**o»tmna plačana v gotovini MartoonM Cena 1 Din Lete V. (XII.), štev. 79 Maribor, četrtek 9. aprila 1931 »JUTRA« lzha|a razun nedelje m praznikov vsak dan obl6.ur Račun pri poštnam tak. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno praiainan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po larifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 0 naših in evropskih problemih je naš trgovinski minister g. Juraj De-metrovič povodom svojega bivanja ob podpisu nove trgovske pogodbe s CSR v Pragi podal izjave, ki ne smejo ostati neopažene tudi v naši javnosti. Uvodoma je naslikal položaj jugoslo-.venskega naroda pod avstrijskim režimom, njegovo zanemarjanje v nacijonal-nem in gospodarskem pogledu, vsled česar je silno narasla emigracija iz naših krajev. Ob času ujedinjenja je bil nac milijon jugoslovenskih izseljencev v tujini, ki niso doma našli eksistence. Av-stro-ogrski režim je vzdrževal stanje revščine in neznanja kmetov ter nacionalnega in 'socijalnega izkoriščanja. Zato je po prevratu bila prva naloga po-spešenje procesa ujedinjavanja, ki pa v prvi perijodi ni našla pravih oseb, in se je je končno lotil sam kralj. Nedavna razstava jugoslovenske grafike je poka-zala velik napredek Jugoslavije tekom zadnjih 10 let. Druga naloga je bila na socijalnem In gospodarskem polju: demokratična agrarna reforma, napredno socijalno zavarovanje, Intenzivno čuvanje narodnega zdravja itd., vse to so bile naloge, ki lin? Se 'iih ^aša gospodarska 'po- 'Ka ima močno socijalno tendenco. Podati slabšemu, da ga kulturno dvig-. ’ ^variti mu boljše življenske pogo-*nV°i piti tožilsko produkcijo, dvi- sjp •• turo ~ tako ho2e P°stati PIv°boritelj civilizacije na jugovzhodu Evrope. Jugoslavija mora po svoji zemljepisni leg, posta« vez Balkana s Srednjo Ev- tret?; ° SVr,ho pa Je Potrebno vršiti v da fe ofiuva m,r- sko poživitve d?2avUItUpra°jenjfSP.0dar' zagrabila težka gospodarska kS Se malo in srednjo kmetijstvo ^ ogromno večino, Je vsled ». T sti in razmer na svetovnem tr« j’ lo v težek, fatalni položai v zapad-ima Jugoslavija hajbolJSe izgledrT ^ u3 * delno preorijentacijo v sLri ’Ja xbo ne industrializacije izSla iz te kri^r?* merorna dobro. Jasno pa je, da *e\T' la in išče z ostalimi agrarnimi državami skupno rešitev problema. Omogočenje rentabilnosti kmetijstva pomeni dvig ‘‘‘»pne sile agrarnih držav, kar bo v ko-** industrijskim državam. Temu cilju *toži]e konference v Varšavi, Buka-. *> Sinji in Beogradu, vendar pa ne — akor trde Nemci — v svrho sklepanja eRijonaInih pogodb, ampak v smeri vseevropskega sporazuma agrarnih in in-iistrijsfltih držav. Zato tudi nismo delanj0 J116*01*3!1 stare tajne diplomacije, rim?♦ V zvezl z organi Društva naro-ln«:tnn^-r*S^0 koB*no celo predložili tej SVOje pred1°w žlede evrop-torel /,®!kenč,neKa sistema. Ostali smo ke Id-X? *° gosPodarske polltl- uniie rinMm3- m(,rp vod,ti do evropske unije, dočim ima nemško-avstrijski spo- Mohorko v celici jetnišnice Ze oetič tam — Vest. da se je poskusil obesiti, ni resnica — Kako opisuje Mohorko sestanek s Hriberskim in pot v Jelovec — Govorica o aretaciji tretjega komplica M a r i b o r, 9. aprila. V torek popoldne so se za Mohorkom za enkrat zaprla vrata jetnišnice, kjer so ga dali samega v posebno celico. Mohorko je že petič gost jetnišnice. Prvič je bil tam, ko je bil star 17 let. Slikajo ga kot takrat čednega fantka, ki le kazal vse znake, da bi lahko postal koristen član človeške družbe, ako bi bila njegova odgoja v pravih rokah. Obnašal se je vedno zelo mirno in vsaki-krat tudi resno obljubil, da ne bo več prišel. Na nogah ima okove, v ostalem pa je prost in se lahko šeta po celici. Včeraj ga je ves popoldan zasliševal preiskovalni sodnik dr. Germovšek. Mohorko je tudi tokrat miren in hladnokrven. Vest, ki jo je danes obiavil tudi neki ljubljanski list, da bi se bil v celici poskusil obesiti, ne odgovarja resnici. Pod levim očesom ima sivo podplutbo, vendar pa Mohorko odločno trdi, da ga orožniki niso tepli, nasprotno, da so ravnali z njim zelo lepo. Pač pa ga je udaril v obraz neki civilist. Mohorko pravi, da je šel k Hrlberske-mu v Avstrijo že minuli torek 1. t. m. zvečer. Tja je prišel v sredo 2. t. m. in je bil še v četrtek ves dan tam. Hrlber-skl ga je med drugim vprašal, če ve, kje za kak denar. On — Mohorko — mu je povedal, da so Dobajev! v Jelovcu dobili veliko denarja za sadje. Hriberski je bil takoj za to, da gresta po denar. Iz Hriberskijevega bivališča v Sulzu sta odšla v petek. Med potjo sta prespala noč od petka na soboto in še skoro celo soboto v neki šupl. Hriberski Je imel sekiro že s seboj, on, — Mohorko — pa Jo je med potjo nekje ukradel. Kje, ne more reči. V soboto proti večeru, krog 9. zvečer, sta se priplazila v temi do Dobajeve hiše. Dobajev! so