
" z zadnjimi omejitvami v zdrav-
stvenem zavarovanju, ki je iz osnov-
nega zdravstvenega varstva izklju-
^^}o kopališko klimatsko zdravlje-
nje, omenjali pa so še druge slabo-
sti.
Pa bi novoizvolnjene člane skup-
ščine seznanil z nekaterimi naloga-
mi socialnega zavarovanja in s sta-
njem sklada za zdravstveno zavaro-
vanje, je direktor komunalnega za-
voda Milan Loštrk opozoril na zna-
čilnosti novih ukrepov v socialnem
zavarovanju in na njehove posledi-
ce. Tako pomeni limitiranje stopnje
za zdravstveno zavarovanje tudi li-
mitiranje dohodkov sklada. In ker
tudi osebni dohodki niso naraščali
v skladu s predvidevanji, je izpad v
skladu za zdravstveno zavarovanje
dvojen. V Sloveniji je v teh skladih
za okrog tri milijarde dinarjev pri-
manjkljaja. Celjska komunalna
skupnost ga ima sicer od vseh naj-
manj, vendar je tudi 68 milijonov
dinarjev velik znesek. Izpad je v
glavnem povzročilo zaostajanje
osebnih dohodkov za predvidenim
zvišanjem, saj bi se le-ti morali po
republiških ocenah dvigniti za okrog
34 odstotkov, so se pa v resnici sa-
mo za 13. Komunalne skupnosti si
bodo morale zdaj prizadevati, da bi
potrošnjo uskladile z. možnostmi,
saj bi sicer spet zašli v še večji pri-
manjkljaj. Najbolj so narasli izdat-
ki za kritje nadomestila osebnih do-
hodkov porodnicam in ženam s
skrajšanim delovnim časom, izdatki
za zobozdravstvo, sledijo pa izdatki
za rehabilitacijo invalidov itd.
Tovariš Loštrk je nato govoril še
o predvidenih spremembah temelj-
nega zakona o financiranju in zdrav-
stvenem zavarovanju, ki bo zavaro-
vancem omogočil, da si sami dolo-
čajo obseg pravic in s tem tudi viši-
no sredstev, ki jih bodo namenili
zavarovanju svojega zdravja.
L B.
PRIVESíTE LES
Y našem kraju imamo veliko
mizarskih delavnic in mizarjev.
Povsod nekaj žagajo, z.hijajo ali
ììohlajo. Ce hi sklepal po zuna-
njih šumih in zvokih, hi človek
mislil, da je mizarska produktiv-
nost na višku in da jim dela he
bo zmanjkalo vsaj nekaj let. V
resnici so pa problemi in težave.
Zamislite si mizarja brez nje-
gove osnovno surovine — lesa!
To je isto kot bi bil kovač brez
železa ali krojač brez blaga. In
veiîdar mnogi mizarji kratkoma-
lo nimajo lesa. Kaj žagajo, zbija-
jo in hoblajo, je seveda drugo
vprašanje.
Državljan je na primer iskal
nekoga, ki bi mu naredil navad-
ne police — iz trdega lesa. Stopil
je do najbližjega mizarja in ga
vprašal:
— Bi mi lahko naredili navad-
ne police iz trdega lesa?
Mizar ga je pogledal skozi za-
prašene naočnike: — Bi, ampak
tovariš, imate les?
Tovariš državljan seveda ni
imel lesa. Morda hi ga našel kaj
v svoji drvarnici, ampak tisti les
najbrž ne bi bil uporaben za po-
lice.
— Žal, lesa pa nimam, je rekel.
— Potem pa vam ne moran
narediti polic.
— Kje naj dobim les? je vpra-
šal državljan. — Saj bi ga vi ven-
dar morali imeti!
— Moral, ampak če ga nimam!
Državljan se je odpravil dru-
gam. Spotoma jc razmišljal, če
se neniara ne bi napotil v gozd,
posekal kakšno bukev ali hrast,
ga oklestil in ga na kak način
spravil na žago. Od tam bi lahko
potlej deske zapeljal k mizarju.
Prišel je do drugega mizarja,
ki je bil tudi brez lesa.
— Ne morem vam narediti, če
mi ne prinesete lesa. Saj razu-
mete?
Potem se je med mnogimi mi-
zarji našel še en mizar brez lesa.
Rekel je, da bi police naredil v
šestih tednih, kolikor bi moral
sam nabavljati les, v nasprotnem
primeru pa dosti prej.
— Ce mi prinesete les, je rekel
— bo stvar zelo enostavna.
Državljan je postal dobrs volje,
kajti takšna obrt se mu jc zdela
sila zabavna. Prešinil ga je po-
mislek, če nemara tudi miz.arji
ne .sledijo naši trgovini, kjer
lahko pptrošnik dobi električni
kabel, če prinese recimo baker.
— Mojster, je rekel — če vam
prinesem les, bi mi res naredili
police?
— Sevedai le odvrnil mizar.
— In bi vam lahko potlej pri-
nci numa'^ai ludi delat?
oh

NEKAJ MISLI OB LETOŠNJI TURISTIČNI BERI NA NAŠEM PODROČJU
Krava pri gobcu doji, turizem pa...
• KOLIKŠEN NAPREDEK SMO DOSEGLI ALI KAJ JE VODILO:
PLAN ALI DEJSTVA.
• TURIZEM JE GOSPODARSKA PANOGA, DONOSNA TAKO KOT
BI 2ELELI PA BO TAKRAT, KO BOMO VANJO VLAGALI SRED-
STVA, NE PA DINARCKE.
• SLOVENIJA BI NAJ BILA NARAVNI PARK EVROPE, KAZE PA.
DA SE DELI NA KRANJSKO IN ŠTAJERSKO, DOLENJSKO IN
PRIMORSKO VSAJ PO CESTAH IN DRUGIH NALOŽBAH.
Letošnja turistična sezona je v
glavnem mimo. Turistični delavci in
gostinci že delajo analize, ki niso
najbolj rožnate. Kajti minulo ob-
dobje je turizmu vtisnilo dva peča-
ta: ukinitev K-15 in restrikcije so-
cialnega zavarovanja pri zdravlje-
nju.
Turizem, o katerega gospodarski
vrednosti smo zač.eli razmišljati še-
le pred leti, ko smo ugotovili, da bi
bil lahko dodaten vir naši devizni
blagajni, smo začeli načrtno forsira-
ti, delati plane, se veseliti velike
bere... Zakaj pa ne, ko vemo, da
naši sosedje žanjejo, medtem ko
pri nas le polagoma kapljajo di-
narji od turizma.
Preko Slovenije pride v državo
skoraj 80 odstotkov vseh tujih gos-
tov. Glede na to je bila računica
jasna: vsak gost naj pusti toliko
deviz, pa se bo to lepo zaokrožilo v
kupček, ki ne bi smel biti niti maj-
hen. Celje s .svojim turističnim za-
ledjem, z vrsto svetovno znanih že
afirmiranih zdravilišč, z idilično
Zgornje Savinjsiko dolino ravno na
področju, preko katerega gre del te-
ga prehva.
Ne želimo razpravljati o statistič-
nih podatkih, ki so lahko dejanski
odraz našega turizma ali pa ne, ne
moiremo pa jih niti ignorirati, ne
pri domačem in ne pri inozemskem
turizmu. 2e uvodoma bi opozorih,
da je letošnja sezona bila kljub sla-
bemu vremenu v poletnih mesecih
prelomnica tujega turizma. Ce bi
navajali statistične podatke, s ka-
terimi postrežejo v vseh turističnih
krajih našega področja, bi ugoto-
vili, da je naše področje v letošnji
sezoni obiskalo neprimerno večje
število: tujih gostov, kot kdaj koli
prej. Ce k temu dodamo, da je ve-
liko gostov takih, ki se v naše kraje
vračajo, je to uspeh, ¡ki ga ne kaže
podcenjevati.
Ob tem pa bi bilo nujno začeti
razmišljati o nekaterih problemih,
ki so malenkostni, vendar bistveni
za še širši razmah turizma. Ko nam-
reč strnemo izjave predsednikov tu-
rističnih društev ali turističnih de-
lavcev pa naj si bo to izjava tovari-
ša Kosi j a v Laškem, Plesnika v Lo-
garski idoliini, Rožanca iz Dobrne
ali Mérmala iz Ljubnega, Strahov-
nika iz Podčetrtka — v prvem pla-
nu omenjajo — CESTE. Torej pro-
blem, ki je osnova za razvoj sodob-
nega turizma.
Ta problem ni nov, na našem po-
dročju se vleče že več deset let.
Padajo celo očitki republiškim or-
ganom zaradi politike pri razdelje-
vanju sredstev. Dejstvo je namreč,
da smo na našem področju zgradili
v povojnem obdobju le nekaj cest,
asfaltirali smo del ceste I. reda Ma-
ribor—Ljubljana, Celje—Rogaška
Slatina, Celje—Rimske Toplice in pa
del Zgornje Savinjske ceste. V is-
tem obdobju pa na drugih področ-
jih^ na primer na Gorenjskem pa še
kje, grade ceste, ki so v primerjavi
z neustrezno cesto I. reda, po kateri
se vrši tako intenziven promet ko
na obeh gorenjskih magistralah sku-
paj — mnogo manj pomembne. Ce
ta problem podrobneje analiziramo,
ugotovimo, da imamo že vrsto let
zaradi pomanjkanja sredstev razko-
pano cesto v Dobrno, Zidani most,
da gradimo Zgornje Savinjsko cesto
po nekaj kilometrov na leto, da o
cesti v Kumrovec ni slišati nič...
Da ne moremo urediti že nekaj let
dva odseka ceste v Rogaško Slatino,
da pa na drugi strani, kot rečeno,
z republiškimi sredstvi urejujejo
ceste, ki niso toliko pomembne.
Ali ni absurd, da na primer kmet-
je v zgornji Savinjski dohni daruje-
jo tudi po 30 in več kubičnih met-
rov lesa za cesto, po kateri se bodo
s svojo vprego peljali le enkrat na
mesec, ko se spuste v doHno.
Gostinci so se v redu vključili v
turizem. Z ustreznejšo davčno poli-
tiko smo jim omogočili, da so v
nekaj letUi sodobneje opremili lo-
kale in usposobiH strežno osebje.
Trgovina in industrija pa še vedno
caplja nekaj korakov zadaj. Pri nas
je nezaslišano, da bi lahko na pri-
mer v Celju, Rogaški Slatini аИ v
Laškem imeli tudi ob nedeljah od-
prtih nekaj trgovin, kot imajo to na
primer že vrsto let v sosednjih, tu-
ristično razvitih državah. Naša ko-
modnost in birokracija predstavlja
za turizem tolikšno cokljo, da se
bomo ob njej še vrsto let spotikaU.
Zanimivo je prisluhniti pisanju
tujih turističnih delavcev in gostov.
Poglejmo primer pisca Ota Th.
Kropscha, ki je med drugim
zapisal v Wiener Wochenausgabe o
Savinjski dolini za Laško tole: »Čud-
na se mi zdi poslovanje v hotelu
Savinja v Laškem, ki je edini hotel
v tem zdraviliškem kraju. Ima tudi
telefon, ki je pa dosegljiv le do 15.
ure, ker gospod upravnik ob tej uri
konča svojo državljansko dolžnost
in zapre edini prostor, iz katerega
se lahko dobi zveza s svetom ...«
Kaj bi potem rekli šele gostje
Rogaške Slatine, kjer imajo tele-
fonsko centralo iz Aleksandrovih ča-
sov, na zvezo pa morajo gostje ča-
kati po nekaj ur, če se seveda kon-
čno lahko zaradi slabe zveze sploh
sporazumejo. Pa ne gre samo za
tehnično plat. V letošnji sezoni je
gostinsko podjetje iz Rogaške Sla-
tine odvračalo goste, ki so želeli
priti v Rogaško, ker pač ni imelo
več prostih ležišč. V istem obdobju
pa je imelo zdravilišče praznih ne-
kaj deset postelj, da o privatnikih
ne govorimo! Ta ozkost se poten-
cira še ob dejstvu, da namreč v
Rogaški vzdržuje nasade in parke
zdravilišče. To stane preko 40 mili-
jonov starih dinarjev. Pred zdravi-
liškim domom so cvetlični lonci.
Ker bi za zalivanje bila priročnejša
voda iz vodovodne pipe gostinske-
ga podjetja je nastal stroškovni
spor... Pa se gremo turizem.
Ali pa primer, ki ga je opisal pro-
fesor sarajevske univerze ing. M. M.
Cvrčanin: »Že več kot 40 let zaha-
jam v Laško, kjer sem bil letos iz-
redno presenečen. Stanoval sem pri
Vrhovčevih, kjer sva se z ženo po-
čutila kot doma. Prihodnje leto se
bom znova vrnil, zato bi želel opozo-
riti na nekatere malenkosti, ki bi
se z dobro voljo dale odpraviti. V
Laškem sta samo dve restavraciji,
ki imata sicer dokajšen izbor jedi,
toda le ob določenem času. Potreb-
no bi bilo več zelenjave, ker meso,
klasično polnjene paprike in suhi
čevapčiči ne pomenijo neko poseb-
no hrano. Pa še tole: v času prazni-
ka so delali kot natakarji tudi ljud-
je, ki so ustvarjali dobiček za svoj
žep, kajti kako je drugače pojmlji-
vo, da sem plačal v Humu za slivov-
ko 150 din, zvečer 140, naslednje
jutro 125 in zopet 150 dinarjev? Ali
pa v Stari pošti v Rimskih Toplicah,
kjer sem naročil telečji steak z jaj-
cem. Natakarica mi je prinesla me-
so, ki je bilo od starosti črno, ko
sem jo opozoril, ni reagirala, torej
sem plačal 900 din za jajca, ker
mesa nisem zaradi varnosti jedel!
V celjskem gostišču Majolka, ki
ima evropski sloves, je tak steak
za 50 din cenejši ob odlični čistoči
in prvorazredni postrežbi, kar pa za
Staro pošto ne morem trditi... To
pripominjam zato, ker ljubim in
spoštujem red ter izredno gosto-
ljubje Slovenije...«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vsako leto se v celjski vrtnarski šoli zberejo dekleta in mladeniči iz
vse Slovenije, ki se učijo v vrtnarski ali cvetličarski stroki. Za tri mesece
zapustijo svoja učna mesta v zasebnih ali družbenih cvetličarnah in vrtna-
rijah in se posvetijo teoretični vzgoji. Prav te dni je spet en razred zaklju-
čil šolanje in ing. Janez Ognar nam je povedal o šolanju naslednje:
»Mladina je sestavljena iz zelo različnih strok: vrtnarska, cvetličarska,
zelenjadarska in še razne kombinacije teh strok ter posebni odseki, kakor
so cvetlično pakiranje, dekoriranje in podobno. V šoli jim predavamo vse
predmete, a hkrati skušamo posameznim strokam dati več znanja iz nji-
lovega območja dela. Praktičnega pouka sicer šolanje ne predvideva, ven-
dar nudimo tudi to po možnostih, ki jih dopušča kratek rok šolanja. Ne-
kaj časa je bilo za to stroko odprto vprašanje financiranja, a zdaj smo
ga uredili z Zavodom za financiranje šol II. stopnje, vendar je še vnaprej
za to mladino odprto vprašanje učne dobe, ki je nekaterim določena na
dve, drugim na tri leta. Vrtnarski in cvetličarski kader nam je vsekakor
potreben in zato smo prepričani, da se bodo zlagoma rešila še preostala
vprašanja.«
Na fotografiji vidimo nekaj deklet iz šole med praktičnimi vajami
v celjski vrtnariji v Medlogu.
иШШ NOVI PROSTORI
(Nadaljevanje z 2. strani)
študijska komisija je vse leto oprav-
ljala eno samo delo; analizo stanja
— tako študijskega kot socialno eko-
nomskega — za celjske študente. De-
lo so uspešno končali in rezultati,
ki so dokaj zaskrbljujoči (predvsem
zaradi porazno nizkih štipendij, '
zmanjševanja števila štipendij in ne
nazadnje močnega vpisa študentov
pri študiju!), bodo objavljeni v
dnevnem tisku in radiu ter posredo-
vani komisiji za štipendije pri ob-
činski skupščini. Prvič so v pretek-
lem letu navezali tesnejše stike s
celjskimi družbeno političnimi de-
lavci, ki so prihajali v Ljubljano in
trikrat predavali oziroma vodili raz-
govore s študenti o naslednjih ood-.
ročjih: položaju celjske občine, kul-
turi v Celju ter športu in turizmu
kot sestavnem delu našega življe-
nja. S podobnimi tribunami name-
ravajo nadaljevati tudi v prihodnje,
saj je to ena redkih poti, da se tudi
študentje, ki so skozi leto dalj časa
odsotni iz mesta, sproti seznanjajo
z razvojem in dogajanji v mestu. Na
kulturno zabavnem področju pa so
pripravili akademski ples s progra-
mom, gostovanje akademskega pev-
skega zbora Tone Tomšič iz Ljublja-
ne in prejšnji mesec koncert orkest-
ra Colette z mlajšimi slovenskimi
pevci Dimitrijevičem, Hrenovo in
Jazbinškom.
Klub vse do pred kratkim ni imel
svojih prostorov. Končno je tudi to
vprašanje zadovoljivo rešeno, saj so
dobili lepe prostore v Ljubljani na
Poljanski cesti, kjer je prej vedril
Univerzitetni odbor študentov. Klub
bo za čim ugodnejšo in estetsko ure-
ditev prostora razpisal interni na-
gradni natečaj in najboljši projekt
odkupil ter po njem uredil in opre-
mil prostore, v katerih bodo televi-
zija, gramofon, radio, revije in ča-
sopisi, šahi itd. Temu primeren bo
tudi program za naslednje leto. Zdaj
ne bodo več odvisni od milosti ne-
katerih; ampak si' bodo láhKó ure-"
dili svoje klubsko življenje, ki bo
tudi po prireditvah bogato in pri-
vlačno. Tako bo klub prevzel pod
svoje okrilje novo ustanovljeno sa-
tirično skupino, ki jo sestavljajo
pretežno študentje in ki bo imela
reden program v Celju; pripravili
pa bodo tudi gostovanje Akademi-
kovih umetniško kulturnih skupin
(gledališče, folklora, pevski zbor),
literarni večer z mladimi sodelavci
vseh slovenskih književnih revij in
ponovno akademski ples.   T. Vrabl
» Í10VEK RAJ JE TO ? «
Odgovor direktorju ing. Novaliu
in vsem prizadetim
Tovariš urednik, z ženo sva dolgo časa
razmišljala o tem, če bi dogovorila na ne-
sramno in žaljivo pisanje direktorja kme-
tijske zadruge v odgovoru na članek J. Se-
verja Človek kaj je to?
Razmišljala sva predvsem o tem, če se sploh
splača odgovoriti človeku, ki tako, meni nič
tebi nič zavije resnico v brezvezno besedi-
čenje. Za odgovor sva se odločila po tem,
ko je nekaj občanov iz pisanja ing. Novaka
povzelo nekaj laži in mi z njimi krnilo ugled.
Midva sva smatrala, da bo na to smešnico,
ki je toliko žaljiva in neresnična, odgovoril
vaš novinar, ki dejansko stanje pozna, ko-
likor ga je lahko iz dokumentov in spisov
spoznal.
Torej ing. Jože Novak očita meni laž, ker
sem novinarju izjavil, da sva z ženo prepu-
stila v smislu dogovorjene pogodbe posestvo,
ki meri več kot 20 ha. Direktor trdi, da je
kmetijskih površin samo »bore« (ta izraz
uporablja tudi v nadaljevanju svojega pamf-
leta) 5,17 ha. Nihče ne govori samo o kme-
tijskih površinah, temveč o celotnem posest-
vu, ki je 12. novembra 1959. leta merilo 21 ha,
99 arov in 88 kvadratnih metrov površine!
To on dobro ve, ker ima zadruga med svo-
jimi spisi o mojem posestvu tudi prepis iz
katastra.
