YU ISSN 0040-1978 Zemljo tistemu, ki jo bo obdeloval (stran 3) Zakone moramo tudi izvajati (stran 4) Kongres raste iz nas (stran 5) Spomini na osvobodilni boj (stran 9) Ptujski bistoriograf Simon Povoden (stran 10) leto XXXIV., ŠT. 11 Ptuj, 19. marca 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V minulih dveh srednjeročnih obdobjih smo v občini Ormož de- lovni ljudje in občani z lastnimi napori in ob pomoči širše sloven- ske skupnosti, dosegli izredne re- zultate na področju gospodarstva, enako pa tudi v družbenih dejav- nostih. Ustvarili smo si veliko zdravih, čvrstih osnov in temeljev, na katerih bomo v bodoče lažje nadaljevali z enakomernejšo izgra- dnjo na vseh področjih. Elementa: enakomernega, sklad- nega razvoja gospodarstva in dru- žbenih dejavnosti v celotni družbe- nopolitični skupnosti v preteklem obdobju ni bilo mogoče dosledno spoštovati in uresničevati in to za- radi naše manj razvitosti. Pred- nostim in razvoju na področju go- spodarstva nismo uspeli v celoti slediti v družbenih dejavnostih. Kljub temu smo na negospodar- skem področju zgradili veliko. Vse KS imajo dobro urejeno otroško varstvo (problem je v reševanju tu- di v Ormožu), urejujemo osnovno zdravstveno varstvo. Vse več ima- mo lepih, prijetnih kulturnih pro- storov, športnih objektov, asfalt- nih cest, telefonskih priključkov; v vse več gospodinjstvih zdravo pit- no vodo. Kot vemo so bile to naše dosedanje skupne prednosti, ki smo jih zaradi nenehnega pomanj- kanja finančnih sredstev morali opredeljevati. Pri tem pa smo do- kaj zavestno potiskati pomembno področje, to je izgradnjo osnovno- šolskih objektov v ,,drugi plan". Vedeli smo, da nas čaka tu velika poteza, da bodo zato potrebni iz- redni napori, smelost in trdna vo- lja vseh delovnih ljudi in občanov. S srednjeročnim planom 1981 — 1985, smo opredelili naše skupno hotenje, da premagamo tudi te težave, da našim najmlaj- šim omogočimo v svetlih, novih šolskih prostorih, tudi več svetlejše prihodnosti. Program, ki ga želi- mo realizirati, je izredno smel. S pomembnimi objekti bomo boga- tili s-leherno našo krajevno skup- nost. V Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in v Ormožu bodo zrasle nove šo- le, v Središču in pri Miklavžu telo- vadnico, na Kogu in v Podgorcih več namenske dvorane ter pri To- mažu prizidek nekaj učilnic k ob- stoječi osnovni šoli. Za realizacijo tega programa bomo ob lastnih, s samoprispevkom zbranih sred- stvih, dobili tudi kreditna sredstva Republiške izobraževalne skupno- Več sonca, več veselja, več vse- stranske pripravljenosti za delo in končno več znanja, bodo v teh no- vih prostorih deležni naši otroci. Vsi jim to iskreno želimo, saj ve- mo, da se danes vsepovsod ceni le zanje, pridnost in delavoljnost. Osnovo za to pa daje naša osnov- na šola. Naložbe v šolski prostor, v znanje, so tudi danes dalekovid- ne poteze, denar pa dobro naložen in visoko obrestovan. Dragi starši, matere, očetje, ko se bomo na referendumu v nedeljo odločali ZA, imejmo pred očmi vse težave naše mlade generacije, naših šolajočih se otrok. Spomni- mo se na naše otroke, ki se stiska- jo pri pouku, pri malicah in kosilu večinoma v kletnih prostorih, ki so desetletja bili namenjeni za shram- be drv in premoga. Tu so po naših šolah danes kuhinje, jedilnice, po- nekod pa tudi učilnice. Pri odločanju se moramo spo- mniti na vse vozače, na njihovo čakanje v zimi, v dežju in temi. In to ne tedne, mesece, temveč že leta traja tako stanje v našem osnov- nem šolstvu. Koliko otrok je zara- di tega že zbolelo? Koliko znanja manj je bilo osvojenega zaradi ta- kega stanja? Delavci, kmetje, obrtniki, upo- kojenci — matere in očetje, vsi smo pred velikim izpitom nase skupne socialistične solidarnosti, preizkusom naše samoupravne zre- losti in zavestne odločitve, da se v dokaj težkem ekonomskem trenut- ku odpovemo delu sredstev oseb- ne potrošnje v korist naložb za na- še najmlajše. Za vsak ZA na referendumu nam bo iskreno hvaležnih vseh 2800 na- ših šoloobveznih otrok. Danes naši otroci, jutri naši sodelavci, sotova- riši, ustvarjalci svojega in našega skupnega lepšega dne. MIRKO NOVAK predsednik skupščine občine ORMOZ Ormož — središče občine, kjer bodo v nedeljo glasovali za občinski samoprispevek za gradnjo šol in telovadnic. Foto: I. Ciani PRIPRAVE NA POPIS Priprave na popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so v polnem teku. Znano je, da bo popis potekalod l.do 10. aprila, zaključen pa mora biti 15. aprila. Trenutno ima občinska popisna komisija polne roke dela, saj je potrebno v pripravah na popis opraviti ogromno dela, ki ji ga nalaga zakon in strokovno metodološko gradivo. Opraviti je treba prek 32 osrednjih nalog, poleg ostalega. V predpripravah so uspešno izvedli inštruktaže občinskih inštruktorjev, ki jih je oseminštirideset, inštruktaže za občinske popisovalce, kijih bo okrog štiristo za vseh 35 krajevnih skupnosti, pa se bodo pričele jutri in trajale do ponedeljka. V tem času pa se morajo na popis pripraviti tudi občani, saj je potrebno zbrati vse predpisane do- kumente, da bodo imeli popisovalci lažje delo. Vsak bo moral popisati okrog osemdeset gospodinjstev, precej težav pa bo s popisom delavcev na začasnem delu v tujini. Ti so že prejeli posebne obrazce zelene barve, kijih morajo izpolniti in poslati domov, če tega že niso opravili. Sicer pa občinska popisna komisija prosi vse občane, da upoštevajo navodila popisovalcev in jim omogočijo nemoteno delo. Po- vedati je treba, daje tajnost podatkov zajamčena in da jih ne bo mogoče zlorabljati, saj jih bodo upo- rabili zgolj za statistično obdelavo. Komisija bo o svojem delu redno poročala v Te- dniku in po radiu, na sedežu komisije pa lahko dobe občani vse potrebne informacije. Vprašanja lahko po.