ravno večerjali, zato sta se lahko brez ovir in nemoteno splazila v klet, za katero je Mohorko vedel, in tam pila £‘n(> in počakala, da so se spravili spat. *^o sta krog io. bila prepričana, da vse Dl» sta šla na delo. Mohorko pravi, da je on ubil Dobaja in eno hčerko, Hriberski pa ostale tri žrtve. Sekiro, ki so jo našli v sobi na oknu, je imel Hriberski, dočim je on svojo odvrgel na begu proti Dravi v nekem gozdu. Kje, ne more točno reči. Hriberski — tako pravi Mohorko — je takoj, ko sta začula korake sina Ivana, pobegnil in se od takrat sploh nista več videla. On pa je tisto noč hodil po gozdovih in se nato podal proti Mariboru, kjer je na Veliko noč šel preko brvi proti Sv. Jožefu in odtam naprej proti Jugu. Mohorko je pred nekaj časom živel že delj časa v Limbušu. V zvezi s tem je bil aretiran in djan v preiskovalni zapor predvčeraj kmet Š. iz Limbuša, ker Mohorko trdi, da se je tri mesece pri njem skrival, dočim Š. pravi, da ga on ni poznal, kdo je in da je nr* njem bil zaposlen kot hlapec. Pravi tudi, da so celo orožniki z Mohorkom pri njem govorili. Kako je prebivalstvo še vedno razburjeno od strašnega zločina In kako v tem razburjenju deluje ljudska fantazija, kaže najbolj dejstvo, da se danes po mestu širijo govorice o aretaciji tretjega morilskega tovariša. Tudi se že širijo govorice o celi ropar-sko-morilski tolpi, katere vojskovodja da je bil — nekak slovenski čaruga ________ Mohorko. Vse te vesti so, kakor ona o Mohorkovem poskusu, da bi se obesil, iz trte izvite. Prav je, da je ljudstvo pozorno in da prijavi takoj oblastim vsakega sumljivega neznanca, ni pa dobro nasedati vsem mogočim in nemogočim plodom razdražene človeške fantazije. »Tagespost« o aretaciji Hriberskega. Tragedija v Jelovcu Je vzbudila razumljivo veliko zanimanie tudi pri naših sosedih onstran naše meje. Graški listi so obširno poročali o njej in navajajo med drugim, da je Mohorko tudi v Avstriji v zadnjem času Izvršil več manjših tatvin. O aretaciji Ludovika Hriberskega pa piše današnja »Tagespost«: »Mohorko Je bil po lastni izpovedbi P"* velikonočnim pokoljem Dobajeve rodbine v Jelovcu pri svojem pajdašu Hrlberskem, ki }e služil v Eckbergu pri Lučanah za hlapca. Delodajalcu Hriberskega sta vzela sekiro in odšla nato v Jelovec, kjer sta izvršila potem svoje zva^ politično tendenco in je zato iz-zval nezaupanje. enake°n™JHer pove2inl povsod vladajo ostat® DPrr,0dnUk,Ci,iske Prtiče, ne more gulator cp.n l11’ da konkurenca re- smo v svpt-n 'favedati se moramo, da vodi Rušila Vf* g0Sp°darski borbi, ki jo svetu Cim p^o^re^tg0 J«? “'“T nSrl» LrC! tev v °bHkl carinskega ! nIh M i,?J0?tna ln bi ne prinesla "235; 5? - e'am° na sporazumu ev-rops ih držav za preferenco, upamo, da bo nas nadaljnji razvoj prilik zadovoliil Pokazalo se bo, da smo element miru in civilizacije \ EvropL Povdariti treba, da je Češkoslovaška, dasi je le delno agrarna država, doslej krepko sodelova- la z ostalimi agrarnimi državami na vprašanjii preferenčnih carin. V bodoče bomo še bolj Intenzivno sodelovali in se potrudili, da najdemo na svetovnem poprišču primerno rešitev vseh vprašanj. Dotlej pa bomo čimbolj izpopolnjevali naše gospodarske odno-saje. Delo Male antante v tej smeri bo vedno bolj važen činitelj v izgradnji evropske solidarnosti, ki je vseonu člove-štvu taiA "HDtroina# krvavo opravilo. Na podlagi teh podatkov se je zglasil potem kriminalni uradnik Franc Cajnko pri orožnikih v Lučanah. Rajonski nadzornik Rudolf Gutmayr je odšel skupno ž njim iskat drugega morilca. Našla sta ga pri viničarju Francu Roju v Sulzu. Ko je Hriberski zagledal mariborskega kriminalnega uradnika, je skušal pobegniti, kar pa je preprečil rajonski nadzornik Gutmayr. Ker pa se je Hriberski še naprej upiral, je bil Gutmayr prisiljen, da Je posegel za orožje. Udaril je Hriberskega dvakrat s sabljo po glavi. Šele nato je bilo mogoče izvršiti aretacijo. Hriberski, ki dejanje zanika, je bil prepeljan najprej v Lučane, kjer ga je okrajni zdravnik dr. Ho-ge obvezal, nato pa v jetniško bolnico v Gradec.« Pred izročitvijo Hriberskega našim oblastim. Po poročilih iz Gradca se je zdravstveno stanje Ludovika Hriberskega že znatno izboljšalo. Rane, ki mu jih je zadal orožnik Gutmayr s sabfjo po glav!, namreč niso bile tako nevarne, kakor se je prvotno domnevalo. Dobil Je skupno tri udarce, toda ne z ostrino, temveč samo s plosko sabljo. Ima presekano samo kožo na glavi, dočim lobanja ni ranjena. Po mnenju zdravnikov bo vsekakor okreval že v nekaj dneh, nakar bo takoj izročen jugoslovenskim oblastim, da se natančno ugotovi, ali je bil Hriberski res soudeležen pr! p okolju v Jelovcu, kakor trdi Mohorko, ali ne. Jutri Patak kabaretni veter Velika kavarna mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 9. