STHDIJ3KA BIBLIOTEKA St. 99 Letnik Uli lokota na Kitajskem Doset mili Jonov strad*Jo«lli V zadnjem času 90 javljala .poročila iz Kitajske, da je tam »opet oživela krvava državljanska vojna, ki traja že nepregledno Število let. Čitaj oče občinstvo vseh dežel pa je ostalo precej ravnodušno napram tem vestem. Večne kitajske zmede in groze so povzročile da se svet ne za-silma ve« v taki meri za daljni vztok. Deloma pa so jih tudi potisniti nekoliko v ozadje dogodki, ki so se vršili v zad.ijem času v raznih državah in zahtevali zase vso pozornost. Toda, že prihajajo v svet vesti o novi kitajski pogibeli: «nebe&ka dr-fiava» grozi postati pozorišče strašne, že stoletja sem nepoznane ljudske nesreče. Nov, krui in mogočen gospodar se je pojavil na Kitajskem — lakota, neizogibna posledica leta in leta trajajočega klanja. Izborni poznavalec Kitajske, Američan Heband, se je sedaj vrnil s svojega daljšega potovanja po Kitajskem v New-York m poroča severoamert&kemu časopisju svoje doživljaje na poluotoku šantungu, kjer vlada huda lakota. Uradno sta razglašeni dve tretjini poluotoka, ki fcteje 24 milijonov prebivalcev, kot lakotna pokrajina. Več ko trije milijoni ljudi se hranijo že z rastlinami, koreninami in drevesno skorjo, drugi Štirje milijoni so nakazani popolnoma na dobrodelnost. So pa res naravnost idilične razmere, ki vladajo na Kitajskem. Generali, na Čelu jim šan-Umški guverner, Cangsunčang, iztiska vajo iz prebivalcev denar zase in z t svoje armade. Ce rabi Cangs inčansr tri milijone, mu jih njegovi oprode takoj po-skrbe, seveda f preskrbe dvanajst milijonov, zato si pa devet milijonov pora^dele med sabo. Poneverbe in tatvine so dosegle že gigantske oblike. Ukrade se vse, kar ni prav trdno zabito. Pred meseci se je celo zgodilo, da je izginila cela armada, nekaj tisoč vojakov, iz vr&t šan-tunSke vojske. Bila je na kratko rečeno « ukradena*. to pomeni, da je bila prodana nasprotniku in nobeden v Šantungu ni mogel dognati, kako in kam je mogla izginiti tako brez vsakega sledu. SpJoSno je znano, da zahtevajo poveljniki hrano, o-bleko in plačo za pet tisoč mo^ medtem ko poveljujejo samo potim stotinam. Guverner Cangsunčang daje svojim nižjim poveljnikom zelo slab vzgled. Stanuje v krasni palači in vzdržuje precejšen harem. Za vzdrževanje palače in harema mu je treba pet tisoč dolarjev na dan. s katerim denarjem bi se prav lahko vzdrževala brigada, broječa pet tisoč mož. Ni čuda, da so mnoge vasi, celi okraji popolnoma zapuščeni. lakota je pa povzročila še druga strašna zla. med temi najhujše: trgovino s človeškim mesom. Ta trgovina je sedaj v Šantungu v popolnem razmanu. Od lakote umirajoče matere prodajajo za nekaj drobiža svoje otroke kot sužnje. Posebno dekleta so zelo iskano blago in prekupčevalci si nabirajo v svoji brezvc3tnosti, kakršna se najde edino le na Kitajskem, bogastva. Na sejmih v Cinanfuju so ■razstavljena osem do petnajstletna dekleta in so po pet do dvajset dolarjev «kos» na prodaj. Večkrat jih prodajo lastni etarši. toda po večini izkoriščajo te razmere brezvestni prek upe i. Američan popisuje tudi grozovit poglad, ko se deli jed desetim tisočem brezposelnih in vladajočih ljudi. Vsako jutro se d&a temu, trideset tisoč oseb brovečemu krdelu izstradanih in lo okostja posušenih bitij, skodelica gorke juhe iz koruzne mokK To je vsa hrana teh ne-are^^žev. Večkrat se potepajo poit^i, gnani od lakote, po tem-tih ulicah in iščejo s psi in z mačkami po smetišnicah ostanke jedil in se z njimi zanje pulijo. Američan je obiskal tudi razne vojaške bolnišnice, v katerih bo se zdravili bolni vojaki Čang-sunčangove vojske, in je opazoval razmere, ki se ne dado popisati. Tu je vladala beda, nesnaga, umazan ost, mrčes. Ker poman j kuje zdravniška pomoč in prav tako zdravila, umirajo boj- niki v velikem Številu, po veČini za lesarjem. Ameriški in evropski strokovnjaki mednarodne pomote* komisije v Cinanfuju so izjavili, da bi bflo potrebno osem milijonov dolarjev, da bi se prehranili ft tir je milijoni atradajočih ljudi Štiri mesece. Pekinška vlada in Šantunski guverner »ta obljubila za 800.000 dolarjev hranil. Mandžurske pokrajine so pa že poslale (in niso samo obljubile) za šest sto tisoč dolarjev koruze. Toda vse to ni v nobenem razmerju s sredstvi, potrebnimi, da bi se le nekoliko o-lajšala in ublažila najhujša beda. šantunškega prebivalstva. Položaj v Šantungu se slabša tudi radi tega, ker se je začela širiti lakota tudi na jugn v pokrajini Čili in na severu v Ho-naau. Dobro poučene osebnosti so izjavile Američanu Hebandu, da je število stradajočih prekoračilo že dvanajst milijonov. Toda Število raste neprestano in sodi se, da se poveča ta stradajoča množica v prihodnjem letu ina 50 milijonov ljudi, kar bo prekašalo rusko katastrofo leta 1921. Ameriški opazovalec se boji, da bo svet tu v najbližji bodočnosti priča lakotne nesreče, kakršne doslej še ni bil nikdar doživel in kakršne še ne zaznamuje doslej vesoljna zgodovina. Kovtsum tobaka Najhnjftft kadilci so v Hovo zasedanje senata se bo pričelo prihodu]! četrtek RIM, "25. Včeraj se je povrnil v Rim predsednik visoke zbornice on. Tittoni. Davi je posetil načelnika vlade v ministrskem predsedništvu in se je ž njim domenil, da se prične zasedanje senata v četrtek, 3. maja. Prva seja bo posvečena predvsem govorom v spomin umrlih senatorjev maršala Diaza, Cefalyja, Ponza in Martinija. Visoka • zbornica se bo bavila predvsem z državnim proračunom za poslovno leto 1928-29 in s 54 zakonskimi osnutki. Izmed proračunov pride kot Jprvi na vrsto proračun vojnega ministrstva. Zakonske osnutke, ki so predloženi senatu, je Že vse do zadnjega odobrila poslanska zbornica. Med temi je tudi osnutek o reformi nacionalnega predstavništva. Zasedanje senata bo zavzelo kakih 20-25 sej. ZiMi sialalBiti organizacij Is PoadHJa pri načelnika vlade RIM, 25. Danes dopoldne je prispela iz Rolcana v Rim do 15 članov broječa deputacija poa-diškega prebivalstva. Med odposlanci so uglednejši zastopniki raznih delodajalskih in delavskih organizacij v bolcanski pokrajini. Potovanje te deputacije, ki namerava stopiti v stike z osrednjimi korporativnimi organizacijami in izrazti načelniku vlade svojo vdanost, je v glavnem poučnega značaja. Danes popoldne je bila deputacija v palači Chigi v avdijenci pri načelniku vlade. Odposlance je on. Mussoliniju predstavil bolcanski prefekt Ricci, ki ga je načelnik vlade sprejel že davi v posebni avdijenci. Imela sta daljši razgovor. Med odposlanci je tudi mnogo drugorodcev. Za pogozdovanje Istre določenih 900.000 Ur RIM, 25. Agencija «Corrispon-denza» poroča, da pogozdovalna dela v Istri naglo napredujejo. Pri pogozdovanju je zaposlenih 800 delavcev. Stroški bodo znašali okrog 900.000 lir. V tekoči sezoni se bo nasadilo 4,500.000 dreves. Na ta način se bodo obnovili mnogi nasadi, ki jih je u-ničila suša in ki so postali plen mnogih požarov. Pogozdila se bodo pa tudi nova ozemlja. Tekom prihodnje sezone bo nasajenih novih 5 milijonov dreves. Delovanje osrednjega medsjndi-kalnega odbora RIM, 25. V palači Littorio se sestane jutri pod vodstvom tajnika fašistovske stranke on. Tu-ratija osrednji medsindikalni odbor, ki se bo bavll s poročili, ki so jih poslali pokrajinski odbori, in z vprašanjem nadaljnjega določanja cen življenjskim potrebščinam. RIM, 25. Kakor poroča cija «Volta*, je znaialo v poslednjem letu povprečno uživanje tobaka v d rita vi po 773 gr. na vsakega posameznega prebivalca, in sicer po 45 gr »juhal-nega tobaka, 163 gr cigar, 804 gr navadnega tobaka in po 351 gr cigaret. Največ tobaka se je pokadilo v tržaški pokrajini, kjer ga je prišlo po 1615 gr na vsako osebo, najmanj pa v pokrajini Bnni, kjer ga je prišlo na vsakega prebivalca po 38 gr. Po podatkih, ki jih je objavila agencija «Volta», zaostaja Italija glede kajenja za mnogimi drugimi državami, tako pride na Holandskem na vsakega, prebivalca po 2.5 kg tobaka na leto, v Relgiji 2.3 kg, v Združenih državah 2.2 kg itd. Prebivalstvo Italije RIM, 25. Kakor doznavamo is uradnih virov, je prebivalstvo Italije v dobi od poslednjega ljudskega Štetja leta 1921. do konca 1927. narastlo za 2,777.221 prebivalcev, to je od 38,755.576 na 41,532.797. Od teb prebiva v državi 40,799.000 ljudi. Rimski madžarski poslanik odpotoval v Tirano RIM, 25. Madžarski poslanik pri Kvirinalu Andrć de Horjr, ki je obenem polnomočni poslanik madžarske vlade v Tirani, je danes odpotoval v Albanijo, kjer se bo mudil nekaj dnL Statistika o avtomobilih RIM, 25. Kakor poroča agencija «Radio Nazionale*, bo v teh dneh objavljena statistika o avtomobilih v državi. V preteklem letu je znašalo število registriranih osebnih avtomobilov