šljejo tudi v uredništvo Radio Tednika Ptuj. N. D. SEJA KOMITEJA OK ZK^PTUJ Priprave na programsko volilno konferenco člani komiteja OK ZKS Ptuj so na seji, kije bila prejšnji četrtek. tKenili pripravljeno gradivo za programsko volilno konferenco, ki bo 25. marca. V enoletnem mandatu so komite, konferenca in njeni organi opravili precejšnje delo, ki ga ni moč zajeti v eno samo poročilo. Zato so se dogovorili, da bo gradivo poslano vsem osnovnim organizacijam ZKS v občini, ki ga naj ocenijo ter na konferenci prek svojih delegatov povedo svoje mnenje in dodajo vse, kar v poročilu ni zajeto. Kljub izredno bogati aktivnosti, so ostala področja, kjer komunisti niso zadovoljivo opravili svojih nalog, ugotavljajo člani komiteja. Tudi temu je nameniti na konferenci precej pozornosti in ugotoviti, zakaj je to tako. V obravnavi je bil tudi osnutek programske usmeritve OK ZKS Ptuj v naslednjem mandatnem obdobju. Tudi o osnutku programa bodo rekli svoje vsi komunisti in dodali področja, ki bi jih morala obravnavati občinska konferenca ali pa bi jih obravnavali na razširjenih sejah ko- miteja. Seveda bo tudi v naslednjem mandatu veljalo največ pozornosti stabilizaciji in uresničevanju družbenega plana občine, saj je od dobrega gospodarjenja odvisen nadaljnji razvoj občine na vseh področjih dela in življenja. Marsikateri predlog in pobudo za aktivnost komunistov v tem letu so dali tudi sekretarji na posvetih, ki so bili organizirani po deja- vnostih in se pokazali kot dobra delovna metoda. Zato je obveljalo stališče, da bi takšno aktivnost komunistov v tem letu so dali tudi sekretarji na posvetih, ki so bili organizirani po dejavnostih in se pokazali kot dobra delovna metoda. Zato je obveljalo stališče, da bi takšno metodo uveljavljali tudi v prihodnje in tako poglobili stike med osno- vnimi organizacijami, konferenco in komitejem. ]vi p Poziv udeležencev vlaka bratstva in enotnosti L.etos mineva 40 let od vs»aje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40 let NOB in socialistične revolucije ter 40 let, ko je nemški okupator izgnal iz njihovih don.jv desettisoče zavednih Slovencev. Svoj drugi dom so izgnanci našli v vaseh in mestih Srbije ter širom Jugoslavije. Velika večina je našla toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so domačinsko skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Obenem mineva 20 let od odhoda prvega Vlaka bratstva in enotnosti, ki je postal tradicionalni simbol utrjevanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB ter pomemben prispevek nadaljnjemu ra/Voju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi domačini, postal je porok, da velika duhovna bogastva in revolucionarne izkušnje preteklosti ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se tradicije NOB uspešno prenašajo na mlajše rodove. S tem v zvezi sta oba .republiška koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in v SR Sloveniji, v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da se v letošnjem jubilejnem letu organizira Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije odpotoval v oktobru 1981. Zato občinske konference SZDl. vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor ter Medobčinski svet SZDL Ljubljana, pozivajo vse slovenske izgnance in njihove ožje družinske člane, da se čimprej zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Mestnega sveta SZDL Ljubljana zaradi prijav svoje udeležbe v letošnjem Vlaku bratstva in enotnosti. Vse druge občinske konference SZDL Slovenije iz občin, ki niso vključene v manifestacijo Vlaka bratstva in enotnosti, naj svoje prijavljence naslovijo na Medobčinski svet SZDL Celje. Obenem vse možne udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo, da ob prijavi svoje udeležbe prispevajo 350,- din, kot osebni soprispevek /a pokrivanje stroškov na posameznika za potovanje z vlakom. V tem znesku je zajet stro,šek za vozovnico in komplet značk. ROK PRIJAVE BO ZAKLJUČEN s 1. junijem 1981. Ob priglasitvi bodo možni udeleženci dobili še vse druge potrebne informacije. MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR SR SLOVENIJE OBČANI OBCINE ORMOŽ! V nedeljo, 22, marca bomo šli vsak na svoje glasovalno mesto in z zavestnim ZA SAMOPRISPEVEK zagotovili boljše pogoje za učenje naših otrok! SILVA RAZLAG IN OTO VELUNŠEK IZBRALI SMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE Na prireditvi, ki stajo v soboto dopoldan izvedli Telesnokulturna 'skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj, smo v avli C entra srednjega usmerjenega izobraževanja proglasili najboljše špor- tnice in športnike ptujske občine v letu 1980, najuspešnejše osnovne 'elesnokulturne organizacije ter zaslužnim telesnokulturnim delavcem Podelili posebna priznanja. Najboljša športnica kegljavka Silva Razlag, lajboljši športnik pa letalski modelar Oto Velunšek. Na drugem mestu "^la strelca Zdenka Matjašič in Alojz Trstenjak. na tretjem pa atleta ^larija Vindiš in Dušan Koren. Najuspešnejše osnovne telesnokulturne Organizacije so Aeroklub Ptuj. Namiznoteniški klub Petovia. Šahovsko društvo MIP. Avtomoto društvo Ptuj in Rokometni klub Drava. V nadaljevanju prireditve je o stanju in prihodnjih u.smeri- '^ah na področju slovenske telesne kulture govoril pred.sednik TKS Slovenije Rajko Šugman, za zaključek pa je sledil Pogovor i) aktualnih problemih m nalogah na področju telesne kulture ^ ptujski občini. Ta del je bil okrnjen. >aj ga i)rganizatorji zaradi izredno Tiaic udeležbe uporabnikov niso uspeli izvesti tako, kot je bilo dogo- Vorjcni? — z delom po komisijah. Kljub temu pa lahko ugotovimo, daje ^a prireditev uspešna in mora ostati tradicionalna. Več «■ tem pa na strani 15! 