DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT Fu .CEIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 17, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Razbito mesto Essen j@ pod prekini sodom Stockholm, Švedska. — Eno največjih nemških industrijskih mest, Essen, kjer se nahajajo znane Kruppove tovarne, je bilo postavljeno pod preki sod. Nemška vlada je obenem izdala apel na meščanstvo, naj vzdrži red in mir, ker je zdaj najbolj važno, da se preskrbi streha in potrebščine onim, ki so brez zavetja, odkar je angleška zračna sila napravila tako škodo na mestnih in tovarniških napravah. Ker dela v tovarnah mnogo inozemskih delavcev, se nemška vlada boji, da bodo ti preplašili prebivalstvo z raznimi govoricami. Nemška vlada sumi, da je med temi delavci tudi j mnogo tajnih agentov iz zavezniških držav. Angleži so Essen že večkrat napadli, toda takega bombardi-ranjja, kot ga je mesto doživelo zadnji petek, še ne pomni. Bombniki so vrgli več kot 1,000 ton bomb na Kruppove tovarne. -o- Pod napačno firmo Vladni agentje so zaplenili v železniškemu skladišču živil v Clevelandu 10 zabojjev žganja. Na zabojih so bile etikete z napisom, da je vsebina zabojev olivno olje. žganje je bilo poslano iz Chicaga. Zelo pripravno Na Kitajskem imajo to lepo navado, da dolžniku, ki ne poravna /tvojih dolgov, kot se je obvezal, sva me j o hišna vrata. To je najbrže zato, da dolžni^ ne more upniku pred nosom zaloputniti vrat, kadar ga pride tir jat. -o-- Francoska policija in nemško vojaštvo je o v hribe m gerilci Najprej zmaga, potem bomo govorili, pravi Roosevelt W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt se ne strinja z onimi, ki hočejo debatirati zdaj o povojnih mednarodnih ciljih. Rekel je, da je naša naloga najprej dobiti zmago, potem bomo šele govorili o splošnem povoj-' nem programu. To pomeni, da bi Zed. države zdaj ne naglašale drugega, kot; da so pripravljene sodelovati z drugimi Združenimi narodi po1 vojni. Predsednik je tudi izja-' vil, da ob tem času itak ves svet! ve, kaj je cilj Zed. držav za j dosego svetovnega miru, torej j ni treba zdaj o tem debatirati, j ko je vendai' naša prva naloga, doseči zmago, potem bomo pa • naprej govorili. —--o- Geneva, Švica*-— Francoska policija, k a t e r ; So pride!jeni nemški sturm ti-uperji, se je podala v hribe v ' krajih ITaute Savoi, v bližini jezera Geneva, da poiščejo geril • e, katerih, cenijo na 7,000 ml?.< ih francoskih fantov. Gerilci sc> dobro oboroženi in preskrbi j eVii s živežem. Policija in vojaštvo je žaba-rikadiralo vsa pora, ki vodijo s hribov v bližnja mesta, da onemogoči zvezo gerlcev s prebivalstvom. Vojaštvo še ni naletelo na gerilce. | Francoski fantje so se uprli nasilnemu rekrutiranju za delo v Nemčiji, zato so zbežali v hribe. Nemška vlHda je zagrozila diktatorju Lasivalu, da če v treh dneh ne pripravi 250,000 delavcev za nemške tovarne, da jih bo šlo nemška vojaštvo samo iskat po vsej ffranciji. Druga obf?tnica V četrtek ob4> v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Paulino Leške. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nižja zbornica za 20% davka Davke bi plačevali od tedenskega zaslužka ali mesečne plače, toda za eno leto nazaj; kdor bi plačal tekoče davke, bi dobil 6% popusta. »s im N> Naši vojaki Mrs. Mary Nagode, 6425 Spil-ker Ave., ima dva sinova v ameriški armadi. Starejši sin Pvt. Louis je že dva meseca v Avstraliji, drugi Pfc. Anton je pa v Camp Forrest, Tenn. I® (B Pi Pvt. Frank E. Lisjak, sin Mrs. Frances Lisjak iz 723 E. 160. St. pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Kalifornije. Obenem se tudi najlepše zahvaljuje za prirejeno od-hodnico in darila. Njegov naslov je: Pvt. Frank E. Lisjak, 487th C. A., 2nd Prov. S. L. B. N. Camp Haan, Calif. fta M * Na 21. januarja je odšel v službo Strica Sama Jakob Sernel. Predno je odšel k vojakom je stanoval pri sviji sestri Mrs. Rose Miller, 11613 Rutland Dr. Njegov naslov je: Pvt. Jacob Sernel, No. 3 Btry, A., 101st C. A. T. B. U., Camp McQuaide, Calif, n ha cm Mr. in Mrs. Joseph Matjašič iz 6805 Bonna Ave. sta te dni prejela pismo od sina Edmunda. Piše, da je zdrav ter naroča pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Priporoča se jim za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Edmund A. Matja-sic, 611 Training Group, Flight 386, Tent Area, St. Petersburg, Florida. *s fca wa Daniel S. Chesnik, sin Mr. in Mrs. Frank Chesnik, 5709 Pros-ser Ave. je odšel 8. marca v armado Strica Sama. Njegov naslov je: Daniel S. Chesnik, A. C. V.-S., U. S. N. R., C. A. A. Training Center, Whitman College, Lyman House, Walla Walla, Washington. R8 Rfi Ra Tam iz daljne Alaske pošilja pozdrave svojim prijateljem in znancem .Anthony Sile. Obenem je poslal svoji materi Mrs. Mary Tanko, 1453 E. 53. St. Money Order za $50. Pač dober sinko, kaj ne. M M Mr. in Mrs. John Verhovnik iz 5801 Prosser Ave. sta bila obveščena, da njiju sina, korporala John Verhovnika pogrešajo v Afriki od 12. februarja, še na 10. februarja je pisal staršem, naj mu pošljejo molitveno knjigo ter jim obenem povedal, da najbrže ne bo tako kmalu zopet pisal. John je vstopil v armado pred dvemi leti. Bil je najprej v Fort Knox, potem na Irskem, Škotskem, v Angliji in končno je bil poslan v Afriko. Ha M te Mr. in Mrs. John Mišic iz 1138 E. 63. St. sta prejela od sina Johna pismo, v katerem staršem naznanja, da je avanziral za ser-geanta. John služi pri marinih v New River, N. C. čestitamo! Zavezniki so se zedinili na načinu boja proti podmornicam Severna Afrika, 16. marca.— Ameriške, angleške in francoske čete so zdaj pripravljene, da začnejo s splošno ofenzivo proti osišču v Tuniziji. Topništvo in letalstvo bo vsak čas odprlo kanonado na Rommela. Kot se pričakuje, bodo prvi udarili Amerikanci in Francozi na centralni fronti. Udarili bodo proti vzhodu, da presekajo osiško linijo na dvoje in odre-žejo Mareth linijo od ostalih osiških sil. Vsi časnikarski poročevalci so bili odposlani na centralno fronto s severa, da bodo poročali o ofenzivi. Osma angleška armada je pa pripravljena, da z vso silo udari na Mareth linijo, ki je edina več j a zapreka za zavezniško zmago. -o- Delavci stavkajo radi najemanja žensk Baltimore. — Včeraj je za-stavkalo v tukajšni ladjedelnici 33 operatorjev pri električnih žrjavih. Izvedli so sedečo stavko v protest, ker je podjetje najelo tri ženske operatorice žrjavov. Ako bo stavka dlje trajala, bo več tisoč delavcev prisiljenih nehati z delom. --_o- Mlekarski vozniki ne marajo unije Port Huron, Mich. — Kakih 50 neunijskih voznikov od kakih ducat mlekaren v tem mestu, je ustavilo včeraj razvažanje. Okraj je bil brez mleka. Vozniki so to storili kot v protest, ker jih je hotela A. F. of L. organizirati v unijo. -o- Japonci so umaknili čete iz Mandžurije London. — Neka depeša iz Zuricha, Švica, poroča, da so Japonci vzeli večje število svojih Toda v zadnjem tednu marca bodo veljavne A, B, C ter D, E in F. znamke za konzerve. Sicer so A, B in C veljavne do 31. marca, toda vlada je dovolila, da lahko že od 25. marca naprej rabimo aprilove znamke, to je D, E in F, ako je komu zmanjkalo marčevih znamk. -o- župan Lausche zmagal v utilitetnih