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«, ab. B. Petek, 10. aprila. Zaprto. Sobota, 11. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. Nedelja, 12. aprila ob 15. uri »Gosipt ministrovka«. Kmetslka predstava. Večer arfj ln pesmi. Kakor smo že poročali, priredi prv! operni bariton graške opere, Aleksander Balaban v pondeljek 13. t. m. v veliki kazinski dvorani koncert s sledečim vzporedom: 1. Borodin: Knez Igor; 2. Rubinstein: - Demon; 3. ČajkovskIJ: Jolanta; 4. Rachmaninov: Če me noč obdaja; 5. Grečaninov: Jetnik; 6. R. StrauB: Prijetna vizija; 7. Korngold: Mrtvo mesto; 8. Adam: Si j’etais roi; 9. Thomas: Hamlet; 10. Kvenemann: Ej uhnem. Slovaška Filharmonija v majnlku. Jugoslovansko-čehoslovaška liga Je dobila včeraj iz Bratislave brzojav, da je tamošnja Slovaška Filharmonija, kije hotela koncertirati v Mariboru dne 18. aprila, preložila svoje gostovanje v Mariboru na mesec mainik, ko bo napravila tu^eio v- cel> ^nžav^- Nova orijentaciie francoske politike BRIAND NAMERAVA PARIRATI AVSTRIJSKO-NEMŠKO CARINSKO UNIJO S KONKRETNIM NAČRTOM ZA GOSPODARSKO REORGANIZACIJO EVROPE. PARIZ, 9. aprila. Zadnji dogodki v mednarodni politiki, po'sebno sklenitev avstrijsko-nemške carinske unije, ki stremi po splošnem naziranju francoske javnosti po politični nadvladi v srednji in vzhodni Evropi, so prisilili pariško vlado, da politični položaj natančno prouči in določi za najbližjo bodočnost svoji politiki nove smernice. Veliko razburjenje je povzročilo posebno v gospodarskih krogih dejstvo, da se Anglija vedno bolj odmika od Francije in približuje Nemčiji in Italiji, pri čemer ima London vsekakor svoje posebne interese, ki nikakor niso v soglasju s panevropskim gibanjem. Ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand sta imela zato snoči dolgo konferenco, ki se je nanašala na vse aktualne mednarodne probleme in na bližajočo se veliko debato v francoski zunanji politiki na prihodnji seji zbornice. Vlada je pripravljena ugoditi ponovno izraženi želji gospodarskih in finančnih krogov, da naj bi imelo zunanje ministrstvo čim tesnejše stike ž njimi, da se skupno določijo smernice bodoče medna- Blasbena matica gre na turnejo u Srbiji Samo enkrat smo poročali o nameravani turneji mariborske Glasbene Matice. V soboto pred pravoslavno Veliko nočjo pa bo namera postala dejstvo. Okrog 70 pevk in pevcev se odpelje na vse zgodaj s »poštnim« proti Zagrebu in od tam naprej z brzirn proti Beogradu in dalje do Skoplja. Več ko pol leta so se srečavala pisma z juga in severa, tudi velik kup brzojavov je pomagal jasniti megleno obnebje, doma pa se je pelo in pelo, tedne in mesece in pripravljalo slovensko pesem liki lepo nevesto, ki se pripravlja na pot v radost svojega dragega. Pod protektoratom gospoda bana 2ike Laziča nastopi Glasbena Matica v štirih banovinah; celo iz Bito-lja 'je prišlo vabilo, da na en večer zapojejo mariborski pevci. Žal, da razmere: čas, dopusti, oddaljenost itd. ne dopuščajo tako dolge ture. Koncertov priredi šest in sicer v Skoplju, Kumano-vem, Leskovcu, Nišu, Kruševcu in Žabcu. Nameravani koncert v Kragujevcu se radi prenapornosti opusti, četudi se je i v tem mestu sestal pripravljalni odbor in se je našim pevcem obljubil slovesen doček in jih je nad 400 Slovencev pričakovalo v tem mestu. Po treh letih je to prva turneja, ki jo izvrši pevski zbor naše Glasbene Matice. Pri takih poletih se mora vsak zbor pretolči skozi cel gozd nepreračunljivih zaprek, kakor: noše, gmotna sredstva, glasovni materijah dopusti itd. Hvala bogu, da nobena oblast ni delala pevcem ovir; nasprotno, najvišje oblasti in privatni službodajalci so šli pri dopustih Glasbeni Matici z veliko ljubeznjivostjo na roko in so dali dopuste celo takim, ki se jih pozneje niso morali niti poslu-žiti. Zbor je povabil več osebnosti na turnejo, med drugimi tudi g. Deva. Žal, da mu ne dopušča bolezen, da bi videl, kako bodo užigale njegove pesmi. Kor gosti se udeleže turneje ga. Zora dr. Ravnikova, dr. Tominšek, Petar Mijovič in Joža Trafenik. Odgovarjajoč splošni želji, je Glasbena Matica v svoj program uvrstila veliko število naših najlepših narodnih pesmi, ki se bodo topot prvič čule iz ust in grl mariborskih pevcev. V vseh mestih se pripravljajo Glasbeni Matici prisrčni sprejemi, je pa tudi to prvi slovenski zbor, ki ponese slovensko pesem med naše južne brate. Sicer pa bo vse to zapela Glasbena Ma-tica tudi doma, ko pride s turneje. Dežniki, usnjeni izdelki najceneje pri Favai, Gosposka 15, poleg Ilgerja- rodne politike Francije. »Echo de Pariš« se obširno bavi z novo orijentacijo francoske zunanje politike in naglaša, da se Briand trudi, da parira poraz, ki ga je doživel radi sklenitve carinskega dogovora med Avstrijo in Nemčijo, s konkretnim načrtom za gospodarsko