1. kotar •S prireditve \ avli CSrI (foto B. Rode) | 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. marec 1981 - XEDNIK ZAMUDE OVIRALE SOČASNO PLANIRANJE Dogovor o skupnih temeljih planov udeležencev z območja Podravja za to srednjeročno obdobje je na- stajal sočasno z ostalimi dogovori in samoupravnimi spor '.umi o temeljih planov na nivoju občin in delov- nih .organizacij. Kvaliteta tega pomembnega dokumenta se je spreminjala in dopolnjevala obenem s procesom družbenega planiranja. Zal pa so zamude v tem procesu na vseh nivojih bistveno zavirale izvaja- nje sočasnosti planiranj«. Zaradi tega je vrsta skupnih temeljev plana na posameznih področjih premalo kon- kretizirana. To seveda pomeni, daje potrebno v nada- ljevanju izoblikovanja srednjeročnega plana konkreti- zirati organizacijske naloge in zagotoviti, da bodo vnešene v plane občin, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. Iniciativni odbor za pripravo dogovora o skupnih temeljih plana pri skupnosti podravskih občin je ugo- tovil nekaj pomembnih pomanjkljivosti tega dokumenta. Predvsem gre za zaostajanje proizvodnje nekaterih surovin in za nezadostno usklajenost razvo- ja predelovalnih kapacitet tako v industriji kot v kmetijstvu. To pomeni, da je potrebno v nadaljnjo konkretizacijo dogovora vnesti realne rasti fizičnega obsega proizvodnje in jih uskladiti. Iz osnutkov razvojnih planov tudi niso dovolj razvidni napori za preusmeritev razpoložljive akumulacije v razvoj last- nih zmogljivosti na področju preskrbe s surovinami. Iz dogovora je moč razbrati, da je bilo doslej pre- malo usklajevanja meu posameznimi gospodarskimi področji, tako da bo združeno delo šele v tem času v večjem obsegu pristopilo k oblikovanju dolgoročnih samoupravnih sporazumov, ki bodo zagotavljali v planih opredeljeno strategijo razvoja. Opaziti je tudi premajhno usklajenost med vzgojnoizobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter med samoupravni- mi interesnimi skupnostmi in gospodarstvom. Posebej velja to za razvoj tako kompleksnih dejavnosti kot so agroživilstvo, turizem in tako dalje. Premalo je prisot- na tudi povezanost razvojno raziskovalnega dela, to pa velja tudi za ukrepe za hitrejši razvoj drobnega gos- podarstva, rast produktivnosti dela in za dinarsko ter devizno povezovanje na skupnih programih. To pro- blematiko sicer obravnavajo občinski dogovori o te- meljih planov, vendar je potrebno ponovno proučiti možnosti in potrebe po skupnih nalogah na tem pod- ročju. Navedene pomanjkljivosti so rezultat slabo pripravljenih strokovnih podlag udeležencev dogovo- ra kot tudi nezadostnih usklajevalnih aktivnosti posa- meznih nosilcev dogovarjanja. Tako je predlog dogo- vora le odraz dejanske stopnje usklajenosti skupnih interesov in nalog. Kljub pomanjkljivostim pa dogovor pomeni napredek v planiranju skupnih aktivnosti udeležencev, kar bo bistveno pripomoglo k stabilnejšemu gospodarjenju. Dogovor tako predstavlja realno osnovo za povezovanje, skupno nastopanje, združe- vanje dela in sredstev, ustvarjanje dohodkovnih od- nosov na vseh področjih, pomembnih za širše območ- je in s tem tudi hitrejši razvoj manj razvitih območij v Podravju. V tem času bodo aktivnosti usmerjene v pripravo strokovnih podlag za pripravo dogovora o skupnih te- meljih dolgoročnega razvoja Podravja od leta 1995 do leta 2000. Po rokovniku bi naj bile aktivnosti za pri- pravo tega dokumenta zaključene v prvi polovici leta 1983, vanje pa bodo vključehe vse strokovne instituci- je v Podravju. Sicer pa je potrebno v tem letu dopolni- ti dogovor o skupnih temeljih planov za to srednjeroč- no obdobje s programom nalog udeležencev v letu 1981, pripraviti osnove za izdelavo dolgoročnih plans- kih aktov in opraviti raziskave, ki so skupnega pome- na za vseh pet občin v podravski regiji. Svet skupnosti podravskih občin je na zadnji seji imenoval tudi koordinacijski odbor za spremljanje iz- vajanja dogovora o skupnih temeljih planov v tem srednjeročnem obdobju, ki ga sestavljajo delegati ob- čin Lenart, Ormož, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in delegati medobčinskih organov. Kreditne banke Maribor in Ekonomskega centra Maribor. N. D. Brez novih udeležencev - inovatorstvo v krizi če nadaljujemo misli iz naslova, je potrebno doda- ti, da tudi.letos ne bomo mogli obelodaniti boljših rezuhatov pri razvijanju inovatorske dejavnosti v ptujski občini, kot smo jih dosegli v prejšnjih letih. Vse kaže, da bodo le-ti slabši kot v letu 1979, kljub velikim naporom, ki so jih zainteresirani vložili in to v okviru aktivnosti za pospeševanje inventivne dejav- nosti v ptujski občini. Ko smo v letu 1980 ocenjevali njen razvoj, smo lah- ko ugotovili, da so ponekod z vso resnostjo pristopili k uresničevanju sprejetih dokumentov, velja predvsem za TGA, PP ,,Olga Meglič" in Agis, spet drugje pa so jih obšli. Komisija za pospeševanje inovacijske de- javnosti pri raziskovalni skupnosti občine Ptuj, ki tudi letos pripravlja program ob dnevu inovatorjev ptujske občine, 30. marcu, se srečuje z vrsto vprašanj, na ka- tere pa bodo lahko odgovorili udeleženci letošnjega posvetovanja. Predvsem bo potrebno jasno in glasno povedati, kaj je tisto, ki zavira razvoj inovatorstva, čeprav bi sedaj že morali govoriti, da je množična inventivna dejavnost pri nas stalno prisotna. Kaj bodo udeleženci letošnjega dneva inovatorjev odnesli od predavanja ,,Prehod na sistematično inventivno dejavnost", bomo sicer lahko ugotavljali v prihodnjem letu, pa