davkih Včeraj je elevelandski župan Frank J. Lausche dosegel pred utilitetnim odsekom državne legislature v Columbusu veliko zmago za Cleveland. Legisla-tura je bila na tem, da naloži mestu davke na vsa zemljišča ter plinske in električne mestne naprave. Župan je stopil pred odsek in ga prepričal, da bi bil tak davek krivičen napram me, pe fta Iz Camp Carson, Colorado je dospel na dopust Pvt. Joseph Markel Jr., sin družine Mr. in Mrs. Joseph Markel, 15411 Rid-path Ave. Ker on in njegovi starši praznujejo na 19. marca svoj god, vsem skupaj tem potom izrekamo: še na mnoga leta zdravja in sreče! čet iz Mandžurije, ki meji na Sibirijo. Ta vest je baje zbudila veliko pozornost v nemških krogih. -o- Nevarno zbolela Nevarno je zbolela Mrs. Mary Novak, mati bivšega councilma-na John M. Novaka. Nahaja se v Glenville bolnišnici. Dobri ženi želimo skorajšno okrevanje. Kdo je našel? Ako je kdo našel sladkorno knjigo št. 1, je prošen, da jo pri nese Joe Nossetu 1245 E. 55. St. stu. Ko je potem odsek glasoval glede teh davkov, je bilo glasovanje 12 proti 6—proti davkom, čeprav je bilo prej splošno mnenje, da bo odsek z veliko večino odobril te davke. Rdeči križ ima že nad en milijon v skladu Rdeči križ, ki nabira prispevke v Greater Clevelandu, je do včeraj nabral že nad en milijon dolarjev. Predpisana kvota je $1,780,000 do 31. marca. Kdor še ni dal, naj prispeva po svoji najboljši moči. Avtna kolesa se bo zdaj lažje dobilo, kot naznanja urad za kontrolo cen Washington.—Administrator cen, Prentiss Brown naznanja, da se je položaj kavčuka tako izboljšal, da bodo imeli lahko vsi lastniki avtov svoja vozila na cesti. Začenši s 1. aprilom bodo dobili kolesa 2. vrste vsi oni, ki imajo dovoljeno miljažo od 240 na mesec naprej, dočim so jih dobili lahko dozdaj samo oni, ki so imeli dovoljeno miljažo od 560 na mesec naprej. Oni pa, ki imajo dovoljeno miljažo od 560 na mesec, bodo dobili kolesa, delana iz kavčuka 1. vrste. Te so dozdaj dobili samo oni, ki so imeli dovoljene miljaže od 1,000 na mesec naprej. Toda vsi bodo morali kot dozdaj dobiti tozadevno dovoljenje od svojega odbora za raci-oniranje kavčuka. —:—u—o-— • Amerikanci so potopili nadaljne japonske ladje Washington.—Ameriške podmornice so potopile Japoncem štiri ladje in sicer en rušilec ter tri druge ladje, nadaljne tri ladje so jim pa poškodovali. Med potopljenimi ladjami je bila ena tudi transportna, toda poročilo ne omenja, če je takrat vozila vojaštvo. S tem so Amerikanci potopili ali poškodovali na Pacifiku 199 ladij in sicer so jih 138 potopili, 23 morda potopili in 38 poškodovali. . -o- Vojak je poslal kavo, starši so dali kupon New Britain, Conn. — Norman Eddy, ki služi kot ambulan-čni voznik v Severni Afriki, je slišal ,da v Ameriki kavo dajejo zdaj na mero. Pa je šel in jo poslal en funt svojim staršem. Starši so kavo res dobili, toda ne prej, dokler niso dali colnin-skemu uradu ene znamke iz vojne knjige št. 1. -o—-- Bilijon dolarjev v davkih plačanih v Clevelandu Federalni davčni urad v Clevelandu, ki pobira davke za 20 okrajev severne Ohio, naznanja, da bo nabral več kot en bilijon dolarjev v davkih letos. Vzelo bo še kakih 10 dni, predno bodo vse sešteli. Washington sodi, da je plačalo dohodninske davke 45,500,000 oseb in sicer mnogo nad 9 bilijonov dolarjev. V bolnišnico V Huron Rd. bolnišnico se je podala na operacijo dobro poznana Mrs. Joseph Medved iz 14804 Thames Ave. Nahaja se v sobi št. 47, 4. nadstropje. Prijatelji jo lahko obiščejo. Marčno pivo Po nepisani postavi je danes uradni dan, ko gostilničarji nastavijo marčno pivo — Bock Beer. Torej — na zdravje! K'-'- KMERISKK Washington, 16. marca. — Odsek poslanske zbornice, ki mo-i ra najti pota in sredstva za vzdrževanje vlade, se je zedinil na •20% davka, kar naj bi stopilo v veljavo 1. julija 1943. Delavci ! naj bi plačevali davke vsak teden po 20% od svojega zaslužka, oni Iz mesečnimi plačami pa mesečno, j Kdor bi pa plačal nekaj na 'davke za leto 1943, bi dobil 6% ; popusta za vsako vsoto, ki bi jo plačal pred 15. junijem letos. 4% za vse, kar bi plačal pred 15. septembrom in 2% popusta, kar bi plačal pred 15. decembrom na račun letošnjih davkov. To pomeni, da bi plačevali letos po 1. juliju vsak teden na račun lanskih davkov, obenem bi pa že lahko plačevali na račun letošnjih davkov. Tisti, ki so pa že plačali vse lanske davke, bi pa začeli plačevati na račun letošnjih davkov. To plačevanje za davke sproti bi ne zadelo duhovnikov, vojakov in mornarjev, poljedelskih delavcev in hišnih služabnikov, ki bi plačevali davke kot dozdaj. Tudi oni, ki nimajo dohodkov od rednih mezd ali plač, bi plačevali po starem načinu. Kdor bi pa plačal tekom letošnjega leta v federalno blagajno več kot znašajo njegovi davki za lansko leto, bi dobil 3% popusta na letošnjih davkih. člani oborožene sile, moški in ženske, bi bili oproščeni davka od $3,500 zaslužka in nižje. To pomeni, da bi plačali davke samo oni, ki imajo šaržo od majorja naprej. Ta predlog bo prišel v debato v poslansko zbornico in bo potem predložen senatu. -o- Tudi za april bomo dobili po 48 točk Washington. — Hišne gospodinje bodo dobile tudi za april po 48 točk, kot je to zdaj v marcu. To so plave znamke iz vojne knjige št. 2 in sicer znamke s črkami D, E in F. Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 29. avgusta 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ni-štva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti JUNCU JOSIPU, sinu pok. Antona in Matičeve, roj. v La-zah 24. II. 1921. tamkaj bivajo-čemu, na begu, obtoženemu: a) ker je v Lazah od nedoločenega dne do junija 1942 pripadal združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi; b) ker je sodeloval v istem času! in na istem kraju v oboro- - ženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti notra- i nji varnosti države, i Iz teh razlogov izreka sodišče ' Junca Josipa za krivega pripisa-• nih mu zločinov in ga kot take-. ga obsoja na DOSMRTNO JE-i ČO, stroške in vse posledice, i vključno trajne zabrane javne - službe, zakonitega preklica in ob- - jave sodbe v listih "II Piccolo" in "Jutru." ' Fantički vlomili v šolo Trije fantički v starosti 8, 10 in 13 let so priznali, da so zadnjo soboto vlomili v farno šolo Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Nametali so na kup nekaj papirja in ga zažgali. Toda ogenj so poteptali, predno je mogel napraviti kaj škode. V šolo so udr-li skozi okno. Iitfo. «< ^—----- i v/ml ' ........ Pripravljeni Mornariško IV)ianja> da 80 se za- ^HlP°Znana Anton SN S *8tari ata \X o r- in Mrs. Ne- ^ 'Pa tretjič, če-1 K W * Camiola Hive ob ^r-ne, da , v°d k molitvi za XDfman- A>tr3Turk I ^kNaI letove^a P°- fijo C6rkev sv. Vi- |rv Wiji so predigra za invazijo Evrope, trdi m. poznavalec noložaia Povedal je tudi, da so bili nekoč Angleži tako prepričani, da bo Rommel dospel v Egipt, da so bili uničili za več milijonov vrednosti zalog v Aleksandriji, boječ se, da ne bi padle Rommel u v roke. Toda v kritičnem trenutku je dospelo orožje, municija in letalska sila iz Amerike, vrhovno poveljstvo je prevzel Montgomery in Rommela so pognali 1,500 milj daleč iz Egipta v Tunizijo. Stevens je tudi izjavil, da so ameriški vojaki tako dobri kot vsaki drugi in da dobro pozna-jo svoje orožje.