Zatem trdi, da gozdov nihče ni sekal. Inže-
nirju Novaku sem pripravljen, seveda če bo
kdajkoli imel čas za to, pokazati celo smre-
kove štore, ki so ostali od smrek, katerih
vsaka je imela po več kubikov lesa in so jih
posekali v času, ko je s posestvom gospoda-
rila zadruga. Ali mogoče ing. Novak meni,
da je tiste debele smreke pobral kakšen kme-
tovalec, ki je nabiral dračje? Toda na Šmo-
horju kmetovalci ne nabirajo dračja, ker
imajo lastne gozdove!
Želel bi ponovno povedati, da se nama
upira razpravljanje o vsebini pisanja direk-
torja zadruge, ker je pisanje neresno in ža-
ljivo, saj razen nekaj podatkov ob navajanju
datuma sodnih obravnav in njihovih rezul-
taitov ter stavka, kjer ugotavlja, da zadruga
»NI EDINI KRIVEC«, z ničimer ni prispe-
val, da bi moj in vsekakor tudi problem
zadruge pametno rešil, kar je po moje bil
cilj novinarjevega pisanja. Z direktorjem KZ
ne želiva razpravljati o tem, kako sva go-
spodarila na Šmohorju, ker direktor ni sam
osebno nikoli videl najinih rezultatov, mirne
vesti pa lahko zatrjujeva, da lačni nismo
bili kradli tudi nismo, v resnici smo pa
pridno delali in dobro gospodarili. Zato naju
tudi čudi, kako lahko tako avtoritativno trdi,
da nama je skupaj z ostrešjem segnil škop
itd., itd.
Neverjetno smela je tudi njegova trditev,
da jaz, Julijana, nisem hotela podpisati kupo-
prodajne pogodbe. Ing. Novak verjetno ne
ve, da midva vse odločitve sprejemava na
staromoden način — skupno. To je najna-
vadnejša laž, tembolj, ker sva določenega
dne bila oba v Celju, kjer naju je uslužbenka
odpravila z odgovorom, da »onih« še ni, da
ne ve, kdaj pridejo itd. Kljub temu sva ča-
kala dobro uro, .če bi se mogoče le pojavili
predstavniki, da bi končno podpisali po-
godbo. Ob tem sklepanju pogodbe bi želela
omeniti le nekaj. Ves postopek ob prodaji,
do katere pa še do danes ni prišlo, je bil
sila neresen. Predstavniki zadruge so se obna-
šali kot otroci, ki danes trde to, jutri ono,
pa zopet tretje. V dobri veri, da so pred-
stavniki zadruge odiiovorni ljudje, da na
koncu koncev vedo, kaj je njihova dolžnost
in pravica, sva zaupala besedičenju in oblju-
bam ter zato doživela, da nama je gospodar-
stvo propadlo, da sva zabredla v težke so-
cialne razmere, da sva končno v posmeh
ljudem, ki so najmanj, vsekakor pa manj
prispevali tej družbi kot midva.
Nerazumljivo je, da ing. Novak navaja, da
sva midva »zopet silila v prodajo . . .« Kako,
če sva pa bila prepričana, da je posestvo
prodano, le denarja še nisva dobila! Nama
ni nihče točno zatrdil, da pogodba ni veljav-
na vse do prve sodne obravnave, ki pa je
potekala dokaj čudno.
Od 1959. leta midva nisva več koristila po-
sestvo v prepričanju, da ni najino. Po tem
letu sva vzela v najem celo nekaj sosedove
zemlje, da bi pridelala krompir za družino.
Neverjetno smešna je izjava, da so nama
zaradi malomarnega odnosa odvzeli zemljo.
Kako, če pa takrat midva, kot rečeno, po-
sestva nisva več obdelovala, ker ni bilo na-
jino. Ce ga je kdo odvzel, ga je odvzel za-
drugi.
Midva nisva izsiljevala prodaje, temveč ter-
jala, naj se procedura pospeši, ker nisva
mogla gledati, kako posestvo propada, poleg
tega sva pa zaradi obljub in goljufanja zašla
s šestimi majhnimi otroki v nezavidne soci-
alne težave. Tega ing. Novak ne navaja, ker
mogoče to »NE VE«, kakor tudi ne ve ali
noče vedeti, da se midva nisva na Šmohor
preselila, da bi ob gospodarstvu še sama
propadla s svojo družino! To je le del stvari,
ki jih ing. Jože Novak neodgovorno navaja
in naju žali, kar si midva nisva zaslužila ne
s predvojnim in ne medvojnim delom, ko
sem kot zavedna državljanka nudila pomoč
borcem NOB in skrbela za ranjence. Tega
on ne ve, niti ne more vedeti, ker je bil
takrat premlad ali pa, ker je živel v drugač-
nem okolju, kjer mu tega ni bilo treba!
Tudi sama sva prispevala del, iz katerega je
ing. Novak lahko črpal nemoteno po vojni
svoje znanje med šolanjem. Tega ne nava-
java zato, da bi kogarkoli žalila, temveč ker
je bila borba naša dolžnost, predvsem pa
zato, da ing. Novak še v prihodnje ne bi
koga žalil s podobnim pisanjem o ljudeh, ki
so marsikaj doživeli, preživeli in družbi ne-
sebično dali.
Res je, da sva sama kriva, da je posestvo
propadlo. To pa zato, ker sva zaupala ljudem,
predstavnikom druži)ene organizacije, ki so
neodgovorno delili obljube, vsiljevali ljudem
nekaj, za kar niso bili kompetentni in česar
niso realizirali. Toda tega takrat midva nisva
vedela, zato sva slepo zaupala; dejstva pa
so znana . . .
Glede predançsti in volje do dela pa tole:
MIDVA SI SVOJ KOS KRUHA VSAJ DOSLEJ,
SLUŽIVA S POŠTENIM, TRDIM DELOM, če-
prav so nama ga rezali ljudje, ki so si to
najmanj zaslužili. Ne želiva nobene senzacije,
zavedava se, ^a s kakršnim koli pisanjem o
najinih razmerah trpi ugled družine, če se
pa ie začelo že pisati, naj se izlušči resnica,
da bodo bralci enkrat za vselej izvedeli res-
nico o delu in poslovanju nekdanjega in
sedanjega kolektiva KZ Laško. Prepričana
sva, da je novinar kot družben delavec želel
le pomagati, tako kot so pomagali organi
izvršnega sveta občinske skupščine ter občin-
skih političnih organizacij, da bi se' ta pro-
blem pametno rešil, kar bi se dalo z iMlo
volje "in razumevanja, toda ne z žalitvami in
navadno demagogijo!
Julijana Jurkošek
Franc Jurkošek
P. S. Zaradi pomanjkanja prosto-
ra bomo odgovor prizadetega novi-
narja objavUi v prihodnji številki.
KRJ DITNA
BANKA
CELJE
1
POSEBNO NAGRADNO ŽREBANJE
HRANILNIH VLOG 31. OKTOBRA 1966 -j
MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA!^
Kreditna banka Celje objavlja novo nagradno žrebanje vseh hranil-
nih vlog, naloženih pri Kreditni banki Celje-osrednji enoti, njenih
podružnicah — Celjski mestni hranilnici Celje, Velenje, Slovenj gra-
deč, in Slovenska Bistrica ter pri ekspoziturah Radlje ob Dravi, Dra-
vograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Šoštanj, Mozirje, Ža-
lec, Konjice, Rog. Slatina, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Laško
in Šentjur pri Celju.
ŽREBANJE BO 31. OKTOBRA 1966 na vseh posi, enotah banke. Izžre-
banih bo preko 100 praktičnih lepih nagrad.
VLAGAJTE IN VARCUJTE PRI KREDITNI BANKI CELJE IN NJE-
NIH POSLOVNIH ENOTAH, KJER JE VAŠ DENAR ZA VAS VARNO
IN KORISTNO NALOŽEN!
PROBLEMI ŠOLSTVA V ŽALSKI OBČINI
NEIZPOLNJENE NALOGE
KUUB TRUDU PROSVETNIH DELAVCEV NA PODROČJU ZAl^
glCE OBČINE, DA BI REZULTATE SVOJEGA DELA PRIBLIŽALI ZA-
HTEVAM DRUŽBE, DOSEGAJO ZARADI OBJEKTIVNIH TEŽAV LE
j^NJšE USPEHE. Z REORGANIZACIJO ŠOLSKE MREŽE SO SE PO-
BOJI DELA NA CENTRALNIH ŠOLAH ŠE POSLABŠALI. NENOR-
j^LNI SO POGOJI V ODDELKIH POSEBNE ŠOLE V ŽALCU. KJER
POTEKA POUK V TREH IZMENAH.
Na zadnji seji občinske skupščine,
j;i je bila v torek, so odborniki raz-
pravljali tudi o poročilu o proble-
matiki šolstva na področju občine.
Seje so se udeležili med drugim di-
rektorji šol. Iz poročila in razprave
je bilo razvidno, da delovni kolek-
tivi šol na območju občine delajo
v težkih pogojih, saj se je utesnje-
nost zaradi reorganizacije na cent-
ralnih šolah še povečala. Letos so
presolali otroke od petega razreda
naprej s Tabora v šolo na Vran-
skem. V Šempetru so odprli še sed-
mi razred, ker predvidevajo, da bi
to šolo razvili v popolno osemletko.
S spremembo šolskega okoliša bo v
Šempteru toliko otrok, da bodo
možne celo paralelke.
Med razpravo so poudarui, da bi
bilo nujno v priJiodnjih letih zgra-
diti novo šolo v Grižah, zgraditi pri-
zidke z nekaj učilnicami šoli v Šem-
petru in v Petrovčah, s čimer bi raz.,
bremenili priliv otrok v žalsko šolo.
Adaptirati pa bi morali tudi šole v
Žalcu, na Polzeli in Vranskem, saj
bi s tem izboljšah delovne in zdrav-
stvene pogoje, čeprav s temi deli še
vedno ne bi rešili vprašanje dvo-
izmenskega pouka.
Zaradi nenormalnih pogojev dela
prosvetni delavci ne morejo rezvdta-
te svojega dela približati zahtevam
družbe in v celoti izpolmti naloge,
ki jih postavlja šolska reforma. To-
da šolski uspehi se polagoma iz-
boljšujejo. Tako je letos od 4.442
učencev izdelalo od prvega do osme-
ga razreda 3.818 ali 3,2 odstotka več
učencev kot v lanskem šolskem letu.
Ce k temu dodamo še učence osmih
razredov, ki so uspešno končah po-
pravne izpite, je ta odstotek še več-
ji. Ta uspeh je vsekakor rezultat
boljšega strokovnega dela, velike
prizadevnosti in požrtvovalnosti pro-
svetnih delavcev ob dodatni pomoči
šibkejšim učencem,
V izralno težkih pogojih dela pro-
svetni kader oddelkov posebne šole
v Žalcu. Šola gostuje v prostorih
osnovne šole, kjer ima na razpolago
le dva prostora, ki jih uporablja za
učiilnici. Zaradi velikega števila du-
ševno in telesno motenih otrok, po
učujejo v treh izmenah, kar vsdca-
kor onemogoča normalno izvajanje
podka in realizacijo predmetnika.
V prihodnjem šolskem letu predvi-
devajo, da se bo število oddelkov še
povečalo, zato se bo problem pro-
storov še bolj zaostril, ker osnovna
šola zaradi svojih potreb ne more
odstopiti dodatnih prostorov.
-ez
NOV PAVILJON
V prihodnjih dneh bodo v Laškem
začeli graditi nov turistični paviljon,
v katerem bo poleg turističnega bi-
. roja še trafika s prodajo spominkov
in bife. Paviljon bo staî v parku ob
mostu, na prostoru, kjer je sedaj
trafika in slaščičarna. Paviljon bi
naj bil predvidoma zgrajen do pri-
hodnje turistične sezone, tako da bi
z njim dokončno rešili tudi prostor
turističnega biroja, ki je doslej go-
stoval v prostoru hotela Savinja.
*
Celjsko trgovsko podjetje Merx
gradi v Laškem dve samopostrežni
trgovini, ki bosta izpopolniU vrzel v
trgovini in nudili občanom ter go-
stom večjo izbiro špecerijskega bla-
ga. Laščani pričakujejo, da bo vsaj
ena od novih samopostrežnic obra-
tovala nonstop.
NOVA PIVNICA
v Rogaški Slatini gradi domače gradbeno podjetje novo pivnico. Stara
je pred dvema letoma zgorela. Nova pivnica bo, kot priltazuje posnetek,
v modernem, arhitektonsko zaokroženem objektu, ki bo dopolnil praz-
nino ob Novi terapiji. Gradnjo investira zdravilišče. (Foto: J. Sever)
Delovni Boëani
PREBIVALCI BOČNE V ZADREŠKIDOLlNI SODIJO V TISTO
VRSTO LJUDI, KI SO VEDNO PRIPRAVLJENI VLOŽITI SRED-
STVA IN TRUD ZA DOBROBIT SVOJEGA KRAJA. PO AKCIJI ZA
ASFALTIRANJE CESTE SO TAKOJ ZACELI UREJATI VODOVOD.
TUDI S TEMI DELI BODO V KRATKEM GOTOVI.
Vodovod v Bočni je zelo star. Pr-
vič je stekla voda po ceveh leta 1911
k nekaterim kmetovalcem, ki so z
lastnimi sredstvi napeljali vodovod.
Ostali, potreb je bilo veliko, so ne-
kaj let razmišljali o tem, kako bi si
napeljali vodo, ki je je predvsem v
sušnih obdobjih primanjkovalo.
Kmalu po vojni so uvideli, da bi ta-
ko večjo investicijo lahko izpeljali
le, če bi vsi občani prispevali denar.
Ustanovili so vodovodno zadrugo,
v katero so vlagali samoprispevek.
1953. leta so dobili nekaj sredstev
tudi od tedanjega okraja v Šoštanju.
V nekaj letih so v zadrugo vključili
tudi ostale kraje in zaselke, ki pove-
zujejo Bočno. S tem pa se je potroš-
nja vode za nekajkrat povečala. Za-
to je bilo nujno povečati zbiralni ba-
zen in zamenjati pretočne cevi, ki
tolikšnih obremenitev niso zmogle.
Z zbranimi sredstvi so letos zače-
li 2 rekonstrukcijo enega dela vodo-
vodnih napeljav in z gradnjo nove-
ga zbiralnega bazena. Z lastnimi
^redstvi so že doslej izkopali skoraj
'•500 metrov jarka za vodovodne ce-
^i. poleg tega pa so že tudi gradbena
Z novim vodovodom bodo speljali
V'odo v Devče, kjer je predvsem v
dela na novem rezervoarju v za-
ključni fazi.
sušnem obdobju primanjkuje. Tako
bodo sedaj imeli vodo v Bočni, Dev-
čah. Kropi in Otoku. Vsa gospodinj-
stva bodo dobivala vodo iz novega
60.000 litrskega rezervoarja, medtem
ko bodo starega po vsej verjetnosti
opustili. -ez
TOKRAT SMO OBISKALI OBČANE V
ŽALCU. ŽELELI SMO IZVEDETI, KAJ
VSE SE JE PO PREIMENOVANJU ŽAL-
CA V MESTO SPREMENILO.
JOŽE
KVEDER,
uslužbenec:
»Razen ulične razsvetljave v trgu se v
Žalcu po preimenovanju ni dosti spreme-
nilo. Dobili smo nova imena ulic, trge.
Ulice v »predmestju« pa še vedno same-
vajo brez ustrezne razsvetljave, duše se
v prahu, ker niso asfaltirane . . . Nihče
ne uredi zelenic in okolja pred nekateri-
mi stavbami, kjer bi se to z malo dobre
volje dalo. O kulturno-zabavnem življenju
raje ne govorimo.«
ZDRAVKOCAS,
aranžer:
»Sara naziv je še premalo, da bi Žalec
postal mesto. Jaz si namreč pod izrazom
»mesto« predstavljam nekaj drugega, kot
pa je sedanji Žalec. Poglejte na primer
kulturno-zabavno življenje. Ali so to te
štiri gostilne, v katerih mladi prečepijo
večidel svojega prostega časa? Ali mogo-
če kinodvorana? Kaže, da bi mladi želeli,
da bi jim vse drugi pripravili . . . Moti
me tudi urbanistično-komunalna ureditev.
V novih naseljih, ki se sicer hitro razvi-
jajo, ni nobenih lokalov, kakšni pa so v
trgu, to dobro vemo.«
CIRIL PRE-
ZELJ, koman-
dir milice:
»Po mojem ni spremembe. Po enem le-
tu smo sicer uspeli preimenovati ulice,
kaj pa zelenice, otroška igrišča? Vpraša-
nje je, kdo bi naj to vzdrževal in urejal.
Kulturno zabavno življenje ostaja tako,
kot je bilo: štiri gostilne, kino. Od 1953.
leta, kar sem jaz v Žalcu, tu ni bistvene
spremembe. Ce kdo pripravi kakšen kul-
turni spored, so to starejši.«
»Žalec se hitro razvija, po moje ob sa-
mem preimenovanju ne more biti spre-
membe. V tem času smo sicer dobili no-
vo javno razsvetljavo v trgu, ostale ulice
in ceste pa so neurejene. To predvsem v
»predmestju«. Urediti bi bilo treba otro-
ška igrišča v novih naseljih, ki hitro ra-
sto, in zelenice. Zakaj ne bi tudi v Žalcu
del tega uredili s prostovoljnim delom,
tako kot drugod. Kultumo-zabavnega živ-
ljenja ni. V zadnjem času je za Žalec ve-
lika pridobitev avtomatična telefonska
centrala.«
PAVEL HREN,
uslužbenec:
»Po preimenovanju smo pričakovali, da
bomo v prvi vrsti začeli urejati tudi ceste
in ulice izven samega centra, ki so zelo
neurejene. Zanemarjena, umazana dvo-
rišča, neurejene zelenice, otroška igrišča
— ne nudijo najlepšega videza. Kdaj bo
dobil Žalec končno javno stranišče? Za
kulturno zabavno življenje pa ostajajo še
naprej gostilne. Mladi so v njih, kaže, da
se s tem zadovoljujejo . . .«
GABRIJEL
BRECL, dela-
vec:
»Doslej še nisem opazil neke bistvene
spremembe, razen da so preimenovali
ulice. Trg je sicer urejen, le ostale ulice
nihče ne ureja. Ne vem, kdo je kriv, pa,
da tudi občani sami premalo naredimo.
V Žalcu predstavlja kulturno-zabavno živ-
ljenje kino in 4 gostilne, tu se začenja in
konča.«
ANTON
PEŠKO, dela-
vec:
Konferenca samonpravljalcev v Žalcu
v delovnih organizacijah na pod-
ročju žalske občine so v teh dneh
začeli z razpravami o delu samo-
upravnih organov in o nekaterih
"roblemih samoupravljanja v posa-
meznih delovnih kolektivih.
Pričakujejo, da bodo glede na IV.
plenum upravljalci na teh zborih
sprožili nekoliko bolj razgibano po-
litično dejavnost, da bodo smeleje
in odkriteje govorili o vseh hibah in
pomanjkljivostih, ki so kakorkoH
zaviralno vphvale na uspešno uve-
ljavitev samoupravljanja.
Poleg tega, da bodo na teh zborih
upravljalci izvolili svoje delegate za
občinsko konferenco, bodo konfe-
renci posredovali tudi razno gradivo
iz posameznih kolektivov, ki bo slu-
žilo za konkretno razpravo. Občin-
ska konferenca, ki jo bo organiziral
občinski sindikalni svet, bo novem-
bra.
STANOVANJA ZA UČITELJE.
PO ADAPTACIJI OSNOVNE ŠO-
LE V LUCAH SO ZACELI GRA-
DITI TUDI STAVBO, V KATERI
BODO ŠTIRI DRUŽINSKA STA-
NOVANJA ZA UČITELJE. TAKO
BODO V GLAVNEM REŠILI
STANOVANJSKE PROBLEME
UČITELJEV.    (Foto: J. Sever)
TV
od 23. IO.
do 29.10.