ne bi bilo odveč, da bi si vsi od- govorni v občini že enkrat pogledali dejansko stanje, se z njim odgovorno spoprijeli in si na podlagi tega ziičrtali obetajoče aktivnosti. Drugače res ne bo šlo. Ob dnevu inovatorjev bi naj mobilizirali široke množice delovnih ljudi, zlasti bi morali pritegniti vodilne strukture in vse družbeno- politične organizacije. Tudi priznanja in nagrade, ki bodo ob tej priložnosti podeljene najboljšim inovator- jem v letu 1980, naj bodo spodbuda za ostale, da se ogledajo na tem področju. K temu pa je dodati še podatek, da bo komisija letos lahko izbirala med 6 predlogi, lani jih je bilo 12, koliko jih bo prihodnje leto? Tudi ta podatek veliko pove. Glede na razmere v gospodarstvu, bi nam ne smelo biti vseeno, kako se razvija inovatorstvo. Morda ne bi bil odvečen podatek, kako seje inovatorstvo odrazilo v naših stabilizacijskih prizadevanjih. Se ena misel se ponuja ob tem: podatki o doseženih rezultatih na področju inventivne dejavnosti naj bi postali del vsakoletnega poslovnega poročila. Pokazala pa se je tudi potreba, da o njegovih prednostih nenehno govoiimo, sicer bo ostalo še veliko nepojasnjenega. MG Poudarek na stabilizacijskih prizadevanjih Poslovna poročila za leto 1980 so bila po prvi oceni dobro sestavljena in se v glavnem nanašajo na uresni- čevanje stabilizacijskih ukrepov, sprejetih v začetku leta 1980 ali ob obravnavi trimesečnih rezultatov go- spodarjenja. Največ poudarka je na boljšem izkori- ščanju razpoložljivega delovnega čaasa, omejevanju izostankov z dela; pri tem pa je zanimivo, da so izo- stanki do 30 dni zabeležili manjši padec kot izostanki nad 30 dni. Zmanjšanje izostankov zaradi bolezni znaša v posameznih organizacijah od 15 do 25 od- stotkov. V poročilih so posebej prikazani prihranki pri su- rovinah (repromaterialu), zmanjšanje porabe vseh vrst energije, boljša izkoriščenost naprav in večja iz- koriščenost obratnih sredstev (denarja), kar je prispe- valo k ohranitvi likvidnosti. Pri vsebinski oceni poslovnih poročil je potrebno omeniti, da v njej manjka ocena delovanja samo- upravne delavske kontrole; v njih pa ne manjka pri- kaz dela na področju SLO in družbene samozaščite. Rokovno so bili vsi zaključni računi pravočasno sprejeti. Iz rezultatov in delitve čistega dohodka pa je sklepati, da je bila delitev na akumulacijo in osebne dohodke v skladu s sprejetim družbenim dogovorom, razen v primeru TGA — TOZD Vzdrževanje, kjer so opravili delitev mimo družbenega dogovora. Prisotna so sicer manjša odstopanja v drugih TOZD, vendar na nivoju DO ni opaznih kršitev samoupravno dogo- varjenih meril delitve. Rezultati gospodarjenja so ugodni, tako znaša sku- pni prihodek v gospodarstvu za 35,4 indeksne točke več kot v preteklem letu, porabljena sredstva 33,3, dohodek 35,7, akumulacija 100,9 in izdvajanja za osebne dohodke 22,7 indeksne točke več kot v letu 1979. Najugodnejša delitvena razmerja so bila dosežena v industriji, kjer znaša indeks doseženega dohodka 142,3, indeks ustvarjene akumulacije 227 in osebnih dohodkov 122,8. Takoj za industrijo je kmetijstvo z indeksom dohodka 141,8, akumulacijo 195,9 in oseb- nih dohodkov 129,5. Slabše rezultate pa so dosegle OZD s področja gostinstva, gradbeništva, prometa in projektantske organizacije. . Poslovna poročila kot tudi predloženi obračuni pa kažejo, da je skupni prihodek še vedno premalo pri- soten v celotnem prihodku, saj znaša le 17,97 odstot- kov doseženega celotnega prihodka, v letu 1979 pa je bila ta udeležba 15,39. Najbolj je skupni prihodek prisoten v DO TGA, v manjši meri v AGIS-u Ptuj (gumarna-kovinska predelava). Nerazumljivo pa je. Hn v otviru KK niso itr^.;--"; dohodkovni odnosi med posameznimi TOZD in tudi ne med KK in Zadrugo Ptuj, čeprav prav tu obstoje najidealnejši pogoji (proizvodnja mleka, grozdja itd.). Pri TOZD, ki so vključene v DO izven občine, pa so ti odnosi urejeni v okviru TGO Gorenje —- TOZD Elektronika Ptuj in Laboda — TOZD Delta Ptuj ter v TOZD elektrogo- spodarstva in PTT prometa. V letu 1980 je bilo predvsem opazno združevanje sredstev, zlasti obratnih v okviru posameznih DO, s tem pa je dosežena tudi manjša odvisnost od ban- čnih kreditov. Preskrbljenost z repromaterialom je bila zadovolji- va, vendar pa po asortimentih pomanjkljiva, kar je med letom povzročalo zastoje v proizvodnji (Agis itd.). V letu 1980 je zabeležen tudi velik odliv dosežene akumulacije prek raznih sporazumov in vlaganj v razne SIS. To zajemanje dosega pri posameznih DO tudi do 40 odstotkov doseženih sredstev za poslovni sklad iz delitve leta 1980. Dohodek, kot rezultat izrednih pogojev sta prikaza- li 2 DO in to TGA okrog 90 milijonov dinarjev in AGIS — TOZD Precizna mehanika okrog 4 milijone dinarjev, ostale DO pa nimajo izdelanih kriterijev v smislu določil 111. člena zakona o združenem delu in tudi tega dohodka niso ugotavljale. Posamezne delovne organizacije so v ptujski občini v preteklem letu dosegle naslednjo akumulacijo (pospešena amortizacija — rezervni sklad, poslovni sklad, razširitev materialne osnove): TGA Kidričevo 307 milijonov. Kmetijski kombinat 62 milijonov, Agis 35 milijonov, MIP 52 milijonov in Mesokombi- nat Perutnina 144 milijonov. Seveda pa je v tej aku- mulaciji zajet tudi znesek, ki ga morajo DO odvesti v obliki raznih plasmajev na osnovi samoupravnih spo- razumov. Izgubo je v letu 1980 zabeležila le ena TOZD in si- cer Ptujske toplice in sicer v znesku okrog 6 milijo- nov dinarjev, ki pa bo delno pokrita z združevanjem sredstev podpisnikov sporazuma o skupnih vlaganjih in iz skupnih rezerv gospodarstva. Popolnoma na meji rentabilnosti je poslovno leto zaključil TOZD Gumama AGIS