______ r^j . _ t Cunfvoril v Cleve- |Slec Stevens, vojni Ponit0/a Christian Sci-|vAfriki'. Razlagal je ofen-f'ii r,i ^ rjavil, da boj v li4,,1(>.r,„,'11 Za Afriko, am-Is v Fv ra *a prihod- iSal JfG) kako igra nem-l2avCv0r?mel v Tuniziji iNC Nemčiji-lla L>t, v Evropi. iv?1 na f1Cer Popolnoma LSziij uVozni red>'toda *K>4 °alVSeeno končan J^ens/ 1 Mesecih," je j središče 1,200 milj dolge fronte od Leningrada do Rostova. Uradnega poročila sicer še ni | na razpolago, kako daleč so Rusi še od Smolenska, toda iz raznih poročil bi se dalo sklepati, da so se mu približali od 50 do 60 milj. Nemci so naskočili Harkov s številom 375,000 mož. Kaj se je zgodilo z ruskim prebivalstvom v Harkovu, ni znano. V mestu je najmanj 300,000 ruskega prebivalstva, ki je ostalo tam, ko je ruska armada zapu-stila mesto._ prodirajo naprej proti Smolenskul •' f * * - i. - — i Do l S° Zavze^ Harkov, bodo morali kmalu r'ati Od tukaj rezerve za obrambo Smolen-J .a; Rusi ogrožajo Smolensk s štirimi močni- ii| . kolonami. MosVv, -----i *N i) a' l6' marca.—Ruska armada brez prestanka prodira J^nizirT ®molehsku-, glavni nemški bazi na centralni fronti. JMier h ^ tuc3i močno obrambno linijo vzhodno od Harko-i sk"šala ustaviti nacije. tlemšk ensku prodirajo m ZapoJi,kolone- Včeraj so # s Po . .! dve nemški divi- „Pi. Kerlc'j oziroma ostanke vedno bolj JVi 7°!ensk, bodo mora-ilVe Jih 6tl °d Markova re- ^fSka PT°Slati za obrambo mSet", !" tedaj bodo Pa f%^uciarili na Harkov. r^uvahodno od reke W< da b; (!1JO Rusom vso pri-$t%k j Začeli obkrožati 5rlciie, k.n naPadati nemške Stv. T tam za obrambo feod°'ensk, ki leži 230 ^^^od^Moskve, je "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVXC. Editor »117 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 2.a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za. Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c subscription rates: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year a. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S months __Stogie copies 3c____ Entered as second-class matter January 5th. 180». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 64 Wed., March 17, 1943 Pamet, fantje, pamet! Ljubi tetki Enakopravnosti v prijateljski nasvet! Boja se vam hoče, kaj ne, bratci! Brez zamere, toda mi pri najboljši volji v teh resnih časih, ko gre poštenemu svetu za biti ali ne biti, res nimamo časa pobirati kamenja ob cesti in ga lučati za porednimi fantalini. Enkrat po vojni, če nas bo še kaj ostalo, pa zopet pobarajte, morda takrat. Za danes in za jutri in za "duration," pa naj velja tudi za nas, kar vam je pbšteno in po zasluženju odgovorila Pro-sveta "... s takimi ljudimi, ki so brez karakterja, ki danes hvalijo to, kar so včeraj zmerjali in obratno, ne bomo debatirali." Nuff said! Zelo se nam smilite, dragi kolegi, da morate tako pisati, kot pišete, "pod pritiskam." Razumemo, da pomeni za vas razredni in strankarski boj — obstanek. Toda dandanes je poštenega kruha povsod dovolj in vam ni treba biti ravno diktafon. Tisti časi, ko so po St. Clairju frčale cunje po zraku, ko smo se lasali in podili za — oslovsko senco, so minili, vsaj za nas so. Pojdite in storite tudi vi tako in zadovoljno boste živeli. . . Če pa res po nobeni viži ne morete ukrotiti svoje vroče krvi in ne utešiti svojih vročih želja po boju, pa stopite na bližnjo rekrutno postajo in se vpišite v vojno silo Strica Sama. Bi bilo res škoda, če bi trosili svoje junaške sile nad temi ubogimi "klerikalci;" ko imamo vendar vseokrog hujšega sovražnika. Tam bi udarili, fantje, tam in narod vam bo pel čast in slavo. Je res hudo, če vam na domači fronti nihče ne nudi boja. Čikaga vam je obrnila hrbet, trikratna silna ofenziva ha p. Zakrajška se je razmehčala kot gnila? tepka in to najnovejše jurišanje na katoliške duhovnike bo zaleglo toliko, kol bi se brencelj zaletel v Terminal Tower. Torej fantje pamet, pamet in ostanite pri svojih jaslih, ko vas vendar pustimo v miru kot konjsko figo na cesti. . . Mesec Rdečega križa Predsednik Roosevelt je proglasil mesec marec za "mesec Rdečega križa." Tekom tega meseca mora ameriški narod zbrati $125,000,000 za to humanitarno organizacijo, ki je edina te vrste na svetu. Prispevki v tem skladu zagotovijo nadaljno delovanje'Rdečega križa v pfilog oboroženim silam doma in na frontah, pa i v prilog civilni fronti in njenim tisočerim potrebam. Naj tukaj navedemo nekaj dobrodelnosti, ki jih dopri-naša ameriški Rdeči križ: Vojska in mornarica sta zaprosila Rdeči križ za 4,000,-000 darov krvi v letu 1943. Iz njih se pripravi plazma,1 ki se rabi za transfuzije krvi. Za to in druga vojna delovanja Rdečega križa treba milijonov dolarjev. Prispevajte! Po-staniti darovalci krvi in darujte za vojni sklad Rdečega križa za leta 1943. . Ameriški Rdeči križ upravlja ve.č kot 150 klubov, poči-valnic in zabavišč1 za rabo ameriškim vojakom in mornarjem preko morja. Nahajajo se tam, kjer so vojakom in mornarjem pri roki, ko imajo dopust, in jim nudijo na tujem zatočišče za odmor in zabavo, kadar so izven taborišča. Vaši prispevki za Rdeči kršiž zagotovijo njih nadaljno vzdrževanje. Rdeči križ je vaš osebni zastopnik napram ameriškim vojakom in mornarjem. Darujte vojnemu skladu za 1. 1943. Ko so se miši zaredile v novo zgrajeni vojašnici blizu Denverja, se je tamošnja oskrbovalnica Rdečega križa lotila tudi tega posla in odpravila zalego s pomočjo mačk. V slučaju elementarnih nezgod je dostikrat prehrana vsega prizadetega prebivalstva odvisna od Rdečega križa. Podpirajte vojni sklad Rdečega križa. Prostovoljni delavci Rdečega križa pripravljajo milijone povez, ki se toliko rabijo v vojni. Rdeči križ potrebuje vašo pomoč za vojni sklad leta 1943. Cvetoče rastline, ki jih vrtnarski klubi vsak mesec darujejo tabornim in bolnišničnim oskrbovalnicam križa, prinašajo tolažbo in veselje v mnoge vojaške bolnišnice. Ameriški Rdeči križ upravlja tretjo največjo "verigo" kinematografičnih gledališč na svetu. Brezplačne predstave se vršijo po dvakrat na teden za konvalescentne bolnike v vojaških in mornariških bolnišnicah širom Združenih držav. Slike se redno spreminjajo kot v rednih komercijalnih kinematografih. Kinematografična industrija sodeluje s tem, da daje slike na razpolago ob nizkih cenah. Vojni sklad Rdečega križa financira tudi ta program. Ko je kovina postala tako nujno potrebna za vojno, jc častni znak Rdečega križa, ki se podeli vsakemu darovalcu, postal nekoliko drugačen. Sedaj je papirnat. To pomenja veliko štednjo kovine za vojne svrhe. Rdeči križ razdeli več kot 60.000,000 znakov tekom kampanje za vojni sklad. Pripravljanje gorkih obedov v šolah in otroških dnevnih oskrbovalnicah je tudi del programa Rdečega križa. Otroci v mnogih krajih imajo veliko korist od tega. Vaši prispevki za vojni sklad Rdečega križa bodo pomagali, da se to delo nadaljuje. Rdeči križ je že rekrutiral 25,000 bolničark za vojsko in mornarico. Tekom 1. 