^iedelja, 30. 10. ^    ,
I/-25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Nedeljsko
i'fo z ansamblom Mihe Dovžana (Ljublja-
na*; 10.00 Kmetijski nasveti (Beograd); 10.45
Ijl^evjcv svet — serijski film (Ljubljana);
L ■■'P »Tomek in pes« — poljski flim za otro-
ci (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konferen-
(Zagreb); 13.50 Športno popoldne 17.44
bgU^'erno pozdravlja Zürich — posnetek za-
l9fl^o-flasbene oddaje Evrovizije (Ljubljana);
Iç Ime in priimek — serijska igra za otro-
fii,.,'Beograd); 19.40 »Tekma veteranov« —
d^^'^a humoreska (Ljubljana); 20.00 TV
2o^.i¡nik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana);
'Za ^ magazin — zabavno glasbena oddaja
(t?8reb); 21.50 Zgodbe za vas — serijski film
njJj^oljana); 22.40 Zadnja poročila (Ljublja-
J^^EDELJEK, 31. 10.
ггек?      ^ šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za-
'Li, k TV v šoli: Svetloba in valovanje
'Unu^^"^); 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser
griu^ 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za-
l6v.^' 15-50 Ruščina — ponovitev (Zagreb);
■■^ PoročUa  (Beograd);  1655 Angleečma
(Beograd); 17.25 Film za otroke (Ljubljana);
17.35,Disneyjev svet — serijski film (Ljublja-
na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45
Pri zobozdravniku — zobna preventiva za mla-
dino (Ljubljana); 19.05 Nasveti za danes in
jutri (Ljubljana); 19.15 Športni pregled (Beo-
grad); 19.40 TV pošta — pogovor o kulturnih
oddajah na TV (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik
(Beograd); 20.30 TV drama — Brana Crnče-
vić: »Njen prvi čaj« (Beograd); 21.30 Dubrov-
niške poletne prireditve (Zagreb); 20.45 Lirika
(Skopje); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana).
TOREK, 1. 11.
14.15 Milano: Nogometna tekma Italija —
Sovjetska zveza (Ljubljana); 18.20 V spomin
pesniku Srečku Kosovelu — film (Ljubljana);
18.40 Saša Miklav: »Rekvijem zahvale« —
predstava Mestnega gledališča (Ljubljana);
19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Rado-
polje — jugoslovanski celovečerni film (Ljub-
ljana); 2Í.30 Kriza vesti — kratki film (Ljub-
ljana); 21.50 Zadnja poročila (Ljubljana).
SREDA, 2. 11.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za-
greb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb);
16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev
(Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd);
17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Sanjica —
tretji del oddaje Tik-tak (Ljubljana); 17.55
Slike sveta (Beograd); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Spomini in spomeniki —
reportaža (Ljubljana); 19.05 Zabavna glasba
(Beograd);   1930   Mozaik   kratkega   filma
(Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd);
20.30 Cik-cak (Ljubljana 20.35 »Trdnjava« —
TV drama (Ljubljana); 22.00 Stari filigrani
(Skopje).
ČETRTEK, 3. 11.
9.40 TV v Soli (Zagreb); 11.00 Angleščina -
ponovitev (Beograd); 11.30 Angleški pouk —
ponovitev (Beograd); Ц.50 TV v šoli — pono-
vitev (Zagreb); 16.10 TV v šoli — ponovitev
(Ljubljana); 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser
(Ljubljana); 17.34 Poročila (Beograd); 17.40
Tisočkrat zakaj? (Beograd); 18.25 TV obzor-
nik (Ljubljana); 18.45 Na prvem mestu — re-
portaža (Beograd); 19.10 Glasba za vas (Beo-
grad); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.54 Med-
igra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd);
20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.15 Don
Kihot — baletna predstava Narodnega gleda-
lišča Sarajevo (Zagreb); 22.15 TV dnevnik
(Beograd).
PETEK, 4. 11.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za-
greb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb);
16.10 Osnove splošne izobrazbe (Beograd);
16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.55 Poro-
čila (Zagreb); 18.00 Mali pegasti deček —odd-
st. Sarajevo (Zagreb); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); Tiskovna konferenca — TV tri-
buna (Ljubljana); 19.30 Partizanska pesem
(Ljubljana); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljub-
ljana); 20.35 Celovečerni film (Ljubljana);
22.00 Zadnja poročila (Ljubljana).
SOBOTA, 5. 11.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli —
ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Skopje);
17.15 Zviti Pejo — lutke (Skopje); 17.35 Kje
je, kaj je? (Beograd); 17.50 Reportaža (Beo-
grad); 18.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25
TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po
svetu (Ljubljana); 19.10 Operna scena (Ljub-
ljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.30 Ekspedicija — se-
rijski film (Ljubljana); 21.00 Ljudje in papige
— humoristična oddaja (Beograd); 22.00 Po
sledovih plesnih korakov (Ljubljana); 22.15
Serijski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poro-
čila (Ljubljana).
NEDEUA, 6. 11.
9.05 Poročila (Ljubljana); 9.10 Disneyjev
svet — serijski film (Ljubljana); 10.00 Kme-
tijska oddaja (Beograd); 10.45 Tisočkrat za-
kaj — oddaja za otroke (Beograd); 11.30 To-
mek in pes — poljski serijski film (Ljublja-
na); . . . Ponavljamo za vas; 15.20 Tekmujte
z nami — tekmovalni mesti Celje in Novo
mesto (Ljubljana); 16.30 Športno popoldne
19.05 Ivo Stivičič: Dialogi — serijska mladin-
ska igra (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak
(Ljubljana); 20.50 Gostovanje bolgarske te-
levizije (Beograd); 21.50 Zgodbe za vas —
serijski film (Ljubljana); 22.15 Zadnja poro-
čila (Ljubljana).
RADIO CELJE
Nedelja, 30. oktobra: 11.00 — Napoved ča-
sa in programa, 11.05 — pogovor s poslušalci
11.20 — obvestila, 11.30 — za nedeljsko raz-
vedrilo, 11.45 — naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 12.45 — Literarni intermezzo:
Drago Medved in Igor Stare, 13.00 — zaklju-
ček oddaje.
V dnevih od 31. oktobra do vključno 5. no-
vembra bodo čestitke vsak dan na sporedu
od 16.00 do 17.00, celjska kronika ob 17.00,
obvestila pa ob 17.15. Razen tega se bodo
zvrstile Se naslednje oddaje:
ponedeljek, 31. oktobra: 17.25 — športni
pregled, 17.40 — F. Liszt: Koncert št. 1 v
Es duru;
torek, 1. novembra: ves dan prenos spore-
da RTV Ljubljana;
sreda, 2. novembra: 17.25 — iz dela celj-
ske občinske skupščine, 17.35 — glasbena
medigra, 17.45 — iz delovnih kolektivov;
četrtek, 3. novembra: 17.25 —- radijski felj-
ton, 17.40 — znani orkestri;
petek, 4. novembra: 17.25 — turistična od-
daja, 17.40 — za vsakogar nekaj;
sobota, 5. novembra: 17.25 — naši poslušal-
ci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 — za pri-
jeten konec tedna.
Vse oddaje ob delavnikih se končujejo ob
18.00.
»JEZIK JE ŽIVLJENJE«
ali učimo se slovenščine
(Nekaj misli ob televizijski oddaji)
Jezik je najvišja kulturna vredno-
ta vsakega naroda, torej tudi Slo-
vencev, zato ga negujmo in ne pa-
čimo; pišimo in govorimo skratka
tako, kot je to slovnično, pravopis-
no in knjižno pravilno. V tem smi-
slu je izzvenela televizijska oddaja,
ki jo je vzpodbudilo nedavno zbo-
rovanje slavističnega društva v Ma-
riboru. V oddaji smo lahko slišali
akademika dr. Bratka Krefta, ki
je govoril o pomenu zborovanja,
kakor smo lahko slišali (v malce
pomanjkljivi slovenščini) tiste sla-
viste, ki so tudi govorili o pomenu
in namenu in o tem, o čem namera-
vajo govoriti na zborovanju.
V splošnem je bilo torej dosti
govorjenja. Pa ne samo govorjenja.
Več ko leto dni je po znamenitem
»jezikovnem manifestu« SZDL Slo-
venije, ki pomeni po mnenju dr.
Bratka Krefta enega najpomemb-
nejših aktov v vsej zgodovini slo-
venskega jezika, so slavisti predla-
gali tudi določene ukrepe. Eden iz-
med njih je ta, da bi bilo zdaj ne-
mudoma prirejati seminarje za vse
tiste »nepridiprave«, ki jim je ma-
terin jezik španska vas ali vsaj
deveta skrb, kjer bi torej doživeli
nekakšno jezikovno katarzo, se (ne-
mara) oprijeli pravopis j a in pravo-
rečja ter postali vsaj jezikovno kul-
turni Slovenci. Zdi se, da je vred-
nost te »točke dnevnega reda«, ki
jo je podprl tudi dr. Bratko Kreft,
zelo sporna. Ne samo, da spominja
na kitajsko »kulturno revolucijo«
— pač pa v jezikovnem smislu, te-
melji, v pogledu praktičnih rezulta-
tov, na lepih iluzijah. Seminarske
oblike jezikovnega osveščanja so
namreč dvomljive že spričo prepro-
stega spoznanja, da se jezika prak-
tično učimo vse življenje. Kako si
potlej naši »lubi« slavisti predstav-
ljajo takšne seminarje? Verjetno
kot kratke ekskurze v posamezna
poglavja jezikovne teorije? Kaj bo
imel recimo od njih Janez, če nima
jezikovnih osnov in ne pozna svo-
jega jezika še iz časov, ko je bil Jane-
zek? To je vprašanje, ki si ga sla-
visti očitno niso zastavili. A pri
vsem tem vendarle vedo, da potem-
takem nobena jezikovno učna epi-
zoda na stara leta (ali v starejših
letih) ne more nadomestiti po-
manjkljivega jezikovnega izobraže-
vanja v mladosti, saj velja priznati,
da navsezadnje niso vse le učbeniki,
ampak pomeni najbrž še veliko več
čas, ki ga moramo »žrtvovati«, če
hočemo na primer z branjem dopol-
niti in izpopolniti suho in mrtvo
teoretično znanje. To pomeni, da
stvari vendarle ne moremo preveč
poenostavljati, saj priznavamo, da
je slovenščina med najtežjimi pred-
meti celo v šolah, ki trajajo osem
in več let. (Upoštevamo seveda kva-
liteto pedagoškega dela in ustrez-
no število ur. O težavnosti bi mo-
gel naposled pričati že sam zadnji
Pravopis, ki je, kot znano, ob izidu
vzbudil toliko razprav, da si Slo-
venci pravzaprav še danes nismo na
jasnem, zakaj bi pisali na primer
bravee, ko pa lahko pišemo tudi
bralec!).
Vsiljuje se občutek, da so na ma-
riborskem zborovanju, potem ko so
se temeljito zgrozili nad rabo so-
dobne slovenščine v javnem življe-
nju — tudi v radijsJcem in televi-
zijskem »občilu« in se bržkone
razjokali nad jezikovnim barbar-
stvom v različnih administrativnih
aktih, »odkrili« nekaj »medikamen-
tov« zoper govorne in pisane bolez-
ni naših »samozadovoljnih« Slo-
vencev, škoda, tudi tu zelo pozno.
Vprašujemo se lahko, kaj smo (mi
vsi) delali dvajset let po vojni, ko
so nam množično aktivistični se-
stanki »pisali« in »kovali« pravopis,
značilen predvsem po tem, da je z
njim slovenščina izgubila ekonch
mičnost svojega izraza! Plevela, ki
se je dvajset let bohotil na našem
jezikovnem vrtu, pač ne bomo pre-
grali s seminarji; to početje je po-
dobno preganjanju vešč.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Prvi mladinski koncert
Naša koncertna poslovalnica je
priredila v začetku sezone prvi kon-
cert, namenjen mladini. Razveselji-
vo je dejstvo, da je imela mlada pu-
blika priložnost poslušati harfistko
šulekovo. Harfa je redko pleme-
nit instrument in ga koncertna pu-
blika ne sliši pogosto v solistični iz-
vedbi, še posebej velja to za mladi-
no, ki dostikrat ne loči karakteri-
stični zven harfe od drugih instru-
mentov. Poleg Šulekove je mladino
zlasti razveselil mladi violinski vir-
tuoz Škerlak, ki se je mojstrsko iz-
popolnil v Moskvi. Program je pope-
stril tenorist Gregorač, zapel je Wol-
fove in pesmi skladatelja Uroša Kre-
ka. Klavirsko spremljavo je oskrbel
Marjan Lipovšek, kot vselej pleme-
nito, delikatno.
Spregovoriti je treba tudi besedo
o programu. V spored so bili to pot
vključeni slovenski komponisti: Li-
povšek, Srebotnjak in Krek. Stari
komponisti so se svoj čas omejevali
na vokalne kompozicije, mlajši pa
so razširili svojo dejavnost tudi na
instrumentalno komponiranje. V na-
šem programu je tako prispeval Li-
povšek odlično delo za violino in
klavir, Srebotnjak za harfo, Uroš
Krek pa je skomponiral štiri narod-
ne prekmurske pesmi z izredno ori-
ginalnimi glasbenimi mislimi v so-
dobni koncepciji. To je povsem nov
in tehten prispevek k ogromni za-
kladnici naših narodnih pesmi. Kon-
čno ne smemo' prezreti komentiranje
sleherne točke, kar je opravil jeder-
nato prof. Egon Kunej. Koncertna
poslovalnica obljublja mesečne kon-
certe za mladino. S tem opravlja
znatno kulturno poslanstvo in pri-
speva mnogo vzgoji mladine. Mladi-
na sama je izvajanje vseh pozorno
in disciplinirano sprejemala. Reden
obisk teh koncertov bo vzbudil v
njenih vrstah veselje do lepe glasbe,
kasneje pa bodo to redni poslušalci
koncertov za odrasle.
A. S.
A^DHEJ i\AHilGAl
debutant s prelo,
ženim debutom
M SANU
NOVI IGRALEC SLG GOVORI O
SVOJIH IN GLEDALIŠKIH TEŽA-
VAH
Preden sem utegnil dobro zasta-
viti vprašanje, je začel kar sam od
sebe pripovedovati:
»Ni prav, da se s kulturnimi de-
lavci vedno pogovarjate samo o
kulturi. So še druge reči, ki bi jih
morali spoznati, kajti kulturne de-
javnosti so vse bolj prizadete ma-
terialno in razpoloženje ustvarjal-
cev je porazno.
Preprost izračun mi pokaže, da
potrebujem samo za hrano mesečno
približno 54,000 S-din, a osebni do-
hodek mlajšega igralca je borih
64.000 S-din. To pomeni, da mi osta-
ne še deset tisočakov za sobico,
kolikor bi imel srečo, da jo kje
dobim.
Podnajemniki so že tako v pod-
rejenem položaju, a gledališki igra-
lec je še toliko na slabšem, ker
strogi pogoji stanodajalcev marsi-
kdaj ne dopuščajo, da bi lahko glas-
no vadil, pa četudi dvakrat ali celo
trikrat preplača skromno sobico.
Gledališče že nekaj let ni dobilo
nobenega stanovanja in mimo nas
novih, ki še sploh nismo našli svo-
jega stanovanjskega prostora, je v
Celju še vedno precej starejših ko-
legov in kolegic, ki bivajo naravnost
v nemogočih razmerah. Ob fedaj-
šnjih dohodkih in stroških je skoraj
nerazumljivo, kako bi si lahko kupil
letno vsaj eno obleko, da o' vsem
drugem ne govorim.«
— Mislite, da se gledališčeni piše
kraj?
»Z gledališčem je tako kakor z
vso slovensko kulturo: vse životari.
Koliko časa bomo to vzdržali, je
vprašanje. V mislih imam besede
mariborskega prijatelja, ki nam je
ob gostovanju v Mariboru dejal: da
bi bili izenačeni vsaj z nekvalifi-
ciranimi delavci! Zares, marsikdo
med nami razmišlja v trenutku
obupa, da bi se lotil kakšnega dru-
gega dela, a potem se vprašamo,
zakaj smo opravili akademijo in de-
lamo z idealizmom in prepriča-
njem, da je vsakemu mestu v po-
nos, če ima svoje gledališče. Jasno
pa je, da ustvarjalci, ki jih morijo
drobni vsakdanji problemi, ne mo-
rejo posvetiti vsega svojega bistva
ustvarjalnosti in umetniški rasti.«
— Zakaj ste prišli ravno v Celje?
»Rojen   sem blizu Ljubljane in
imel bi tudi priložnost, da v Ljub-
ljani pričakam ugoden angažma.
Toda v Celje me je pripeljala ravno
sla po ustvarjanju, kajti tu bo za-
me več možnosti, da poprej odigram
širši zaklad vlog in značajev kakor
v gledališču, kjer je kadra na pre-
tek. Debut v Celju mi je bil name-
njen z Duhovnikom v Rašomonu, a
zaradi potreb sem moral vskočiti
že v Don Carlosu (Posa) in Inven-
turi, v letošnji sezoni pa sem od-
igral pesnika Stebelce v Narodo-
vem blagru in Duhovna, ki naj bi
veljal uradno za debut.«
— Kaj ste počeli, preden ste pri-
šli v Celje?
»Posnel sem dva filma za nem-
škega producenta. Obe vlogi sta bili
kar precej pomembni in prav toli-
ko sem spoznal filmsko delo, da
me je to močno pritegnilo. V filmu
Počitnice v Lipici, ki je skupek
zgodbic, igram v eni izmed epizod
glavno vlogo, v drugem filmu, Ne-
beški rokovnjači, pa enega izmed
razbonjikov, ki v 17. stoletju ropajo
kočije na španskih cestah.«
, — Kakšne so vaše želje v gleda-
lišču?
»Rad bi igral heroične vloge kot
so Hamlet, Leon v Glembajevih,
Maks v Kralju na Betajnovi, Izidor
v Visoški kroniki, a kaj bi našteval,
morda ne bo niti priložnosti za vse
to...«
Da bi le bila!
Herbert Savodnik.
Pomanjkljiv priročnik
Celjska turistična zveza je izdala
priročno brošuro za izletnike celj-
skega območja. Planina-Vudler sta
s skupnimi napori napisala besedilo.
Če bo potrebna druga izdaja
v nekaj letih potrebna druga izdaja
bi želeli za omikanega turista nekaj
vrinkov kulturno-zgodovinskega zna-
čaja. Naj navedem posameznim kra-
jem le nekaj obrobnih pripomb.
Svetina. Srednjeveška cerkev je
kamenitna in neometana (le Ptuj-
ska gora jo prekaša). V cerkvi sami
je vreden ogleda velik kiparski kru-
cifiks iz XVI. stoletja.
Marija Gradec. V poznogotski
cerkvi se nahajajo za vso Slovenijo
pomembne freske iz prehoda gotike
v renesanso.
Petrovce. V notranjščini cerkve je
značilen stranski oltar, ki ga je po-
slikal naš mojster Plainer.
Gora Oljka. Nad glavnim oltarjem
je slika slovenskega baročnega moj-
stra Berganta s prizorom na Oljki.
Radmirje. Evropsko pomembna je
zakladnica te nekdanje romanske
cerkve bogatih paramentov in ču-
dovitega zlatega keliha, dela franco-
skega umetnika iz Pariza. V oltarni
menzi je upodobljen Frančišek, moj-
strsko delo kiparja Robbe ali njego-
vega učenca.
Solčava. V notranjščini cerkve je
kip Madone iz romanske dobe. V
vsej Sloveniji je le nekaj tako kvali-
tetnih del tega časa.
Rifnik. Naglasiti je potrebno, da
je bil kraj več kot dva tisoč let str-
njeno naseljen do naših dni. Med
starejšimi najdbami je treba omeni-
ti tudi staroslovanske izkopanine.
Šmarje pri Jelšah. V podružniški
cerkvi Sv. Barbare, katere donator j i
so bili Celjani, so v zadnjih časih od-
krili tudi freske iz začetka XV. sto-
letja. V gradu Jelše je v stopnišču
stropna slika: Kmečki punt. V Fer-
linčevi hiši so v veži slikani meda-
ljoni slovenskih pisateljev in pesni-
kov, kar je kulturno-zgodovinska
rariteta naše domovine. Gradič v
Korpulah je služil Celjanom kot lov-
ski grad. Na poslopju sedanje banke
je nameščena bronasta plaketa pe-
snika Antona Aškerca, delo kiparja.