nad 17.000. V primeri s predpreteklim letom se je pomnožilo Število zasebnih avtomobilov za približno 15.000. Spremembe pri milanskem «Seeoin» mm ttatt ftmttli. mmi 1 Bngrad MILAN, 25. Odvetnik Edgard Longoni je podal ostalo na mesto ravnatelja dnevnika «Se-colo-Sera». Za njegovega naslednika je bil imenovan glavni urednik istega lista Pacio De Giovanni. «Neznanee Iz TURIN, 25. Danes se je i pričeti pred tukajšnjim sodiščem obravnava za ugotovitev civilnega stanja neznanca Is Colegna. Tožbo je vloSfla družina Brunneri. Razprava je bila odgodena do 30. maja. Prof. De Lolfs umrl CHIETI, 25: Danes ponoči je umrl tu profesor jezikov in novih latinskih književnosti na rimski univerzi Cezar De Lolis. MzodoviUstvo v VoshlNftmi s francoskim predlogom za pogodbo preti vojni PARIZ, 25. Listi poročajo, da je napravil francoski načrt pogodbe proti vojni, katero naj bi sklenile za enkrat vse velesile, v Ameriki slab vtis in da so K njim washingrtonski politični in diplomatični krogi zelo nesado? voljni. V poročilu, ki ga je prinesel « Petit Parlsiene, je rečeno, da so v Washingtonu mero-dajni krogi prepričani, da Italija, -Nemčija, Anglija in Japonska ne bodo sprejela francoskega, marveč ameriški načrt pogodbe. Posebno se po njihovem mnenju zavzemata za tega poslednjega Anglija in Nemčija. Kljub splošnemu odporu napram francoskemu predlogu pa so prepričani, da bo Francija končno opustila svoje staliftče, da pogodba ne sme zadevati obveznosti, ki so jih po edine vlasti prevzela s že prej sklenjenimi pogodbami in da mora biti iz pogodbe izvzeta vsaka o-brambna vojna, če jo predvidevajo omenjene pogodbe. Korist poraženo do tal ATBNH, 25. V Korintu »o se čutili včeraj novi potresni sunki, ki pa niso povzročili skoro nikake nove škode. V Korint je prispel angleški torpedolovec «$tuart», druge vojne ladje se Se pričakujejo. Močnejši je bil sunek, ki je zadel vas Lami jo. Tam se je sesulo kakih 20 hiš. Človeških žrtev ni bik>. V faler-akem zalivu so so pojavili silni vodni tokovi. . ATENE, 25. Poslednjo noč o-'krog 2.25 zjutraj se je zaznamoval v Korintu nov hud potresni sunek, ki mu je sledila silna nevihta. Deževalo je sicer neprestano le od sinoči, po potresnem sunku pa je dež zamenjala toča. Podrle so se poslednje stavbe, ki so stale še pokoncu. Med ljudstvom je zavladala poslednjo noč ponovna panika. Pred potresom se je čulo votlo podzemsko grome nje. Čim se je pojavilo valovanje zemlje, so ljudje preplašeni zapustili Šotore In vsi vprek bežali po ulicah in cestah na :btt*nje griče. Daleč od mesta so se ustavljali in postajati v večjih gručah, vsi premočeni in premraženi. Tudi v Atenah je bil Čuti danes zjutraj močan potresni su-n^k. Škode ni bilo. (V pirejskem zalivu se je na nekaterih krajih morska gladina dvignila za celih 8 metrov. Domneva se, da (je ta pojav v zvezi s potresom. 103 mrtvi in 700 ranjenih pri potresu na Bolgarskem SOFIJA, 25. Danes ob 10.90 so beležile potresne opazovalnice nov potresni sunek, ki je bil zelo močan v Burgfesu, Harmanli-ju, Slivnu, Haakovem, Jam bolu in Start Zagori. V Harmanli-ju sta bili ranjeni dve osebi. Od drugod o človeških žrtvah ni poročil. Današnji potres tudi ni povzročil večje Škode. Njegovo središče je bilo kakih 230 km jugovzhodno od Sofije. Po uradnem poročilu znada število človeških žrtev po poslednjih potresnih katastrofah na Bolgarskem 103, ranjenih pa je bilo okrog 700 ljudi. V celoti je bilo razdejanih nad 10.000 poslopij, v 10.500 hišah pa ni mogoče več prebivati. Okrog 200.000 oeeb brez strehe. Materialna Škoda se ceni na preko t in pol milijardi levov. General iNoblle V BERLIN, 25. Sinoči je prispel iz Stolpa v Berlin general Hum-bert Nobile z nekaterimi člani polarne ekspedicije. Na postaji so ga pričakovali njegova soproga s hčerko, osobje italijanskega poslaništva v Berlinu in mnogo članov italijanske kolonije. nmtanma mm bita na Bolgarskem RIM, 25. Po navodilih načelnika vlade je Italijanski Rdeči križ postavil bolgarskemu Rdečemu križu na razpolago vso svojo pomoč »a bolgarsko prebivalstvo, prizadeto po poslednjem hudem potro*Rdeči križ je takoj odposlal v prizadete kraje posebnega Častnika, da na licu mesta ugotovi obseg katastrofe, da poroča o možnosti za pomožno akcijo in da iztoči kot prvo pomoč gotovo svoto denarja. Ko so prišle potrebne informacije, je italijanski Rdeči križ odposlal v Sofijo tri častnike in 11 mož, ki bodo v opustošenih krajih porazdelili 34 šotorov in postavili velik paviljon, v katerem bo lahko našlo zavetja 900 oseb; razdelili bodo nadalje 500 rjuh, 800 plaht, material za postelje, kuhinjsko posodo, zdravila itd. Poskrbljeno je še za na-daljno pomoč, kakor hitro prispejo nove prošnje lz Sofije in iz Plovdiva. Potresni ninM o Tosranl VeS hiš poškodovanih SIENA, 24. Iz Montalcina poročajo, da se je semlja tekom včerajšnjega dne in tekom noči večkrat precej močno stresla v občinah Castelnuovo dell'Abba-te in v Monte Amiata. Potres je bil krajevnega značaja. Prebivalstvo je zapustilo hiše in zbežalo na polja. Kak Sni h dvajset hiš je znatno poškodovanih. Pod prefekt in neki inženir civilnega ženi j a sta se podala v prizadete vasi. lntopU Prage odpotovali U Ljubi)! ee je sestal s Tttu-leeon jem ftn Dneo BEOGRAD, 25. Zunanji minister dr. Marinković se je danes ob 13. uri vrnil s svojo soprogo v Beograd. Njegovo zdravstveno stanje je sedaj povsem povoljno. Na postaji mu je bil prirejen prisrčen sprejem. Pričakovalo ga je večje Število poslancev in uradnikov zunanjega ministrstva. Dr. Marinković je izjavil novinarjem, da se je sestal v času svojega bivanja v inozemstvu z romunskim zunanjim ministrom Titulescu-jem in generalnim tajnikom Družbe narodov. Na potu v Beograd se je sinoči sestal tudi z romunskim ministrom Duco, ki se je is to tako vračal v .svojo domovino. Popoldne je zunanji minister prevzel od ministra Šumenko-viča vodstvo zunanjih zadev, noooj ob 20.30 pa je bil sprejet v avdijenco pri kralju. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da ne more povedati ničesar novega, ker je Sele prevzel zunanjepolitične posle. Danes popoldne je finančni odbor narodne skupščine nadaljeval svojo razpravo o načrtu uredbe glede postopanja komisij pri določevanju zemljiških dohodkov. Koninoviiiavnl Vzidi obfilnsklh volitev na Koroškem CELOVEC, 25. Dodatno k predvčerajšnjemu poročilu o občinskih volitvah na Koroškem doznavamo, da so Slovenci pri letošnjih občinskih volitvah povsod napredovali. Leta 1924. so dobili 8.709 glasov in 231 mandatov, pri letošnjih volitvah pa so prejeli 9.592 glasov in 256 mandatov. Povdariti je treba dejstvo, da so nastopili Slovenci letos skoro povsod samostojno. Število glasov in mandatov zneša 883 odnosno 25 več kakor pred Štirimi leti. Nekaj odbornikov je bilo tudi letos izvoljenih na kompromisnih listah. Pri deielnozborskih volitvah, ki so se vrSile lani, so prejeli Slovenci 9.578 glasov in so letos v občinah, kjer so samostojno nastopali napredovali za 643 glasov. Če ti dve Števili seStejemo, dobimo za Koro&ko slovensko stranko 10.221 glaiov. Značilno za letošnje volitve je, da niso velenemci nikjer samostojno nastopali. «Landbund» je v slovenskem delu Koroške nastopal kot gospodarska stranka in je obdržal svoje pozicije. Lord Rothermera in madžarski parlament BUDIMPEŠTA, 25. Na včerajšnji seji zbornice se je prečitala brzojavka lorda Rothermerea, ki je prispela kot odgovor na poslane pozdrave. V brzojavki je rečeno med drugim: «Braneč pravice Madiarske sem prepričan, da služim s tem ne samo življenjskim interesom vaše domovine, temveč istočasno interesom vsega sveta. Sedaj, ko je bila vzbujena pozornost vsega sveta sem u ver j en, da bodo vaše pravice kmalu zmagale.» Političen umor v bližini Moskve MOSKVA, 25. V vasi Molvinu v moskovski guberniji je bil u-bit od neznancev sovjetski voditelj in agitator Saharov. Umor je v zvezi s propagando, katero je vodil Saharov proti gradnji neke cerkve, za katero so se mnogo trudili veliki posestniki. Ponesrečen poskus, ki ]s stal človeftko življenje DAYTONA BEACH (Florida), 25. AmeriSki avtomobilist Frank Lockhart je izgubil življenje, ker se je prevrnil z avtomobilom, s katerim je skušal na pe-Sčenem obrežju no* svetovni rekord v brzini. Kot znano je postavil sedanji rekord — 207.552 milj na uro — avtomobilist Rajr Keech. Prej &n j i rekord je postavil anffle&ki avtomobil »t Mal-oolm Campbell. LJUBLJANA, 25. Davi so zastopniki Prage poeetili Bled in Gorenjsko. Opoldne so se a praškim brzovlakom vrnili preko Maribora v domovino. vožnja v kami j ono SIENA, 25. Pri Monterinu se je prevrnil velik kamijon, na katerem se je vozilo mnogo delavcev, izmed katerih jih je 