Ptuj in sicer zaradi izpada proizvo- dnje (selitev v nove prostore), porasta cen surovin, katerim pa ni sledil sorazmeren porast cen izdelkov. Ugodno pa je dejstvo, da je prvič po daljšem času pozitivno poslovala TOZD Petovia, v katerem pa se brez dvoma kažejo prvi uspehi večletnih naporov za sanacijo stanja. ivo Granda Med občinama Cičevac iz SR Srbije in Slovens- ko Bistrico so bili navezani tesnejši stiki pred dvema letoma, v lanskem letu pa je prišlo tudi do pobra- tenja. To je bilo dovolj časa. da sta uspeli poiskati skupne točke tudi na področju gospodarskega so- delovanja. Ker sta obe občini v precejšnji meri usmerjeni v kmetijsko proizvodnjo, so v tej smeri pričeli iskati prve možnosti sodelovanja. Po zadnjih medsebojnih dogovorih gospodarstvenikov obeh občin so ugo- tovili, da bi v občini Cičevac lahko zagotovili za potrebe bistriške občine, predvsem Tovarne olja v Slovenski Bistrici večje količine sončnic, za Kme- tijski kombmat pa grozdje. Med pobratenima občinama pa proučujejo tudi možnosti širše oskrbe bistriške občine z govejim, telečjim in svinjskim mesom iz občine Cičevac. V poslitve delavcev izven kampanje. Tudi delo komunistov v tozd Kmetijskega kombinata je dobro, s tem, da bo potrebno spodbuditi delo ostalih družbeno- političnih organizacij, predvsem mladine in izboljšati informiranje znotraj tozd. V tozd Psihiatrija gre za dokaj zamotane samoupravne odnose in manipulacije poslovo- dnega organa z delavci. Vsemu temu je potrebno dodati neakti- vnost komunistov, sindikata in mladine. V vseh sredinah ormoške občine pa bo potrebno mnogo več narediti na področju idejno politi- čnega usposabljanja komunistov. Sekretar komiteja OK ZKS Ormož Tone Luskovič je v varno- stno politični oceni dokaj kritično opisal stanje v občini. Poudaril je vprašanje, zakaj komunisti niso sposobni izpeljati vseh akcij, ki se jih lotijo. Istočasno je ugotovil, da je več kot tretjina komunistov pod 27. let starosti, tem mladim komunistom pa manjka izkušenj. S to ugotovitvijo je podprl trditev, da je potrebno več narediti na po- dročju družbenopolitičnega uspo- sabljanja komunistov. V dolgotrajni razpravi so nato komunisti in predstavniki delovnih sredin, oglašali so se predvsem tisti s področja kmetijstva, nanizali celo vrsto problemov in težav, kar so sicer povedali že delovni skupini ob obisku. Ob koncu se je v razpravo vklju- čil tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit. Dejal je, da je za podobne probleme že slišal v drugih občinah, ki jih je obiskal in da tečejo priprave na sejo CK ZKS o družbenoekonom- skih odnosih v kmetijstvu, kjer bo vse dosedanje ugotovitve moč koristno uporabiti. Ko govorimo o kmetijstvu, ne smemo mimo dejstva, da je zemlja družbena la.stnina, ne glede na to. kdo jo obdeluje. Zato nikakor ne moremo in ne smemo mirno gle- dati na vse kar se dogaja z zemljo, predvsem ko gre za njeno droblje- nje, premalo izkoriščanje in tako naprej. Vsi, tudi kmetje se moramo zavedati, da je stabilizacija tudi v tem, ko se pojavljajo številne teža- ve, na primer z umetnimi gnojili. Sicer bi lahko dobili kredite in re- šili ta problem z uvozom surovin, s tem pa bi še bolj omajali našo go- spodarsko trdnost. Jasno je, da bi vsakdo v na.ši družbi raje videl, da bi vsi imeli vse, žal pa to v teh težkih časih ni mogoče. Za boljši položaj kmeta bi morali doseči zagotovljene cene vseh kmetijskih proizvodov, z neenako- mernimi podražitvami pa rušimo zakonito ravnotežje v strukturi teh cen. Kmelijcem veča težave še ^ne- racionalna izraba mehanizacije, kar znatno viša proizvodne stro- ške. Predvsem zasebni sektor kmetijstva se tu obnaša neracionalno, ko hoče imeti vsaka kmetija svoj strojni park, ki bi sicer zadostoval za obdelavo zna- tno večjih površin zemlje. Samovoljnega ravnanja z zemljo ne moremo tolerirati, temu bi se morali zoperstaviti tudi z admini- strativnimi ukrepi, ter zagotoviti zemljo tistemu, ki jo bo resnično obdeloval v skladu z interesi in po- trebami družbe. France Popit se je zavzel tudi za bolj zdrave odnose družbe do kmeta in obratno. Medtem ko kmet zahteva, da mu družba zago- tovi na primer umetna gnojila, krmila in drugo, kmet pa ne upo- števa potrebe družbe po mesu in proda živino komurkoli, samo da pri tem.čimveč iztrži. Take odnose bo potrebno obravnavati z vso ostrino. Družba mora kmetu zago- toviti kar potrebuje, on pa na zemlji pridelovati tisto, kar je v in- teresu družbene skupnosti. Te odnose bi morali reševati v okviru zadruge, žal pa kmet taki zadrugi kot je danes, ne zaupa. Dotaknil se je tudi dohodkovnih odnosov v kmetijstvu. Jasno je, da si pravih dohodkovnih odnosov še ne znamo predstavljati, zato se moramo najprej sporazumeti, kaj se za to besedo skriva, šele nato se lahko borimo za njihovo uvelja- vitev. J 3 Dosežki iz prakse - vsebina kongresa Koordinacijski odbor občine Ptuj za pripravo 3. kongresa samo- upravljalcev Jugoslavije je na seji v preteklem tednu dorekel vsebinske in organizacijske priprave na ta najpomembnejši zbor samoupravljalcev v letu 1980. Ob tem seje zavzel, daje potrebno v sleherni sredini oceniti dosežke samoupravljanja in delovanja delegatskega sistema. Posebnih zadolžitev v okviru priprav na kongres v ptujski občini nimamo, razen sodelovanja v pripravi dveh sporočil od 15, kolikor jih bo na kongresu. Vanje pa se vključujeta .Meskombinat Perutnina in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Čire za oblikovanje sporočil: Oblike samoupravnega orga- niziranja in praksa obvladovanja dohodka in skupnega prihodka v sestavljeni organizaciji ZD elektrogospodarstva Slovenije in stanje in problemi samoupravnega sporazumevanja v svobodni menjavi dela med delavci delovnih skupnosti in delavci TOZD v delovnih in drugih OZD. Ob tej priložnosti se je dogovoril še za postopek evidentiranja in i/volitve delegatov za 3. kongres Jugoslavije. Samoupravljalci ptujske občine bodo imeli na kongresu 4 delegate, ki bodo izvoljeni iz naslednjih dejavnosti: proizvodnje in predelave kovin, kmetijstva in živilske in- dustrije. gradbeništva, komunalne in stanovanjske dejavnosti in zdravstva m socialnega varstva. Komisijo za informativno dejavnost pri občinsker.i svetu ZSS Ptuj pa je zadolžil za sprotno in stalno informiranje samoupravljalcev o pripravah na kongres. V!