Štovička.
Med obsoteljskimi kraji bi bilo
vredno omeniti Tinsko. S prelepim
razgledom na Rudenco, tu je dobro
vinogradniško področje. Na hribu
stojita dve cerkvi, druga poleg dru-
ge, kot izreden primer našega doma-
čega gotskega stavbarstva. V cerkvi
je še ohranjena stenska slika Mari-
jina smrt. Za Olimje, njeno apoteko,
bo treba popravit tekst, da ne gre
za najstarejšo apoteko v Evropi. V
Dubrovniku je starejša od naše, ita-
lijanske apoteke pa so delovale ne-
kaj stoletij pred Olimjem!
UREJEVANJE OKOLJA. UČENCI
HUDINJSKE ŠOLE SKUPNO S
PROSVETNIMI DELAVCI SODIJO
MED TISTE REDKE ŠOLSKE KO-
LEKTIVE, KI DAJO MNOGO NA
ZUNANJI VIDEZ IN OKOLJE. S
PROSTOVOLJNIM DELOM IN Z DE-
LOM MED PilAKTlČNIM POUKOM
SO UREDILI EDINSTVEN LAPI-
DARIJ, ŠPORTNO IGRIŠČE IN
OKOLICO ŠOLE. TOKRAT SMO
JIH POSNELI MED DELOM OB
UREJEVANJU NASADOV ZA ŠOLO
OB IGRIŠČU. (Foto: David)
JAKA SLOKAN
Hmeljske gajžle
Najprej popravimo tiskarskega
škrata, ki nam jo je v zadnjem,
tretjem, nadaljevanju spet zago-
del! Pravilno se namreč mora
glasiti, da je bilo »Južnoštajersko
hmeljarsko društvo v Žavci« us-
tanovljeno leta 1880. Prvi načel-
nik je bil sicer plemič in lastnik
Štravseneka, veleposestva pri Go-
milskem, Karol Haupt, toda du-
ša društvu je bil vendarle Janez
Hausenbichler. Taisti je tudi spi-
sal »Navod o hmeljariji« in ga
sam založil — leta 1882 — v slo-
venskem jeziku — s ponazorili
(risbami), kako je treba zakoli-
čiti parcelo, na kateri namerava-
mo gojiti hmelj, kakšna naj bo z
železom okovana »štanga« ali, ka-
kor je še on zapisal »bodalo« pa
še s polnim košem zlata vrednih
naukov za pridelovanje hmelja.
Prav ta učbenik, ki sicer ni prvi
v slovenščini, kajti imamo že dr.
Orlovega v letu 1853, je med prvi-
mi temelji za edinstven razvoj
hmeljarstva ne le v Savinjski do-
lini, marveč po vsej Sloveniji.
Janez Hausenbichler je bil vrh
vsega odločen rodoljub; ni zamu-
dil skoraj nobene priložnosti, ne
da bi spregovoril spodbudno be-
sedo v slovenščini, medtem ko so
predstavniki takratne cesarsko-
kraljevske oblasti in tudi pros-
vetnih (strokovnih) ustanov go-
vorili nemško. Hausenbichler je
kajpada uporabljal govorniški
oder tudi za ostre napade na nem-
škutarstvo in takratno hlapčev-
stvo, splošno bolezen: »vsezavero-
domcesarstvo«. In tako naprej
in tako dalje! Nič čudnega ni po-
temtakem, če so podeHle častno
članstvo Janezu Hausenbichler j u
raalodane vse takratne občine
Spodnje in Zgornje Savinjske do-
line, med njimi: Velika Pirešica,
Petrovce, Žalec, Griže, Gotovlje,
Eraslovče in Mozirje.
Kličem skupinico v Svetu za
splošne zadeve pri občinski skup-
ščini Žalec. Odprite, velecenjeni
člani Sveta, kateri koli učbenik
o zgodovini Savinjske doline in
berite, na primer v letu 1926, po-
ročila o velikih slavnostih ob 30-
letnici smrti Janeza Hausenbich-
lerja ali — še bolje — v letu 1938,
ko so se zbrali pred njegovo roj-
stno in smrtno hišo v Žalcu tiso-
či in tisoči tpr šolska mladina in
predsta\Tiiki tedanjih gospodar-
skih, kulturnih in političnih fo-
rumov iz Celja, Maribora in Lju-
bljane, da proslave spomin na
100-letnico rojstva »očeta savinj-
skega hmeljarstva«. Mnogi pre-
bivalci tudi sedanjega mesta Ža-
lec še skrbno in spoštljivo čuvajo
slovensko trobojnico z vtisnje-
nim: »V spomin na 100-letnico
rojstva Janeza Hausenbichler j a
1938«. SLOVENSKI BIOGRAF-
SKI LEKSIKON 1926 je posvetil
J. Hausenbichlerju toliJco prosto-
ra, kolikor le najpomembnejšim
sinovom slovenskega naroda.
In konec vseh koncev, le čemu
prirejamo poskusne razstave lis-
tin o zgodovina slovenskega
hmeljarstva tudi po NOV? Ali se
še spominjate razstav v mali
dvorani TVD »Partizan« v Žalcu,
leta 1958, ob 90-letnici ŽALSKE-
GA TABORA, ter letos, 7. avgu-
sta, v braslovški šoli, kjer smo
razstavili na čelni steni v pritlič-
nem razredu veliko oljnato sliko,
portret Janeza Hausenbichlerja,
in ko sva z Vinkom Jordanom
tisto vso nedeljo razlagala nema-
ra zares skoraj dvatisoč obisko-
valcem med drugim tudi življe-
nje, delo in pomen tega nedvom-
no izjemno zaslužnega ŽALČA-
NA? čemu ves naš trud, če nam
skupinica v Svetu za splošne za-
deve občinske skupščine Žalec
izvede postopek o poimenovanju
ulic v novem mestu, tako kakor
da bi pred njo oziroma ob njej
ne bilo nikogar in ničesar?
Ali je mesto Žalec metropola
savinjskega in slovenskega hme-
ljarstva, ki mu je temelje v prvi
vrsti polagal Janez Hausenbich-
ler, ali ni? Ali si upa ta skupinica
trdiiti, da bi bil sedanji svetovni
trgovinski center »HMEZAD« tu-
di, če ne bi bilo »Južnoštajerske-
ga hmeljarskega društva v Žav-
ci«, že leta 1880, v katerem je bil
Spiritus movens (vodilna, gibalna
sila) prav ta, za to skupinico
»tako neznatni« Janez Hausen^-
bichler, da ga v pismenem po-
stopku niti z besedico omenila
ni?
škoda, da ne more gromovnik
iz groba! če pa ne bi bilo teh
neusmiljenih nara\Tiih zakonov,
bi ga povabil prav zdaj za —
Vseh mrtvih dan. In, verjemite
mi, da bi čuli njegovo besedo:
»Sa\-injski hmeljar ni bil nikoli
rob Ш tudi ne samo robič!«
Spregovori, skupinica!
(Se nadaljuje)
PLtSËBNO («VESTILO! KOLEKTIVU
UD 1. 0KT08EA VNAPRi) mvmo KfV
ijÜCTIVOM, S^DIKALMM PODRUŽNICAM
Ifi OSTALIM POSEZOXSKE CENE ZA AV-
ioBUSNE PREVOÏE V NAJSODOBNEJE
OKKüMlJÜ.NIli /tViUML*IIH ilPA »лаЈСК-
CEDES«. IZKORISTITE UGODNO РНШ)2*
MOST - ZAHTEVAJTE PONUDBE.
VABIMO VAS N\ IZLETE:
1, 7-dnevno potovanle v RIM. Relacija Ce-
lje — Benetke — Padova — Firenze — Run
j. Rimini — San .Marino — Ravenna — Trbiž
^ Kranjska gora — Celje. Cena po osebl
579 N-dln.
' 2. 2-dnevni izlet v TRST, BENETKE, PA-
pOVA, RIMINI, SAN MARINO! Cena poto-
vanja po osebi 208 N-dln.
3. 2-dnevni izlet na DUNAJ. Cena po osebi
je 168 N-din.
4. 2-dnevni izlet preko BLATNEGA JEZERA
v BUDLMPEŠTO. Cena potovanja po osebi
je 176 N-din.
5. 2-dnevni izlet v TRST in BENETKE.
Cena'potovanja po osebi je 125 N-din.
6. 1-dnevni izlet v TRST in BENETKE.
Cena potovanja po osebi je 90 N-din.
7. 1-dnevni izlet v TRST. Cena po osebi je ¡
45 N-din. '
g. PRAGA — DUNAJ! 5-dnevni avtobusni j
izlet za praznik republike. Prijave do 5. no-
vembra 1966.
9. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERO- ■
NO, VICENZO in PADOVO. Prijave do 10. no-
vembra 1966.
10. 4-dnevno avtobusno potovanje v času
od 26. do 29. novembra v BUDIMPEŠTO in
DUNAJ. Prijave do 5. novembra 1966.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
„KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TE-
LEFON 23-50.
MALI OGLASI
PRODAM
ZARADI selitve prodam 2 kompletni postelji
z vložki. Antonija Križnik, Celje, Maribor-
ska C. 61.
HIŠO z vrtom prodam. Naslov v upravi lista.
NEMŠKEGA čistokrvnega ovčarja starega 6
mesecev prodam. Vodeb, Celje, Hohkrauto-
va 2.
POL hiše v centru mesta: 2 sobi, kuhinja s
souporabo pritiklin prodam. Vseljivo takoj.
Naslov v upravi lista.
POVEčEVALNIK za Leiko prodam. Uranjek
Debro 51 — Laško.
NOV ZOPPAS italijanski superavtomatik pral-
ni stroj'prodam ugodno. Naslov v upravi
lista.
POLOVICO takoj vseljive hiše z lepim vrtom
in sadovnjakom v bližini Celja prodam.
Covnik, Savinova 9.
ZOPPAS polavtomatski malo rabljen pralni
stroj prodam in Fiat 1300 rezervne dele ori-
ginal uvoz dam 20 ceneje. Zora Virjent,
Gotovlje 30 — Žalec.
DÇBRO — sladico krmo prodam. Bližina Žal-
'cS.'NàsloV v upravi lista!
MASIVNO kuhinjsko opremo prodam. Naslov
v upravi lista.
3 FAZNO električno črpalko za vodo (hidro-
for) primerno tudi za večje višine prodam.
Bornšek, Jamova 5 — Celje.
HMELJARJI — vrtičkarji! 45 drogov iz pred-
napetega betona 6 m dolžine prodam. Franc
Klemen, Celje, p. predal 28.
MLIN za mletje žita, premer kamna 20 col
prodam. Naslov v upravi lista.
ŠIVALNI stroi »SINGER« pogrezljiv prodam.
Mlakar, Trubarjeva 55 a/I vrata 7.
V PTUJU  PRODAM DVOSTANOVANJSKO
HIŠO Z LOKALOM. DVOSOBNO STANOVA-
NJE VSELJIVO TAKOJ IN LOKAL PRIME-
REN ZA VSAKO OBRT!  ANICA TRUNKL,
KOPER, MUZEJSKI TRG 7.
10 g ZLATA za zobe prodam. Pismene ponud-
be z navedbo cene pod šifro »ZLATO«.
KRAVO  z drugim  teletom proda:  Kregar,
Zvodno 28 (pri starem gradu) Celje.
LIGUSTER sadike (živa meja, za okras hiše
in vrtov) prodam. Ribič, Vojnik 50.
HISO z vrtom v Gotovljah prodam. Zagorič-
nik. Podlog 6, Šempeter.
KUPIM
GRADBENO parcelo ali hišo v slabem stanju
v okolici Laškega, Celja ali Šentjurja ku-
pim. Tone Gračner, 7413 Gamaringen —
Tubingerstrasse 62 bei Rentlinger W.
Deutschland.
SOBNO kredenco, temnejšo kupim. Pismene
ponudbe pod šifro »TAKOJ«.
STANOVANJA
^^A^f^O večjo sobo s posebnim vhodom
iščem. Pismene ponudbe na upravo lista
pod šifro »NUJNO«.
SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upra-
vi lista.
DEKLETU nudim stanovanje za pomoč sta-
rejši ženski. Strogi center. Naslov v upravi
hsta.
OPREMLJENO sobo s centralnim ogrevanjem
iščern. Ponudbe pod šifro »USLUŽBENEC«.
POSTENO sostanovalko sprejmem. Naslov v
upravi lista.
^'ECJO sobo, po možnosti neopremljeno v
bližini bolnice iščem. Naslov v upravi lista.
MLADOPOROCENA inženirja brez otrok išče-
ta za 6 mesecev, opremljeno ali prazno so-
¡,.00 v Celju. Ponudbe na upravo lista pod
^'fro »ČIMPREJ«.
ISCEM prazno enosobno stanovanje ali večjo
Sobo. Nudim posojilo. Naslov v upravi li-
sta.
^APOSUTEV
"GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Olga
Kovač, Celje, Na Otoku 17.
SAMOSTOJNO gospodinjo srednjih let išče
¿ članska odrasla družina. Plača 30.000 din.
l'onudbe pod »SAMOSTOJNA«.
^PKOJENKA gre za pomoč k manjši dru-
iini ~ ena pa za hišnico. Fani Keler, Lin-
hartova 20 — Celje.
^SPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe
'scem k štiričlanski družini. Plača dobra,
^era šmid, Celje, Adamičeva 9.
'^azno
^lECKI fant želi poročiti dekle do 36 let
^arosti, ki poseduje lastno kmetijo v rav-
FANit' ^°""dbe pod »Savinjčan«.
\ s posestvom želi poročiti-kmečko dekle
35 let starosti. Ponudbe pod »TAJNOST«.
^ VENEC šofer z lastnim avtomobilom,
. 21 let, zaposlen v Avstriji, želi spoznati
'^mnolaso, pošteno dekle (od 20 do 25 iet)
^.okolics Ccija. I. K. H-rr^-n'-asse 10 —
^auburg _ Avstrija.
TRST, !A ШШ\ B, CEVIZNI Ш Ш BMCO D! ROMA
SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ
NAONIS
Mod. M. 4 — M. 5 — S.25 — S.45 — G455
Vinko Markelj Dravograd, Prežihova 9, ki je kupil
pralni stroj NAONIS S. 45, je ta teden pri žrebanju zadel
130 Uterski hladilnik. ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^
Enoletna garancija in brezplačna tehnična pomoč pri ,
CONÌTAL
TEHNIČNI SEKTOR — LJUBLJANA, CANKARJEVA 3-1
KUPUJTE pri
»AURORA« TRST — Via GaJalti 8.
De\dzni račun BANCO DI ROMA n. 248.
CESTNO PODJETJE V CELJU
proda
zaradi zmanjšanja osnovnih sredstev
na
JAVNI LICITACIJI
1. 2. kom. drobilca kapacitete 3 — 4 m^/h
2. 2. kom. stabilna Diesel motorja TORPEDO 20 — 30 KS
3. 3. kom. elektromotorji od 8 — 11 KW
4. 1 kom. kompresor Fergusson (kot priključeJc za na
traktor Fergusson)
5. 1 kom. aparat za preizikušanje šob
Gospodarske in druge organizacije morajo predložiti po-
oblastila, zasebniki pa 10% varščine od izkÛcne cene, ki je
razvidna iz specifikacije opreme pri Cestnem podjetju v Celju
(komercialni oddelek) od 29. 10. 1966 dalje.
Licitacija bo za vse pravne osebe dne 8. 11. 1966, za gospo-
darske in druge organizacije od 9 — dolO ure. Za zasebnike
pa od 11 — 12 ure dopoldan v prostorih centralnih obratov na
Lavi.
Navedeno opremo si lahko ogledate pred ali na kraju
licitacije.
Vsa pojasnila dobite v komerciali podjetja, telefon 30-23.
GIACOMO
VATOVEC succ
TRST, Via Torrebianca 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna
tvrdka prodaja po najugodnejših cenah:
pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedil-
nike, hladilnike in stroje za umivanje posode.
CA^DY - REX - ZOPPAS - CASTOR - IGNIS -
- IiV'DESIT - C. G. E. - TRIPLEX - SABIAM
MOTORNE KOSILNICE IN DRUGI POLJ EDELSKI STROJI PO
NAJUGODNEJŠIH CENAH.
OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE!
POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA!
Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste.
Kmetovatci no
Nudimo vam pod najugodnejšimi pogoji nakup traktorja Zetor 2011 — 25 KS ,po ceni 23.310 N-din
plus davek in jermenica 555 N-din plus davek. To je traktor odlične kvalitete, preizkušen tudi pri nas in
sodobno opremljen za najbolj zahtevnega koristnika, saj ima dvostopenjsko sklopko, kompresor, hidravHč-
ne zavore. Nanj lahko priključimo vse priključke sistema Fergusson, pO želji tudi jermenico.
Originalne bočne kosilnice in plugi bodo v prodaji do spomladi.
Ne zamudite ugodne priložnosti.
Naročila in informacije sprejema Agrotehnika poslovalnica Celje, Aškerčeva 19 — telefon 34-65, 28-08.
SloveHskol judsko gledališče
Celje
Sobota, 29. oktobra 1966 ob 20. url:
Agatha Christie:  MISELOVKA. Gostovanje
na Gomilskem.
Nedelja, 30. oktobra ob 15.30 url:
Kanin:  RAŠAMON. Nedeljski popoldanski
abonma In Izven.
Sreda, 2. novembra 1966 ob 13.30 uri:
Agatha Christie: MISELOVKA. II. mladin-
ski abonma in izven.
četrtek, 3. novembra ob 20. url:
Agatha Christie: MISELOVKA. Gostovanje
v VojnUcu.
Pétele, 4. novembra ob 16. in 19.30 uri:
Kanin: RAŠA.MON. Gostovanje v Kranju.
Sobota, 5. novembra ob 20. uri:
Agatha ChrisUe: MISELOVKA. Gostovanje
v LaSkem.
ZAHVA1Л
Ob nenadni Izgubi naSega dragega moža,
očeta in dedka
FRANJA PAVLETICA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spre-
mili na njegovi zadnji poti in mu darovali
cvetje, ter Izrekli tiho sožalje. Posebno se
zahvaljujemo sostanovalcem. Sindikalni po-
družnici »LIBELA«, terenski organizaciji /B
»Tončke Cečeve«.
Žena:  Franica, sinovi: Mario, Drago
In Erminio z družinami.
ZAHVALA
Poslovni prijatelji, pokojnega MISLEJ AN-
TONA, so zbrali denar za venec. Preostalo Je
8.700 S-din katerega so poklonili Zvezi slepih
Celje. Za darilo prav lepa hvala.
Kolektiv šolskega centra za blagovni pro-
met Celje, je namesto venca na grob pokojne
mame tov. Kos Ernesta, poklonil Zvezi sle-
pih Celje 8.000 S-din. Iskrena hvala.
TUMSTIČNE OBJAVE
ZASEDENOST KAPACITET
V vseh turističnih krajih na celjskem tu-
rističnem področju je dovolj prostora. Prav
tako je dovolj prostih mest v zdraviliščih in
pri zasebnikih. Rezervacije so potrebne le ob
sobotah za hotel Evropo in Célelo ter Paka
v Velenju.
PRIREDITVE
Celje —• vsako soboto ivečer plesna glasba
v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACUI.
Velenje -— vsak večer razen ponedeljka ples-
na «;lasba v hotelu PAKA.
Rogašlui Slatina — vsako soboto in nedeljo
ples v restavraciji POSTA. V soboto 29. 10.
ob 19.30 uri prireditev v zdraviliški dvorani:
KONCERT KOROŠKEGA AKADEMSKEGA
OKTETA iz Ljubljane.
KOPALNI BAZENI
V zdraviliščih Dobrna in Laško jc možno
kopanje tudi za zunanje obiskovalce.