17 zadobilo precejšnje rane. Enajst delavcev je bilo prepeljanih v bolnišnico; dva sta se tako močno pobila, da je njuno zdravstveno stanje zelo kritično. Francoski socialisti proti komunistom PARIZ, 25. Seinska socialki stična zveza je izdala te komi pretekle noči proglas, po katerem je strankinim članom prt nedeljskih ožjih volitvah prepovedano glasovati za komunista in to tudi v slučaju, Če bi imeli v nekaterih krajih zmagati kandidati nacionalne unije. Leon Blum bo vztrajal pri svoji kandidaturi. ProllbollievKRi general \Uraogtl a mrl v BtusIJu BEOGRAD, 25. iz Bruslja poročajo, da je tamkaj preteklo noč umrl general VVrangel, poveljnik protiboljševiSkih čet na Krimu v dobi 1918-19. Letalo „Bremen" odletelo z otoka Greenly Islanda, a se spet povrnilo NEW YORK, 25. Z otoka Greenly Islanda je došla vest da je letalo «Bremen» že popolnoma popravljeno in da bo danes popoldne ob 14. uri (po tamkajšnjem času) vzletelo in zaključilo svoj prekooceanski polet do New Yorka. Sinoči so Koehl, von Huene-feld in Fitzmaurice, ki se je bil medtem spet povrnil na otok k svojima tovarišema, že mislili, da bodo mogli na pot, toda motor pri poslednjem poskusu še ni povsem brezhibno deloval. In tako so se morali odločiti, da o-stanejo še nekaj časa na Green-ly Islandu. Poskus, ki so ga napravili davi, se jim je pa docela posrečil. Vreme ni ugodno. Kljub temu bodo odleteli in, kot izgleda, so pred New Yorkom ne bodo ustavili razen v Murray bayju. PARIZ, 25. «Chicago Tribune* je dobila iz Murray bayja vest, da je letalo «Bremen» danes sicer res odletelo z Greenly Islanda, da pa se je moralo radi snežnih viharjev spet povrniti na otok. Viharji nad polotokom Labradorjem še niso ponehali. Prekooceanski letalec Chamber-lin, ki se je odpravil letalcem! naproti, je moral pristati na jezeru Saint Agnes. Brlkone bo tu pričakoval Koehla in njegova tovariša. Na otoku, kjer so morali pred dnevi pristati letalci Koehl, Huenefeld in Fltzmaurice, bo postavljen spomenik v spomin na prvi polet iz Evrope v Ameriko. Letalec Bcnnet umrl QUEBKC, 25. V tukajšnji bolnici je umrl na pljučnici letale« Floyd Bennet, ki je nameraval poleteti naproti nemškim letalcem na Greenly Islandu. Pljučnico je dobil tekom poleta. Semkaj je prispel polkovnik Lind-berg z letalom iz New Yorka. S seboj je prinesel serum, ki naj bi pomagal letalcu Bennetu. Toda njegova nada, da refli nesrečnemu letalcu življenje, se mu ni izpolnila. Povoden] v Ameriki Vzhodna Florida in južna Ala-bama utrpeli ogromno škodo NEW YORK, 25. V poslednjih dneh so reke na Floridi neprestano naraščale in grozile s po-vodnjo. Nesreča pa se je pojavila sedaj skoro nenadoma. Vso vzhodne pokrajine Floride in južni del .Alabame so preplavljeni. Na tisoče ljudi je zapustilo domove in se zateklo v vi^je ležeče kraje. \ Povzročena je bila Škoda, ki se ceni na več milijonov dolarjev. Opustošeni so bili bombažni in turščični nasadi. Najbolj pa sta trpeli mesti Brewtown in Evergreen v Alambi. Katastrofa je zahtevala doslej baje štiri člove&ke žrtve. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. V Georgiji, okrog Greenville-ja, je spomladansko deževje poškodovalo isto tako vse nasade. Drobne vesti Prekop pod Gibraltarjem •Journal industrielle* poroča, da 9e vrte med Parizom in Madridom pogajanja glede gradtbe prekop« pod gibraltarsko oiino, ki ločuje Španijo od Afrike. Posebno »padska vlada «e veeeh tega načrta, kajti s tem bi ae na Španskem izredno dvignil promet tako potniški kakor blagovni. Francija bo pa imela tudi svoje koristi, ker bi prišla do direktne in gotove zveze 4 svojimi afriškimi kolonijami 1 TL V Trsio, (uu> april« 1928. DNEVNE VESTI Svoj. 6a» Je bila ustanovljena v posebnim kr. ukazom posebna komisija, kateri je bila poverjena naloga, da pripravi načrt za preuredbo in izpopolnitev obstoječih zakonikih določb o zadružništvu, upofitevajoC važnost, ki fo je zadobilo zadružno gibanje (T Italiji. Komisija, ki je porazdelila evoje delo med razne odseke, je y glavnem že rešila svojo nalogo in bo te dni predložila svoje predloge finančnemu ministru. Komisija je pred vsem skušala rešiti vpražanje, katera dru-£tva se imajo smatrati za zadruge. Prišla je do zaključka, da se morajo prištevati med zadruge vsa ona društva, kojih število članov je spremenljivo in katerih namen je, nuditi članom pomoč pri izvrševanju njihovega poklica in pri gospodinjstvu. Komisija je nadalje predlagala, naj bi se zakonske določbe o najmanjšem številu Članov razširile na vse zadružne organizacije. in sicer naj bi bilo za u-etanovitev zadruge potrebnih vsaj deset članov. Glede onili zadrug, ki se lahko udeležujejo natečajev za javna dela, naj bi zakon določal, da smejo samo delavci bitrnjihovi člani. Ta določba pa naj bi ne zadevala tako imenovanih kmetskih in mešanih zadrug. Kmetske zadruge naj bi tvorili mali posestniki, polarji (mezzadri) ali najemniki, ki obdelujejo zemljo ali izvršujejo kakšno poljedelsko industrijo, V proizvodne in delovne zadruge naj bi smeli biti včlanjeni delavci, ki se iahko zaposlijo v podjetjih družbe, in oni, ki se udeistvujejo v tehničnem vodstvu in v upravljanju zadruge. Komisija zagovarja nadalje stališče da se morajo vodstvo zadružnega gibanja, njegovo tehnično izpopolnjevanje in nadzorovanje osredotočiti v Nacionalni ustanovi za zadružništvo (Ente Nuzkuiale per la Cooperazione). Zato predlaga komisija, naj bi se tej ustanovi prepustila izključna in meritorna pravica nadzorovanja .vseh zadrug, brez izjeme. Ta u-fifanova bi tudi potrjevala novoustanovljene zadruge. V to svr-ho bi poslovala v Rimu posebna komisija. Zakon naj bi določal, da se mora poslovanje sleherne zadruge pregledati vsaj vsaki dve leti enkrat. Nadzorovanju bi bile podvržene tudi kreditne in zavarovalne zadruge. V svrho olajšanja zadružnega kredita, naj bi se ustanovila nekakšna osrednja zadružna hranilnica. ki bi zbirala prihranke zadružnikov. Tako bi zadruge našle v svojem lastnem zaključenem gospoda rikem sistemu zadostna denarna sredstva in bi se s tem rešile odvisnosti od velikih denarnih zavodov. To bi mo; A. GuiJmant, «šala» v c-moiu; G. De-bus«y, «La Cathedralo engjkm-tie»; T. DuboisT »Veliki zbor*. -4) S. Rinit, «An dan te cantakile«; C. Frank, «Pezzo eroicon. Vstopnina 3 lire. s sedežem 5 lir. ŽITNI TRG Tendenca ameriških žitnih trgov ni enotna. Severna Amerika muje stalne, južna čvrste cene. Izvozna kupčija ne dovoljuje razne popuste. Srednjeugodni izrini bodoče Žetve evropskega k^nrineiita in slab odjem moke povzročajo rezerviran os t k eni suma. ki ae omejuje na skrajno potrebne na ta ve, kar zopet vpliva, da cene ne kažejo velikih premikanj. Pri nar je radi prejšnjih velikin lmkupovanj neznatno in omejeno. Na ml&lno razpoloženje konsuma vplivaj dalje tudi stalni in redni dobo-iA pžcv nice v italijanske luke. Pr-idviaeva se, da cene ne bodo mog!?r napredovati, ako ne nastopi kako poslabšanje stanja žitnih kiiller. Pie-niča je bila v tekočemi tt*tnu za eno liro cenejša. Koruza je mlačna in v nazadovanju. Prenehalo je na italijanskih trgih ono taeš.a za stilna nakupovanje iz prejšnjih. miise-cev. Izgleda, da se bližamo fesu, ko bodo potrebne korekture đar našnjib visok ih cen. Nad vse značilno je dejstvo, da je Rum unija znižala svoje ponudbe cif za iunij n& sh 178. Na podlagi te ponudbe bi stala romunska koruza za junij L. 93—94 franko vagon Trst. Plaia, ki dospe v imenovanem mesecu na na5 trg, je pa Še vedno 4 lir& eeaaej-ša. Tendenca v laplatski konr?i je sicer stalna, toda zaenkrat ni predvidevati kakega močnega dvigi-nja tečajev radi popolnega kritja kosv-sumiL Tendenca v rižu je mlačna iu zaznamovati je nazadovanje cen v 'Aiietku treh lir pri «t, ki je imel ravno odpluti, ko je opazi f, da mu neka mlada gospa rtaj^ razna znamenja. Tisoč misu je Busottu šinilo v glavo; meneč, da se mu morda nudi kaka ljubavna prigoda, je naposled pomenljivo pomežiknil dami. U videl pa je-, da se je motil v svoji domnevi, kajti gespa ga je hotela saano opozoriti, n®j. pa*i na žep.. T tistem trenotku je iiamroč mčntil; da neka roka~ «boža» po imfri, kjer je imel shrđ»iio Upnico. Potoni je roko da. je ovi- ral elikovca pri d6hisik smal prav raci oteo, kako se je ta pritožil poi-glcLsno tovarišu: «Ne morem, ker mi nagaja komolec!» Naposled je Bisotto umaknil roko in kmalu začutil, kako mu listnica počasi lexe iz iepa. Seveda ne sama— Bisotto je počakal še malo in se potem naglo obrnil. Blizu njega je stal obtoženec in buljil v odhajajoči parnik — ob njego vik nogah pa je letala Bisottova listnica. Seveda je Bisotto ptička takotj prijel in gn kljub njegovim trditvam, da je nedolžen, pTedal agentom javne varnosti, ki so