(l 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. marec 1981 - TEDMIK POGOVOR Z NAČELNIKOM IN VODJI INŠPEKTORATOV Zakone moramo tudi izvajati... Naloga inšpekcij je, da nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov. V ptujski in ormoški občini je izvajanje inšpektorskega nadzorstva organizirano v okviru Uprave za inšpekcije. Ta združuje šestnajst inšpekcij, ki so organizirane v osem inšpektoratov — to so vse inšpekcije, ki po predpisih sodijo v občinsko pristojnost. Inšpektorji izvajajo svoje nadzorstvo s svojini preventivnim in represivnim načinom delovanja. V le' 1980 so bile inšpekcije z delom nekoliko temeljitejše — je povedal Milan Jager, načelnik uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj — zato seje močno povečalo število vloženih prijav sodniku za prekrške in ovadb javnemu tožilstvu. Povedati pa velja tudi to, da so močno povečali tudi preventivno delovanje (občane in delovne ljudi so seznanjali z novimi predpisi in temami, nad katerimi nameravajo v prihodnje poglobljeno izvajali inšpekcijsko nadzorstvo vsaj štirideset krat v raznih oddajah ali s prispevki v Tedniku), v neposrednih kontaktih s samoupravnimi organi (Organizacij združeneg^a dela, delavskimi kontrolami in organi, ki se ukvarjajo z interno kontrolo. Vsak petek pa so inšpektorji v svojih pisarnah in lahko tako sprejemajo delovne ljudi in občane in poskušajo reševati vprašanja s področja izvajanja zakonov ali drugih predpisov. Ko govorimo o izvajanju zakonitosti je potrebno zapisati tudi podatek, da .so se prijave k .sodniku za prekrške povečale v lanskem letu v primerjavi z letom poprej kar za 150 odstotkov, ovadbe javnemu tožilstvu za gospodarske prestopke pa skoraj za 3(X) odstotkov. To pravgotovo kaže.na to, da v naših sredinah še vedno premalo povdarka dajemo varnostni kulturi in doslednemu izvajanju zakonov in predpisov. Da bi lahko odgovorili na vprašanja, kakšna je naloga inšpektoratov za posamezna področja, da bi predstavili karakteristiko njihovega dela v lanskem ali preteklem letu, izvajanje zakonitosti po posa- meznih področjih dela in da bi izvedeli kje so najpogostejša odstopanja in kršitve, smo za pomoč prosili Milana Jagra, načelnika uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, Vero Lundrovo — vodjo sanitarnega inšpektorata, Edvarda Kozela — vodja požarnega inšpektorata in Jožeta Erhatiča — vodja inšpektorata za delo, promet in elektro energetiko občin Ormož in Ptuj. Pa začnimo z delom sanitarne- ga inšpektorata: »Sanitarni in- špekcijski nadzor opravljamo v skladtj z zakonom o sanitarni in- špekciji, pri svojem delu pa uporabljamo še prek 250 najra- zličnejših predpisov. Sanitarno inšpekcijski nadzor obsega zlasti nadzorstvo nad izvrševanjem za- konov in drugih predpisov s področja sanitarno higienskega in epidemiološkega varstva občanov in nadzorstvo nad izvajanjem predpisov in ukrepov, ki so dolo- čeni za uresničevanje zdravstve- nega varstva po posameznih predpisih. VEČ PREGLEDOV - MANJ PREKRŠKOV Sanitarna inšpekcija torej opravlja nadzor nad osebami, napravami, dejavnostmi ter ob- jekti, ki lahko na kakršen koli način škodljivo vplivajo na zdra- vje in zdravo okolje človeka. Po vejah pa delimo nadzorstvo na preprečevanje in zatiranje nale- zljivih bolezni, izvajanje predpi- sov in ukrepov za varstvo delav- cev in njihovega zdravja pri delu, proizvodnjo in prometu z živili ter predmeti splošne rabe, proizvod- njo in prometu z zdravili in strupi, higienskimi razmerami v najra- zličnejših javnih objektih; šole vrtci, zdravstvene ustanove, ob- rati družbene prehrane ter drugi lokali, nadzor nad vodami in drugimi objekti, nadzor nad člo- vekovim okoljem (varstvo zraka pred onesnaženjem, varstvo pred ropotom, varstvo pred odlaga- njem odpadkov ali onesnaževanje okolja z odpadki — trdimi in te- kočimi, nadzorstvo nad osebami, ki lahko s svojim zdravstvenim stanjem ogrožajo zdravje ljudi. Sanitarno inšpekcijo opravljajo organi, ki so pristojni za sanitarno inšpekcijo. Da bi izvedeli kako sanitarne in druge predpise upo- števajo v nekaterih ptujskih me- snicah in kaj jim inšpektorji po- menijo, smo povprašali o tem dva poslovodja mesnic, prvi je pove- dal: »Jaz sem jih že večkrat opo- zarjal, da morajo imeti takšno delovno obleko, ki ustreza pred- pisom, vendar prodajalci nočejo recimo nositi kap, raje plačujejo kazen. Ne morem razumeti tega, a upam da jih bo izučilo, inš- pektorjev se ne bojimo, sicer pa red mora biti, inšpektorji morajo skrbeti, daje vse v redu, da opo- zarjajo, da pokažejo na stvari, ki niso v skladu z zakoni in predpisi. Sem celo rad, da pridejo in.špek- torji, da povedo kaj je narobe, saj človek, ki dela ne opazi vseh na- pak, ki se dogajajo — moram pa povedati tudi to, da ni bilo do sedaj težav z inšpektorji!