JESENSKI IZLETI
Izkoristite lepe jesenske popoldneve ter obi-
ščite Stari grad in gostišče Na Gričku. Za
sobote in nedelje pa priporočamo izlete na
Celjsko kočo, Svetino, Logarsko dolino, Sle-
me, Smihel nad Mozirjem in Kozjansko. Vsa
izletišča so dostopna z avtomobili.
-hmom -•-TWî
OBVESTILO
Dne 15. novembra 1966 ob 16. uri
bo v dvorani Dmštva upokojencev
v Celju — Muzejski trg 7
USTANOVNA SKUPŠČINA
Zveze prostovoljcev za severno mejo
1918/19, za okoliš bivšega okraja
Celje.
OGIAŠIJTEV
CEIJSKI
ТЕОШК!
IZLETNIK
C/ L.. L J lil
1. IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo eno- ali večdnevne izlete po
domovini za organizirane skupine po želji. V
jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo
Savinjsko dolino, ogled naših zdravilišč, ok-
rog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenj-
sko in v Kočevski Rog, do Kolpe, v naša Pri-
morska naselja ter na Gorenjsko in preko
Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline,
Za šolsko mladino organiziramo na naših
rednih in nekaterih drugih progah izlete s
75 % popustom.
a. IZLETI V TUJINO
V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd orga-
niziratno IZLETE V TUJINO.
ZA 29. NOVEMBER SMO PRIPRAVILI
SAN MARINO — 3-dnevni ogled Ravenne,
Bologne, Verone in Benetk. Cena 26.400 S-
din.
DUNAJ--BRATISLAVA—BUDIMPEŠTA — 3-
dnevni izlet. Cena 27.500 S-din.
BUDIMPEŠTA — 2-dnevni izlet 29. in 30.
novembra. Cena 17.500 S-din.
Po želji kolektivov pa organiziramo te in
ostale dni izlete v druga turistično zanimiva
naselja. Predlagamo:
BENETKE - TREVISO — UDINE — GO-
RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRAMARE — 1-dnevni avtobusni
izleti za kolektive in posameznike.
GRADEC (GRAZ) - MARIA ZELL enodnevni
izlet za organizirane skupine.
KAN.\I,SKA DOLINA, VISARJE, GORICA,
TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po
želji za organizirane skupine.
KOROŠKA — VISARJE. Enodnevni izlet za
organizirane skupine.
DUNAJ—BRNO—PRAGA—SALZBURG-CE-
LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku-
pine.
DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev-
ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo-
voru s kolektivom.
CELOVEC — ogled Koroške v enem ali
dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo-
voru.
KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU
V 14. dneh si boste z luk.suzno ladjo »Dal-
macija« lahko ogledali večino Sredozemskih
držav.
PROGRAMI IN INFORMACIJE
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni-
ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v
Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr-
škMn.
3. TURISTIČNE USLUGE
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in vizumov.
IZLETNIK rezervira ležišča v spahiih vago-
nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal-
ski promet po tujini in doma.
POSLUŽUJTE se turističnih uslug v naših
poslovalnicah.
PROGRAME izdelujemo po želji skupin au*,
kolektivov!
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNñC CEUE
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 29. 10. do 5. 11. 1966:
CIRIL UMEK, veterinar
Celje, Kersnikova 37
(vogal Kersnikove in
Dečkove ceste)
Splošna zavarovalnica Celje razjpisuje prosto delovno mesto
EKONOMISTA-referenta za
mednarodni transport
Pogoj:
diplomiran ekonomist z aktivnim znanjem anglešikega
jezika.
Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj ali po dogovoru.
Kandidature sprejema Kadrovska komisija pri SZC.
Razpis velja do zasedbe.
ŠMID  OSKAR
strojno ključavničarstvo
in avtokleparstvo
Zreče
sprejema cenjena naročila za
svoje usluge
v Celju — Adamičeva 9 —
tel.: 33-89
in se zanje toplo priporoča!
PRIZADEVNOST IN VOLJA V ŠPORTU
Dobri rezultati
o TE'ŽAVAH KONJENIŠKEGA KLUBA
Četudi pišemo o konjeniškem klubu bolj
občasno, namreč tedaj, kadar dosežejo pred-
stavniki kluba pomembnejše uspehe, ne sme-
mo misliti, da deluje klub samo obdobno.
V razgovoru s trenerjem Slavkom Herma-
nom smo ugotovili nekatere probleme, ki se
z njimi bori konjeniški klub in jih z veliko
voljo premaguje.
»Kakor v vseh vrstah športa,« je dejal to-
variš Herman, »so tudi v konjeniškem športu
v zadnjem času težave, ker nam primanj-
kuje denarja, a potrebščine in rekviziti so
vsak dan dražji. Nekateri nam v zadnjem
času celo očitajo, da smo klubsko zaprti in
da si prizadevamo samo za uspehe posa-
meznikov. Toda redkokdo pride k nam, da
bi se prepričal o dejstvih.
Klub potrebuje za redno poslovanje po
predračunu 11 milijonov starih dinarjev
letno, a občinska športna zveza nam je odob-
rila Samo en milijon dotacije. Vso razliko
si moramo prislužiti sami, kar dosežemo z
opravljanjem raznih uslug. To je vsekakor
velika vsota in razumljivo je, da je zato
potrebna velika prizadevnost in volja članov
kluba, ki marsikdaj žrtvujejo svoj prosti čas
za prostovoljno delo in pomoč,  kar potem
pripomore k dobrim rezultatom.
Seveda imamo v svojih vrstah tudi nekaj
posameznikov, ki se odlikujejo z evropskimi
rezultati v konjeniškem športu in tudi konje,
ki jih za tako pomembna tekmovanja skrbno
negujemo. Med temi uspehi lahko omenim
predvsem jezdeca Matjaža Cika, ki je s ko-
njem Sedefom letos osvojil kar štiri prvenst-
va v tekmovanju z raznimi državami. Zdaj
pa se za njim uvrščajo v prve vrste še trije
mladi konji z mlajšimi jezdeci. Najbližji mu
je žrebec Fantom z jezdecem Vladom Ran-
čigajem, ki je na državnem prvenstvu juni-
orjev dosegel četrto mesto, v dvoboju z
Madžarsko pa je kot junior med seniorji
dosegel celo prvo mesto. Skoraj nič slabša
ni kobila Kobra z jezdecem Frančkom Me-
saričem.
Uspehi teh poskameznikov pa ne morejo
opravičiti očitka, da se klub ukvarja samo
z vrhunskim športom za nekatere posamez-
nike, kajti če bi ugotavljali, koliko članov
je v zadnjih letih opravilo konjeniško šolo,
bi videli, da je tudi konjeniški klub v raz-
merju z nekaterimi drugimi še vedno bolj
ko ne množičen. To potrjuje tudi dejstvo,
da je trenutno okoli dvesto aktivnih članov
in da klub prav te dni pripravlja začetek
nove šestmesečne konjeniške šole, ki bo
lahko sprejela šestdeset do sedemdeset no-
vincev. Že doslej se je prijavilo precej inte-
resentov, medtem ko še vedno znova priha-
jajo v upravo kluba na Mariborsko 150.
Razumljivo je, da iz vsake take šole ne
moremo pričakovati dosledno enakost gojen-
cev, kajti med njimi se vselej nekateri izka-
žejo bolj uspešni in nadarjeni in tako je
klubu tudi zagotovljeno, da poleg številnosti
pridobiva vedno znova kvaliteten naraščaj.
Ce pa povemo še to, da klub že zdaj pri-
pravlja ekipo šestih konj, ki bo mogla zasto-
pati kvaliteten konjeniški šport, potem je to
dejstvo dokaz o dolgotrajnem, prizadevnem
delu in velike volje, kajti le iz kvantitete
raste kvaliteta, ki jo lahko predstavljamo.«
Na sliki vidimo tri uspešne konje celjskega konjeniškega kluba. Z leve proti desni: Idol
z Vladom Cenetom, v sredini Sedef z jezdecem Ivanom Bizjakom in Fantom (na
desni) s prvakom dvoboja Jugoslavija Madžarska Vladom Rančigajem
IZVEN FORMÉ
V minulih dveh kolih (enkrat med
tednom v Mariboru) so celjski roko-
metaši doživeli dva poraza. Proti
Irskemu državnemu prvaku Med-
veščaku kot domačini v Mariboru in
proti Mladi Bosni v Sarajevu so Ce-
ljani zaigrali v precej slabi formi in
obakrat podlegli z dokaj visokima
rezultatoma.
Kdor je celjske zvezne ligaše videl
na teh dveh tekmah, se je lahko na
lastne oči prepričal, da fantje niso
niti malo v formi. To pa je vseka-
kor nujna posledica neurejenih raz-
mer v klubu — predvsem material-
nega značaja — o katerih smo že pi-
sali. V ekipi se pojavlja že precejš-
nje malodušje, ki se odraža ne samo
na tekmah, ampak tudi na treningih.
V kolikor do prihodnje nedelje, ko
pride v goste ekipa Crvenke, še ne bo
končano igrišče na Skalni kleti, bo
situacija vsekakor še slabša. Zopet
bodo igrali pred tujo publiko, ki vse-
kakor ne čuti isto do Celjanov, kot
na primer celjski navijači in Celja-
nov prav gotovo ne more spodbuja-
ti s takim žarom, kot domačini. To
pa je za že nekoliko malodušne celj-
ske rokometaše prešibka vzpodbuda
med tekmo. V nedeljo igrajo fantje
v Leskovcu proti domači Dubočici.
Upajmo, da bodo na tej tekmi pre-
brodili krizo in se častno borili.
Predvsem objekti in kadri
PRED DNEVI SO PRI OBČINSKI ZVEZI ZA TELESNO KULTURO
PRIPRAVILI SREDNJEROČNI NA ČRT RAZVOJA TELESNE KULTU-
RE V CEUSKI OBČINI, KATEREGA IZHODIŠČE JE PREDVSEM
SEDANJE STANJE ŠOLSKE IN DRUŠTVENE TELESNE VZGOJE,
S KATERIM PRAV GOTOVO NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI. TE-
LESNA KULTURA SE DOSLEJ PRAV GOTOVO NI RAZVIJALA Z
OSTALIMI DEJAVNOSTMI V OBČINI.
Pri šolski telesni vzgoji onemo-
gočajo izpolnjevanje določenih smo-
trov izredno težki pogoji, ki so sicer
dediščina preteklosti, vendar jih vse-
kakor prepočasi odpravljamo. Pred-
vsem se prepočasi rešujejo mate-
rialni problemi. Pri šolskih telesno-
vzgojnih obje'ktih namreč zaosita-«
jamo za povprečnimi evropskimi
normativi tudi za 60%.
Osnovna slabost telesne kulture
v društvenih organizacijah pa izvira
predvsem v slabem programiranju
dela, v nerešenem vprašanju finan-
ciranja telesne kulture, vzdrževanju
špKjrtnih objeiktov in nadaljnji inve-
sticijski gradnji. Rešeno ni tudi
vprašanje vrhunskega športa. V ob-
čini je trenutno 6 partizanskih dru-
štev, 24 športnih organizacij, 27
športnih aktivov v gospodarskih
organizacijah, planinsko društvo in
večje število taborniških enot. Sku-
paj se okrog 7.500 občanov aktivno
ukvarja s 23 različnimi športnimi
panogami in igrami. Skupaj vodi te
športnike 106 vaditeljev in trener-
jev, od katerh pa jih je več kot 50%
brez ustreznih strokovnih izpitov,
oziroma nazivov. Tudi statistični
prikaz objektov za telesno kulturo
nam pove, da v tem močno zaosta-
jamo za drugimi državami v svetu
in močno odstopamo od ustreznih
normativov.
Zaradi tega se v ospredju sred-
njeročnega načrta razvoja telesne
kulture v Celju postavljajo nasled-
nje naloge:
1. S šolanjem in izobraževanjem
strokovnih kadrov je treba zagoto-
viti v vseh šolah in društvih napred-
nejše metode vadbe. Za potrebe šol
je treba planirati še štiri profesorje
te'lesne vzgoje, dokvalificirati pa je
treba še 7 učiteljev oziroma strc^
kovnih- učiteljev. Za društvene po-
trebe je potrebno preko dopisnega
šolanja in z organizacijo tečajev ter
seminarjev poskrbeti za dokvalifí-
kacijo nekvalificiranega kadra v par-
tizanskih in športnih društvih — 50
prednjakov ter trenerjev.
2. Na področju izgradnje športnih
objektov so potrebne naslednje in-
vesticije, ki so navedene po priori-
tetnem vrstnem redu: izgradnja
igrišč pri osnovnih šolah (I. osnov-
na, osnovna šola I. celjske čete —
igrišče in telovadnica —, IV. osnov-
na šola, Dobrna, Polule, Frankolo-
vo); ureditev in oprema igrišč pri
šolah druge stopnje (KIC v Medlo-
gu, ESŠ, administrativna šola, ŠC
Borisa Kidriča); športni in rekrea-
cijski objekti (notranja izgradnja
in oprema pokrite atletske hale, iz-
gradnja športnega strelišča na Grič-
ku, izgradnja rekreacijskih površin
z ustreznimi objekti za tabornike na
Gričku, izgradnja rekreacijskih po-
vršin za občane ob Savinji, na Sve-
tini in Celjski koči ter v Mestnem
parku, izgradnja odprtega plavalne-
ga bazena v Dobrni ter izgradnja
zimskega bazena).
Vsa navedena investicijska izgrad-
nja bi se financirala z združevanjem
sredstev iz gospodarskih organiza-
cij, ob pomoči sklada za šolstvo, iz
sredstev športne stave, prostovolj-
nega dela in s prispevki občanov.
3. Spričo organizacijske in kad-
rovske razdrobljenosti telesne kul-
ture v občini je treba omogočiti
predvsem razvoj tistih panog, ki so
naj boi] j pomembne za zdravje ob-
čanov in rekreacijo: temeljna te-
lesna vzgoja, atletika, plavanje, zim-
ski športi in planinstvo.
4. Skrb celotne komune naj bi bil
tudi razvoj kvalitetnega športa, ki
mora imeti pa množično osnovo in
možnosti dostojne uvrstitve v okvi-
ru republiških ali zveznih tekmo-
vanj.
5. Urediti je potrebno zdravstvene
službo v šolah in društvenih orga-
nizacijah.
S postopnim reševanjem naštetih
nalog v obdobju naslednjih petih
let bo vsekakor dana možnost bolj-
šega napredka šolske in društvene
telesnovzgojne dejavnosti ter re-
kreacije v korist vse mladine in
ostalih občanov.
Tatovi za zapahi
Pred tričlanskim senatom Okrožnega so-
dišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik
Vekoslav Tanko, je bila v začetku tedna
kazenska obravnava proti tridesetletnemu
Ivanu Breščaku, triinštiridesetletni Fridi Raj-
hard, devetnajstletni Roziki Rajhard in pet-
indvajsetletnemu Stanislavu Breščaku. Vse
štiri je obtožnica bremenila, da so kradli po
vaseh okrog Žalca in Celja.
Vsi obtoženci so po nacionalnosti Cigani,
bili pa so brez zaposlitve. Kljub temu, da
so doma iz Jesenic, so se potikali po spodnji
Savinjski dolini, popravljali dežnike, goljufali
in kradli, kjer se jim je ponudila priložnost.
Prvoobtoženi Ivan Breščak je brusač brez
zaposlitve. Bil je že osemkrat kaznovan za-
radi različnih tatvin, vendar ga te kazni do-
sedaj še niso spametovale. Ponovno se je
podal na nepošteno pot, saj je bil udeležen
pri štirih krajah.
Obtožena Frida Rajhard je prav tako bila
že večkrat kaznovana, živi pa v konkubinatu
s prvoobtožencem. Devet let je delala pri
Komunalnem podjetju na Bledu, potem pa ji
delo ni več dišalo in je pričela krasti ter
goljufati naivne ljudi. Bila je soudeležena
pri štirih tatvinah, za katere so sicer vedeìi
vsi obtoženci. Ukradli so večjo vsoto denarja,
zapestno uro, čevlje, rute, tranzistorski spre-
jemnik itd. Ko so nekoč vsi obtoženci prišli
v Galicijo, jih je župnikova gospodinja po-
gostila, Frida Rajhard pa jo je ogoljufala,
ko ji je dala neke koreninice, češ da je to
ljubezenski napoj.
Za koreninice, ki jih je drugoobtožena na-
brala v bližini, je dobila deset tisoč starih
dinarjev.
Rozika Rajhard je Fridina hčerka (oče je
neznan), zato je seveda sodelovala pri vseh
tatinskih pohodih. Kot mladoletnici ji je bil
izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojno po-
boljševalni dom v Radečah, od koder pa so
jo zaradi dobrega obnašanja kmalu izpustili.
Iz stanovanja zakoncev Tajnšek v Levcu je
vzela preko 1430 novih dinarjev in jih izro-
čila Ivanu Breščaku. Prvoobtoženi si je za
ta denar kupil v Zagrebu (tja so pobegnili
iz strahu, da jih ne bi organi milice odkrili)
rabljen osebni avtomobil.
Stanislav Breščak je poročen in oče dveh
otrok, vendar je zaradi nekega prepira po-
begnil od žene ter prišel na obisk k svojemu
bratu Ivanu Breščaku. Skupaj s prvimi tremi
obtoženci se je potikal vsepovsod, spal po
kozolcih in živel kot nomad. Vedel je za vse
tatvine, ki so jih storili prvi trije, čeprav
sam pri njih ni neposredno sodeloval.
Na glavni obravnavi so obtoženci povedali,
da niso imeli denarja, zato so bili prisiljeni
krasti. Nekaj denarja so sicer zaslužili s
popravljanjem dežnikov, vendar to ni bilo
dovolj niti za hrano. Dela niso mogli dobiti,
ker so že bili kaznovani, denar pa so seveda
potrebovali. Svoja nepoštena dejanja so pri-
znali in obljubili, da se bodo po prestani
kazni poboljšali. Sodišče je ob izreku sodbe
oziroma kazni upoštevalo vrsto olajševalnih
okoliščin ter določila za omilitev kazni
in je prisodilo Ivanu Breščaku eno leto za-
pora, Fridi Rajhard deset mesecev zapora,
Roziki Rajhard sedem mesecev zapora in
Stanislavu Breščaku sedem mesecev zapora.
Vsi obtoženi morajo oškodovancem povrniti
škodo, ki so jo povzročili s kaznivimi dejanji.
S primerno strogimi kaznimi se bodo obto-
ženci verjetno spametovali in po prestani
kazni zaživeli pošteno ter si z delom prido-
bili denar za preživljanje.
Vladimir Vidmar
VSE PO STAREM
PRETEP V Šoštanju
v preteklem kolu republiškega
nogometnega tekmovanja je ekipa
Celja gostovala v Trbovljah in proti
Rudarju iztržila eno točko. Tako so
celjski nogometaši ostali še vedno le
dve točki za vodečima, čeprav le na
petem mestu.
V vzhodni conski ligi je Kladivar
spet z lahkoto zmagal — tokrat pro-
ti Grafičarju iz Murske Sobote s
5:1. Posebno »ostro« je bilo v tem
kolu v Šoštanju, kjer domačim navi-
jačem ni šlo v račun, da Olimp vodi
z 2:1 ter so napadli sodnika, zaradi
česar se tekma tudi ni mogla zaklju-
čiti. Naj je bil sodnik kriv ali ne,
Šoštanjčani se tokrat vsekakor niso
izkazali s svojim vedenjem. Velenj-
čani, ki so podobno kot Kladivar la-
ni izpadli iz SNL, se tudi v nižjem
tekmovanju ne morejo prav znajti.
Tokrat so ponovno izgubili in sicer
proti Steklarju v Rogaški Slatini s
4:2. Po osmem kolu je lestvica
vzhodne conske nogometne lige na-
slednja:
Kladivar 8  8  0  0  51:4    16
Steklar 8  4   2  2  22:18   10
Olimp 7  4  1  2  22:14    9
Šoštanj 7  4  0  3  21:18    8
Fužinar 8  3  2  3  15:16    8
Drava 8  2  4  2  12:14    8
Grafičar 8  3  2  3  12:16    8
Nafta 8  2  3  3  16:16    7
Mejnik 8  2  2  4  12:20    6
Velenje 8  1  3  4  13:20    5
Pohorje 8  2  1  5    8:33    5
ŠTORE - PRVAK
V podzveznem nogometnem tek-
movanju se je ekipa Šmartnega po
porazu nogometašev Žalca še bolj
utrdila na lestvici I. skupine. Med-
tem ko se je tekmovanje v II. sku-
pini v jesenskem delu že končalo, pa
bodo v I. skupini na sporedu še tri
kola.