vršili službo na pomolu. Na obravnavi trdi Francovieh, da je nedolžen. Nahajal se je slučajno v neposredni bližini Bisotta in videl listnico na tleh v trenotku, ko jo je Bisotto pobral. Toda na pomolu je bilo zelo mnogo ljudi in je prav labko mogoče, da mu jo je skušal izmakniti kdo drugi. Na obravnavi na-stopita dve priča, ki sta videli Francovictia, ko je brskal po Žepu Bisotta. Še jasnejše pa govori kot obte&lna priča Fran-covichevo kazensko spričevalo, v katero je opisanih že šestnajst obsodb, od teh pretežno Število radi tatvine. To »pričevalo je služilo kot podlaga zaključkom državnega pravd-nika, cav. Maglientija. ki je zahteval strogo obsodbo žeparja. Branil je odvetnik Turola uradno. Francovich je bil obsojen na 9 mesecev ječe. od katerih žestino bo moral presedeti v samotni celici. Kazen je zato tako stroga, ker je bil zločin izvršen v dob-i, ko je Francovich bil pod posebnim policijskim nadzorstvom. Vesti z Goriškega Goriške mestne ve«ti davka, U se plačaj« gospodarskemu svetu Dne 30. t. m. bodo razstavljeni na goriškem občinskem uradu glavni seznami davka ki se plačuje gospodarskemu svetu, za leto 1928 in dodatni seznami L vrste za leto 1928 kot tudi za leto 1925, 1926 in 1927. Prizadeti si jih lahko ogiedajo. Morebitne pritožbe proti obdavčenju se lahko vlagajo do 10. maja t. 1. in sicer na pokrajinski gospodarski svet v Gorici, ulica 24. maja S t. 1, I. Nov oltar t kapucinski cerkvi Pred dnevi je blagoslovil pre-vzvišeni goriški knezonadškof mons. Sedej nov oltar v kapucinski cerkvi, kateri posvečen lurški Materi Božji. Kapelo je okrasil s slikami umetnik Marijo Sgobaro iz Vidma- Nekoliko V včerajšnji «Goriški Straži« poroča neki dopisnik iz Sem pasa o nepremišljenem dejanju fanta Ušaja, ki se je »piazil s praznim revolverjem v hišo Katice Bensa, grozeč ji — v šali, da jo ustreli, če poroči koga drugega mesto njega. Dopisnik ali kdorkoli je že? popravlja poročilo «nekaterih listov («Piccoio» in po njem «Edinost*)*, češ da so poročevalci slednjih a nekoliko preveč bujno domišljijo opisali tragi-komični dogodek. K temu nimamo ničesar drugega pripomniti, kot to, da je «Edi-nost» o zadevi pisala že dne 20. aprila t. L, dočim je «Piccolo» prinesel to vest isti dan kot «Straža», to je v svoji včerajšnji Številki Torej ni mogoče, da bi bila «Edinost» pisala po «Pic-colu». Moasoflni za Potom videm^kega prefekta kom. Cavalieri-ja je ministrski predsednik izročil čedadskemu prefektnemu komisarju vsoto 5000 lir kot prispevek za spomenik na Krnu. Komisar «Balille» nm (fcifflkta Imenovan jo bil ed c«itralnega predsednika «Balili e» poslanca Ricci-ja za komisarja «Balille» za goriško pokrajino Emilij Cassane-gota Emilij Cassanegota je Ml do sedaj predsednik ravnokar razpu-Ičeneira odbora betiiliske ci je na Goriškem. Zadnje bgfatiti same iakstne novice iz Cerkljanskega hribovja PoroCali emo le o iivinskem naoru kmeta Crnilogujt, rfanri p* pisati tragičen pretep _____ jaSkib novincev, ki eo še a _ in plesom poslavljali od svojih domov. Pretep bi kmalu zahteval človeško trtev. 2e pretekli četrtek so Vrhovci iz Gorskega Vrhe. na SeotvlSfcognrski planoti povabili sosedne Poličane. naj z njimi skupno napravijo v nedeljo ples. Ti pa so ponudbo odbili in tudi javni ples jim je bil odbit od strani oblasti. Prvi pa so ho- teli kljub temu plesati in so se zato domenili, da napravijo ples v zasebni hiSi in sicer pri kmetu Crovu. Kakor domenjeno, tako storjeno. V nedeljo se je ples vršil in udeležili so se ga ne samo Vr-hovež, temveč tudi fantje^ zlasti pa vojaSki novinci iz bližnjih vasi. In sicer Ponikovci, Pečani, Gorjani, Prapetnovci, Poličani in Bukovci. Ples se je začel popoldne in se vršil pozno v noč. Vina ni manjkalo, harmonika je pe!a, vmes je dajal takt bes. Polagoma so se fantje o-pill in njih strasti »o se je-le razvnemati. Stara sovraž'-vai, ona prirojena nasprotstva med fanti e«ie in fanti druge vasi so prišla do Izraza. Nenadoma so Že pozno zvečer stopili v sobo trije fantje iz Polic. Bili so to Pavel Kržišnik. star 27 let. Jakob Makuc, star 23 1M in Anton Podobnik, tudi star 23 let. Ti »o hoteli po vsej sili v gornje prostornejše prostore. Temu so se pa uprli Peiani in jim zartavili pot. Beseda je dala besedo, jeza je prikipevala, fantovska užaljenost je prišla do popolnega izraza in Janez Smodinov, ki se pi#e za Vogriča. je dviprikil nož. Isto je storil »Travnikaraki», ki se piffe za Rudolfa Kofola. Nastal je krvavi pretep, katerega posledice so bile, da je oblef-al v krvi Pavel Kr-Žitoik, kateri je dobil močno rano nad desnim očesom ter z nožem dva močne udarca otT zadaj. NfČ manj je ni izkupil Makuc, ki je dobil visoko rano na Fevi strani prsi pri srcu. Podotottik, ki je svoja tovariša branil, je dobil rano v levo roko in sicer v zapestje. Med fem ko se je vršil pretep, je v »obi Se vedno igrala vaSka godba. Ra-njeuiii Jao se morali zateči nato k zdravniku v Cerkno dočim napadalci sploh ne vedo nič za svoja dejanja, ker so biK popolnoma pijani. Zanje se zanimajo sedaj orož- Pr&tep pijanih novincev sicer ni imel za enkrat tako hudih posledic, vendar je podobno norenje skrajno grdo. Tako se pošteni fantje ne podajajo k vojakom in ne poslavljajo od doma Si «Ali je res, da si imel vedno pri sebi veliko denarja te«' fantom vedno plačeval pijačo/ Videia so pri tebi celo stotake.i> ral dohiti od bolniške btagajre kot pen rij o. Pri teži F se je pri bolniški blagajni, pa so mu odgovorili, da so denar posla J L Ko se je nato informiral na poštnem uradu, so tam upotovilj, da so denar izplačali Pertotu, kateri bi ga moral izročiti njemu. Podpisi na denamrh izkaznicah pa so bil! ponarejeni. Ivanu Vidiču iz Banjžic je zmanjkalo v letu 1925 priporočeno pismo z 100 lirami. «lvako ste pa zvedeli, da vam je zmanjkalo?* •xla sem skoraj odprto pismo brez denarja. V njem mi je moft pisal, da mi pošilja denar \a «Kako pa, da ste osumila Porto-ta. češ da je on denar pobral?« «Zato, ker je prišlo pismo na po-*to že več dni prej, pa ga je on ob-' drtal doma. Njegov« oj a ti ga J> izročila neki deklici, ta topet nekemu drugemu, dokler ni skozi vsfl oseb prišlo meni v roke.» •Ali je bilo pismo pri poročeno?» •Ne I Navadno pismo je bilo. P« imam priče, da je mož poslal d»> nar v njemiN «Ali vam je denar tudi kdaj prej že zmanjkal ?» wNe, do takrat to nobenkrat?» «Ali veste, če je denar zmanjkoval tudi drugim ?» «Da> slikala sem pravita!* Prane Pisk pravi da je obtožencu izročil 163 lir, ki naj bi jik odposlal po pošti v Trst. Obtoženec pa sa je denar obtlržai. Ko ga je pa vprašal po *re»repisu», se je začel na vse načine izgovarjati. Poznanje so orožniki naSli pri obtožencu še nekaj tistega denarji in poštno nakaznico. Izgovarjal »e je, da je nekaj denarja izgubil ter čakal konca m^eti, ko fcrl dobil plačo in lahko ves denar skupno odposlal dalje. Oškodovancev je bilr. več, ki pa ni«o priSli vsi pričat: Mate!ič,Zbo-gar, Peter Urši-č, Bitežnik, Stefsr ni}« Humar. Kot priča je nastopil Franc Milost, bivši poštar v Grgarju, star 06 let. On se sicer ni imel ver ko pritožiti proti obtoženeve. Kar se tiče sluifce namreč, jo je pridne opravljal. Pozneje pa »o se začeli ljudje pri njem pritoževati, češ da so pisma odpirajo. Orožniški brigadir iz Grgarja pove, da mu je sprva obtoženec vse priznal. Albina Uršič, ki je povedala sodnikom, da je 17-let stara> je trdila da je nekoč, ko se je nahaja-ia pri Pertotovih, videla, kako js obtoženec odprl neko piamo, naslovljeno na njenega strica. Gbto ženec je pismo nato zopet zaprl Isto pove Katerina Uršič iz Banj-šic, mati prej in »e. Pismo pa je bilo na srečo brez denarja Predsednik je prečital izpoved pok. Leopolda Bucika. Ta je bil izjavil, da se je nekoč nahajal v družbi z obtožencem in da »o pili, da se je kar kadilo. Nazadnje ga je obtoženec Se vabi i ,« > Lo^ in mu pokazal polno listnico denarja. — Sami bankovci po 100 Zaskišon je bil tudi pustni nad zoratk, ki je vodil prriskavo Državni pradnik Leoni zahteva, naj sodišče ob>v,di Portota trn 10 mesecev in 15 dni zapora ter na K00 lir kazni. Sodiifte pa je Pertota obsodite na 10 mesecev in 32 dni jece tpr na 232 lir kazni. Toda vse to ie pogojno /a dobo petih let. dornberg Padel je t kolesa Neki mladenič iz P^>ioka t-rf Ekumbergu je v nedeljo, ko se je vračal po kosilu zopet na defo, bil nepi-fcvidori s kolesom in je vozil precej hitro z negotovimi zavorami. Nasproti gostiln t «prj Lojzelu» smo ga videli na kolesu in v nasprotnem v cestnem jarku s krvavo glavo in raztrgano obleko polno blata Zadobil je precejšnji. L o čelu in precaj veliko raiio i»a glavi. Navzoč in ao mu takoj priskočili na pomoč in mu izpiraj J pefcek iz ran. nakar »ta ga