reorganizacijo Evrope. Ta načrt naj bi uničil dunajske dogovore, ali pa vsaj paraliziral nevarne posledice politične in gospodarske združitve Nemčije in Avstrije za Francijo in Evropo. V zvezi s tem bo imel Briand v kratkem z zastopniki francoskega gospodarskega življenja konferenco, na kateri se bo razpravljajo pred-'7"''^’ o vprašanju, ali naj Francija prizna jugovzhodnim agrarnim državam gotove ugodnosti ne oziraje se na nevarnost, da bi pomenilo to opustitev dosedanjega sistema preferenčnih carin. Misel, da bi se avstrijsko-nemška carinska unija v svoji sedanji koncep-ciij paralizirala s tem, da bi se carinski dogovori razširili tudi na druge države, predvsem na Francijo in Malo antanto, je Briand že opustil, ker se mu zdi neizvedljiva. Odlikovanje notarja Kolška v Maren-bergu. V soboto, dne 28. marca, je prejel starosta marenberškega Sokola, notar g. Kolšek Avgust iz rok g. sreskega načelnika dr. Maraža podeljeno mu Najvišje odlikovanje red Sv. Save IV. stopnje. Obenem mu je bil izročen dekret o imenovanju občinskim odbornikom trga Man renberg. Čestitamo! Proslava Finžgarjevega jubileja v Rušah. Gledališki oder Bralnega društva v Rušah priredi v proslavo 601etnice pisatelja F. S. Finžgarja v nedeljo, 12. t. m. ob 20. uri njegovo štiridejaniko »Divji lovec« v režiji g. Fr. Sornika. Sodeč po pripravah, ki se vrše, bo nudila igra izreden užitek. Scenerija bo čisto nova in bodo prijali zlasti vaški in gozdni prizori. V večjih vlogah nastopijo: gdč. Pinterič, Ozim. Bečela, Preser in gospodje Stani, Sornik, Pečar, Verk, Logar, Janko in drugi, skupno 50 oseb. Sodeloval bo tudi orkester Bralnega društva. Pred predstavo bo imel direktor Študijske knjižnice, prof. Janko Glaser predavanje o jubilantu. Kdo je zgradil tekstilne tovarne v Mariboru? Iz predavanja g. Filipa Uratnika, ki bo govoril jutri v petek, dne 10. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel« o tekstilni industriji v Jugoslaviji, bo razvidno na podlagi točne statistike, da smo si Jugo-sloveni tekstilno industrijo zgradili z velikansko carinsko zaščito, popolnoma sami, ne pa inozemski kapital, kakor se to splošno domneva. Predavanje g. Uratnika, ki je priredi Jugoslov.-čehoslovaška liga, bo toraj za Maribor prava senzacija in je skrajni čas, da zlasti naša inteligenca pozna to pereče narodno gospodarsko stanje ob meji z vseh vidikov. Vabljen je vsakdo in je vstop prost. Začetek točno ob 20. uri. Kolo sumljivega izvora so našli orožniki te dni v grmovju ob železniški progi na Fali. Kolo je moško, znamke Puch, nosi št. 811406, je črno pleskano, brez blatnikov, na zgornjem pokrovu je vtisnena roža planinka. Poneverbe in tatvine osumljen je brezposelni 301etni ključavničarski pomočnik Alojz V. iz Maribora. Kleparski pomočnik Z. je zastavil pri branjevki K. na Glavnem trgu pred mesecem dn svoje kolo za 100 Din. V. pa je priše k branjevki, ji dal imenom Z. 100 Din in kolo odpeljal. Prodal ga je baje nekemu 171etnemu fantu. Tudi si je Z. hranil v neki gostilni na Koroški cesti tamburico, vredno 600 Din. V. je tudi to odnesel in prodal. Policija vrši poizvedbe. *avla Lovšetova v ljubljanskem tisku. O zadnjem ljubljanskem koncertu Pavle Lovšetove in njene hčerke Majde, na katerem ste odlični umetnici izvajali isti program, ki ga boste peli v petek v mariborski kazinski dvorani, piše Z. P. v »Slov. Narodu« med drugim: Ga Lovšetova je visoko glasbeno naobražena pevka z zvočnim, srebrno čistim glasom, ki naštudira izvajane skladbe z redko vestnostjo in natančnostjo, s pazljivostjo na lepoto fraze, brezhibno vokalizacijo, poglobitvijo v glasbene detajle ... Docela napolnjena dvorana, po vsaki točki dolgotrajna odobravanja... Majda L. je takoj osvojila srca vseh poslušalcev... V »Jutru« pravi L. M. Š.: Nastop ge L. je vzbudil zanimanje naše publike, kakor doslej le malokatera koncertna prireditev. G- L. moremo k veli-cemu uspehu le čestitati. Slavko Osterc piše v »Jugoslovanu«: Go L. poznamo cot pevko najodličnejših kvalitet, ki nam ;ih pri vsakem nastopu ponovno pokaže. Z lahkoto obvladuje višine in dinamiko, intonacijskih težav zanjo sploh ni, v koloratumih pa je skoro edinstvena, ako izvzamemo njeno hčerko Majdo, ki ;i obefa postati vredna naslednica in prava specijalistka za koloraturno pet-;e... Koncert je bil pravi umetniški užitek. — Kakor za Ljubljano pomeni tudi za Maribor koncert Lovšetovih izredno iznenadenje ter se obeta nabita dvorana. Uprizoritev Petrovičevih »Duš«. Vemo, da je močan steber našega naroda kmet, če bi ta ne bil tako odporen, bi ne bilo slovenske besede. Vemo pa tudi, da v današnjem težkem socijalnem položaju silno težko živi in krivico trpi uprav naš kmet in viničar; včasih mu ni nič boljše, ko delavcu po mestih, samo nekaj ga drži po konci: domača gruda, ž njo