Rezultati minulega kola — I. sku-
pina: Konjice : Krško 2:1, Brežice :
Radeče 1:2, Ljubno : Žalec 5:2, Se-
novo : Gotovlje 2:1, Zreče : Polzela
0:3, Šmartno : Vojnik 3:2.
Lestvica:
Šmartno 8 7 1 0 34:18 15
Žalec 8 5 1 2 23:21 11
Polzela 7 5 0 2 24:11 10
Brežice 8 0 5 3 19:10 10
Senovo 8 5 0 3 25:19 10
Ljubno 7 4 1 2 21:15 9
Radeče 8 4 0 4 29:20 8
Konjice 7 3 0 4 13:14 6
Krško 7 2 1 4 19:24 5
Zreče              8  2 0 6 14:26 4
Vojnik            8  2 0 6 16:30 4
Gotovlje         8  0 0 8 5:34 O
II. skupina: Šentjur : Rogatec
11:0, Laško : Ponikva 4:1.
Končna lestvica:
štore             7  7 0 0 28:6 14
Laško             7  5 0 2 23:11 10
Šentjur           7  4 0 3 34:8 8
Sevnica           7  4 0 3 27:17 8
Bratstvo         7  3 0 4 20:34 6
Zabukovica     7  3 0 4 15:31 6
Vransko         7  2 0 5 13:27 4
Ponikva          7  0 0 7 5:31 O
ŽRTVE PROMETA
TRČENJE MOPEDISTA IN KOLESARJA
Mopedist JANKO KRAMERSEK je peljal
po cesti IV. reda v Ilovci pri Vojniku pra-
vilno po svoji desni strani ceste. Pred njim
pa se je peljal kolesar — otrok STEFAJSJ
VERBIC, ki je zavil na levo stran ceste.
Kljub zaviranju KRAMERSEK nesreče ni
mogel preprečiti in je zbil kolesarja po cesti.
Otrok je pri tem dobil lažji pretres možga-
nov.
ZOPET KOLESAR — OTROK
Voznik osebnega avtomobila MARTIN TO-
MAZIN je vozil iz Krškega proti Veliki vasi
in pred vasjo Leskovec dohitel kolesarja —
otroka EDIJA PUNTARJA, ki se je peljal
pravilno po desni strani ceste. Ko je hotel
voznik prehitevati* je otrok zavil na levo in
mu tako zaprl pot. Z glavo je udaril v vetro-
bransko steklo avtomobila, nato pa ga je
zbilo na desno stran ceste. Dobil je težje
telesne poškodbe. Škode je za 1500 N-di-
narjev.
PORUŠIL DEL OGRAJE
Voznik osebnega avtomobila VINKO SLE-
MENIK je vozil proti Celju, ko ga je v Voj-
niku zaradi prevelike hitrosti zaneslo na
skrajno desni rob ceste, tako, da je s pred-
njim delom vozila trčil v zidano ograjo nlbstu
ter jo porušil v dolžini treh metrov. Trčenje
je bilo tako silovito, da se je avtomobil pre-
vrnil na levo stran in obstal na cestišču.
Pri tem so dobili težje telesne poškodbe
FRANC KLANCNIK, njegova žena PAVLINA
KLANCNIK in leto dni stara hčerka MIRANA,
vsi doma iz Lokovice pri Šoštanju. Vse tri
so prepeljali v celjsko bolnišnico. Voznik
osebnega avtomobila je vozilo po nesreči za-
pusti lin odšel v neznano smer. Škodo so oce-
nili na 10.000 N-dinarjev.
OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL
Iz Žalca je vozil proti Ljubljani voznik
osebnega avtomobila ADOLF PEPEVNIK, ko
mu je v Šempetru pred domom TVD Par-
tizan skočil preko ceste in se zaletel v pred-
nji del vozila otrok VILJEM VIDALI iz Dobr-
teše vasi. Otroka je odbilo po cesti in je
pri tem dobil težak pretres možganov in rano
na levem licu. Odpeljali so ga v celjsko
bolnišnico.
BREZ IZPITA NA MOPEDU
Iz Krškega se je peljal proti Leskovcu
mopedist Alojz LEVIČAR iz Veniš pri
Krškem. V Leskovcu je zapeljal na desno,
kjer je zadel v obcestno ograjo in obležal
v nezavesti. Odpeljali so ga v brežiško bol-
nišnico, kjer so mu odvzeli kri za preiskavo.
Vozil je moped brez vozniškega izpita.
PO SREDINI CESTE
Prometna nesreča se je zgodila na cesti III.
reda med Kmeljem in Šentjanžom. Srečala
sta se voznik traktorja s prikolico STANKO
MIKLIC in voznik osebnega avtomobila GVI-
DO BENEDIK. Na nepregledni cesti sta oba
vozila po sredini ceste, tako, da sta trčila.
Pri tem je nastala škoda za 6500 N-dinarjev.
ZLOMILE SO SE VILICE NA KOLESU
Kolesar JOŽE PRAZNIK je po cesti III.
reda Sodnja Rečica—Trnovec peljal na
kolesu svojo ženo LJUDMILO. Ko je pri-
peljal po klancu navzdol so se zlomile pred-
nje vilice kolesa. Oba sta padla po cesti.
Pri tem pa je žena dobila poškodbe na glavi
in je bila nekaj časa y nezavesti. Kolesar je
dobil le manjše praske.
NEVARNO PREHITEVANJE
Proti Celju je vozil z osebnim avtomobilom
IVICA PREKALO, ko je v bližini križišča
ceste za Vrbno prehiteval z neprimerno hit-
rostjo avtobus in pri tem zapeljal na skrajno
levo stran ceste. Tu pa je zadel v stoječi
avtomobil, katerega je pripeljal s stranske
ceste STANKO DOLAR, ki je stal približno
40 cm na prednostni cesti. Po trčenju je
prvi osebni avtomobil peljal še 12 metrov
po levem robu ceste, zavozil po vrtovih in
se po 42 metrih vožnje zaustavil pred brajdo.
Škodo na vozilu so ocenili na 5000 N-dinarjev.
MEDNARODNO TEKMOVANJE
V VODENJU PSOV V GRAZU
PRVO MESTO ZA CELJANE
V zadnjem času so se člani kluba
za vzrejo športnih in službenih psov
udeležili dveh zanimivih tekmovanj.
Bilo je tO tekmovanje za mednarod-
no prvenstvo v Mariboru in medna-
rodni turnir v Grazu. Na obeh pri-
reditvah SO člani prizadevnega celj-
skega kluba dosegli lepe uspehe, kar
dokazuje, da so še vedno na vrhu
lestvice v tej zanimivi športni pano-
gi. V Mariboru je prvenstvo osvojil
Janez Klemenčič iz Ljubljane s psom
Princem, medtem ko so drugo in
tretje mesto zasedli avstrijski pred-
stavniki. Na četrto mesto pa se je
uvrstil Celjan Jože Robič s psom
Leksom. Na mariborskem tekmova-
nju so najbolj presenetili Avstrijci,
saj SO se predstavili s tistimi vrsta-
mi psov, ki jih pri nas smatrajo za
manj sposobne. Zanimivo pa je bilo
tudi to, da se v sosednji deželi z dre-
suro psov bavijo veliko bolj tudi
ženske in so bile tudi med petimi
avstrijskimi tekmovalci v Mariboru
kar tri predstavnice nežnejšega spo-
la.
Med mariborskim tekmovanjem
so Celjani sprejeli povabilo avstrij-
skih predstavnikov na njihovo tek-
movanje — mednarodni turnir v
Grazu. Tu je presenetljivo zmagal
— v zelo močni konkurenci — Jože
Robič iz Celja, medtem ko se je Ja-
nez Klemenčič uvrstil na peto me-
sto. Uspeh naših predstavnikov je
bil tembolj presenetljiv, ker so pra-
vila graškega tekmovanja precej
drugačna od naših in so se tako vod-
niki kot psi srečali z novostmi, ki bi
bile lahko vplivale na njihov slabši
plasman. Dobra uvrstitev pa bo ver-
jetno nadaljnja vzpodbuda za njiho-
vo dobro delo.
DROGERIJA
poslovalnica trgovskega podjetja
»Moda« v Celju vam omogoča ugo-
den nakup fotoaparatov, filmskih
snemalnih kamer, filmskih in dia-
projektorjev, povečevalnikov ter po-
dobnih foto-filmskih potrebščin.
Naj vas ne moti, če nimate goto-
vine, kajti trgovsko podjetje »Moda«
Celje vam omogoča nakup blaga z
lastnim potrošniškim kreditom, to-
rej lahko kupite tudi razne foto-film-
ske potrebščine z zelo ugodnimi po-
goji potrošniškega kredita!
Jesen s svojimi čudovitimi barva-
mi je kakor nalašč za fotografije in
diapozitive, ki bodo trajen in lep
spomin v družinskem albumu!
Momče
(ad ti
kažem...
Navadno se zaradi nevljud-
nosti, polževe naglice in ne-
spretnosti natakarjev tako
razjezimo, da nam potem nič
več ne tekne. Toda vselej ni
tako... O takem primeru je
v družbi pripovedoval sekre-
tar komiteja ZKS v Mariboru
tovariš Tone Kropušek:
Zavil sem v Beogradu v pre-
prosto gostišče, sedel za mizo
in niti ne predolgo čakal. Na-
takarju sem naročil gulaž, to-
da bil sem presenečen, dobil
sem nadevano papriko v oma-
ki... Natakar je odjadral
proč, in ko je spet prijadral
mimo, sem ga opozoril, da se
je zmotil. On pa:
— Momče, kad ti kažem, sto
puta bolja paprika od gulaža.
— Spet je odjadral. Jaz pa
se paprike seveda nisem do-
taknil. Ko je spet privihral
mimo, sem že malo vznevoljen
zahteval, naj mi prinese gulaž.
In on:
— Momče, hiljadu puta bo-
lja paprika od gulaža, kad ti
kažem.
Že spet je odfurjal. Paprika
se je med tem shladila. Vedno
bolj sem bil jezen. Saj je mor-
da res, toda jaz sem zahteval
gtdaž in hočem gulaž, pa naj
bo natakarjev okus še tako iz-
vrsten. Spet sem ga v mimo-
hodu ulovil in mu ukazal, naj
vendar odnese to papriko, ki
je nisem naročil. Možak je
brez ugovora ubogal.
Čakal sem, se oziral, toda
on, kot da me ni. Pa ga le še
uspem ujeti:
— Kje je moj gulaž, prosim
vas?! —
— Pa rekao sam, dragi moj
momče. Hiljadu puta bolja pa-
prika od gulaža, jer gulaža eto
neema! —
Kolikor se spominjam, ge v naši
vasi niso nikdar prida ukvarjali s
srečo. Ce so hrepeneli po njej, so
hrepeneli skrivaj, javno in glasno o
tem niso govorili, še besedo sreča so
po navadi uporabljali v nesreči. Ka-
dar je komu pogorel hlev, so skoraj
vselej rekli: »Pravzaprav je imel še
srečo. Lahko bi mu bila zgorela tudi
hiša, saj je bilo vetrno.« Če je kdo
tako nesrečno padel, da si je zlomil
nogo, so ga tolažili in modro doda-
jali: »Saj je imel še srečo. Lahko bi
bil padel na glavo in si zlomil tilnik;
priletel bi bil na sence in pri priči
izdihnil.«
Te vrste sreča je kaj pogosto za-
hajala v našo vas in z odprto roko
delila svoje darove. Mene je prvič
doletela, ko sem bil star kakih se-
dem let. Na naši kašči je bilo šest
kolovratov še iz tistih sivih dni, ko
je živela in predla mati mojega oče-
ta. Vsako nedeljo smo se otroci iz
soseščine zbrali, šli na kaščo in se
razrasli v Garibaldije, Lavdone, Ra-
deckije in druge generale, ki smo
jih poznali iz pripovedovanja stare-
ga očeta in iz prelepe knjige »Naš
cesar«, ki jo je napisal c. kr. učitelj
Jožef Apih. Tam smo uprizarjali ve-
like bitke. Mahali smo s sabljami,
ki jih je bilo tiste čase kakor fižo-
lovih rakelj na vratovih njih, in vrte-
li kolovrate, ki so bili naši topovi.
V eni teh bitk sta se v višku sovraž-
nosti dva topa preveč približala, za-
dela sta drug ob drugega, in stari,
črvivi kolesi sta se raztreščili. Kos
oboda mi je z vso silo priletel v čelo,
da mi je desno oko na mah zakrila
velika podplutba. Zakričal sem in
planil po stopnicah. Pritekla je ma-
ma, in ko je videla razdejanje in
kri na mojem obrazu, prestrašeno
kriknila. Pograbila me je in odvedla
k žlebu, kjer mi je skrbno izprala
obraz. Potem je z velikim strahom
počasi dvignila oteklino, ki mi je
visela čez oko. Ko je videla, da je
oko zdravo, je sklenila roke, pogle-
dala proti nebu in veselo kliknila:
»Bog in sveta Lucija, kakšna sre-
ča, lahko bi bil pri priči oslepel.«
Prišle so sosede, opletale z rokami
in jezikom ter dokazovale, da me je
res doletela velika sreča. Vse popol-
dne sem ležal za hlevom pod grmom
zelenike, tiščal na oteklino renčelico
in razmišljal o sreči, ki me je čakala;
zvečer sem bil tepen, »da ne bom
več po nemarnem skušal božje pre-
vidnosti«. Drugi dan je mama pekla
kruh, in ko je belila peč, so v njej
zagoreli vsi stari kolovrati — vsi
naši topovi.
Kake druge vrste sreča pa je le
redko zašla k nam. Zdi se mi, da je
je še vprašanje, če so sploh vedeli
naši ljudje niti poznali niso — in
zanjo. O srčnih zadevah niso mlatili
prazne slame; napili so se žganja,
preklinjali in se zjokali ali pa so se
znesli nad sovražnikom, če pa je,
kdo le preveč usmajal po cestah in
po polju ter žalostno stokal nad bo-
lečinami srca in podobnimi težava-
mi, so se mu nasmehnili, zamahnili
z roko in dejal:
»Potrpi in nikar si tako ne ženi
k srcu. Prej ali slej bo že tudi tebe
doletela sreča. ..«
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE
(47)
Potem je prišlo do usodnega dogodka, fe-
bruarja 1944, ki je pospešil padec King Konga.
Gestapo je vdrl v hišo, ki je bila skrivališče be-
guncev, ki so skozi skrite kanale bežali iz oku-
pirane Evrope. Ob tej priložnosti so Nemci za-
jeli tudi mlajšega Lindemansovega brata in ka-
baretno plesalko Veronico. V Lindemansovi lju-
bezenski zgodovini, ko je včasih imel hkrati in-
timne odnose tudi s tremi ali štirimi ljubicami,
je bila Veronica tisto, čemur pravimo stalna
ljubezen. Kolikokrat je tudi menjal številne pri-
ležnice, vedno znova se je vračal k Veronici. Če
je bilo sploh mogoče, da je Lindemans
ljubil še koga razen samega sebe, potem je bila
to Veronica.
Zelo lahko razumljivo je, kakšna čustva so
imeli ljudje, ki so zvedeli, da so njihovi najljub-
ši prišli v roke surovemu sovražniku, kar se je
tudi primerilo tolikim članom osvobodilnega gi-
banja. Toda, če jih že niso mogli rešiti s pre-
tehtano potezo, jim ni preostalo drugega, kakor
da so stisnili zobe in še bolj hladnokrvno in
Zagrizeno nadalejvali boj proti krutemu sovraž-
niku. Toda že nekaj dni po tem dogodku se je
izkazalo, da je veliki King Kong dosti šibkejši
kakor mnogi njegovi manj znani in neslavni so-
bojevniki. V skrbi za brata in Veronico in ob
ugotovitvah, da ga drugi vodje osvobodilnega
ëibanja gledajo vedno bolj sumljivo, ker ni mo-
Sel pojasniti, od kod ima toliko denarja in kam
izginña zlatnina, ki jo je pridobil za osvobo-
dilno gibanje, ga je navedlo na misel, da se do-
govori s sovražnikom.
V tem času je poznal dva Holandca, ki sta
livela v Bruxellesu in sta bila plačana nacistična
agenta. Prvi je bil Anthony Damen, a drugi Cor-
nelius Verloop, ki smo o njem že pisali, kako
je ravnal na zaslišanju v Eindhovenu. Linde-
mans se je z njima skrivoma sestal v hotelu
Des Grands Boulevards na Rogierovem trgu v
Bruxellesu. Ob skodelici kave je Lindemans po-
nudil Nemcem svoje usluge pod dvema pogo-
jema: da takoj spustijo Veronico in brata ter
da mu mastno plačajo. Verloop je takoj odšel
k polkovniku Giskesu, komandantu lokalnega
oddelka Abvehra. Giskes je takoj doumel, da se
mu nudi priložnost, da dobi za dve majhni ri-
bici — kita.
že dva dni kasneje se je skrivoma sestal z
Lindemansom v neki hiši v predmestju Bruxel-
lesa. Dolgo sta se pogovarjala in slednjič skle-
nila posel. Že naslednji dan so Nemci izpolnili
svoj del pogodbe: Veronica in Lindemansov
brat sta morala podpisati izjave, da so z njima
v zaporu lepo ravnali in potem so ju spustili na
prostost. Njuno radost, da sta svobodna, ni niti
malo zasenčila slaba vest', da je njuno prostost
plačalo na tisoče nedolžnih ljudi v vrsti mrač-
nih dogodkov, katerih vrh je bila takoimenovana
'>črna zima«, ko je od gladu in bolezni umrlo v
Rotterdamu nad dva in pol tisoč ljudi. Linde-
mans pa je svoje prve zaslužke zapravil v novih
pijančevanjih, pustolovščinah in pretepih v raz-
nih zakotnih gostilnah.
Toda, kakor je pravilno zaslutil že podpol-
kovnik Pinto, šefi Abwehra niso obvestili o Lin-
demansovem sodelovanju drugih dveh nemških
varnostnih služb Gestapo in Sicherheitsdienst.
In tako je ob neki priložnosti vdrl Sicherheits-
dienst v neko skrivališče članov osvobodilnega
gibanja v Rotterdamu in med drugimi je bil
takrat v hiši tudi Lindemans, ki se je znašel v
hudičevo težkem položaju. Če se ne bi hranil,
bi se izdal pred svojimi sobojevniki, če pa se
brezbrižno vda, ga lahko Nemci pobijejo kot
psa. V delčku sekunde se je odločil in s skrito
dogovorjeno potezo pokazal komandantu, kdo
je. A bilo je že prepozno. Eden izmed policistov,
ki je bil že itak ves na trnju, ko je zagledal
ogromnega človeka, je v tej potezi videl poskus,
da bi Lindemans zgrabil svoj samokres. Zato
je sprožil puško in zrno je prebilo Lindeman-
sova pljuča.
Nemudoma so ga prepeljali v specialno bol-
nišnico Gestapa, ker je nemški častnik, ki je
vodil akcijo, doumel, da to ni navaden član
osvobodilnega gibanja. Za človeka povprečne
rasti hi bil verjetno takšen strel smrten, a Lin-
demansova orangutanska moč mu je omogočila,
da je ozdravel že po sedmih tednih. V bolnišnici
ga je obiskal lokalni vodja Abwehra in skupaj
sta skovaal načrt za Lindemansov beg. Vodja
Abwehra mu je predlagal, da bi Lindemans po-
begnil sam, a Lindemans je popravil njegov
predlog z načrtom, ki je presenetil celo okore-
lega nemškega zločinca. King Kong je namreč
želel, da ga rešijo njegovi bojni tovariši, a po-
tem padejo v zasedo, kjer pa se bo on rešil čil
in zdrav. In ta načrt se ie tudi uresničil. Osvo-
boditev svojega izdajalskega vodje so plačali
člani osvobodilnega gibanja s sedeminštiride-
setimi življenji.