1943 jih je treba 36,000 več. Rdeči križ preiskuje vzgojo, izkušnjo in druge kvalifikacije vseh re-krutiranih bolničark. To postopanje olajšuje breme vojnim upravam, preskrbuje potrebne bolničarke in zagotavlja našim fantom v uniformi najboljšo bolničarsko oskrbo. Zaradi oskrbe naših oboroženih sil ameriški Rdeči križ ne zanemarja pozabljenega človeka današnjega dne: vojnega ujetnika. Omoti živeža, cigarete, tobak, zdravniške potrebščine in oblačila se potom mednarodnega odbora Rdečega križa v Genevi pošiljajo ameriškim in zavezniškim vojakom in mornarjem, ki so imeli nesrečo, da so prišli v ujetništvo. Tako blago se dostavlja našim fantom na Daljnem vzhodu in po Evropi. Da se to in enaka delovanja Rdečega križa nadaljuje, mora vsak Amerikanec podpirati vojni sklad Rdečega križa. Da se odpomore pomanjkanju bolničark, Rdeči križ vežba veliko število bolničarskih pomočnic. Tekom 1. 1942 je Rdeči križ pridobil približno 70,000 žensk za tako vežba-nje. Po 80 urah poduka so bolničarske pomočnice dodeljene bolnišnicam, kjer nadomeščajo redne bloničarke v raznih manjših dolžnostih in jim tako dajejo priliko, da se popolnoma posvečajo stvarem, ki potrebujejo vse njihovo strokovno znanje. Vsakdo more pomagati, da se to delovanje nadaljuje, s prispevki za vojni sklad Rdečega križa. BESEDA IZ NARODA Slikovna predstava Ker že dolgo ni bilo slikovne predstave, se je med tem časom naibralo že precej novfih slik, obenem so si pa mnogi že zaželeli videti tudi slike iz domovine, radi tega sem sklenil podpisani, da priredim predstavo slik sedaj v tem času, ki je za slikovne predstave najbolj primeren. Ko sem ukrepal, kakšen čas bi bil najbolj primeren, sem prišel do zaključka, da bo najbolje v nedeljo popoldan, to pa radi tega, ker sedaj v teh časih ljudje delajo vse druge dneve in ob večerih morajo prej k počitku. Radi tega sem določil za prvi poskus za v nedeljo, dne 21. ob 3 uri popoldan v Knausovi dvorani. Ako bo tak čas ljudem po volji, bomo nadaljevali na isti način ob takemu času. Namen kazanja, slik je ta, ker je mnogo teh, katerih so slike posnete, dalje pa tudi radi zgodovinskih dogodkov. Zadnje čase sem si nakupil zopet novih slik in sicer; poučna slika v treh vrete-nih za "Civlian Defense." To je slika, katero bi moral videti slednji rojak, da se pouči, za slučaj, če bi kedaj prišlo do tega, da bi nam pretila nevarnost bombardiranja, da vsak ve kaj je potreba storiti v takemu slučaju. Druga nova slika je, ki še tudi ni.bila pokazana in ta je iz glavnih svetovanih do god-kov leta 1942. K tem naj do-denemo še par vreten iz vojske, potem pa bomo videli še druge domače, o katerih bo pri-občen program ta teden. Glede koristi in vstopnine naj bo takole: Vstopnina je za osebo po 10 centov, kdor lahko da več, naj to stori. Iz tega se plača najemnina dvorane, vse drugo gre v prid Rdečega križa. Za prikaz predstave se ne računa ničesar. Prijatelji slik so vabljeni. Anton Grdina, lastnik slik. -o- V času kampanje smo Odkar obstojajo naše podporne organizacije, je v navadi pri istih, da vsako leto prirejajo kampanje za pridobivanje novega članstva. Taka kampanja je tudi sedaj ,v teku pri naši ohijski podporni organizaciji — Slovenski dobrodelni zvezi. Mogoče bo kateri rekel, zakaj ne pišem o tem v našem "Glasu." Takemu naj kar tukaj povem, da je moja želja, da bi tudi drugi ljudje zvedeli za našo kampanjo in to predvsem taki, ki še niso člani naše Zveze. Ves čas, odkar sem tajnik društva Slovenec št. 1 SDZ, sem; si prizadeval, da bi pridobil kar največ novih članov za naše društvo in SDZ. Povem vam, da ni prav nič težko agi-tirati za tako organizacijo kot je SDZ. Vse kar je treba je to, da imate veselje do agitacije in da stopite v stik z ljudmi, ki še niso člani SDZ. Povejte jim vse vrline in naštejte jim vse koristi, ki jih bodo imeli kot dobri člani pri Slovenski dobrodelni zvezi in prav gotovo boste dobili ljudi, ki bodo z veseljem pristopili. Do sedaj je naše društvo "Slovenec" sprejemalo samo moške člane. Da pa bi bilo društveno življenje bolj živahno, smo člani zbrani na januarski seji sklenili, da bomo sprejemali v naše vrste tudi nežni spol. Torej kampanja je v teku in fantje, sedaj pa le na noge in vsak naj pripelje svojo boljšo polovico, izvoljenko ali prijateljico, ki še ni članica SDZ, v naše vrste, kjer jo bomo prav z veseljem sprejeli. Ce je pa katera izmed žena in deklet, ki bi rada pristopila k društvu Slovenec št. 1 SDZ pa nima nikogar, poznanega, ki bi jo vpisal, naj kar pokliče podpisanega pb telefonu in z veseljem ji bom <^al vse nasvete in druge podatke. Prve žene in dekleta, ki so se skorajžile in prišle v našo moško družbo so: Dorothy Per-par, Anna Vertovšnik, Dorothy ■Blatnik, Josephine Somrak, Josephine Mišic in Eleanor Papež. Dobrodošle in da bi vam sledile tudi še ostale Slovenke, ki še niso članice Slovenske dobrodelne zveze. Naš društveni predsednik in pionir pri SDZ, Frank Zorich je na zadnji seji z veseljem pozdravil in sprejel prej omenjene žene in dekleta, ki so s pristopom v naše društvo res postale Slovenke med Slovenci. Naše društvo se je tudi vselej z veseljem odzvalo na razne prošnje kulturnih in narodnih ustanov. Tudi naši novi domovini, Zed. državam, pomagamo po svoji moči. DO sedaj smo kupili že za $600 vojnih obveznic in tudi že drugič smo prispevali po $25 za Rdeči križ. Torej, če je katera naših slovenskih žena ali deklet, ki bi rada pristopila v naše društvo, tedaj kar brez odlašanja pokličite podpisanega, ki vam bom z veseljem dal vsa pojasnila in navodila. Z bratskim pozdravom, Anthony J. Tomše, tajnik, 1162 Hayden Ave., POtomac 2398. Govor ministra na razpoloženju g. Kosanoviča Throughout Norway the "Jos-, sings" know who will be shot next by the Nazi firing squads. They do not know why they will be shot but they know that names of all loyal Norwegians, or "Jossings," are contained in lists of future victims compiled by the Nazi terrorists and their quisling jackals. All of them know that the day of liberation is not for them. They > know that quisling and his storm troopers will shoot every man and every woman on the list when the United Nations invade Norway. Compare the deeds of these Norwegian patriots with your own war efforts and see if you can afford not to buy more War tfonds. SKfiS 711A u- s' Treumry DopL Dne 1. marca je bil prirejen v newyorškem Town Hallu dan Jugoslavije s prenosom preko radio postaje WMCA. Predsed nik Town Halla je slušateljem predstavi govornike: Časnikar, g. V. Trivanovič je podal kratko zgodovino osvobo dilnih bojev Srbov, Hrvatov in Slovencev; ga. Grujič je opisala svoje vtise iz Jugoslavije; gg. Ivanovič in Marokini sta opisala delo naših pomorščakov; g. Milan Petrovič je podal pregled naše narodne pesmi in odpel po eno srbsko, hrvatsko in slovensko pesem. G. Leigh White je analiziral vojaški pomen jugoslovanskega odpora. G. Sava Kosanovič pa je razpravljal p obnovi Jugoslavije. Njegov govor se glasi v slovenskem prevodu: Vprašanje obnove Jugoslavije ni le jugoslovansko, temveč je bistvene vanžosti za. občo rekonstrukcijo sveta po zaključ ku vojne. Iz splošnega načrta široko zasnovane obnove sveta ne smemo izključiti nobenega dela človeštva, ako želimo doseči zares trajen mir, ki naj za daljši čas onemogoči izbruh no vih konfliktov. Posredno ali neposredno, je danes že ves svet prizadet