je zrastel. Vidimo pa, da je sedanja kmečka mladina tudi na to pozabila; potare jp vsaka malenkostna nesreča ter zapusti svoj rodni kraj in odide v mesta ter tovarne in povečuje brezposelnost, doma pa leži neobdelano ;.o-lje. Zato se je odločila »Krek. mladina«, da vprizori kmečko dramo. Petrovičeve »Duše« niso pisane v močni oderski dinamiki; kažejo nam konflikt v zakonu, ki privede do katastrofe, na drugi strani fino čustvovanje in močno ljubezen kmečkega ljudstva do domače grude, ljubezen moža do nje, ki ga spremlja po njegovem gruntu, ž njim dela in veliko trpi, kmečka žena in mati. — »Krek. mladina« vprizori to dramo v nedeljo ob 20. (8.) url v dvorani Zadr. gosp. banke (Aleksandrova c. 6). Vsi prav vljudno vabljeni in pridite! Nezgode. V Cogetincih v Slov. goricah je 181et-ni posestnikov sin Janez Ploj tako neprevidno ravnal s pištolo, da si je prestrelil dlan in zapestje desne roke. — V Reiehovi tvornici na Teznu se je 181et-na delavka Alojzija Senekovič med delom polila z neko vrelo tekočino in dobila pri tem nevarne opekline na obeh rokah. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v • splošno bolnico v Maribor. Sobno streljanje lovcev bo drevi ob 20. uri v kegljišču gostilne »Plzenski dvor«. Strelci, ki se nameravajo udeležiti nagradnega streljanja, naj ne zamude zadnjih strelskih večerov! XII. dražba kož divjadi se bo vršila dne 13. t. m. na velesejmu v Ljubljani^__________________ Kandidati za predsednika francoske republike PARIZ, 9. aprila. Kakor poroča »Echo de Pariš«, prihajajo za predsedniške volitve, ki se bodo vršile dne 13. maja, sledeči kandidati v poštev: senatni predsednik Doumer, ki bi leta 1906 skoro prodrl proti Fallieresu; zbornični predsednik Bouisson, bivši vojni minister Painleve, poslanec Hennesy, zunanji minister Berard in lotarinški senator Le-brun, ki ga bosta podpirala zlasti Poin-care in Tardieu. Poincare je izjavil o njem: Lebrun je in ostane kandidat za predsednika francoske republike. Ako ima le kake izglede na uspeh, moj glas mu je zagotovljen. Sicer pa bom volil justičnega ministra Berarda. V ostalem pa še vedno skušajo pregovoriti sedanjega predsednika Doumergua, ki se hoče umakniti iz političnega življenja, da bi zopet priglasil svojo kandidaturo. KINO ■ Grajski: ===== Danes zadnjikrat: GROCK. Od petka dalje: NJENO VELIČANSTVO LJUBAV. Najlepši film te sezone. Katica von Nagy, Franc Lederer. 3===s lin Ion: «........................ Danes zadnjikrat: Polkovnik Redi. Od petka dalje 100% zvočni veiefilm v nemškem jeziku: LETALCI (Nasprotniki nad oblaki.) Triumf avijatike. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19„ 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17, 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo dvojni spored: Na nočni straži. Leteči covbov. Pomladanski izlet na Sv. Urbana priredi podružnica Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru v nedeljo, dne 12. aprila. Odhod točno ob 13. uri izpred društvenega lokala na Slomškovem trgu štev. 6- Vabljeni so pa na izlet tudi vsi ostali nameščenci ter njih znanci. Preskrbljeno je za primerno glasbo in petje. Namen izleta je tudi medsebojno upoznavanje nameščencev. Društvo ima letos na programu več izbranih večjih izletov, kar se bo pa pravočasno objavilo. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Simultanka Bogdana Pušenjaka v Črni. Na velikonočni ponedeljek se je vršila v Črni simultanka mariborskega dijaškega mojstra Bogdana Pušenjaka proti 20 igralcem. Po štiriurni ljuti borbi se je končala simultanka z rezultatom 11 H: 8'A v prid Pušenjaka. Bogdanu Pušenjaku se je na koncu simultanke že močno poznala utrujenost in ta je tudi mnogo vplivala na rezultat, ki bi bil sicer gotovo mnogo slabši za mežiške šahiste. Napad v Dobrenju. Iz Dobrenja poročajo, da so napadli iz zasede štirje še neizsledeni storilci 281etnega tesarskega delovodjo in posestnika Matijo Kodriča. Brez besed so planili nanj ter ga začeli obdelavati z noži. Kodrič je obležal na cesti z znatnimi ranami na plečih in prsih. Težko poškodovanega posestnika so domači odpremili v bolnico. 