V naslednjih mesecih si je King Kong dobro
zaslužil svoj denar s tem, da je odkril Nemcem
nekaj skupin protinemških obveščevalcev. Ena
izmed teh skupin, v kateri so delovali britanski
agenti, moški in ženske, je delovala na področju
Belgije, ki je bila še vedno pod Nemci. Vse
agente so po Lindemansovi zaslugi polovili in
jih vtaknili v zapore v Scheweningenu, kjer jih
je šele smrt rešila grozotnih muk.
— Halo. Je tam zastopnik
DOZ, ki sem ga včeraj vrgel
iz moje pisarne? —
SLAWOMIR MROŽEK:
ČUDEN
GOST
Nekega večera smo sedeli v
čajnici. Tiho, toplo, prijetno.
Samo nekaj nam ni bilo všeč;
poleg bifeja je sedel za mizo
neki neznanec, gost, ki je pil
vodko in se obnašal nepri-
merno.
Zdaj je ropotal po mizi, zdaj
skušal razbiti lestenec, zdaj
zapel kaj nesramnega. Razu-
meli smo, da ima pač vsak
človek pravico, se po delu kul-
turno odpočiti, zato smo mol-
čali. Toda ko je šefu pljunil
v pfvo, smo poklicali Juzia,
našega natakarja in ga prosili,
da odstrani huligana.
Juzia se mu je približal in
že ga je prijel za ovratnik,
ko je ta nenadoma rekel:
— Daj, pokaži roko.
Naš vrli Juzia je pokazal
roko; njegova dlan je kakor
globok krožnik in sploh je mo-
čan ko bivol. Gost je pogledal
in vzkliknil:
— Kaj, s takšnimi rokami
bi radi vrgli ven gosta? Prsti
umazani in vse sploh slabo
oprano. Sramota! In to naj
bi bila kulturna usluga.
Juzia se je zmedel, stopil do
šefa in ga vprašal, kaj naj na-
redi. Ta je pogledal roke in
ugotovil, da res niso čisto
kakor treba. Tu se je našel
tudi gost.
— Zganja kaprice, je rekel
šef, — Toda dolžni smo bra-
niti čast naše čajnice. Juzia,
pojdi si umit roke!
Juzia je odšel v kuhinjo, se
vrnil, stopil pred gosta in ga
prijel za ovrainik. Ta je po-
duhal roke, se namrščil in re-
kel:
— Milo je nekako nejasno.
Hudič bi vedel, po čem diši.
Ustno se bom pritožil.
Juzia je ïK)rdel in mi smo
stvar preverili. Vonj je bil za-
res nedoločen.
Šef je pripomnil: — Kaj če
bi ste 5il po kolonjsko vodo
»Nočni čari«. Toda zdaj je
po/.ììo. Moral ga boš vreči sko-
zi xraia Г. servieto. Juzia, vze-
mi najčistejšo, ki jo boš našel
v cîuari.
Juzia je stopil do gosta, si
ga položil čez servieto, ga dvig-
nil kvišku, a gost je spet pro-
testiral, Juzia ga je spustil, se
vrnil k nam in videli smo, da
je ves obupan,
— Servieta mu prav tako ni
všeč. Pravi, da ni čista. Toda
kje naj najdem čisto?
Vzemi papir, je svetoval šef.
— Da bi ga s papirjem? To
ne bi bilo elegantno. Vprašal
ga bom, če pristane.
Gost ni pristal.
— Juzia, sem rekel, — dru-
ge rešitve ni — spravi ga ven
z vilicami. Bo higiensko in
elegantno. Kot v inozemstvu.
In pomislite, gost je sam
zletel iz čajnice. Celo vilice
mu niso bile všeč.
NAJLEPŠE
DARILO ZA
VAŠE ZNANCE,
SORODNIKE IN
PRIJATELJE
V TUJINI JE
CELJSKI
TEDNIK
LUTKA IZ PARIZA
VINCENT
MC CONNOR
- 65 -
Je Jolivetov morilec oblekel manjkajočo potapljaško obleko?
Le zakaj? Da bi se ^Kril v plavalnem bazenu?
Fanning je smuknil v potapljaško obleko, ki jo je našel v so-
sednjem predalu. Poleg nje je odkril majhno vizitko: Roger
Dryden.
Dryden, skrivnostni poslovodja pariškega podzemlja, je bil
mrtev. Svoje potapljaške opreme ne bo več potreboval.
Fanning se je spustil v vodo. Na koncu bazena je bil odtok
— štirioglata odprtina v zidu. Je mož, katerega išče, ušel tod
skozi?
Z nekaj krepkimi sunki je Fanning prišel do odprtine in se
prepustil vodi, da ga je potegnila skozi. Onstran podvodnega rova
se je znašel v drugem bazenu. Splaval je izpod vode in se povzpel
na rob bazena, obložen s ploščicami. Izza potapljaške obleke je po-
tegnil pištolo, a nič se ni zganilo.
Stopil je k prvim izmed troje vrat. Bila so zaklenjena. V zra-
ku je zadiAal zadah, ki ga je poznal še iz Orienta: opij v suro-
vinskem sestavu.
Za srednjimi vrati je zaslišal glasove. Pritisnil je uho k vra-
tom. Slišal je glas moškega:
»Jolivet je mrtev«, je slišal Fanning. »Jaz prevzamem vse.
Nobenega razloga ni, da bi si delali skrbi zaradi teh nočnih racij,
Odkril bom, kdo nas je izdai.«
Nemogoče je bilo, da bi uganil, koliko ljudi je bilo za vrati.
Preostala mu je samo možnost, da jih preseneti. Z levico je prijel
za kljuko, z desnico je držal v pripravljenosti samokres. S tolik-
šno silo je odrinil vrata, da so udarila v zid.
Samo en moški v potapljaški obleki je sedel za mizo, ki je
bila obložena s papirji, osvetljevala pa jo je petrolejka. Moški je
telefoniral. Skozi stekla v gvimijasti maski so buljile v Fanninga
široko razprte oči. Roka je samodejno odložila silušalko na vilice.
»Morali ste mi slediti. Prvi človek iz zunanjega sveta, ki je
odkril moje skrivališče. Kdo ste?«
»Pišem se Courtois.«
»Courtois... Nehajte že s temi nesmisli. Vi ste Američan.«
Fanning je prikimal. »Dobro, Američan sem. Pišem se Jeff
Crossman.«
Mož v potapljaški obleki se je gromko zasmejal.
»Zakaj dvomite?« ga je vprašal Fanning.
»Ker sem jaz Jeff Crossman!«
To je bila torej rešitev vseh ugank: Jeff Crossman ni padel
v vojni, Jeff Crossman je živel!
»Zakaj ste se izdajali za Jeffa Crossmana?« je vprašal.
»Da bi odkril sledove za vami iz leta 1944.«
»Ste tajni agent?«
»Da.« Fanning je spet zaduhal sladkoben zadah marihuane. Na
pepelniku je gorela cigareta.
- 66 -
»Kako ste ugotOAàli, da še živim?« je vprašal Crossman.
»Saj nisem, preden niste sami povedali.«
»Zares?« V Crossmanovem glasu je bilo slišati resnično pre-
senečenje. »In kaj vas je spravilo na sled za mano?«
»V Washingtonu smo ugotovili, da so v obtoku kopije vaše
skice. Odločili smo se, da se vmešamo, preden bi kdo poskusil
dvigniti opij iz potopljene podmornice.«
»Nemogoče! Nikoli nisem prodal zemljevida s pravim polo-
žajem!«
»Toda prodajali ste ponaredke in zaslužili precej denarja.«
»In še več ga bom zaslužil. Jolivet ni vedel, da sta bila njegova
zemljevida ponarejena — dokler mu teg^ niste povedali vi; Kako
ste to ugotovili?«
Mu naj pove o lutki Pat Middletonove? Ne, za zdaj še ne. Zato
ga je vprašal: »Torej ste bili vi tisti, ki me je pobil pri Jolivetu?«
»Ugotoviti sem hotel, kdo v resnici ste in kaj hočete. Žal mi
je Jolivetova nesrečnica iz Hongkonga to preprečila.«
»Svojo pomoč je plačala z življenjem. Crossman, kam ste spra-
vili Suzy Rossignol in Martine Lautier?«
»Kaj vam koristi, če to izveste? Od tod ne pridete več ven.«
»Kaj še nimate dovolj ljudi na vesti? Natakarja Gabillota,
starega Michela, Pat Middleton ...«
Crossman je skomignil z rameni. »Škoda za Pat. Bila je edini
človek, ki sem ga kdaj ljubil.«
»Poslali ste ji kopijo pravega zemljevida v Boston. V lutki.
To kopijo sem našel. Prav tako dobro poznam položaj potopljene
podmornice kakor vi.«
Crossman je sprožil roko.
»Tega ne bi storil,« je dejal Fanning z grožnjo v glasu in upe-
ril samokres vanj.
»Samo cigareto si hočem prižgati.« Crossman je segel po sre-
brni cigaretnici. Samo trenutek kasneje je iz cigaretnice počil
strel. Fanning je čutil udarec krogle v levo rame. Nameril je v
Orossmanovo zapestje in sprožil. Orožje je zletelo Crossmanu iz
roke.
»Mnogo mi je do tega, da vas ujamem živega,« je dejal Fan-
ning, »a ne bom si dvakrat premislil, da vas ubijem.« S samokre-
som mu je pomignil proti vratom. »Pojdiva!«
Crossman je stopil okoli pisalne mize. »Se ne bi mogla po-
meniti pametno? Saj hočete najti izvirni zemljevid, kajne? Tam,
na mizi leži!«
Fanning se je ozrl. Na mizi je zagledal zemljevid in hotel ga
je vzeti v roko. Tedajci se je sprožila Crossmanova pest in ga za-
dela v prsa — tik poleg rane. Bolečina je bila neznosna. Ta tre-
nutek je izkoristil Crossman in zbil Fanningu orožje iz roke.
Fanning je planil nadenj. Padla sta. Imela sta samo še eno misel:
ubiti nasprotnika.
— 67 —
Moški z bičem se je pribhževal postelji, kjer je ležala Martine
Lautier. Suzy mu je zastopila pot.
»Bolna je. Ničesar ji ne smete storiti!«
Mož z bičem je molčal.
»šef je zapovedal, da jo morava pripraviti do izpovedi«, je
dejal njegov spremljevalec.
Toda Suzy ni odjenjala, »Vsak pretres lahko pomeni njeno
smrt.«
Martine je bila od groze omrtvičena. Ko sta se sklonila moška
nadnjo, da bi jo dvignila s postelje, je začela vpiti.
Moški v usnjeni oipravi je okleval. »Šef jo je tolikokrat tepel,
da je izgubila razum.«
Neznanec z bičem se je obrnil k Suzy: »Zakaj ne bi začela raje
z njo?«
»Ne bojim se vaju!« je iztisnila Suzy iz sebe, a še medtem
ko jc govorila, se je umaknila pred bičem.
»Lepotice spregovorijo hitreje kakor druge,« je dodal nezna-
nec. Suzy je duhala žganje iz njegovih ust.
Koliko bolečin bo prenesla? Bo morda omedlela? Utonila v
prijetno temo pozabljenja, preden jo prisilita, da bi kaj izpove-
dala? Ničesar jima ne sme povedati o Fanningu ,.,
Moški se je škodeželjno smehljal, ko se ji je počasi približal
z bičem v roki,
— O —
Kotalila sta se po tleh. Fanningova levica je bila omrtvičena.
Z desnico in s koleni je zagrabil Crossmanovo roko in mu jo zvil,
Cros.sman je zaječal, potem pa je s kolenom sunil Fanninga v
spodnji del telesa. Kotalila sta se spet sem ter tja, potem pa sta
zdrsnila na mokrih tleh in zletela vsaksebi. Crossman je priletel
s tolikšno silo v mizo, da je z nje padla petrolejka in se razbila
na drobne kose. Petrolej se je vnel.
Crossman je zatulil. Fanning pa je zgrabil samokres in zavpil:
»Z menoj!«
Toda Crossman se ni zmenil zanj, temveč je divje razmetaval
papirje, ki jih je lovil plamen. Nenadoma je plamen obliznil nje-
govo potapljaško obleko. Ko je Fanning pogasil plamene, je bil
Crossman mrtev. Ne ogenj — temveč strah ga je ubil.
Fanning je hitro odprl njegovo potapljaško obleko in položil
roko na srce: ni več bilo. Snel mu je masko z glave.
Obraz, ki ga je ugledal, je bil grozljiv in hkrati je pojasnjeval,
zakaj je Crossman umrl od strahu pred plameni: njegov obraz
je uničil ogenj leta 1944, ko je strmoglavilo njegovo letalo in so '
bili vsi prepričani, da je mrtev.
Njegova lobanja ni bila nič drugega kakor gmota brazgotin.
Nobenih obrvi, nobenih las, brez ušes in brez nosu. Ostala ie samo
ustna odprtina, podobna ribjemu gobcu. Fanning je »ujel Ribo«,
ki so toliko govorili o njej, a je ni nihče poznal.
- 68 —
Voda se je zgrnila nad Fanningom. Sunil je navzgor skozi
vrtince, a je spet potonil. Ni mu uspelo, nikoli mu ne bo uspe-
lo... .....
»Ali bedite?«
Sredi sanj ga je zmotilo vprašanje nekega moškega. Fanning
ni bil voljan, da bi odgovarjal na vprašanje. Toda proti svoji volji
je odprl oči. V megleni svetlobi je zagledal pred sabo dve vrsti
belih zob, zatem je prepoznal še kuštravo glavo: Paul Larroque.
Smehljal se je: »Zdravo, prijatelj iz Amerike! Francoska
tajna služba bi rada vedela, kako se počutite!«
Sele zdaj je Fanning doumel, da je v bolniški postelji. Nejgova
levica je bila debelo povita, »Kdo neki me je spravil sem?« je
vprašal.
»Inšpektor Rodier vas je našel v kopališču Montebello. Pre-
hiteli ste ga — odkrili ste glavni stan tolpe gangsterjev.«
»In Sužy?« Fanning se je vzravnal v postelji. »Kje je Suzy?«
»Nič ji ni. Ravno ob pravem času sera še prišel, da sem jo
rešil iz Crossmanovega ateljeja. Ni bil samo trgovec z mamiH, bil
je tudi »Saint Germain«, slikar tistih groznih slik iz umetniške
prodaj Ine Florion.«
»Pa je tudi resnica, da Suzy ni nič?«
»Sami se boste lahko prepričali. Martine Lautier smo spravili
nazaj v Hôpital des Agnes. Nekoč je bila ljubila Crossmana, a ko
je ugotovila, da je nepridiprav, se je hotela ločiti od njega. Pre-
tepal jo je, jo zapiral in jo slednjič spravil v umobolnico. Suzy
upa, da bo poslednji pretres celo koristen za njeno zdravljenje.«
»In zemljevid?« je slabotno vprašal Fanning.
»Zgorel je. Toda Suzy mi je povedala, da imate vi še enega.
Tistega, ki je bil skrit v lutki.«
Od nekod je zaslišal glasbo, mrmranje glasov.- Nasproti svoje
postelje je zagledal televizor. Na sporedu je bil prenos neke sve-
čanosti z generaU in vojaško godbo.
»Rodier in njegovi ljudje so odkrili dve skladišči,« je pripo-
vedoval Paul Larrouque. »Obe polni opija.« Za hip je umolknil in
nato: »Zdaj prihaja Suzy!« Z roko je pokazal na televizor.
Na zaslonu je stala Suzy pred generali in je bila videti nena-
vadno svečano. Bila je v elegantnem kostumu in lase je imela
gladko začesane. Eden izmed generalov je imel v rokah odliko-
vanje. «Mademoiselle Suzette Basquier ...«
»Dobila je odlikovanje legije časti,« je pojasnjeval Paul Lar-
roque. »Ona je ena izmed naših najbolj slavnih agentk.«
Na zaslonu je general pripenjal Suzy odlikovanje na prsi.
»Že dolgo dela za nas,« je nadaljeval Paul. »Takoj me je obve-
stila, ko vas je spoznala. Odtlej je imela naA^odilo, da vas ne sme
л'ес spustiti iz oči, ker nismo vedeH, če delate zares za ameriško
tajno službo ali morda celo proti njej.«
General je poljubil Suzy na obe lici, se odmaknil in pozdravil.
Prikazal se jc njen obraz od blizu. Gledala je naravnost v kamero
in njene oči so se smehljale. V nekem trenutku je bilo videti,
kakor da je pomežiknila Fanningu. Zadovoljno se je nasmehnil in
se znova potopil v blazine ter se prepustil nedavnim spominom,
KONEC
s fičkom po jugoslovanskem JUGU
. r»> KM WL';« POT, KOT JO JE OPISAL FICKIST ЈШО KISLINTGER
Mala Konavljanka med dubrovniški-
mi golobi
(3. nadaljevanje)
PO NERETLJANSKI »DELTI«
Dobesedno porinejo me naprej. 9 kilomet-
rov za Mbstarjem zavijemo mimo avtokampa
v Buni. Vročina je vzbudila hrepenenje po
kopeli v morski vodi. Nenadoma se levo na-
vzgor od ceste prikaže iz »Tisoč in ene noči«
— Počitelj. Vse je sivobelo in kot izumrlo,
a le na prvi pogled. Počitelj bo vsak čas do-
živel novega osvajalca — turizem. Tudi tu bo
vredno letovati in se kopati v Neretvi, a prej
bo stalo nekaj denarja, da bodo urejena go-
stišča. Cesta omogoča do Metkovića velike
hitrosti. Vendar voznik, če prekoračiš Sotlo
s svojim vozom, bodi tudi na najlepši cesti
pripravljen vsak hip z vso silo zavirati. Ča-
kajo te pasti v obliki čred živine, ki jih go-
nijo po cesti še predšolski malčki. Odgovor-
ni za promet v naših južnih republikah bodo
morali to vprašanje začeti drugače reševati,
ne s prometnimi znaki: Živina na cesti. Za
zdaj pa se še moramo sprijazniti s podobni-
mi doživetji kot na primer: Pridrviš nič hu-
dega sluteč, saj povsod ne morejo biti pro-
metni znaki, ki opozarjajo na črede in ugle-
daš dva »telička«, ki se sredi ceste »bodeta«
ali pač po svoje igrata in želita poskusiti isto
tudi s tvojim, z muko ustavljenim mehkoplo-
čevinsstim kragujevačklm vozičkom. Recept:
Tuli po pastirsko skozi odprto okno. Jaz sem
zmogel grozljive glasove in fičko je ostal brez
bunk. Na trobljo pozabi!
V Metkoviću je lepe ceste konec. Priklju-
ček na Jadransko magistralo v Opuzenu je
še v gradnji. Pač pa so ta dan pred našim pri-
hodom odprli novi, elegantni mot čez Neret-
vo pri Opuzenu. Do mostu, čigar prekrasni
betonski lok zagledamo davno predno dospe-
mo do njega, vozimo pa stari, sicer asfalti-
rani, a izredno ozki cesti na desnem bregu
tu že plovne in zelo široke Neretve. Od Met-
kovića do mostu je 12 km. Ta odsek vozimo
krepko več kot pol ure. Promet je zelo gost,
cesta pa omogoča srečanja le na redkih Izo-
gibališčih. Prometno zagato zabelijo tovornja-
ki prikoličarji, ki vozijo iz luke v Pločah.
Končno zapeljemo na magistralo in takoj za-
tem na novi most, ki je moderna enačica sta-
rega mostarskega. Tudi ta se najprej zložno
vzpenja in nato spušča v rahlem loku. Le ši-
rok je, širok.
Zaradi zamud današnjega dne nas takoj,
čim zapustimo ravnino ob izlivu Neretve in
se začnemo po magistrali vzpenjati v pravo
kamnito mesečevo pokrajino, ujame mrak.