od vojne.. » V Ameriki se je rodil slogan da se mora končati sedanja vojna z mirom malega človeka iz naroda. To bi pomenilo, d se bo moralo človeštvo v tej novi dobi opirati na pleča širokih ljudskih mas," skrbeti za njiho->",e interese, njihov ratzvoj in njihovo bodočnost. Ako bo človeštvo krenilo na pot, katere mu kažejo interesi malega člo veka, bo zagotovQ na svetu manj krivice, manj strahu, manj pomanjkanja in radi tega tudi manj spopadov. Problem malega človeka namreč ni problem le enega naroda ali le ene države, temveč je obče človeški problem. Svet je danes ena sama velika skupnost na katero je treba—kljub vsem razlikam, katerfh se ne da izbrisati—gledati kot na neraz-deljivo celoto. Dolge čsnovne dobe so bile človeštvu potrebne, da je napredovalo do stopnje, na kateri je razumelo, kako se s skupi-nimi sredstvi in silami zaščititi proti opasnim in nalezljivim boleznim. V boju s kugo in kolero je človeštvo z vso jasnostjo občutilo potrebo in silo edinosti. Na naši sedanji stopnji civilizacije, v njenem ogromnem tehničnem razmahu, pa je postala socialna krivica bolezen, ki je mnogo nevarnejša od kuge in kolere in povzročuje brez-primerno težje reperkusije in j posledice. Moti se kdor trdi, | da se Amerikanec ne bori zato, da vsak hotentot dobi svojo ča-šo mleka na dan—pomanjkanje, kateremu so podvrženi ne-številni hotentoti, to je, trpeči ljudje, bi privedlo do tega, da' bi izgubili svoje bogastvo tudi oni, ki imajo danes vse. Pred nekaj leti smo doživeli, da so v Južni Ameriki kurili s kavo, zato da visoka cena tega pridelka ne bi padla, dočim so drugod milijoni siromašnih ljudi koprneli za čašico kave. A glejte, v bogati Severni Ameriki je danes kava racionirana. Pobijali so živino, da ne bi padla cena mesa — in to v času, ko nešteti milijoni jedo meso le enkrat na leto, za Bože. Videli smo, kako so madžarski veleposestniki požigali zrelo pšenico, hoteč napraviti večji profit z ono, ki je ostala—do- čim so milijoni Madžarov stradali in si želeli košček kruha. V interesu miru se take stvari v bodočnosti ne bodo smele več dogajati. To so pojavi, ki ogrožajo vse človeštvo. Ne le radi onih, ki nimajo, temveč morda še bolj radi onih, ki imajo. Strah pred rešitvijo tega problema, pomanjkanje smelosti in jasnega ter odločnega nastopanja v tem pravcu, nas spominja na ljudi,^ki izvrše samomor iz strahu pred smrtjo. Bojazljivost v reševanju socialnih problemov, katere bi bilo moralo človeštvo rešiti v celoti, je privedlo do začetkov fašizma. Ko so prve fašistične tolpe pred 20 in nekaj leti v Italiji pobijale borce za demokracijo in uničevale svobodo mišljenja, ni v zapadnih demokracijah nikomur padlo na um— najmanj pa onim, ki so sedeli na odločilnih mestih — da se tu pojavlja bolezen, ki bo pahnila človeštvo v najstrašnejšo občo katastrofo. Zato so oni, ki so se bali socialne revolucije, pomagali zatreti pokret, ki se je takrat izražal v čisto ne-re-volucionarni težnji za svobodo tiska in svobodo volitev, stvari brez katerih si Amerike niti zamisliti ni mogoče; tako so pomagali razvoju, ki je skozi 20 let ustvarjal vedno nove grožnje za mir, izzivali meščanske vojne in mednarodne spore ter nas končno pahnil v največjo svetovno vojno, v kateri trosimo neštete milijarde, V kateri propadajo nenadomestljive dobrine, v vojno, ki je dozdaj že zahtevala preko 20 milijonov človeških žrtev in v kateri bo poginilo še več dodatnih milijonov ljudi, predno bomo začeli okrevati od te bolezni. Mesto da bi bila demokracija ofenzivna in imperialistična v širjenju svojih principov se je umaknila, ne morda v defenzi-vo, temveč v nekakšno apatično letargijo in dostikrat celo v samomorilno pomaganje svojim lastnim sovražnikom. Fašizem, brezobziren in aroganten, je izkoriščal ta položaj. Infekcija se je širila. Nesmiselna teorija autarhije se je širila s strahotno brzino. V nasprotstvu z razvojem svoje tehnike in civilizacije, se je človeštvo povračalo na primitivno stopnjo kamene dobe. Na mesto* poglobljenja in negovanja prometa, ki bi ljudstva povezal v eno samo skupnost, so postavSli ideal primitivnega človeka in raztrgali vse medsebojne zveze; vsak narod naj zadostuje samemu sebi in naj stori vse kar more, da bi v vseh ozirh postal neodvisen od svojih sosedov. Ne le politično, temveč še bolj v gospodarskem pogledu. Fašizmu je celo uspelo, vsiliti večjemu delu anti-fašistične-ga sveta ta svoj način mišljenja. To je bilo eno njegovih sredstev, s katerim je razorožil svoje nasprotnike", predno se je navalil nanje s tanki in letali. Kako žalostno je bilo gledati, ko je demokratični svet prepustil Abesinijo svoji usodi. In potem španska meščanska vojna! (Koliko bolj preprost bi bil danes problem Afrike in vsega Sredozemlja, ako bi se bila z neznatno, a pravočasno investicijo rešila v Španiji stvar demokracije). Ali pa potem pozneje tragedija Ceho-slovaške, kjer je bila izvršena vivisekcija enega najlepših primerov demokracije. Nikdo ni hotel takrat pomisliti na to, da obramba čeških Sudtetov ni bila le zadeva Ce'hoslovaške, temveč stvar vsega človeštva. Posamezni mali evropski narodi pa so po vzgledu svojih velikih sosedov zaupali v to, da se bodo mogl rešiti, ako se čimprej izolirajo in odcepijo svojo usodo od usode svojih nesrečnih sosedov. Posledica: vse človeštvo je v vojni! Ako bi bil kdo pred 15 leti dejal, da morajo zapadne demokracije in Sovjetska Rusija skupno nastopiti proti nacizmu in fašizmu, bi bil ves s* J tral tako mišljenje ** J narnim. Danes pa vid!®jJ naravno in neizogibni J bil to aksiom že Pr€l3 J ti, bi človeštvo danes I zapleteno ,v drugo ® J vojno, prihranilo bi si6 jJ jone življenj in tis0Ž%cJ dolarjev ne bilo bi z*Pa .,1 težji bolezni odkar obs{ I veštvo. , J Toda kljub temu, J znane in jasne stvarc .Jj že zopet pojavljajo ® ^J ki so nas privedla do Jj Danes so taki na'z°riil bolj nevarni kakor .A so nas i polagoma P .tfd vojno. To nam da»eS', i; ogromnih žrtvah Sr° jšj da po zmagi v vojn1 L, mir. . 'i >§< Človeštvo ima fl;' i5l dvoje front: fašistic" J fašistično. Vsaka V1. A de na anti-fašističm jI naj pade kjerkoli- Je J dobro vsega sveta. morala prodreti P1'*/! boje vnikov na sC « fronti. Oni, katere^J prvi udarci, ^o se svoje sosede in rese so prišli na vrsto P^M pa gledamo na c „1« celoto v žrtvovanj gledati nanje tudi pri obnovitvi. c„ j Jugoslavija je ^jif velikega svetovneg'1 pfi da ndDor iuffoslova' ;fl' stva—Srbav, HrV%,ilJ0j vencev—proti P j štva, in veličina ž* 'J milijonov no prinaša v akt1 jI kazuje s popolno -'^(/j narodom tudi z šim pritiskom ni f1 befl ureditve, katero lj ;i| zavrže. Jugosla^ ^ prav tako enodusn j^jj svojega lastnega kor za svobodo ^ joJ gih narodov. NJe .