« Niso pa samo kape tiste na ka- tere se inšpektorji tako rekoč radi vpičijo, so še druge kršitve, od- stopanja od predpisov in zakonov na področju sanitarnih predpisov in zakonov. »Delovna obleka je sigurno eden od važnih faktorjev za delo v živilski stroki, zelo po- membna ali na prvem mestu paje osnovna higiena. Čeprav marsikje objekti niso dosledno urejeni se vendar z dobrimi higienskimi navadami in upoštevanjem higi- enskih meril da marsikaj prepre- čiti. V letu 1980 smo inšpektorji v občini Ptuj opravili okrog 1000 pregledov, izdali okrog 200 ure- ditvenih odločb ali odločb o pre- povedi rabe objektov ali pa o za- časni izločitvi iz dela, pa tudi prepovedi prodaje ali uporabe živil, ki so bila v prometu. Izdali smo 66 prijav k sodniku za pre- krške in devet ovadb za gospo- darski prestopek. Zaradi kršitev osnovnih higienskih zahtev pa so inšpektorji izrekli tudi precej mandatnih kazni. Še primerjava med letom 1979 in 1980: v letu 1979 je bilo opra- vljenih več pregledov, a ugoto- vljenih manj prekrškov in poda- nih manj ovadb za gospodarske prestopke. Težko je reči, kaj je temu vzrok, morda smo bili lan- sko leto nekoliko bolj dosledni pri svojem delu ali pa smo imeli čisto slučajno srečo, da smo odkrili več kršiteljev. S takim delom nameravamo nadaljevati. Zlasti se bomo posve- tili higienski ureditvi prostorov, pravilnemu ravnanju zživili in ligienski proizvodnji in prometu z njimi. Zaradi naše večje pri- stojnosti, ki jo imamo pa bomo mnogo pozornosti namenili še varstvu okolja, seveda v skladu s predpisi, ki so že izdani ali pa so še v korekciji in bodo kmalu v ve- ljavi. V lanskem letu nismo imeli hujših epidemij, bile pa so v predlanskem letu in bomo tudi varstvu prebivalstva pred nale- zljivimi boleznimi posvetili po- sebno skrb.« Ko že pišemo o ureditvenih odločbah, ki so jih inšpektorji iz- dali moramo zapisati še mnenje poslovodja iz mesnice, ki je pre- jela ureditveno odločbo: »Naša mesnica je predvidena za obnovo. Mesnico bo potrebno prebeliti, pa tudi vhod in izhod bo potrebno urediti ločeno . . .« Sa vprašanje ali bi lahko bila dovoljena prodaja v takih pro- storih in pod takšnimi pogoji, če bi o tem odločal poslovodja pa sem dobila odgovor: »Mislim, da so drugje še hujše razmere, še večja odstopanja od zakonov in pred- pi.sov in mislim, da naši prostori morajo ustrezati.« Vera Lundrovaje še dodala: »V preteklem obdobju smo inšpek- torji že izdali precej ureditvenih cxlločb in je nekaj že izvršenih kot na primer ureditev nove proda- jalne kruha v Miklošičevi ulici, ki je ena najsodobnejših v .seve- rovzhodni Sloveniji, ostale upam. da bodo kmalu realizirane, kljub stabilizacijskim ukrepom. Sicer pa bi vsi mi, predvsem pa delavci v živilski stroki lahko precej pri- pomogli k boljšim higienskim pogojem, če bi se pri svojem delu zavedali odgovornosti oz. pome- na higiene; vsaj pri varstvu okolja bi vsi lahko mnogo prispevali, če bi bili bolj dosledni.« NESREČ PRI DELU JE VE- DNO VEC Karakteristiko dela na področ- ju inšpektorata za delo, promet in elektro energetiko občin Ormož in Ptuj je vodja inšpektorata Jože Erhatič takole predstavil: »Ce iz- hajamo iz stališča, da je varnost delovnega človeka osnova vsake- ga tehnološkega procesa in dela, potem je to sestavni del vsakega procesa. Izhajajoč iz tega, da je zdravje človeku največje boga- stvo, ni potrebno posebej po- vdarjati pomena varstva pri delu v samoupravni družbi. Inšpektorji dela opravljajo v glavnem nadzor nad izvajanjem vseh tehničnih in varstvenih predpisov, nad izvaja- njem predpisov o delovnih raz- merjih delavcev v združenem delu in predpisov o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri nosilcih samostojnega osebnega dela, pa tudi nadzor nad delom na domu, če ga organizirajo in vodijo orga- nizacije in skupnosti. VJanskem letu smoopravili 701 pregledov, 53 intervencij s pod- ročja delovnih razmerij, ki so bile hujše kršitve, izdali smo 266 ure- ditvenih odlofb, deset prepovedi dela. delovnih prostorov in na- prav. ki niso ustrezali ali so ogro- žale življenje in zdravje delovnega človeka, deset raziskav težkih ali smrtnih nesreč pri delu na ob- močju ptujske občine. Na osnovi ugotovitev smo mo- ralu tudi ukrepati, v 84 primerih smo predlagali uvedbo upravno kazenskega postopka zoper po- sameznika ali organizacije zdru- ženega dela, v devetih primerih pa smo predlagali ovadbo javnemu tožilstvu za uvedbo kazenskega postopka zoper odgovorne ose- be.« V Ciradisovem tozdu Gradnje v Ptuju so povedali, da varstvo pri delu organizirajo za vse delavce vsaki dve leti. Prek centra za izobraževanje organizirajo tečaj za usposabljenje delavcev, .sezna- nijo jih z novimi zahtevnostmi s področja varstva pri delu. po tem predavanju pa morajo slušatelji opraviti teste; na osnovi njih ugotovijo usposobljenost delav- cev za varno delo. Ce delavec nima opravljena preizkusa znanja za varstvo pri delu. ne sme delati na delovišču samostojno. V zadnjem času ugotavljajo, da se delavci zavedajo dolžnosti, ki izhajajo iz varstva pri delu in ni bilo daljših odsotnosti iz dela. Upoštevanje varstva pri delu kontrolira varnostni tehnik na gradbiščih, la kontrolo uporabe sredstev za varno delo pa so od- govorni tudi vodje gradbišč. Več- krat se dogaja, da delavci ne uporabljajo le določenih zaščitnih sredstev, ker menijo, da delo ni nevarno. Vsako nezgodo pogojuje upo- •števanje vseh okoliščin in bi težko govorili, da so bili vzroki nesreč neupoštevanje predpisov, navo- dil... V lanskem letu je bilo 31 poškodb, bile .so lažjega značaja: spodrsljaji, udarci, zaskalenja in podobno. Stalež bolnih je v lan- skem letu zelo narastel, zaradi nezgod pri delu so izgubili 380 delovnih dni. Da bi zmanjšali odstotek odsotnosti zaradi bole- zni so uvedli tudi kontrolo na domu in število odsotnosti so tako precej zmanjšali, seveda pa tudi s sodelovanjem z zdravstveno službo. V inšpektoratu za