V mesečevi bleščavi postane morje na naši
desni temnosrebrno. V dalji leži navidez ne-
skončno dolgi temni hrbet polotoka Pelješca.
Ta krasota pa je le za sovozače. Vozniki, pa-
zite raje na cesto! Lezemo iz vijuge v vijugo.
Cesta je lepa in nova. Tako nova, da se od
časa do časa na desnem robu še pogreza. Na
to opozarjajo nerazsvetljcne pregrade. Tudi
lobniki so zelo na redko posejani, tako da
moraš paziti, da ne zgrešiš zavoja v le to zla-
sti kadar privozi nasproti drug voz, ki šele
v zadnjem hipu zasenči luči. Podnevi je že
lepo, ponoči pa je vsaj meni ta odsek postal
prava muka. Utrujeni prispemo do avtokam-
pa v Slanem, kmalu za tistim krajem, kjer
dalmatinsko vino pomaga pozabiti konjiški
bencinski brizganec in nas zaziblje v spanje.
PO DUBROVNIKU VOZIJO
KAKOR KDO HOCE
Četrti dan: Slano—Budva—avtokamp Be-
čiči 129 km
Preko noči je bil kamp v Slanem pre-
natrpan. Zjutraj se je začel prazniti, k čemur
smo pripomogli tudi mi. Po 40 km vožnje
zapeljemo v dubrovniško pristanišče Gruž.
Cast in slava dubrovniškemu turističnemu
znanju, prekletstvo pa na drubrovniške voz-
nike motornih vozil. Po nekaj sekundah mi
je namreč jasno, da domačini ne vozijo po
prometnih predpisih, temveč po nekem ne-
opredeljivem občutku. K temu spada tudi
nespoštovanje najosnovnejših prednostnih
pravil. Ta veljajo na magistrali, ki pa pelje
visoko nad mestom mimo. Ostale dubrovnl-
ške posebnosti, znamenitosti in sploh so tako
razkrlčane in se vedno bolje in dražje pro-
dajajo, da o njih tu res ne bi spregovoril.
Za motoriziranega turista ali bolje za njegov
voz pa je tu zelo malo ali nič prostora. Ce
je, ga plačaš. Mi smo ga po 200 S-din. Pre-
pustili smo svobodno mesto Dubrovnik oku-
paciji pretežno tujih turistov in sledili mo-
pedistu, ki je naložil Konavljanko v narodni
noši na zadnji sedež. Spet na magistrali si
zviška ogledujemo res čudoviti razgled na
Dubrovnik. Od tu naprej se turiznui prodani
kraji vrstijo kot perilo na vrvici. Med njimi
Kupari in Cavtat. Zbrnlmo mimo Cllimov,
dubrovniškega letališča, kjer rohne reaktivci
posebno sodobno reaktivno glasbo in že se
znajdemo v zeleni konaveljskl dolini. Cesta se
zravna in povzroči plezanje igle brzinomera
proti višjim številkam. Ob cesti zagledamo
z brajdo obdano prodajalno grozdja. Obsta-
nemo, pogledamo in zbežimo. Cene so »lepše«
kot v dubrovniški trgovini. Nenadoma ob
cestnem robu kar trije zaporedni znaki za
oster ovinek in za omejitev brzine. Ker tako
označenega ovinka na vsej poti doslej še ni
bilo skoraj ustavim in se ne bi bil čudil, če
bi se cesta zavihnila podse in bi bilo treba
naprej voziti z glavo navzdol. Pa res kar
padeš po nekaj serpentinah, ki jih prej ne
moreš slutiti, navzdol in si kmalu zatem pri
odcepu za Herceg Novi. Ce želiš hitro napre-
dovati, ne zapelji na to stranpot, kjer se boš
zdaj tlačil tik ob morju skozi kopalce, zdaj
spet med pešci mimo stoterih voglov. Herceg
Novega v tem primeru ne boš kaj prida
videl, prihranil pa boš najmanj pol ure. Pa
si le velja pogledati.
Sonce neusmiljeno žge. Ob pogledu v nebo,
pa se zgrozimo. Lovčen in Orjen sta oba za-
vita v grozljive oblake. Zemljepisno najboj
podkovani med nami nas pouči, da so ti
vršaci področje z največ padavinami v Ju-
goslaviji. Teh padavin pa kraji tik ob obali,
čeprav neposredno pod njimi, niso deležni.
Tri dni smo se vrteli v teh krajih, a vrhov
zaradi oblakov nismo videli, pa tudi kaplje
dežja nismo dočakali. Opustil sem bojazljivo
ogledovanje vrhov v oblakih, ker me je za-
čel temeljito boleti tilnik. Vršaci so ti skoraj
nad temenom.
BOKELJSKI TRAJEKT —
PRIJETNO PRESENEČENJE
Kvarnerske izkruSeni ostrmimo nekaj kilo-
metrov naprej, ko zapeljemo pred trajekt, ki
te prepelje čez Bpko. Pripravljen na odšte-
vanje tisočakov izvem, da stane prevoz za
vozilo in vse potnike samo 500 SD (z besedo:
petsto starih dinarjev). In drugo presene-
čenje — prepeljejo te takoj, tudi če trajekt
še ni povsem poln. V ilustracijo: s tem pre-
vozom prihraniš 42 km poti okoli vseh voglov
Boke Kotrske. Ko se izkrcamo prepustimo
prostor na barki beatniškemu paru s svetlo-
sivim spačkom nizozemske registracije. Voz
je ves poslikan. Na njem najdeš vse od
mrtvaške glave do s puščico prebodenega
srca. Do Budve se prepiram z ženo ali je
vozil on ali ona, nato pa opustim jalovo pri-
zadevanje. Zdrvimo skozi Tivat in že brzimo
po nespremenjeno novolepi cesti proti Budvi.
Tu se menda naša najlepša obala šele začne.
Najprej pa moraš v breg, da si jo ogledaš
od zgoraj, nato skozi predorček in nato zlo-
žen avtomobilski veleslalom v Budvo. Crpal*''»
toči benzin brez vode, a ne brišejo šip.
»ŠPREHEN ZI FILAJHT DOJČ?«
še dva kilometra mimo odcepa ceste za
Cetinje in že smo v avtokampu Bečičl pri
Budvi. Kratko zasedanje popotniškega sveta
sprejme aklcp: tu jiilri d:,n počitka. To po-
meni, da bo šotor lanko sial tlva dni in bom
en dan preživel brez nakladanja in razkla-
danja. Kamp Je vzorno urejen. Tudi avto-
mobilski servis poseduje In stane prvi dan
na osebo 630 SD, drugi in vse naslednje pa
600 SD na osebo. Avtomobile prenočujejo
zastonj. Prijavo hoče žena opraviti v hitro
govorjeni materinščini, pa doživi debel po-
gled zadrege in nato vprašanje: »Sprehen zl
fllajht dojč?« Naprej sem posel prijavljanja
opravil sam, žena pa si je skušala odporaoči
v blfejH.
Peti dan: dan poiitka
Vzeli smo si torej dan dopusta od dopust-
niškega potovanja. Ugotovili smo, da je na-
rava od Budve naprej izdelala plaže, plažlce
in plažičlce na tekočem traku. Po želji: ki-
lometrske ali metrske. Vse z drobnim pro-
dom ali celo peskom. Opozorilo: severnjak,
od poldneva do treh ne hodi na plaži bos,
ker si boš prav pošteno opekel podplate.
Pa so še dejali, da je bila pred dvema dne-
voma nevihta In, da je bilo ta dan tako pri-
jetno hladno. Zmrznjenci, vsi na črnogorsko
obalo! Odkar je obmorski asfaltni trak gotov
do sem In še naprej do Ulcinja, kaže da pre-
more Evropa od Skandinavije do Italije
obupno visoko število zmrznjencev. Grejejo
se tudi v morski vodi. Jaz sem hujšal, baje
od potenja. Crnogorci so dopolnili delo na-
rave s tem, da so vsako plažo opremili vsaj
z enim hotelom, zelo iiotelom, ali celo super-
hotelom. Ne vem, kako je v njih. Nisem
upal vanje iz bojazni za svoj žep. Je v kam-
pu kar lepo. Le edini Slovenci smo. '
(Konec prihodnjič)
Sv. Štefan. Jugoslovanskemu žepu dostopen samo za prodajanje zijal
Kruto maščevanje hčere nad očetom
Junija 1964 je bil v Berlinu na šest
let strogega zapora obsojen Kurt
Plewa. Obdolžen je bil krvoskrun-
stva nad lastno hčerko Angeliko, ki
je bila takrat stara 17 let. Glavna
obtežilna priča je bila hči, ki je
, očeta tudi prijavila oblastem, kako
'jo je neko noč, ko. sta bila sama
spolno izkoristil s silo. Kurt je za-
nikal, toda sodišče je verjelo Ange-
liki.
Maja letos so Kuria Plewo spustili
na svobodo. Spet je bila Angelika
tista, ki ga je »rešila«. Priznala je
pred sodnimi oblastmi, da je pred
dvema letoma lagala, ker se je ho-
tela maščevati očetu. Oče je naspro-
toval poroki mladoletne hčere. Dekle
si je potem izmislila svoj vražji
načrt, povedala svojemu zaročencu
lažno zgodbo, on pa jo je nagovoril,
da je očeta prijavila. Angelika pravi,
da jo je začela peči vest zaradi ma-
terine žalosti, pa tudi zaradi očeta
samega. Medtem se je Angelika po-
ročila in ima dva otroka. Mati se je
morala sama boriti za vsakdanji
kruh družine, kajti zakonca imata
tri hčere.
Kakšno je bilo srečanje očeta z
Angeliko. Kot tolikokrat je spet star-
ševska ljubezen in razsodnost zma-
gala nad jezo in razočaranjem. Oče
misli, da je kriv tudi sam, ker je
bil preveč strog in nepopustljiv (na
sliki zgoraj so oče, mati in Angelika
s sinčkom). Zdaj se usoda poigrava
z Angeliko, ker je njen mož razoča-
ran, čeravno ga tast pred odhodom
v zapor ni maral. In tako si zdaj
oče in mati prizadevata izgladiti od-
nose med hčerko in zetom, češ to je
storila zaradi ljubezni do svojega
fanta, sedanjega moža.
Primer pa ni osamljen. Ko je pri-
šla zgodba v javnost, so na sodišču
v Berlinu dobili pet prijav, s kateri-
mi si nekdanje glavne priče želijo
olajšati vest lažnega pričevanja v
zvezi s krvoskrunstvom. Tudi sodi-
šče je obšel dvom, čc v bodoče le
ne kaže tako pristransko verjeti
mladoletnim osebam. Mladina ima
lahko tudi zelo kruto fantazijo.
(Po Sternu)
PRI NEANDERTALCU
OD NAŠEGA POSEBNEGA DO-
PISNIPA A. H. KANDORFERJA IZ
ZAHODNE NEMČIJE.
Neandertal pri Diisseldorfu. Za-
hodna Nemčija — menda ni kraja
na svetu, ki bi bil za zgodovinarja
starega veka veliko pomembnejši in
znamenitejši, kot Neandertal, kraj
v nacionalnem parku nedaleč od za-
hodnonemškega velemesta Düssel-
dorf a, ki je obenem tudi glavno me-
sto Porenja in Porurja z Westfalijo,
enega največjih gospodarskih sre-
dišč Evrope. Ne gospodarskem ču-
dežu okolice, temveč Neandertalu
je veljal moj obisk. Neandertalcu
posvečen muzej mi je pokazal mar-
sikaj.
Kaj je »homo neandertalis«? Po
leta 18.56 v Neandertalu najdenem
človeškem okostju se imenujejo pra-
Ijudjc iz stare kamene dobe. Ko so
leta 1856 delavci v kamnolomu našli
ostanke »jamskega medveda«, so
poklicali učitelja Fuhlrotta k Feld-
hoferjevi jami. Fuhlrott je spoznal,
da so kosti ostanki izumrlega pra-
človeka. Njegova eksistenca je bila
s tem prvič dokazana. Fuhlrott
(1803—1877) je takoj spoznal, da so
bile to kosti človeka, ki je moral biti
drugačen, kot sedanji Evropejci. Bil
je prepričan, da je bil Neandertalec
član stare, primitivnejše človeške
družine.
Čeprav so znanstveniki Fuhlrotto-
ve teze napadah, je imel učitelj re-
alke prav. Sedaj vemo, da so Nean-
dertalci pred okoli 70.000 do 40.000
leti živeli v zahodni Evropi in da
niso naši neposredni predniki. Bili
so posebna ekstremna človeška
forma, ki je v nadaljnjem razvoju
človeka ni opaziti.
čeprav nisem bil tokrat prvič v
dolini Neandertalcev in v »Neander-
tal-Museum«, sem imel tudi tokrat
na mestu, kjer so našli ostanke kosti
enega najstarejših predstavnikov
praljudi, poseben občutek. Vsakemu
obiskovalcu tega kraja se nudi tukaj
prepričljiva slika oblike in življenj-
skega načina homo neandertalisa.
Prav posebno, ker so tukaj edinst-
vene najdbe iz Neandertalčeve dobe
diluvi j a.
Ker nimamo pri roki posnetka pra-
vega neandertalca, vas moramo po-
tolažiti z nadomestkom. Na sliki
filmska lepotica v filmu »Milijon
let pred našim štetjem«. Ni kaj reči,
dobro ohranjen fosil?
KRATKE
DREVO. KI PREBOGATO OBRO-
DI. .SE 1'OLOMI ALI CELO PODRE.
(Tibetska ljudska niodrosl)
PRI VSAKEM ČLOVEKU OBRAČU-
NAM NJEGOVO SAMOLJUBJE IN
RAČUNAM Z aSTANKOM.
(Curt Goetz)
CE SE ŽE MORAŠ KLANJATE
PRIKLANJAJ SE PRED GLAVAMI
DRUCrlH IN NE PRED NJIHOVIMI
no<:;ami.
(Sholcm Aleichem)
JUGOSLOVANKA MARTINA ADAMIČ iFTFR KI JE SES! LET AMhRISKl UKZAV-
Va^ If BIL ŽE PRFD SdHODOW V VIETNAM ZAROČEN Z MARINO
AnAMii^^ROìENO JUGOSUJVA^), KI IE PO POKLICU KEMIK. PORO-
KA ÎfBiÎa V MESTU R^ENO^ PO HITRIH POROKAH BREZ
Om Sh PRIPRAV IN PROCEDUR. DIETER MENI, DA MU BO MARINA
РПМЛГЛ1 A POZABITI GROZOTE VIETNAMSKEGA DOŽIVETJA. NO, CE
MArInA V%\? \ÎaLO рЖа TUDI BOJ SVOJEGA NARODA V STARI DO-
MOVIH RI 1 AHKO SVOJEMU SLAVNEMU MOŽU POVEDALA TUDI TO,
SriEk^NA^VN^REJ ZGUBLJENE VOJNE. NA SLIKI LEVO MLAD
PAR PO POROKI V RENSKEM KOPALIŠČU.
Vabimo fotoamaterje in poklic-
ne fotografe, da na tej strani so-
delujejo z uspelimi posnetki zani-
mivih dogodkov in motivov po
naši ožji domovini. Slike naj bo-
do jasne, velikost razglednice. Po-
leg fotografije pošljite tudi kra-
tek opis. Objavljene fotografije
na tej strani dobro honoriramo,
objavljali pa bomo tudi ime av-
torja.
. Uredništvo
beba lončar snema v rimu itali-
jansko-nemški film »fant je za-
kričal — umor!« enaindvajsetlet-
no bebo radi imenujejo tudi
»evropska marilyn«. kljub- zavi-
danja vredni karieri si beba ne
dela iluzij s filmom, saj istočas-
no študira pedagogiko v beogra-
du.
Tomšičev trg. Na
poslopju številka
11, kjer je danes
lekarna, je v des-
nem vogalu vzi-
dan posvetilni ol-
tar — votivna ara,
ki jo je daroval
duhovnik Rufij
bogu Jupitru in
njegovim častil-
cem. Na ari je na-
vedenih 19 oseb,
ki so bili člani bra-
tovščine Jupitro-
vih častilcev. Ara
je toliko zazidana,
da se danes ne da
prebrati napisa.
Ob strani je daril-
ni vrč. Spomenik
je bil postavljen
v drugi polovici I.
stoletja.
NA ALPSKEM SEDLU SV. BERNARDA V
ŠVICI JE šE VEDNO SAMOSTAN IN V
SAMOSTANU ŠE VEDNO VZGAJAJO VE-
LIKE BERNARDINCE, KI SO POTOMCI
NEKDANJIH JUNAKOV — REŠEVAL-
CEV LJUDI IZ SNEŽNIH ŽAMETOV.
DANES SO SPRIČO MODERNO VZDRŽE-
VANEGA PROMETA BERNARDINCI
BOLJ TURISTIČNA MASKOTA TEGA
PODROČJA.
ZDA SO ZARES »DEŽELA NEOMEJENIH MOŽNOSTI«, TAM SI LAHKO TUDI NACI-
ST, LE KOMUNIST ALI SOCIALIST NE SMEŠ BITI. čE DOBRO POGLEDATE GORNJO
SLIKO, JE ZA LAS PODOBNA LETOM PRED VOJNO V NEMČIJI, TODA AMERIŠKE ZA-
STAVE IN NAPISI »WHITE POWER« (MOČ BELCEV) ODKRIVAJO AMERIŠKO SEDA-
NJOST. AMERIŠKI NACISTI SO NAPOVEDALI BOJ ČRNCEM IN JUDOM.
STRAH JE BIL NEUPRAVIČEN, KAJTI CELJANE NISO PRESENETILA NEKA NAD-
ZEMNA BITJA. ZAČUDENJE SO POVZROČILE LUTKE, KI SO JIH PRIPELJALI Z AVTO-
MOBILOM rOTOKEPORTER JE UJEL TRENUTEK STRAHU NA OBRAZU ŽENE, KO
JE UZRLA LUTKE BREZ ROK.
Križanka
Vodoravno: 1. škotski inženir, ki je izumil
pralni stroj, 5. nasilen odvzem tuje lastnine,
10. morski razbojnik, 11. veselje, 13. knez
buduinskega plemena, 14. oziralni zaimek,
15. pokrajina v južni Grčiji, 16. grobo orien-
talsko sukno, 17. nočna ptica, 19. staro-ži-
dovski kralj, 20. avtomobilska oznaka Liba-
nona, 21. teta, 22. dva različna soglasnika,
23. sanje, 25. žival, ki daje volno, 26. slo-
venski prirodoslovce (Miroslav), 27. sovraštvo,
nasprotstvo, 29. drugi ter prvi samoglasnik,
30. vonjavost, 31 sveža novica, 33. vrsta jedi,
34. v etičnem pomenu dolžnost, ki se mora
izvršiti, 35. žensko ime.
Navpično: 1. velik teniški stadion v pred-
mestju Londona, 2. orginalen naziv za kom-
pozicijo za en glas s spremljavo orkestra,
3. himalajska koza, 4. slovenski časopis, 5.
pravici nasproten pojav, 6. egipčanski sončni
bog, 7. med vojno umrli ameriški pisatelj
(Georg), 8. vrsta oblačila, 9. pomoč pri kak-
šnem opravilu, 10. kanadski politik, dobit-
nik Nobelove nagrade za mir leta 1957, 12.
grška pokrajina, 14. manjša vojna ladja,
17. troštevilčno število, 18. ime pevke Štefok,
24. stopnja, raven, višina, 26. vrsta mrčesa,
28. staroslovanska črka, 30. domača vprežna
žival, 32. avtomobilska oznaka smederevske-
ga okraja, 33. zadnja in prva črka abecede-
CELISUI TEDNlti
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago
Hribar. - Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot .Nova pot«, .Na delo« .Naše delo« (1945), kot .Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950
1954) m od 1955 ponovno kot »Celjski tedmk«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec
-- Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informaüvno »lužbo Celje. TISK IN KLMEJI: »Celjikl Шк«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000)
dm. polletna 10 (1.000) din. Tujma 40 (4.000). TBKOCI lACUN: St7-I-22S. >-    v v