dva mo^ka spremila k domačem ti zdravniku, kateri mu je b.pral in obvezal rane, ozdravljive V kakih 14 dneh. Dotlej bo imel čas premi&ijevati. kaj se pravi dirjati s kolesi. Osem dornber-ških fantov smo Že spremili na postaja; Šli so k vojakom. S« štirje ,amo, ki čakamo s prijavljenimi kovčeki na odhod v daljne kraje Italije. Nekateri fantje so pred odhodom pristopili k obhajilni mizi in dali s tem lep zgried v posnemanje. VRTOJBA Predavanje s skioptičnžmi slikami V naši obrUii šoli je pretekli teden priredila Goriška kmetijska potovalna šola prav poučiji-vo, s skioptičnimi slikami združeno predavanje o živinoreji. Predaval nam je g. F ur lani, voditelj tuk. kmetijskega fcećaja. G. predavatelj nam je poku/al obilno slik in vsako posebr.j natančno razložil in razkazal', posebno g hitri pomoči pri navadnih porodih, pa tudi o najtežjih nas je učil, kako si labko poma^ gamo sami, brez iivinasdravni-ka. Bilo je res zanimivo za vsakega živinorejca. Tej*a ple koristnega. in za naik> vas tako vii-nega predavanja se je udeiv/Jlo prav pičlo Število ljudi, skor,, i>| rekel samo par kmetovalcev kar je vse graje vredno. Naspi^tnc temu pa moram reči, da j* bil« udeležba s strani gojencev* tečaja in tudi drugih mladci te vf prav fttevilna. To je prav razveseljivo dejstvo, da se bodoči gospodarji bolj zanimajo za sličuft predavanja kot starejši. Venda* pa je Čudno, ko imamo pri naa »no izmed največjih zavarovalnic za govejo živino v goriški o-kolici (obsega 5 občin), pa je ta-i ko malo zanimanja » strani sla-* rejSIh Živinorejcev za taka koristna predavanja. Obljubljena so nam Se druga slična predavanja o bolezni na gbbcu ki parkljih in drugo« V Trstu, dike 26. aprila 1928. 45DINOST» Kmetovalci, ne zamudite redkih prilik, katere se vam nudijo ter prav gotovo vsakemu Živinorejcu koristijo ob svojem času. Zalo hvaležni moramo biti g. predavatelju, kateri nsus je učil in nam razkladal slike. — Vrtoj-benski. CERKNO Smrtna kosa Pretekli teden smo pokopali Mohorja Sedeja. Malo takih mož je več med nami. Bil je pošten, skromen in vljuden z vsakomer; zlasti pa ga je odlikovala globoka vernost. Bil je sicer navaden krojač, a e pridnoetjo ei je v marsičem prldotriJ precejšnjega znanja, če si potreboval podatkov iz cerkljanske preteklosti, so te poslali k nj-emu, če£: « Mohor ti bo znal povedati!* Dasi 76 let star in bolan, je £e vedno rad čital. Bil je vedno vnet ea prosvetno dek>, že tedaj, ko si je •presveta pot tele utirala v Cerkljansko dolino. Bil je tudi cerkveni pevec, in pesem ga je tudi spremljala na zadnji poti Pokoj njegovi duši! SELA NA KRASU Po dolgem molčanju naj se zopet enkrat oglasimo v naši «Edi-nostis iz naše vasi. Razna vprašanja. so. o katerih bi bilo treba obzirno pisati, toda omejiti se hočemo le na nekatera najvažnejša. Kriza v ladjedelniški industriji ima svoje posledice tudi pri nas. Med onimi številnimi delavci, ki so bili zaposieni v ladjedelnici bližnjega Tržita, jih dela sedaj redno le že ena tretjina, med tem ko živijo ostali že mesece v upanju, da se bo položni zboljšal in da pridejo tudi oni zopet do zaslužka kot domačini iz bližnje trži^ke okolice. Letošnja pomlad ni kmetu nič kaj posebno prijazna Deževno vreme je oviraio do sedaj redno delo na polju, a na drugi strani so dnevi še vedno premrzli, da M se moglo žito bujneje razviti. Radi tega je pšenica nekoliko zastala v svoji rašči, toda upamo, da bodo bližajoči se lepši inevi vse to popravili. Na dnevnem redu je pri nas sedaj predvsem vprašanje, kam se priključi naša občina povodom sedanjega preurejevanja občin. Kot smo zvedeli, ima baje goriška prefektura namen predlagati priklju^ čitev Sel k Opat j emu selu. Moramo pa poved««2. da bi taka rešitev nikakor ne odgovarjala našim željam in tudi ne potrebam. Mislimo marveč, da bi bilo najbolje, da bi ostalo kot dc sedaj, t. j. da bi Sela. Vojščica, Temnica. Kostanjevica in Brestovi"?- tvorilo eno upravno e-jrioto. Že do sedaj se je izkazala ta skupina občin za najprimernejšo v vsakem oziru in zato prosimo kr. prefekturo, da bi pri tem tudi o-staio. S tem vprašanjem je na drugi strani t>®no spojeno tudi vprašanje naše počte. S tem, da je naša po&ta v Komnu, ne moremo friti zadovoljni, kajti nerednosti v dostavljanju poštnih pošilja-tev, ki so posledica, prevelike oddaljenosti na-&e pošte, so na veliko škodo obči-tiarjev. VeČkrfct se zgodi, da potrebuje pismo ii Trsta v Sela kar pet dni, in to predvsem radi velikih in nepotrebnih vinkov, ki jih mora delati na svoji poU; Škoda pa ni ie za občin ar je same, temveč trpi iz istega vzroka tudi uprava sama. c Čemer priča najjasneje dejstvo, da je prav radi take uredbe prrSIa nekemu tukajšnjemu mladenfču pre pozno pozivnica na nabor in je potem morala občinska uprava posredovati in pojasnjevati stvar pri pristojnih oblast v ih. Vsem tem neprilikam bi se napravil konec na zek> enostaven način, in sicer s tem, da W se obnovil poštni urad v Kostanjevici, kot je bil p*-ed vojno in je deloval tw> splošno zadovoljstvo vseh bližnjih občin, ker je imel udobno zvezo z Gorico (oziroma Rubi jami) za do-važanje pošte in ker so si mogle občine radi bližine redno pošiljati vsaka po svojo pošto. Ker voei sedaj korijera, bi bile zveze še popolnejše in bi mogla pošta še mnogo redneje poslovati nego pred vojno. PoStno upravo nujno prosimo, da bi vzela ta nafi položaj naj resneje v pretres ter »kušala ugoditi našim željam in popraviti tedanjo sa nado in za vse sosedne občine neprimerno poStno uredba Iz tržaške pokrajine Ker se ne morem od vsakega posebej posloviti, zato Vae tem potom pozdravljam prav iskreno, dragi mi znanci in prijatelji. Dolgo vrsto let sem živela med Vami, bili ste mi vselej naklonjeni, zato mi je ločitev težka. Vsem onim, ki so mi na katerikoli način kaj dobrega storili, naj ljubi Bog tisočero poplača. Ohranite me v prijaznem spominu, kakor tudi jaz ne bo«m nikdar pozabila Vas, predragi, dobri, mili mi Borfitanl Se eno željo imam, še eno vročo prošnjo do Vas; skrbite za grob rajnkega gospoda župnika, motite zanj in zame! Božji blagoslov naj Vas vselej spremljal Prisrčni zbogom! Ivana HarroS. Znanost hnimetnost Nova Pictoris Pred pol letom smo s:e na tem mestu bavili s takozvanimi «eta-rimi zvezdami« in danet? se povrnemo na ta pojav, ne morda, da bi hoteli čitatelju Še enkrat obrazložiti, .kar smo tedaj napisali, temveč radi tega ker se je pri Miri taka zvezdi zgodilo nekaj, česar Človeško oko do danes ni 5e» videlo. Razcepila se je namreč nova zvezda v dve popolnoma ločeni zvezdi. Po poročilih, ki so jih prinesli nekateri listi v zadnjih časih, se je celo vsak tak del razdelil v dva dela, tako da se je prvotna Fvezda v pravem pomenu besede zaokrožila. Toda za te zadnje vesti manjka Se vsako potrdilo. Ta prečudežna zvezda ie je prvič prikazala ali če hočemo biti natančnejši, je bila prrtč odkrita pred dobrim letom, in ticer na o nem delu nebesnega svoda, ki je za naše kraje skozi vse leto neviden. Odkril jo je astronom Wat-son v južni Afriki. Je to ena izmed onih zvezd, ki nenadoma zažarijo na nfbu, dosežejo v kratkem času nenavaden sijaj in potem zopet ugasnejo. Ker jih navadno zapazijo, ko postane njih sijaj dovolj jak, dočim so se prej odtegnile vBskemn opazovanju, imenujejo jih zvezde«. Taka nova zvezda je tudi ivesda, o kateri govorim. Ker se* Je prikazala v ozvezdju Pictoria (»likarja), nosi ime «Nova Pietori«^. Pred kTatkim je ta zvezda Čije sijaj je bil prej zelo slab, močno zažarela. Ta svetlost pa je, kakor pri vseh novih zvezdah, kmalu popustila. Toda pri «Novi Pictoris* so dogna!! dosedaj še nikdar ugotovljen pojav: mesto ene zvezde sta bili sedaj dve zvezdi. Pred našimi nrčmi se je torej odigrala ena tistih velikih katastrof, ki na n:jib sloni zgodovina vesolj-stva_ Odigrala se je pred našimi očmi. toda v kak Sni razdalji. Nova PlctorU je od nas oddaljena več nego 100 svetlobnih let. Svetloba potrebuje od nje do nas preko sto Jot. Kar so torej te . 452 37-LETEN vdovec, obrtnik in posestnik na deželi, žali znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, v atarosti od 25-40 let, z nekoliko gotovine. One, ki imajo veselje do kmetije imajo prednost. Samo resne ponudbe s sliko pod -Pomlad - na tr-ža&ko upravnižtvo 451 TRGOVINA čevljev, z delavnico vred. *e proda. Izredna prilika. M. Juvančič, Postoma 101. 453 PEKARNA »e proda v triaiki okolici. Naslov pri tržaikem upravmStvu- 454 POSESTVO pri Ljubljani, obstoječe iz h*-Se, hleva, sadnega vrta, njive, travnika in gozda se proda. Cena 30.000 lir. Pojasnita pri Metki Gostinčar, Ljubljana, 2a-lokarjev* uL 9. L 455 SPREJMEM gostilničarja s kavcijo, upokojenca ali s kako drn^o rlužbo, za okolico SV. M. Magd. Dobi v oskrbo hiSo in stanovanje z vrtom, na katerem sc lahko jsaf»ravi igrišče. Pojasnila daje F. Tama-iićT C aprin 4. 