2IIKE-1MHLLI Kavarna tEvropa‘. Ob priliki letošnjega ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija, bodo prikazane poleg naporov in sadov naše obrti, industrije in trgovine tudi stvaritve slovenskega duha, stvaritve elite naših likovnih umetnikov in sicer v razstavi, ki naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično celoto, da ponovno in glasno dokumentirajo obstoj osobite slovenske umetnosti, tako močne in plodovite, da vzdrži danes tudi najstrožji evropski kriterij in ki se že uveljavlja v največjih kulturnih centrih Evrope. Naravno, da bodo združena v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela, ne oziraje se na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine ter bo brez dvoma mnogo doprinesla k propagandi za slovensko umetnost. Umetnine se bodo odprodajale na licu mesta. Vloge pri poštni hranilnici. Meseca marca so narasle hranilne vloge pri poštni hranilnici za 12 in pd milijona dinarjev in je znašala vsota hranilnih vlog koncem meseca Din 244,607.305.80, stanje vlog po ček. r*' čunu pa Din 847,216-656.45, torej skupno stanje vseh vlog eno milijardo 291 m#l-jonov dinarjev, Mariborski ia dneotii drobii Arktična razlikovanja v starem in srednjem veku OD ALEKSANDRA VELIKEGA PA DO FRANKLINOVE NESREČNE EKSPEDICIJE. Vsako leto se izpopolnjujejo prazna mesta na zemljevidih, vsako leto so toč-nejše narisana. A še vseeno imamo na severu polno neraziskanih krajev. Znanstveniki se trudijo, da tudi te raziščejo. Neraziskan predel odgovarja velikosti evropstke Rusije. Znanstveniki stremijo za tem, da izpopolnijo cel globus, da na njega narišejo tudi one kraje, kamor še dosedaj ni stopila človeška noga. Razume se, da so o tej zemlji nastale razne bajke, kakor na primer, da je to kraljestvo umrlih, ali, da je to neko bre^dno, ki gre do sredine zemlje itd. Z novejšimi raziskovanji so seveda izginile tudi te bajke. Naša doba se lahko hvali z raziskovanji, vseeno ne smemo pozabiti junaških raziskovalcev starega in srednjega veka- Da navedemo nekoliko primerov: Za časa Aleksandra Velikega se je rodi! v grški koloniji Musiliji, današnjem ' Marseillu Grk Pitej, ki je prvi prišel v severne kraje Evrope. Bil je trgovec, zelo dober astronom in predrzen ter hraber. Sklenil je pogodbo z dobavljalci kositra in jantarja ter leta 325 pr. Kr. potoval prvič na sever. To je prvo zapisano potovanje na sever. Potoval je ob obali zapadne Evrope in čez 6 dni prijel do ledenega otoka. Misleč, da je to zemlja, ni šel naprej. Ne ve se natančno, kateri otok je to bil, ker ga Pitej ni natančneje opisal. Misli se, da je to bil eden od Shetlandskih otokov. Manland ali Unst, lahko pa je tudi bila Skandinavija. Od tega otoka se je vrnil ob vzhodni obali Britanije do kanala La Manche. Šele 1100 let po Piteju, to je v VIII. stoletju, so prvič stopili irski mornarji na Islandijo in naselili Orkneyske, Shetlandske in Faroerske otoke, od koder so večkrat delali izlete na sever. Še važnejši pa je prihod Normanov in Vikingov, ki so prvi temeljito proučili severno ledeno morje. Mnogo razlogov je smele mornarje in gusarje nagnilo v IX. stoletju, da so se napotili proti nordijskim otokom. Norveškii plemič Othere je začel sistematski raziskavati obalo Skandinavije. Plul je nWo °baIi in opazil- da se obala jetakrafn;, VZh°dU'., Dfazan° je. da je iaKrat Othere prvič objadral severni V yr°Pe m zaplul v Belo morje. « v jm Času je nasedeI normanski gusar Nadod na Islandiji in imenoval jo je Jn£ZIla zenrlja«, ker ni vedel, da je to zal £le Normanec Gardar je to doka-a Floki ie ta otok imenoval »ledeni«in'to ime je ostalo do danes lat,d). Od leta 847 so se začeli Nor- mani naseljevati na Islandiji in osnovali so današnjo prestolico Reykjavik. Leta 920. je zanesla burja na Gron-land gusarja Gunbjoma in je on prvi Evropejec, ki je kaj zvedel o tem otoku. Šestdeset let pozneje se je izkrcal na Gronlandu Erih Rauda (rdeči), ki je bil iz domovine izgnan radi umora, s štirinajst ladjami in približno 700 Islandci. Imenoval je ta otok Gronland, kar pomeni »zelena zemlja«, čeravno mu to ime ni utemeljeno, ker je neploden. Vendar je s tem imenom dosegel svoj namen, da privabi čim več naseljencev. Normani so se začeli naseljevati in so končno zasedli vse zemlje na severu do Upernivika, na zapadu do Lanenstend-sunda in Baffimove zemlje in na jugu do ameriške obale. Leta 1194 so pa prodrli celo do Spitzbergov. Grenlandija postane v XI. veku krščanska kolonija. Imela je preko 30 škofov. Prebivalci so se bavili največ z živinorejo, lovom in ribarstvom. Vzrokov propadanja Gronlandije je več. Monopolizirala se je trgovina, nastala strašna kuga in Eskimi so neusmiljeno pobijali priseljence. Leta 1043 so frizijski plemiči raziskovali polarne kraje. Medpotoma so zadeli na led in mnogo ladij se je potopilo. Ostali so nazajgrede oplenili normanski otok gusarjev. V XI. veku je poskusil tudi normanski kralj Harold raziskovati morje zraven Tule, ali zastonj. Radi strahotnih predočb so bila do leta 1380 opuščena vsa raziskovanja. Tega leta je nasedel na Faroerijskih otokih beneški mornar Nikolaj Zeno, se seznanil z tamošnjim gusarskim poglavarjem ter se tam udomačil s svojim bratom Antonijem in napisal mnogo o svojih raziskovanjih. Ker so Španci in Portugalci monopolizirali morsko pot v Indijo, so Holandci in Angleži začeli iskati novo pot. Prvi v tem pogledu je Sebastijan Cabot, a niti on, niti njegovi nasledniki niso prišli v