^iiff lja svobodi, °dl'e ja.r§ hu in od poman^' f na borba je J dušna. „ tr« Nisem govor" ^(f stih materijaln6 1 t Te posamez"^/ strokovnjaki; 'al(Ou0rif. čela, za katera se^/. mogli reči o teh P / da so bistveno načela ne bi H rijalna obnova sa ^ poskus korupci^jVj kakor vedno ^rJ za one, ki za c^0^ fl dobrin prodajo sv ji'h izdajo. T° sveta in vse n»se j^i'l man; ako ji b°JU/1 svetovni mir- ^ v. -jI bori za svetovni aj Sovjetska Rusi3' /1 ni j a in Kina ^ /J le, da ga jo tudi ostati sk^ y| važnejši problenl j konstrukcije. jtim Bogat meščan ^ /J to na počitnic*11 M Prav zelo se nlUj tfjj je pisal farma«'j/'1 tos lahko pri^1 tednov na stavil meščan, jt^l prestavite svi^ ^ jI Lansko leto s pod mejim o)P0 j,j) . po prašičih ^ > J žen." ✓ll Meščan je odgovor od j / i pride, da bo /J in i naj boljšo P° cu je pa farmC "Kar se pa jfl te brez skrbi-s farme, nis^ „ bene svinje vec' Čikcžki cvetličarji, hi so sc do sedaj burili največ a cvetlicami so se zedinili, da bod,o sedaj 'prenehali z gojenjem raznih cvetlic in bodo v svojih toplih gredah gojili največ rasne zelenjave in sadike paradižnikov za razna "Victory" vrtove. Tedenski pregled Office of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. Tretji dan so prišli na široko plan, ki je bila samo z grmiči jem obraščena. Daleč tam v zakotji so se dvigale strme skale, in pod skalami so bila znati človeška stanovališča. "Tu bo nemara Ferdinand," djal je Aleš, "kakor se mi dozdeva, vas je precej obširna, le krepko naprej! kmalo bomo pri stolnem mestu roparskih divjakov in vzeli ga bomo kar z naskokom." To popotovanje ni bilo ravno dolgočasno, ker so bili vojaki sami mladeniči, mladina pa je rada vesela, in vedno je vedel kdo kako povedati. — — Imeli so še dobro uro hoda do onih koč, ko eden vojakov zapazi, da je pes zginil. Dolgo so ga klicali, pa ni ga bilo od nikoder. "Najbrž je izvohal divjake," pravi Aleš, "zatoraj le pozor in ostanite skupaj." Prišli so do neke ožine, kjer je peljala pot proti one j vasi. Aleš je razposlal ogleduhe na vse kraje, da bi ogledali okolico, kjer bi bilo najvarnejše bližati se sovražnikovemu stani-šču, pa vsi so prinesli neugodna sporočila, da je to edina pot, po katere j se pride tje gori, ker drugod so same skale in goščave. Bilo bi vse dobro, ko bi jih le sovražniki ne zapazili, preden bi prekoračili ožino, sicer bi jih od zgoraj la'hko do zadnjega potolkli. Previdno so potovali dalje, in bili so že nekoliko na prostem, ko zagledajo zunaj vasi Veliko krdelo oboroženih mož, ki je vedno bolj naraščalo. "Tu-le bo nemara dovolj ■opraviti," pravi Aleš, "gotovo jih pride na vsakaterega nas najmanj deset, le urno. stopaj-mo, da jim uidemo iz tega neugodnega kraja, potlej bo že kako." Aleševa vojska je. prišla zopet na plan in tudi sovražno krdelo je odrinilo naproti. Naši niso hoteli koj krvi prelivati, zatorej so poslali nekega Špa-njolca, ki je dobro razumel jezik teh otočanov, k sovražnikom, da bi jim sporočil, naj iz-roče belim možem vjetega, ali če ga ni pri njih, vsaj povedo, kje je, da se ne bodo po nepotrebnem bojevali. Poročnik pride kmalo nazaj in naznani, da ni nič opravil. "Divjaki trdijo," pravi, "da nima njih poglavar nobenega belega sužnja, da tudi o nobenem ne ve, zatorej naj beli možje pokojno odidejo, ker on ne želi nikakoršnega boja." Aleš sedaj prav nič ni vedel, kaj bi počel; mogoče, da res ni Ferdinand tukaj, mogoče pa tudi, da poglavar laže ter si skuša tako ohraniti sužnja. Že so se mislili vrniti in zopet kje drugje poiskati sovražnega gnjezdišča, ko pride stari Jaka od samotnega drevesa, kjer je hotel nastreljati nekaj ptičev za kosilo in prinese seboj lepo okovani žepni nož. Kapitan Robert vzame ga v roke in vzklikne ves zavzet: "To je Ferdinandov nož, dobro.ga poznam, ker ga je Večkrat popustil na moje mizici. Sedaj imamo spričalo, da je Ferdinand tukaj in da se je. poglavar nesramno legal, zato mora biti kaznovan. — Kje je bil nož?" "I no, tam-le v drevesu je tičal; nemara ga je Ferdinand sam zasadil, ko bi ga po sreči kdo prišel iskat in bi po na-ključbi našel nož. Dobro, da ga ni nobeden divjakov še dobil" "Hajdi, sedaj pa le dalje," zapoveduje Aleš, "nocoj mora biti Ferdinand v naših rokah, sicer razcleremo in popalimo do zadnjega klina to gnezdišče." (Dalje prihodnjič.) Ameriški Japonci se borijo za svobodo Amerikanci japonskega poko-ljenja na Hawaijskih otokih so se navdušeno odzval^ ko se jim je nedavno ponudila priložnost za prostovoljni vstop v službo ameriške vojske. Naborni uradi na otokih so bili preplavljeni od prosilcev že od dneva Pearl Har-borja, ki so želeli imeti priliko, da pokažejo svojo legalnost napram Združenim državam. štirideset redarjev japonskega pokoljenja v Honolulu se je odločilo vstopiti prostovoljno v vojsko. Skupine stotin prostovoljcev so se skuipaj prijavile. Poziv za petnajst stotin prostovoljcev je imel več kot štirikraten odmev. "Na to priložnost sem že dolgo čakal," rekel je kristjan Na-kama, ki se uči medicine na University of Hawaii. "Kot Amerikanci imamo pravico rabiti svojo pest proti Toju, Hitlerju in Mussoliniju. Walter M i ha t a, oče štirih otrok, je 'bil eden izmed prvih prostovoljcev. "Vesel se/n, da imam priliko boriti se za ameri ško svobodo in pokazati svojo hvaležnost za izobrazbo, ki mi jo je Amerika dala," rekel je, "Stric Sam naj ima moje življenje in- vse drugo v tej borbi za svobodo." Neki drugi japonski-Amerika-nec je rekel: "Vsak dan svojega življenja zahval j al sem se Bogu, da sem Amerikanec. Hočem po- magati, da se ohrani svobodni sistem Amerike, z vsem, kar morem storiti." časopisi v Honolulu, pisani v japonščini, so' navdušeno podpirali to gibanje, kakor tudi japon-sko-ameriški voditelji v javnem življenju. Odlični vzgojevatelj japonskega pokoljenja, Shigeo Yoshida, je rekel: "Ne le da se nam odpira prekrasna priložnost, da se pridružimo borbi Združenih narodov proti tiran-stvu in zatiranju, marveč se Amsrikancem japonskega izvira nudi prilika, da se pokažemo v pravem svetlu." Prvi prostovoljec je bil Wilfred Tsukiyama, prejšnji mestni in okrajni prav-dnik v Honolulu in eden izmed najbolj znanih odličnjakov v ha-waijskem javnem življenju. Begunci zabavajo ameriške vojake v severni Afriki Skupina begunskih igralcev iz Poljske, Francije, čehoslovakije, Jugoslavije, Belgije in Nizozemske s svojimi dovtipi, petjem in 'vodvilskimi nastopi vprizarjajo prireditve, polne smeha in zabave, za ameriške vojake v Severni Afriki, kakor se poroča Vojnemu departmentu. Te begunce, ki so hoteli prispevat^ karkoli so mogli, k borbi proti Hitlerju, je ameriški Rdeči križ združil v celotno gledališko enoto. Kjerkoli se vpri- trdo. To pa je bil raj nasproti igralčevemu življenju v Severni Afriki. Razdalje so velike. Dobrih cest je le malo. Busi, s katerimi igralci potujejo, so tako starinski, da spadajo v muzej. Ko se začne potovati, treba ve dno rešiti vprašanje, ali treba vreči ven igralca ali prtljago, da se najde malo prostora za voznika. In dogaja se tam čudo, da gora zares pride k Mohamedu. Vojaki imajo preveč posla in nimajo časa podati se v gledališče najbližjega mesta. To najbližje mesto je dostikrat le kupček pol-podrtih arabskih koč, kar pa se tiče najbližjega gledališča, ga sploh ni. In tako zvezdnato nebo služi za streho, tanki, letala in truki pa za kulise, žarnice jeep-ov preskrbujejo s razsvetljavo, kadar je žica za električno luč le mnogo predaleč. Nekdo je prav primerno opisal. Severno Afriko kot mrzlo deželo z gorkim solncem. Ni tam radiatorjev z vročo vodo, ki bi ogrevali stanovanja v mrzlih predelih. Dostikrat so igralci morali pogrešati obed za eden ali dva dni. Dostikrat se morajo zadovoljevati s trdim kruhom in kakim jajcem, ako ga morejo kupiti ob cesti za visoko ceno. In ko najdejo mesto, ki ima hotel, dostikrat niti rjuh ni in o vroči vodi nosi v prsih tako strašno književno ljubezen. 