456 KROJAČ Žiberna, ▼ Divači, te priporoča cenjenim odjemalcem. Delo točne, po nizki ceni. Najnovejši kroji. 397 PRISTNO TROPINSKO ŽGANJE dobi-te vedno pri odlikovani zadružni žganje-knhi v Dornbergu (Montespino). 402 Za domače čiščenje priporočamo SaliOL najboljše £iaiUa za kovine. SIRA3C neprekosljlv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl. CEREOL vosek za pode, Unoieum, pohištvo. LOBI S n*§a izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatiinln: zapiratom.) mmW SIS0L-C0HPAH9 TRST (S70) J ju CZ ZA VALENJE najboljših kokoši-jajčaric „Leghorn", iz državnega zavoda v RovIq sovražim 2ide, imam za zaupnika nekega Juda in nikdar ne bi zamenjal tegn poštenega; člov^Jta za nobenega. kristjana. Končno poslušaj 5e zadnji railog. Tvoja zaroka, z Berenklavom je zate zdaj silno ugodna: vse spletke in govorice bodo prenehale in dobiš popolno zadoščenje za nezaslužen'* žalitev. Kar se pa tiče bodočnosti, je ta v tvojih rokah. Če ti novo življenje ne bo po godu, ali če se vajina značaja ne bosta strinjala, kdo ti bo mogel braniti ločitev?... Ko je videl, da se je pri zadnjih besedah zdrznila. se je general veselo nasmejal in nadaljeval: — Da, da, ločitev! Časi «nerazru&nih» rodbinskih vezi so že davno minili in s silo ne udr-ŽiS več Žene. Poleg tega pa ti tvoje ogromno premoženje daje popolno neodvisnost od moža in ostane kot nepretržna zveza med tabo in Rusijo. Vsako leto preživiš lahko nekaj mesecev na posestvu, tvoja glavnica ostane v državni banki, torej kaj tvegaš? Ali boš srečna žena, ali pa se ločiš, kadarkoli se ti bo zahotelo, če ti postane mož sopern. Naj pristavim še to, da je za lepo i « bogato dedinjo, kot si ti, najprimerneje, da se poročiš, a mene bo posebno veselilo, ko stopiš pod moževo zaščito. j IV. «EDHV08T» V Trstu, dne 28. aprila 1§28. •kaj on najrajši dala? Ribari. Lovi mrfes, ga natika na trnek, meče trnek v vodo in lovi riba Najbolj pa ga j« veselilo, «Ce je uje! in potegnil ie vodo kako ribo. In tako je nekega veCera, ko so še v*l spali, pokleknil poleg svoje postelje in izmolil otročjo molitvico. Pa se je zaobljubil, da ne bo nikdar vefi ribaril, nikdar več ribe lovil! Nikdar ne bo več iskal čr-vičkov, nikdar več jitL natikal in nikdar več rib lovil. Večje Žrtve, kot je bila ta, ni mogel doprinesti! Najveselejie delo svojih počitnic je moral opustiti. Ko se je spomnil na to, se mu je zdelo, da je zgubil najlepše od svojega življenja. Tisto noč pa je priSel k njemu v sanjali zajec, v rumeni obleki in z rumeno kapico na glavi je prišel. Prišel je čisto sam in čez cvetoče polje je priskakal. Med cvetlicami pa se je ustavil, nasmejal se je ljubko ter se prijazno poklonil. Nato jo dvignil svojo malo in voljno tačko ter jo podal nežno dečku, ki jo je željno pograbi! in s solzami v očeli vroče poljubil. Nikdar v življenju ni bilo jutro zanj iako lepo kot ono, ki je tej lepi noči sledilo. Sahalin Kakor znano, so Japonci dne 15. maja 1925. na podlagi pekinškega dogovora spet predali ruskim so-_ vjetskim oblastem severni del o-toka Sahalina, ki so ga bili zasedli kmalu po boljševižki revoluciji v Rusiji. Rusi so takoj uvedli svojo upravo in obenem — ker so uvideli prirodno bogastvo otoka — so pričeli pospeševati naseljevanje v to dosedaj jako zanemarjeno in malo obljudeno deželo. Naseljencem, predvsem poljedelcem, so se nudili razmeroma ugodni življenjski pogoji; našli so mnogo ne-izčrpane in rodovitne zemlje, v kateri dobro uspeva žiio, zlasti rž in ječmen, pa tudi za krompir in po-.*o so tla jako ugodna. Toda glavno bogastvo za poljedelca so ogromni travniki, ki mogočajo razvoj živinoreje. Zato se je kolonizacija, ki jo sovjetska vlada čvrsto pod-■pira, lepo obnesla in danes so vsi ruski naseljenci na otoku več, ali manj imoviti kmetje, ki poleg primernih gospodarskih poslopij pre-.morejo povprečno ud 30 do iO glav ^oseje živin-e in približno enako 'Število konjev. V zimskem času se '4>avijo naseljenci z lovom, predvsem lovijo polarne veverice in ta lov jo radi dragocene kožuhovine jako dobič-kanosen. V* zadnjih dveh letih je Sahalin dobavil več dragocenega krzna, nego ga je dobavil •ves ruski Daljni Vzhod. Ker leže naselbine večinoma ob rekah in jezerih, se naseljenci baivijo tudi z ribolovom. V poletnem času je rilK>lov tako bogat, da ribe tudi lahko prodajajo. Ob severozapadni obali, na južnem delu polotoka, ki nosi ime sovjetskega mornariškega poročnika Schmidta, leži zemljišče, ki je bogato na petrolejskih vrelcih, ki jih izkorišča neka japonska! družba. Tam se je v zadnjem času začelo dvigati novo mesto, ki je dobilo svoje ime po reki ;Oha, ki teče on dot. Tudi na južno-z a pa dni obali, kjer so za časa ca-;rizma bivali izgnanci in kaznjenci, raste nova naselbina, ki bo x časom postala mesto. Tam so aamreč odkrili bogata ležišča premoga. V splošnem je Sahalin bogat na «irnem dijamantu« in na petroleju. Ameriški Inženirji ga v rtom oziru primerjajo z doneško kotlino in okolico Groznega v severnem Kavkazu. Neprecenljivo •bogatstvo predstavljajo tudi o-gromni gozdovi, ki pokrivajo večji .del otoka ki ki so Še skoro nedotaknjeni. Življenje ria Sahalinu je •sedaj osredotočeno v mestu Ale-•ksandrovsk, ki ima izvrstno pristanišče in v Čigar okolici se naha-rjajo bogati petrolejski vrelci, ki jih izkoriščajo Japonci. TeiKete pri iielorasklli Doletib Štirje srditi zunanji sovražniki preže na prekooceanske letalce: nasprotni veter, megla, mraz in noč. Na Atlantskem oceanu skoraj redno od zapada pihajoči veter podaljšuje pri poletu od vzhoda proti zapadu, t. j. iz Evrope proti A-meriki, grozljivo trajanje poleta. Vetrovi s hitrostjo petdesetih do Šestdesetih kilometrov na uro so navadni in pogosti pojavi. Oni za-moiejo hitrost poleta tako zmanjšati, da gre bencin h koacu, Se preden je doseglo letalo rešilno luko. Prisilno pristajanje na odprtem oceanu pomen ja za kopna letala gotov, za vi; d na letala pa verjeten pogin. Konec dolgega poleta nomfckega letala »Bremen* pri Labradorju kaže j a* no velikost te nevarnosti. Ce M Ml nasprotni veter le za malenkost vetji-, pa bi t*e bilo to drzno podjetje popolnoma ponesrečilo m nenasitni ocean bi bil zopet zahteval troje novih žrtev. zunanjih delih letala zreftna vleš-nost. Ta zamrzne, ker vlada v višini nizka temperatura in obda letalo s ledenim oklepom. Povečate se ledeno breme pritiska letalo z jekleno silo navzdol k morju, kjer mora pristati, kar pomenja seveda gotov pogin. In noši Letanje ponoči brez zvead in svetlobe spada k najhujšim naponom, ki se zahtevajo od letalca. Letalo drži tudi pri nočnih poletih kakor pri poletih skozi meglo letalec le s pomočjo aparatov v ravnotežju. Trajno opazovanje aparatov in trajno oskrbovanje letalnega krmila škod dolge dolge ure tvori najhujšo nalogo za pilota. Končno pa tiče Se resne in velike nevarnosti v letalu samem. Naj odpove en samo izmed toHfco zapletenih delcev pri motorju, pri dovajanju benzina, pa je letalo prisiljeno pristati in posledice si lahko mislimo. Razne zanimivosti Drugi sovražnik letalca je f|la. Ta pokriva skoraj \«%Čji del eta vso severnoameriško obal, a se pojavi manj ali bolj pogostoma ob vsakem letnem času tudi na oceanu. Pri daljših poletih skozi meglo, ko letalec ne moro rabiti evojega vida, določujejo višinsko lego letala le posebni aparati. Če odpovedo ti aparati, se lahko zgodi, da se letalec radi megle spusti •f. letalom prenizko in pade v morje Mraz je prav tako zavraten. Pri vlažnem naku se nabere po Stari grobari z e&raipini mrliči V gornjem Egipta. Pred kratkim so se odkrili pri Girki v gornjem Egiptu stari grobovi z dobro ohranjenimi mrliči, čeprav je znašala starost mrličev štiri do pet tisoč let, so se bili ti izvrstno ohranili. Mehkejši deli, tako meso kakor čreva, so se bili radi vročega suhega puščavnega ozračja posušili. Radi tega se je dala želodčna in črevesna vsebina preiskati, tako da smo sedaj popolnoma poučeni, kaj so uživali ljudje, ki so živeli pred Abrahamom ali najkasneje v njegovi dobi, in katera živila so bila pri njih v navadi. Tako so se dobila v želodcu nekega otroka koščice zaužite miži. Po izjavah misijonarjev veljajo pri nekaterih zamorskih plemenih miši še dandanes kot posebna slaščica prav tako kakor drugod mladi ptiči. Pri odraslih so se dobile ribje kosti, od rastlinskih živil pa ostanki zemeljskih mandeljev in nekega nepoznanega prosa. Kot zelenjava se je dobila neka vrsta kumar. Pri tem se spominjamo na to, da so se pred kakimi pet in dvajsetimi leti odkrili v gornjeegip-tovski puščavi starokršćanski grobovi puščavnikov s prav tako dobro ohranjenimi, posušenimi mrliči. Sicer se pa dogaja nekaj podobnega tudi v Palermu v Siciliji. Tam so namreč prineso trupla umrlih odličnih in premožnih o-seb v skalnate hodnike tamošnjega kapucinskega samostana, kjer se v najkrajšem času, ne da bi strohnela, posuše in se tako ohranijo. V Halleinu Globoko notri v gori Diirrenber-gu pri Halleinu so dobili 1. 