Indijo. Zato je to iskanje v XVII. veku prestalo. Ko je propadla Franklinova ekspedicija, je bilo organiziranih 10 ekspedicij, da bi rešile njene ostanke, kar se je pa posrečilo komaj 120 let po nesreči. Čeravno so današnji rezultati raziskavam arktika in antartika izredni, vseeno ne smemo pozabiti naporov Namana, Piteja, Othera, Frizza in drugih, ki so brez vseh sredstev moderne tehnike stopili v borbo s strahotami severa in stav-ljali svoja življenja na kocko za znanstvene pridobitke, mnogi to tudi z življenjem plačsli. ikjer enostavno zložijo-najdeni materijah V Knososu je takšnega materijala premalo. Kraljevska palača je imela tri nadstropja, od katerih sta bili zgornji dve leseni ter sta popolnoma izgoreli, dočim so se stene zdrobile. Samo od spodnjega dela je očuvanih precej lepih detajlov Ali, ko so n. pr. izkopali zelo dobro o-hranjene monolite iz kristaliziranega mavca, so začeli ti razpadati. »Talijo se kot sladkor na dežju«, je tožil Evans. Moral iih je dati zvezati s — cementom. Evans je uporabljal izprva pri gradnji kamen, železne tramove in les, sedaj pa dela samo z železobetonom. Stolpi, nekoč iz debel ogromnih cipres, so danes cementni, pa obarvani, tako da nalikuje-jo lesenim. Dosedaj je postavljeno za-padno in južno krilo stavbe, kraljevska poletna palača v dolini Keratosa in še nekatere samostojne zgradbe. Nato so delali na vzhodnem krilu, kjer je veliko dvoran, kraljičina kopalnica in počival-nica. Najlepše z umetniške strani so freske švicarskega umetnika Gillierona. Po razdrapanih ostankih, najdenih pod ruševinami, je izdelal vrsto slik, ki pričarajo plastično življenje in ljudi tedanje dobe. Med ostalimi freskami je treba o-meniti sliko samega kralja, nosače vode, orla v prestolni dvorani, poglavarja črncev s spremstvom, modro opico in dr. Večina teh fresk spominja na Afriko, posebno na Egipet. Evans hoče napraviti še celo vrsto fresk v sami palači in takozvani vili fresk. Ostanki fresk in druigih slik počivajo v kandijsikem muzeju. Nedaleč od Knososa leže razvaline Faistosa in Hagia Priatide. So pa zapuščene. Ostanki palač, dvoran, teras in posod so enaki onim v Knososu, vendar tukaj nihče ne gradi; vse je mrtvo in sanja o sijaju in slavi kralja Minosa in o krasnih legendah davnih stoletij. Spori Suetloba iz kuhinjske soli Zčrauljenje morfinistou in kokainistoi/ o.gn.Ltt;,, Ldtleksi,ndrile ie lienie morfinistov? kcAai!S V° “ z-d.raV cev raznih drugih of£^V,in( UZ1™1_ ki nizozemski medicinski • ša članek, ki navaja vrsto^ ,?15 pr na* je dejanski uspelo z metodo ^ fr Modinova odvrniti mnomteiL zdratvnika in kokalniste od zavživania n?0rflniste isto metodo sta ZdravT,'tfE\2 zdravnika na kliniki v Batami!\ aiska cijente ter sta dosegla izvanredne °r!l *!' tate. Metoda dr. Modinova obstoja v*! porabi autoseruma, to je ubrizgavania lastne krvi ali krvnega seruma dotične-*a pacijenta. Dr. Modinov v svojem postopku ne uporablja krvi, vzete iz žile ohn*enta’ neg0 mu da na teI° španski 0,‘ž, pod katerim se dvigne v nekaj rah mehur. Tekočino, ki jo vzame iz e£a mehurja, vbrizga pacijentu pod ko-20 ali v mišico. Po nekajkratnem vbrizganju tega seruma izgubi pacijent voljo 0 za“živanja morfija ali kokaina. Do te-nhJ?« i la priSel dr- Modinov popol-ra t>aJi !ino' ie namreč lečil neke-ie hil Jk ’ °t»°,lelesra na išijasu, ki pa krvne tUdi morfinist. mu ie dal alS islias" » °b- • t»di od strasti za morfijem, Restavracija (Tllnosoue palače na Kreti V Knososu na Kreti, v davni Minosovi in Pasifejevi prestolnici, v carstvu lepih legend in pripovedk, v zemlji, kjer žive še danes božanstva za one, ki imajo bujno fantazijo, tam vlada sedaj znameniti angleški arheolog Sir Artur Evans. Dolga leta je izkopaval ogromni kompleks kraljevih palač iz zlate dobe kretske kulture (v 15. stoletju pred Kr.), odkril je čudesa: iz fragmentov fresk, iz majhnega kipa, iz nekolikih glinastih vrčev, iz kosa nakita je rekonstruiral sliko sijaja Minosove periode, iz odkruškov izgorelega stolpa ali iz razpokanih glinenih Posod pa je opisal poslednjo katastrofo: pVar®s’ Požar, vojno. Sedaj se je vrgel » I?3, no;vo delo: hoče restaurirati po haiif Palače, da bi nam pričaral le-med rij'* je Postal Evans izjema zemljft"aŠnjimi arheologi: na to sveto ki meljejo privlekel moderne priprave, terim hn am*en in me«aio beton, s ka-božanskih bitU da'^ , nekdarfl kretclfn * * Prežal v resnici rJ nckulturo' 2e dosedaj je potrošil i,SU VSt sv.