4. Oteta. — Po ovinkih v Zalaz. Pod noč tistega dne se je na-klepičilo, da je pricijazila Kurja Mica koš jajec iz Mišjega dola. Na razpotju zagleda v povaljenem snegu knjigo. "Debte, branje!" je zapisalo skozi šilasti nos. Sklonila se je in izvlekla Mohorske bukve iz snega. "Kdo bi bil izgubil to reč?" je preudarjala, ko je lezla previdno z nevarnim tovorom proti Želinu. "I kdo? Gospod Janez! Kdo pa bere na bukve v Mišjem dolu ali v Zalazu? Nih-j če. O Janez, Janez so izgubili, j Kolikokrat sem jih srečala z | bukvami med prsti!" Očedila je knjigo snega in! jo zamotala v veliko rdečo ruto. "Srečo pa imaš, Mica!" Široke ustnice so se ji razlezle v ra-dost skrivnostnega poželjenja. "Kako sem zaželela kozarček vinčka! Na, pa se mi natoči sredi pota! Še nocoj stopim pred gospoda. Kar vidim jih, kako se jim bo razveselilo malce mrkotno lice, kakor bi luč prižgal v temni kleti. Pa pore-čem: Ali so izgubili, ali niso? Tuja reč je tole. Našla sem in prinašam, kamor se spodobi. Zakaj, niste namreč pridigali zaman o sedmi zapovedi, in pa > tudi zavoljo tega, da se prepričate, kako po krivici ljudje po- ( mičejo Kurjo Mico s hudobni- j mi jeziki, kakor da bi ji bili zelniki nevarni. Takole porečem." , Mož pa odgovori in pokima: ( "Prav, prav, Mica. Lepo je to } in po krščanski dolžnosti." Nato bo stopil mož k steni in! no vem." "če pa veste, je pa druga. Zato vas lepo zahvalim, fanta pa nažvižgam in razbijem toliko le-skovk nad njim, da se bo po grmih poznalo v Zalazu." "Ne norite! Ali ste živina! Recite mu resno besedo — pa amen in konec. Otrok je otrok!" "Prav ste povedali! Niso vredne te bukve, da bi se človek jezil. Imamo sedaj tega blaga za deset let dovolj !" župnik se je skrivnostno na-■ muznil, v sobo je prišel ključar • od podružnice, Trta je zmašil ' I knjigo v žep in naglo odšel. "Trta, počakajte! Popoldne v I šolo! Po nauku. Boste slišali!" i "Seve, seve, kakopa!" je ki-| mal Andreje, ko je zapiral vra-| ta. Na dvorišču se je pa ozrl na levo in na desno, potisnil me je še bolj gorjanski v žep in se razjezil : "Prebiti fant, vseeno boš te-pen! Zavoljo knjige ne, ampak zato, ker moram v šolo. Da je nisi izgubil, bi se bil jaz izmuznil. Tako pa moram; že zaradi prošnje se ne smem zameriti. Fant j !Hza °Če zgubila> da feerilti ~njU' mati Pa ži" tatij ' ne ravn0 brezskr- Ne i \°bene Pomoči in ibi| javila v sina, ki djal oče 0 U S1 v suz" H tudi V Sužno" t ~~ D°kler je ka- tudi f Hej> častiti bil Jaz vam pri- Holi. ^biti orožje, ka-hk^ll rešim brata, Sobi ,U Zd0 V6Se1' ' % W1 doveka, kate- V , nesi"eča bliž-:%sn 'astnega brata, t «otovf, Ferdina*da, vse prizadjal Si" S "^aljuje Alešj V Proti do-S o ?te v Kalkuti, %.» t0d' Preden ne ^ Jakn • očeh ,Ve zabliščala Sve ,0 je W ga-h" j" ratovske lju- V V'3*1' "mi "o fH r^-i -smo deli. ' C1*, clelimo jih S0SkXJi P?M«»o ,mladeniča. Ce S k , „lela. Pa Si ven-*J opravi- r ; t! bori m°Ji ma- An^ 0 Pokazali, da ki ^ ne boje bil. Sil°jSka sklenje- S kT'0 kat<** t-CLrav 2a prav 5h>ov H°Jaželj- tSi „ tu sem, bolj - kakega Nvldan Je bilo L^ili in obe la-V 11 Proti Filinin- I - * k ev> bil ob°rože- ki kapi-C^oeif Poveljstvo ^v?'W je kHtei V teJ reči. W ki bi * Pregledal kt ^W Smela res 1, >50Va«- Bilo je k > * mož, en po_ *Nki T* z brašnom 0 ."Kandor," , Hi , ^ ur -^j.. \ 0 s es- V- a mora.l'o eLJe Prihaj a- CV ll^iti da-tileeer «o na- Jskinih tru- V iu .011 dlv- N}W,m Je ta čas fV x tft> t , Ceto Je raz- liif L !nake dele. ? Genova! kjer bi-VSi a op in Pes !t J* s0 l.?aka> tret- iifc l Nr» J večjidel VSfoJ8 °sla, po- S C! v Bata- f! vsej če bo moj enoindvajsetletni sin stotnik v Štajrfl?" Stari stotnik je prijel Henrika za roko in je rekel: "Jaz vzamem vlso odgovornost nase. Henrik, šest kompanij je tvojih, iz srca me veseli, saj imaš pa tudi srce in roko, ki je vredna štajerskega stotnika." Sodnikovo žareče oko je krožilo okoli krasne sinove postave. "Hitro si pslezal na višavo," je rekel. Kakor orli so se mu iz motreče duše dvigale ponovne misli. Henrik Hendel, štajerski stotnik, se bo li obnesel? Bo-li pohodil papeško zalego, ki še vedno ni izumrla? Bo-li pred vsemi junaki sveta pomnožil sijaj Hendelnovega imena? Srce se mu pase ob pogledu na krasnega prvorojenca, toda čisto umerjeno mu zveni glas, ko mu pravi: "Dobro. Potrdim tvoje povišanje. Jutri boš prisegel pred mestnim sve- tom. Odslej zanaprej si v službi mesta Štajer. Brani mesto, varuj ga, ne pusti, da bi ga oskrunili tolovaji, naj bo to mesto tvoja ljubezen, kakor je bilo in je še zdaj moja." Nato se je sodnik Hendel podal k ujetnikom, ki so blizu stali v vrsti, in jih je ledenomrzlo začel izpraševati po imenu in poklicu. Oni, ki so opustošili nožarno, so bili uklenjeni; oni štirje pa, ki so hoteli peljati množice gori v grad, so imeli proste roke. Sodnik se je važno in dostojanstveno najpreje obrnil proti možem, ki so mu razdejali premoženje, ter jim je rekel: "Udrli ste v mojo hišo požigat in plenit. Zakaj ?" Možje so povesili proti tlom zagorela čela in so v sponah vrteli svoje žuljave pesti. Eden izmed njih je pogledal kvišku in je rekel: "Strogi gospod, nismo plenili, tudi nismo zažiga- li. Zažgali so fBffflj svincem. Ne bili,blgj| pa — žal nam j® bl I ki je tako dobra.' ^ ^ "Tako, dobra j®; je hotela zanesti i* to je dobra, kajne • j šili žena in otrok, "J življenja sem J° , ^ zahvalo pa ste ^ premoženje. So a li vaši menihi? V^ kega pridigujei0 v kvah?" ' .J "Kaj še," in so se temno in n 1 gledovali. "Kug0 nesti_kaj?S^J nam pa nihče ^ med seboj smo se jjfj >Oalje P"^ By Gib Crockett. Ai Yes, but only individ- \uals may be »o named. Corporations, associations« churches, and lodges may not be named as coowricrg, Q. [Wkat steps shonld be taken when a Bond is lost, stolen, jo* destroyed?; A As The Treasury Depart-\ ment, Division of Loans \ and Currency, Mer* chandise Mart, Chicago« 111., should be notified immediately, reference being made to the so* , ries, year of Issue, date« denomination, and serial number ot the Bond« and the name and address of the registered owner« Instruct tions as to proof required sill then be sent you, member—the longer t keep War Bonds, to 10 years, the more gab}«? they become* Da si kdo ne polomi hrbta. — V Indiji, kjer morajo prenašati razne vojaške potrebščine najeti nosači, naši vojaki najprej tovor pretehtajo, da ne dajo nikomur več kot 60 funtov težkega tovora za prenos v džunglo. MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. t » JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE rogovi, kako done trobente! To je zmaga, vse je pri kraju. 