1573. truplo rudarja hallstattske dobe (700 do 400 let pred Kr. rojstvom). Rov se je bil posul, rudarja je precej stisnilo, toda radi velike količine soli se ie dobro ohranil. Takratna kronika piše o tem rudarju, da je bil «rumen in trd ko po-lenovka». Nekaj časa je bil ta rudar izpostavljen v bližini cerkve, nato pa pokopan. Leta 1616. se je prav tako in na istem mestu dobil drug tak človek, ki je imel de lase na glavi in obleko na telesu. Tudi tega so ga razkazovali kot posebnost vsem onim. ki so obiskali rudnik, dokler ga niso pozneje pokopali. Ne eden ne drugi se ni znanstveno pre.-skal, kar je zelo škoda, kajti taka preiskava bi ugotovila zanimive podatke o različnih razmerah te le davno minule dobe. Mamuti Izmed starejših živali naj omenimo na tem mestu mamute v sibirskem ledu, ki so se v tej naravni ledenici ohranili prav dobro, čeprav so živeli pred kakimi desetimi tisočletji. Njihovo meso je videti še užitno in volkovi in psi ga prav hlastno žrejo. Celo tam nasoljeni Tunguzi uživajo baje tako meso od časa do časa. Pri neki leta 1901. najdeni mladi živali, ki-je merila tri metre v dolžino in dva metra v širino, so se dali določiti ostanki na jeziku in želodcu prav dobro. Bili so ostanki neke materine dušice (timiana), ripeče zlatice, gorskega maha in drugih trav. Ker so imele vse rastlino Že semena, je morala žival poginiti v jeseni. NaŽrla se je bila in je padla nato v ledeniško razpoko; pri padcu si je žival polomila medenico in nekaj reber in je poginula radi notranje krvavitve, Strjena kri se je dobila med prepono in želodcem, in sicer v veliki množini in tako dobro ohranjena, da se je dognala velika podobnost s krvjo indijskega slona. Stare zaznambe v skalah Čudovita igra slučaja: prav Hoten tot (urojenec Jušne Afrike), ki je ostal na najnitjl razvojni stopnji Človeštva, ki nima sploh nobene kulture, prav ta zaničevani Hoten tot je postal v Jutai Afriki naj-zaoesllvejši kronist, o čigar izročilih ee ne drzne nobena še tako krKidna veda dvomiti. Hotentot, ki se razbija oh prodirajoči tuji kulturi, ki je dandanes že sam nekaka posebnost, je rošil neoporečen« zapiske is davnih dob, ko se je zgodovina Jušne Afrike izgubljala v temnih, nejasnih meglah. Steinhardt poroča o dobljenih risbah, s katerimi so Hotentot)« okra šal i svoje jame. Is teh risb so doznali učenjaki, da je sedaj mrtva puščava atomih, ob obali na jugozapadni strani, nekoč predEtrljala cele črede živali In velike množice ljudstva brez vsakega truda. Iz tisočerih in tisočerih risb na skalah izvemo, da se j« podnebje »spremenilo, da je odgnalo vse življenje in lahko samo-remo celo ugotoviti, po katerih po- teh je potoval Hotentot za bežečo divjačino v boljše kraje. Kdaj je izprememba podnebja izpremenila to rajsko deželo v prepečeno, mrtvo puščavo, ne vemo. Mnogi učenjaki trde, da se jugozapadna pokrajina ni bila po koncu terciarne dobe ne po obliki ne po podnebju v ničemer izpremenila. Sodijo, da so hotentotske zaznambe, t. j. risbe v skalnatih jamah stare najmanj pet tisoč let. Dobri slikarji so morali biti med onimi plemeni, umetniki, ki so znali in umeli z nezadostnimi sredstvi — nekaj apna, rdečila in oglja — narisati divjačino na begu, na paši z neprekosljivim pogledom za značilno postavo in položaj v malo črtah na skalnate stene. Večkrat se dobe tudi podobe, ki so bile površno z ostrim kamnom vdelane v skalo. So to nekake neokretne praske po zidu, a vendar spozna vsakdo iz teh prask narisano žival. Fraaciseo Goya y Ludsntes Dne 16. aprila pred sto leti je umrl v prostovoljnem pregnanstvu v Bordeaux-u Franciseo Goya, jiajvečji slikarski veleum Španiju po Velasquez-u,v dva in osemdesetem letu. Rodil se je 30. marca 1746. v Fuentu de To-dosu v Aragoniji kot kmečki sin. Bil je zelo nestalen. Po daljši dobi, prežiti po zločinskih bez-nicah s popivanjem in pretepi, je moral zapustiti Madrid, kjer se je izobraževal v slikarstvu. L. 1771. je dobil v Rimu za sliko «Hanibal gleda z Alp v Italijo«, ki se je pa pozneje izgubila, drugo negrado od parmske akademije. A tudi iz Rima je moral radi svojega neugnanega značaja in razuzdane naravL lita 1775. se je poročil s sestro svojega učitelja Baycu-ja, in je kot uslužbenec v neki tovarni preprog delal načrte za nove preproge. Nato je slikal cerkve. L. 1787. je postal predsednik akademije. Ko je Kari IV. zasedel prestol, je slikal Goya njega in njegovo cigansko grdo ženo Marijo Lujiso. Postal je dvorni eli-kar s stalno plačo. V vsakem „delu je bil Goya drugačen, mnogostranost njegovega ustvarjanja je tičala v njegovem dolgem, nenrestano novih umetniških izrazov iskajočem življenju. U-k var j al se je zadnja leta poleg slikarstva tudi s kamnotiskom in je umrl kot fantastični grafik. Nobeden si ni mislil, da bo njagov vpliv na slikarstvo devetnajstega stoletja tako velik. Kolonizacija v Rusiji Radi brezposelnosti med poij-skimi delavci in takozvanoga urbanizma, to je izseljevanja podeželskega prebivalstva v industrijska središča, je ruska sovjetska vlada v zadnjem ča,su obrnila veliko pozornost vprašanju kolonizacije zapuščenih ali malo naseljenih krajev, ki jih v Rusiji ne manjka. Nedavno je svet narodnih komisarjev odobril kolonizacijski načrt za leto 1928. Na podlagi tega načrta se računa, da se bo tekom tega leta izselilo v rasne ruske zemlje okoli 250.000 ljudi Kakih 50.000 se bo izselilo na ruski Daljnji Vzhod, kjer bodo prevzeli 40.000 ha državnih posestev. V Sibirijo se bo izeselilo kakih 80.000 ljudi, v Uralsko oblast kakih 40.000, v Povolžje 30.000, v severni Kavkaz pa 5000. Za to kolonizacijo je vlada izdala pod$>or v znesku 1,940.000 rubljev in je nakazala 2,440.000 rubljev posojil. Dalje je vlada odredila, da se v krajih, kamor pojdejo izseljenci, odvzame bogatim kmetom del zemlje, ter ukrenila vse potrebno, da tamošnji kmetje ne bodo mogli prodajati izemlje naseljencem. — Kdor pozna agrarno stanja v Rusiji, temu ne bo težko razumeti, da bodo navedeni ukrepi sovjetske vlade vzbudili veliko nevoljo med kmeti-domačini, kar bo gotovo slabo vplivalo na produdLcijo teh krajev. Radie s slnflM polletji Pred par dnevi je vznsmirila praško javnost vest, da so štiri g o jen k e meščanske Šole v ttško-vu zbežale z doma, ker so se zbale kazni radi slabih Šolskih spričeval. Vse policijske oMaatl so tt-le obveščene o begu in naprošane, da pofovedugejo za mladimi begunkami. PoHciji le pomagaj num d en detektiv — radio. V areda, dne 18. t. m. je neka kmetica is Ouva-lina pri Pragi srečala štiri deklice, ki so pohajkovala fcras v bližini vasi. Kmetica Ja apm mislila, da so deklice iz bUftnje zato se ni zmenila zanje, pozneje, ko )• doma | sti, ki jih je oddajala radio-posta-ja v Pragi, je zvedela o begu štirih deklic iz 2ižkova. Tedaj se je spomnila deklic, ki jih je prej videla v bližini vasi; menila je, da bi le-te utegnile biti begunke in je obvestila o »tvari orožniko, ki so kmalu našli poredno četvorico. Mlade begunke so bile jako vesele, da so jih našli, ker so bile radi lakote in mraza skoro onemogle. Ker so pri zaslišanju izjavile, da »o zbežale z doma, ker so se bale kazni radi slabega spričevala, ki so ga dobile v šoli, je policija preskrbela, da je kazen odpadla. Begunke so bile seveda izročene staršem. Ženska — docentka na vseučilišču Iz Prage poročajo, da je bila te dni imenovana za privatno docentko na medicinski fakulteti Romanskega vseučilišča v Bratislavi doktorica Božena Kuklova, ki je tako postala prva docentka na medicinski fakulteti v Čehoslovaški. Razen Kuklove predavata na čeho-slovaških vseučiliščih še dve ženski, in sicer doktorica Hedviga Lang-Echerova, ki predava na vseučilišču ▼ Pragi, in doktorica mo-droslovja Paulova, ki predava na Karlovi univerzi v Pragi. Staro mesto V Osrednji Aziji Pravkar je došla v mesto Bremen važna vest od ekspedicije dr.