°je imetje! Da pa nje- dal svoio° /hirt* blI° brezP,!'0'dn0. je Pr0* .j v., antičnega denarja t. j. Si na SVetu- Ta restauracija m enaKa n. pr. restauraciji Parthenona. Odkar svetimo z elektriko, tehnika na polju razsvetljave ni mnogo napredova la. Elektrika je v velikih mestih pene kod deloma, ponekod popolnoma izpodrinila plinsko razsvetljavo, kar ni niti v majhnih mestih nič čudnega, ker leže običajno ob glavnih električnih vodih. V tehniki razsvetljave v principu niso bili najdeni drugi znatnejši izvori svetlobe: delalo se je predvsem na tem, da se raz svetljava izboljša in poenostavi, kar je bilo doseženo z uporabo cevi, napolnje nih s kakim plinom. Močna rdeča svet loba, ki služi predvsem v avijatične svr-he, je mnogo cenejša od drugih v pogledu izrabe toka. Te rdeče svetlobe so cevi, napolnjene s plinom neonom. Vendar pa je vse to samo električna raz' svetljava, dasi izboljšana in napredujoča. Seveda je mogoče v laboratorijih tudi teoretski napraviti mnoge druge izvore svetlobe, ki pa nimajo praktičnega pomena. Tem interesantnejši pa so poizkusi ki jih je pred kratkim izvedel Polanyi profesor elektrokemije v nemškem institutu ekscesarja Viljema. Iznašel je svetilko, ki sveti s pomočjo kuhinjske soli. V kemiji je znano, da dasta kalij in natrij pri gotovih postopkih svetlobo. Ker e kuhinjska sol spojina natrija in klora, je delal Polanyi z njo poizkuse in mu je uspelo dobiti močno svetlobo, afco je pustil v brezzračnem prostoru skupno delovati pare natrija in klora. Svetloba, dobljena na ta način, je izredno močna, ima pa še to prednost, da je njen izvor izredno cenen, mnogo cenejši od vseh dosedanjih izvorov svetlobe. Važno je tudi, da se energija ne izgublja v druge oblike, kakor je to pri ostalih pojavih razsvetljevanja. Preračunali so že, da bi stala nova razsvetljava komaj eno dvajsetino — mogoče še mani — naših sedanjih stroškovf za razsvetljavo. V tem slučaju bi imel ta izum ogromno praktično vrednost. Karakteristično je tudi, da njen iznajditelj noče stopiti še pred javnost, ker trdi, da je njegova iznajdba važna samo za znanost, ne pa za tehniko vsakdanjega življenja. Vendar ise vršijo v institutu ekscesarja Viljema poizkusi še nadalje, ker so Polonyi sodelavci drugega mišljenja kot on sam, ter gradijo njegovo delo dalje, da bi od njih imela korist poleg znanosti tudi roka javnost. MOLNP, službeno. V nedeljo, dne 12. t. m. se vrše sledeče prvenstvene tekme: dopoldne ob 10. na Rapidovem igrišču SK Svoboda: SK Rapid; popoldne ob 14. na igrišču »Maribora« SK Železničar rez.:ISSK Maribor rez. in ob 15.30 ISSK Maribor I:SK Železničar I. Službujoči odborniki: dopoldne g. Ma-rusig, popoldne gg. Kemeny in Vidovič. — Tajnik. SK Železničar, tennis-odsek. V petek, dne 10. ,t. m. ob 20. uri važen sestanek v restavraciji Narodnega doma. Člani naj se sestanka polnoštevilno udeleže. — Načelnik. SK Železničar, lahkoatletski odsek. Članstvo se obvešča, da je začetek lahkoatletskega tečaja pod vodstvom g. Ulage v petek, dne 10. t. m. ob 15. uri na igrišču Rapida. Udeležba vseh lah-koatletov in nogometašev obvezna. Prva letošnja kolesarska dirka. Kolesarsko društvo »Poštela« priredi v nedeljo, dne 12. t. m. kolesarsiko dirko s startom ob 14. uri pri gostilni Ho-ste v Spodnjem Radvanju. Dirkalo se bo do Slovenske Bistrice in nazaj. Po dirki bo razdelitev daril in veselica v gostilni Hoste. Novi svetovni lahkoatletski rekordi. Pri prvenstvenem tekmovanju v Bloemfontain (Južna Afrika) je pretekel D. Jonbert 100 yardov v času'9.4 sek. in postavil nov svetovni rekord. Stari rekord je znašal 9.8 sek. Na mitingu v Chikagu je zboljšala Mis Robinson dva svetovna ženska rekorda: tekla je 60 yardov v 7 in 70 yardov v 7.9 sek. Kožeiuh:T!Iden. Karel Koželuh je porazil v Pasadeni Big Bill Tildena s 10:8, 8:6. V San Frančiško pa se je Tilden revanžiral iti porazil Koželuha s 6:4, 6:0, 6:3. Sokokioo Sokolsko društvo Maribor I priredi v soboto, dne 11. aprila bratom Sokolom, odhajajočim v vojno službo, poslovilni večer z lepim sporedom. Začetek ob 20. uri. Prijatelji Sokolstva dobrodošli! — Zdravo! General postal pesnik in slikar Pred nekolikimi meseci je zapovedoval general Feng-Yu-Siang vojski z dvema milijonoma vojakov. Bil je to znameniti vojskovodja, katerega se je bala celo nankinška vlada. Danes hodi kot potnik v civilni obleki na področjih, ki so upostošena po državljanslki vojni. Zapustil je vojsko in svoj generalni štab, vrgel čez ramena popotno torbo z malenkostnim živežem in s pisalnimi potrebščinami ter se podal na pot, da bi našel motive za pesmi, ki jih je pričel zlagati. Obenem se bavi tudi s slikanjem. v- O /ar (T. SOKLIČ) te Maribor $) ^ndrg^ zastopniki se sprejmejo 983 SoomniteseCMD! . i i »_____________ _ • • . pzpiria prodamo Uprava „JutraM in »»Večernika** Maribor, Aleksandrova cesta 13 Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo „TRIUMF“, PAVEL NEDOG, MARIBOR Pobarva obleke za žalno dobo v 24 arak m OOSPOSKA ULICA 33 RAZLAGOVA ULICA Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. x Maribora, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Sl ANKO LT',1 tLA