0, moj Henrik! Hčerka junakov mu je dala življenje, junaška žena ga je dojila, junak je od pete do vrha!" Plavolaska je povesila glavo in je s prsti trgala nakitje na prsih. "Sedaj pa grem doli," je nadaljeval Hendel, "da sprejmem svojega sina." Stopal je po marmornatih stopnicah doli do vratu; tu je obstal med rdeče marmor-natmi stebri, solnce se mu je igralo s črno brado in je z zlate verige, ki jo je nosil okoli vratu, streljalo zlate trake: v svojem mirnem dostojanstvu je stal tu kakor kralj, ki vidi zmagoslavno, s plapolaj očimi zastavami se vračati svojo hrabro vojsko. Ha, orožje, zastave, vojaki, vse, prav vse je njegovo. Tarataratata, so že tu, že prihajajo po poti, ki je vsa modra od velikocvetnih svedr-cev, ki letos tako zgodaj cvete-jo. Ha, stotnik tamle ima obve- zano glavo, uklala ga je pasja sodrga. Toda, kje je Henrik? Na desni je, kjer sicer, le stotnik jaha ! Ha, kako krasen dečko! Tak je, kakor dan, ki vzhaja in plameni nad gorami! Li naj mu bo' žal, da mu je dal prostost, da mu je velel, naj z dejanji popravi, kar je zagrešil, ker kakor pravi Hendel ne more prositi odpuščanja. Ne, ni mu žal. Preko ponosnega, zmagovitega sina mu splava oko na vojake — hoj! Štiri — osem — enajst mož peljejo vklenjenih. O papež, nimaš dosti privržencev v Štajru, in še ti so vklenjeni. Tako je prav. Medtem so se strelci pred gradom postavili v dolgo vrsto, trikrat so zatrobili rogovi in završala je štajerska koračnica. Henrik in Gifin sta razja-hala svoje konje in sta stopila pred sodnika, prvi lahko in ponosno, drugi nerodno in okorno. Hendel je podal stotniku roko, toda oko mu počiva le na sinu. 'Vse časti vrecim, strogi gospod sodnik," je začel stotnik Gifin, "vse je v redu, kakor ste nam naročili, prav dobro je šlo, samo v Sirningovi ulici'je divjala sodrga. Tukaj so," — z roko je pokazal na ujetnike—. "ki so nosili orožje in zakrivili upor. Da je ta udušen, je zasluga vašega sina Henrika." "To me veseli," je kratko odvrnil Hendel, ki je podal tudi Henriku roko, na kateri je blestel smaragd, za trenotek je toplo stisnil Henrikovo vitko roko, ki je tičala v zlatih rokavicah. "Prav všeč mi je," je rekel, "da si se hrabro držal. To je bila tvoja dolžnost in cena tvoje prostosti, tudi si bil to doužan svojemu očetu. Ti lopovi so torej udrli v mojo nožarno in po zažgali? Kako ste jih ugnali?" Stotnik Gifin je sedaj sporočil, kako se je vse godilo. Postavili da so se na Tabor ju, med tem pa je šel Henrik k rablju po Štefanine reči ter jih ji nazaj prinesel. Nato je nastal v Siringovi ulici divji ples, sodrga je planila v nožarno, možje s kosami so ji tvorili obrambni zid, ki ga nikakor ni bilo mogoče predreti. Kar je prišel Henrik s svojimi dvanajsterimi in je napravil pravcati čudež: s puškinimi kopiti je polomil in zdrobil kose; nato se je iz Vi-zerfelda raznesel glas, da je deklici vrnil njene stvari, so se možje začeli kesati, odložili so orožje) in so se dali ujeti. Nihče več ni dvignil--rok-ej-vsa za- CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki. razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed.— x) UČITE SE ANGLEŽ Iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSEEGA B01 "ENGLISH-SLOTKNl »M"** flfl kateremu je znižana cena K in stane samo: NaroČila sprejemi KNJIGARNA JOSEPH GRPfW 6113 St. Clair Ave. Ch^^J NAZNANILO i ZAKVJUJ Globoko potrtega srca naznanjamo, žili vence h krsti ljubljenemu pokojnl Družina Zgonc, Mr. in Mrs. Slosek, mo1 val, Mr. in Mrs. Stanek, brata Brajer, <* fflj mesto, št. 12, John Tegel, družina Joe Progar, družina Frank Rezel, druZ gn^) možic, Mr. in Mrs. Geo. Brenck, druž^ }{>J Spolar, od Slovencev iz Toronto, druz ^ $ Nick Moskal, od slovenskih farmarjev i* ^/j, ine, družina John Cesar, od sestričen ^ Hočevar in Kenik, od sina in hčere, druži*1 ^f žina Možina, Joe Kezar, Joe Betty teljev iz Hamiltona, od družin Žalec, F* ^ U kar, od Slovencev iz Toronto, od slov«11 , jev- -j-osi"1" Ako je ime katerega izpuščeno, V ^ ščenja, ker se že_limo vsem enako zahval1 Hvala vsem, ki so ga prišli pokropy flJ na mrtvaškem odru in ki so ga sprem1 , J zadnji zemeljski poti. . gtf* Ljubljeni soprog in dragi oče, kfK ,, prazna hiša, odkar Te ni več m§d naITU' odkoder ni povratka. Spominjali sev $ J j eni soprog in oče, z ljubeznijo .v našlh gtv bodo utripala in dokler se ne snidemo eJl večnega miru. Žalujoči ostali: EMA VIDMAR, soproga- ^ KRISTINA VIDMAR, hči; EDWARD V ^ Beamsville, Ontario,.Kanada, 15. marca-^A Ponosno in veselo je gledal Henrik okoli sebe. Kako bi ne bil vesel! Poveljeval bo vsem štajerskim strelcem! Tako se v visoki časti vrača k očetu domov, kjer je bil komaj pred tremi urami v sramotni ječi! Štajerski stotnik bo — z oboroženo roko bo varoval in branil mesto Štajer z vso okolico vred — tudi Vizerfeld, kjer biva sladka deklica Štefana. Grad Vogelsang stoji teman in zapuščen sredi med cvetočimi drevesi. Po Henrikovem odhodu se je sodnik podal v sobo, od koder se je videlo proti Vizerfeldu. ... Tu je z daljnogledom opazoval vse dogodke. Videl je, kako so se v Sirningovi ulici dvigali oblaki dima, kako vsoko proti nebu plapolajo plameni, kakor bi brnelo sršenovo gnezdo, se'je čul hrušč in trušč množice, vmes pa so pokale puške. Potem je zopet nastal mir. Kaj se je zgodilo? Poloti se ga silno vznemirjenje, gorje, če- se papežnikom posreči vstaja! Nemirno stopa po sobi gorindol in nestrpno pričakuje, kakšen je konec, boja. Čuj! Tara, tara, tratatata ... to je koračnica štajerskih strelcev. Ko bi trenil, je. zopet pri daljnogledu ob oknu. . . . Ha! Kaj je to? Visoko v zraku vidi vihrati zastavo štajerskih strelcev, za njo valujejo množice proti gradu sem. . . . Zmaga! Vračajo se, dobro so opravili, zadušen je papeški upor. Vrgel je od sebe daljnogled, haha, zopet smo na konju! Stopil je k ženi, ki je ih-teč stopila v dvorano, ter ji je veselo rekel: "Leniča! Se-li še bojiš? Ne jokajte se! Cuješ, kako trobijo Zaupante Ameriški Domovini ( najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 stotnik in briše krvave kapljice ki mu izpod oči kapajo po licu, "storil sem, kar sem mog'el ; Henrik pa je mlad in ognjevit. Sedaj imam pa še nekaj na srcu, kar sem vam hotel že pre-pe povedati, "Preje sem popra-šal strelce, kdo naj jim bo stotnik, če se umaknem' jaz, in vsi —," dvignil je svoj ubiti', železni glas, ki so ga preglasili basovi osemsto strelcev, ki so kakor mogočen vihar zagrmeli: "Henrik Hendel! Henrik Hendel!" Sodnik ni trenil z očmi, prsi mu kipe, ta melodija zveni kakor sladka godba v njegovem srcu. "Toda kaj mislite, moj sinko je še vendar premlad," je opomnil. "Zdi se mi, da hočete, naj mi papežniki še očitajo, da nepravično naklanjam svojim ljudem službe in časti. Kako boste zagovarjali pred ljudmi, sluga pa gre pogumnemu in odločnemu Henriku. Zadovoljno in ponosno mehi sodnik: "Saj pa kaj drugega tudi nisem pričakoval od njega." Grize ga samo, da je bil njegov fant pri ubogem dekletu. Je li bilo tega treba? Naj bi bila sodrga naprej kričala: roparji, roparji! dokler bi ne bil počil eden za drugim! "Sicer pa," se zadere na stotnika, "povejte mi, zakaj ste streljali tako pozno? Takoj v začetku je bilo udariti, da bi sodrga ne bila imela časa pustošiti in zažigat. Hvalite Henrikov odločni pogum, kje pa ste bili vi?" "Gospod sodnik," odvrne Q. If War Savings Stamps should be lost, stolen, or, destroyed, can tliex be replaced?, A. No. They should bo kept in a safe place and exchanged for War Savings Bonds at the earliest opportunity« Q. When do War Savings Bonds { mature?, A. Ten years from ilie J issue date« Q. Can a Bond be issued in the names of two persons as cq- / pwnere?