-ja Emila Trinklerja. Pred nekaj leti se je ta napotil črez Indijo v sredino Azije, da bi nadaljeval raziskovanja učenjaka S vena Hedina. Pozimi je stopila ekspedicija v kitajski Turkestan. Tu je odkril dr. Trinkler prastaro, od puščavaega peska zasuto mesto, iz katerega -je izkopal priče visoko razvite kulture, kipe, domaČo posodo in domače orodje. Vse te dragocene najdbe bo dr. Trinkler izročil bremenskemu mestnemu muzeju, ker je Bremen njegovo rojstno mesto in ker je ono podprlo njegovo ekspedicijo z izdatnim prispevkom. Izpred ameriškega sodišča SodiSČe v New Yorku je obsodilo gospo Šchlembaum na plačilo globe v znesku 25 dolarjev, ker se je ibila pri neki dirkalni proslavi neprenežna naslonila na svojo sosedo. Ako se pomisli, da je Schlem>-baumerca tehtala sto in šestdeset kilogramov, si že lahko predstavljamo čustva gospe Lkik, na katero se je bila taka masa naslonila Najprej je tožila gospa Link, da jo je hotela Schlembaum umoriti, toda sodnik je zavrnil to tožbo, ker ni mogla tožiteljica dokazati tega namena. Obsodil je pa toženko radi prestopka policijskega reda. Ameriški listi so tudi že izračunali, da je morala plačati gospa Schlembaum za vsak kilogram svoje telesne teže približno 16 stotink. Jankersova letala v Ameriki V newyorŠkem Wallstreetu (trgovskem in borznem središču) se govori, da bo leta 1924 v New Yor-ku ustanovljena družba ajunker Corporation of Amerika« povečala svojo glavnico, ker namerava graditi Junkersova letala z Zedir njenih drŽavah. Zastopnik te družbe že potuje po zapadnih državah in išče primernega kraja za postavitev delavnic. KUflov stolp ie trden Po časopisih se je raznesla vest, da nameravajo podreti Eifflov stolp v Parizu. Kot vzrok se navajajo nedosežni stroški za vzdrževanje stolpa, nekateri pa menijo, da je ogrožena trdnost stolpa radi škode, ki jo napravlja rja na želecnem ogrodju. Po poročilih graditeljice stolpa «Societć de Con-struetion de Leval;lois-Perret» in Eifflove družbe manjka tem in podobnim vestem vsaka utemeljitev, kajti stolp se nahaja v izvrstnem stanju in njegova trdnost se ni v ničemer izpremenila od leta 1889. dalje, ko je bil stolp dograjen. Vzdrževanje ne povzroča, tako nadaljuje prej omenjeno poročilo, nobenih težkoč. Dohodki, ki jih. daje stolp, krijejo ne samo vzdrževalne stroške, marveč dovoljujejo tudi precejšnje dividende delničarjem Eifflove družbo. Podaljšanje človeškega življenja Z rastočim podaljšanjem človeškega življenja se bavi rasprava iiewyorškega zdravnika Lymana Fiska, ki je na podlagi raziska-vanj ugotovil, da se je povprečna življenjska doba pri ljudeh v zadnjih Štirih stoletjih podaljšala za sedem in trideset let, to pa radi tega, ker so se zboljšale zdravstvene razmere v primeri s prejš-njfem časi. Od teh sedem in tridesetih let pride približno trinajst let na zadnje stoletje, v katerem je bila radi napredka zdravniške vede borba zoper kužne bolezni posebno uspešna. Dr. Fisk izvaja iz tega, da se da podaljšati človeško šiv! j en je tudi brez umetnega poseganja (Steinach, Voronov, Doppler) in da bo treba v nepro-dolgem času računati s podaljšanjem Človeškega življenja do starosti sto let. Pii svojih statističnih računih se je dr. Fisk omejil seveda samo na normalne mirne Časa Posebnosti, ki odlikujejo ameriško •odetvo, omogočajo večkrat sodnikom razsodbe, ki so prav izvirne Inki vsebujejo veliko vzgojno vrednost. Tako se je moral zagovarjati neki voznik iz Wakefielda v severnoameriški državi Massa- chusets-u radi grdega ravnanja s konjem. Sodnik je obtoženca obsodil, da mora zavzeti skozi dve noči mesto konja, t. j. spati mora v hlevu, medtem ko uživa konj v tem času zlato prostost na pašniku. Mogoče bi pa bilo primernejše in bi imelo več vzgojnega jedra, če bi bil sodnik obsodil sirovega voznika na to, da se mora dati vpreči in da mora sam dovršiti vse delo pretepenega konja. Milijoni v žimnici V Rigi na Letskem so dobili neko ženo v njenem zelo zanemarjenem, stanovanju mrtvo. V njeni žimnici se je dobil denar in vrednostne listine v vrednosti približno osmih milijonov kron. Dedinja tega precejšnjega premoženja je edina hči, ki živi v veliki bedi v Berlinu. Največja najemnina V New Yorku. in sicer v Fifth avenue (ulici) je krasna palača z dvanajstimi nadstropji. Leta 1912. je bila zgrajena in je veljala več milijonov dolarjev. Vse kljuke, vsi ključi so iz čistega zlata. Isto tako so tudi obešala. Najemnina znaša približno 30.000 dolarjev (540.000 lir) na leto. Doslej še ni stala palača nikdar brez najemnika. Bogati Američani se kar tržejo za to, da prebijejo večjo ali krajšo dobo v tej bajni palači. Sedaj stanuje v njoj milijonar Benjamin VVinter, toda cela vrsta bogatašev komaj čaka, da poteče najemninska pogodba in bo palača z zlatimi kljukami in zlatimi ključi zopet prosta, Predpotopna žival. V nekem apno lomu pri Harbu-ry-ju je zadel delavec ob veliko kost. Mislili so v začetku, da gre za zločin, zato so s skrajno previdnostjo odkopavali dozdevno žrtev. Izkazalo se je pa, da so našli o-kostje predpotopne živali, plesio-saura. Odkopali so tudi glavo, ki je trikotna in ki ima vrh črepinje votlino, v kateri je bilo skoraj gotovo tretje oko. V čeljustih so o-hranjeni iše vsi zobje. Doslej še niso dobili tako velike živali te vrste. Plesiosauer je spadal k družini gaŠČeric in je živel ko riba. Živel je v dobi, ko je pokrivalo Anglijo še morjo. Koliko mleka je popila šolska mladina v Brnu leta 1927-23. V osnovnih, meščanskih in srednjih Šolah v Brnu je bilo na pobudo društva za zaščito mladine izdanih od 1. januarja 1927 do 1. marca 1928 šolski deci 453.300 steklenic mleka, vsaka po četrt litra; potemtakem je bilo razdeljenih 1133.25 litrov mleka v vrednosti 223.G50 Čehoslov. kron. Brezplačno jfe bilo razdeljenih 85.667 porcij mleka v vrednosti 51.400 6sl. kron. Mestna ohčina brnska je nakazala v svojem proračunu znesek 60.000 kron za prehrano siromašne dece. V zodnjem času je bila ta človekoljubna akcija razširjena tudi na nekatere višje Šole. Zdravnik za znamke Pred nekaj dnevi je umrl v Italiji, kamor je (bil prišel v svojo zabavo, Sam Simon, znan po vsem svetu kot «zdravnik za znamke«. Po rodu je bil Francoz, pred kakima pet in dvajsetimi leti se je pa preselil v Ameriko in se tu ba-vil izključno s tem, da je popravljal raztrgane znamke, da je torej zdravil ranjene znamke, v čemer je dosegel tako spretnost, da se nilo dalo razločiti «ozdravIjene» znamke od izvirnih znamk. S tem si je pridobil nekaj premoženja, še več bi si ga bil pridobil, če bi bil prodajal popravljene kot prave in pristne. Bil pa je v tem oziru pošten. Varstvo živali 4 London 92.57X-92.77tf, New \orkl8.9Q -18.9©, Španija 312.75-318.75, Šv*ca 364.75-866.75, Atene 24.75-25.25, Berlin 450 70-466.70. Bukarešt 11.60-12, praca 56.10-56.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.20-270.20, Zagreb 3S.30-33.60. Uradna cena zlata (24. IV.) L 686.10; vojnoodšk od ninske obveznice 78.10, Liktorsko posojilo 08.90. Dr. SARD0C ZOBOZDRAVNIK ▼TV?TT vvvv ff ▼ IRST VIA S. LAZZARO 23,11. regisirovnna zadruga z omef. poroštvom uraduje v lastni hiši Via Torre blonca 19,1. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje pO 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, rastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Nu razpolago varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Odhodi In prliiodi vlakov TRST - TRžIC - PORTOGRUARO -BENETKE (Južni kolodvor) Odhodi: 5.15, 6.30 (b). 8.25 (1). 8.35, 10.50 (b), 15.5 'h 15.25, 17.- (b), 18.10 (b). 18.20, 20.10 (bj, .i3.30. Prihodi: 5.40, 7.53, 10.55, 9.55 (b), 11.25 (b). 12.40 (bj, 14.20 (b), 17.30. 18.20 (bj, 20,- (1), 23.55. 0.30 (b). TRST - BUJE - POREČ (Državni kolodvor) Odhodi: 5.-. 9.45. 13.55, 18.25. Prihodi: 7.50, 12.-, 19.08, 21.16. TRST - HERPELJE - PULA (Državni kolodvor) Odhodi: 5.25, 12.25. 13 - (b), 19.15 Prihodi: 7-35, 9.36, 15.58. 21.13. TRST - DIVAČA - SV. PETER -POSTOJNA (Južni kolodvor) Odhodi: 1.- (b), 5.-, 7.30 (b), 9.5. 14.45 (b), 15.50. 18.35, 19.30 (b). 20.20 (t). Prihodi: 4.- (b), 7.05. 8.05 (i). 10.15 (b), 11.45, 13.15 (b), 19.10. 20.45. 21.30 (bj. 23.-. TRST - GORICA - PODBRDO (Državni kolodvor) Odhodi: 5.45 (b), 6.50, 11.50, 17.55 (b), 18.35. Prihodi: 7.16. 11.37 (b), 15.24, 21-, 22.31 (b). TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM (Južni kolodvor) Odhodi: 5.15, 5.50. 6.45 (bi. 7.40. 12.30, 15.15 fb),' 17.15, 19.05. Prihodi: 7.53, 8.55 (b), 12.10. 14.50. 17.55, 18.52, 20.25 fb). 23.15. SV. PETER - REKA Odhodi: 5.25. 9.38, 11.47, 16.53, 21.40. REKA - SV. PETER Odhodi: 5.20, 9.30, 11.55, 15.30, 19.05. DIVAČA - HERPELJE Odhodi: 5.58, 12.30, 19.30. HERPELJE - DIVAČA Odhodi: 8.45, 15.15, 20.25. GORICA - PRVAČINA - AJDOVŠČINA Odhodi: 7.55. 13.30. 19.35. AJDOVŠČINA - PRVAČINA - GORICA Odhodi: 4.10 11.15, 17.05. 1M mumm Icpmsr aiiiB«n■■■■■■ ■ aaaia mammmmU 4mmmmm IZW$HK »M harsha dela v naf moderne-jem stil«. Razpolaga z naj-modernejtml Crharal, Llno-fupe, slereotu-ptto ter rotadl-shim strojem. ■■■■■■■■■■■a Naročila se izvršujejo toCno In po zmernih cenah. TRSI, ULICA S. rRANCESCO D A5SIS1 $1. 20, PRITLIČJE.