delo, promet in elektro energetiko imajo zbra- ne podatke o številu nesreč, vzrokih nesreč v ptujski občini in naši republiki: »Inšpektorat dela opravi vsako leto podrobno ana- lizo ne le števila nesreč pri delu, ki so na območjih občin in analizi- ramo tudi vzroke nesreč. Ce za- pišemo, daje na območju ptujske občine zaposlenih 17.933 ljudi v rednem delovnem razmerju, po- tem je podatek, da seje pri delu zgodila 1.001 nesreča precej zaskrbljujoč: ponesrečilo seje 814 moških in 187 žensk. Največje število nesreč pri delu je bilo v panogi gradbeništvo: 12.87 od- stotka od skupnega števila zapo- slenih; v panogi kmetijstva 6,90 odstotka in v panogi industrija 5,53 odstotka. V ostalih panogah gospodarstva je število nesreč pod pet odstotkov, to paje tudi znatno nižje kot je republiško povprečje. Ce primerjamo podatke zad- njih let so nesreče pri delu v ne- nehnem porastu, ne le v ptujski občini, ampak v celotni republiki. V letu 1978 je bilo v naši republiki zaradi začasne delovne nezmo- žnosti izgubljenih 12 milijonov delovnih dni ali 36 tisoč oseb dnevno ni delalo. V letu 1979 seje to število povzpelo na 42 tisoč delavcev dnevno, v lanskem letu paje ta podatek ponovno narastel. Analiza vzrokov nesreč na ob- močju ptujske občine v organiza- cijah združenega dela kaže, da so vzroki v prvi vrsti osebne narave: neupoštevanje predpisov o var- nem delu, nepoučenost, nedisci- plina. podcenjevanje nevarnosti in prihajanje na delo nespočit. Slabši delovni pogoji so sekun- darni faktor, pripomniti pa je potrebno, da so vsi objekti, grajeni v zadnjih dvajsetih letih, ki so se gradili za delovne ali pomožne predpise, grajeni v skladu s teh- ničnimi in varstvenimi predpisi in je toliko bolj nujno iskanje vzroka nesreč v delovnem človeku, nje- govem načinu opravljanja dela. Ce pogledamo analizo vzrokov nesreč pri delu lahko tudi ugoto- vimo, da bi lahko z raznimi ukrepi: varnostno vzgojo, boljšo organizacijo dela, število nesreč pri delu znatno zmanjšali, to pa bi bilo ne le v humanem pogledu ampak tudi vstabilizacijskem zelo pozitivno.« LANI V SLOVENIJI 1391 PO- ŽAROV Tudi neizvajanje zakonov in predpisov na področju požarne varnosti je pogosto vzrok, da od- štejemo precej denarja po nepo- trebnem. Kaico torej pri nas v ptujski občini izvajamo zakoni- . tosti na področju požarnega var- .stva"^ »Požarna inšpekcija opravlja po zakonu o varstvu pred poža- rom nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, daje soglasja k lo- kacijskim dovoljenjem ter grad- benim in uporabnim dovolje- njem. Požarni inšpektor ima pra- vico in dolžnost, da vstopi v po- slovne in obratne prostore orga- nizacij združenega dela. drža- vnega organa ali občana ter druge prostore v katerih je kurilna na- prava, skladišče za kurivo, dimni vod ali prezračevalna naprava, da pregleda naprave, objekte ali materiale ter tehnično in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na varnost objekta in njegovih na- prav pred požarom ali na dol- žnosti delavcev pri izvrševanju predpisov o varstvu pred poža- rom. Zbiramo obvestila, po po- trebi pa tudi zaslišimo delavce, ki so odgovorni za uresničevanje proti požarnih ukrepov. Zaradi uresničitve ukrepov za varnost objekta, tehnološkega procesa pred požarom lahko po- žarni inšpektor odredi ustanovi- tev gasilske enote v organizaciji združenega dela, preureditev, pregraditev ali drugačno adapti- ranje objekta, nabavo oz. zagoto- vitev potrebnega gasilnega orod- ja, naprav in sredstev za ga.šenje, postavitev stalnega nadzorstva, če je povečana nevarnost požara,.. . V preteklem letu smo opravili 156 inšpekcijskih pregledov (69 v delovnih organizacijah, 17 v ob- rtnih delavnicah, 11 v objektih družbene dejavnosti in štirje v drugih objektih). Na osnovi ugotovljenega stanja je bilo izda- nih 34 ureditvenih odločb za od- pravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Izdali smo 842 poprejšnjih soglasij k lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovo- ljenjem. V primerjavi z letom 1979 je to število povečano za več kot 35 odstotkov.« Prav je, da zapišemo nekaj tudi o ugotovitvah morebitnih vzro- kov. Kaj ugotavljate na področju požarnega varstva? »Ugotavljamo, da nekatere delovne organizacije izvajajo po- žarno varnost le parcialno. S tak- šnim načinom pa seveda ne bomo do.segli pravega namena — po- trebno je izdelati ustrezne pravil- nike za varstvo pred požarom, poučili delavce in dosledno izva- jati požarno preventivne ukrepe v tehnoloških in proizvodnih pro- cesih. Več pozornosti je potrebno posvetiti varnemu skladiščenju vnetljivih surovin, polizdelkov in izdelkov in njihovi embalaži. Po- sebno vprašanje paje. kako skla- di.ščimo vnetljive snovi in pline. Tudi obstoječa gasilna sredstva bi morala bili name.ščena na dosto- pnih in primernih mestih ter re- dno vzdrževana, delavci in občani pa bi morali biti dobro poučeni z rokovanjem teh gasilnih sredstev. Ob tem pa velja zapisati, da pro- jektna dokumentacija v večini primerov ne vsebuje požarne za- -ščiie. ki bi bila kompleksna, na- kazane so le rešitve.« Kakšno je število požarov, škoda, ki je tako nastajala? »V Ptuju smo bili od 1971 do 1978 pravi požigalci ali povzroči- telji požarov, saj skoraj ni bilo tovarne, kjer ne bi bilo požarov vsaj enkrat ali celo Iri-krat. Po letu 1978 je število požarov in požarne škoda precej manjše. Po velikem požaru v letu 1978 v ptujski Pe- rutnini in na Selah, je gorela še cisterna super bencina na cesti Podlehnik—Hajdina. eksplodi- rala jeklenka v parkiranem avto- mobilu ter samovžig briketirane lucarne v silosih ptujske Perutni- ne oz. mešalnice krmil. Podatki, kijih vodijo na repu- bliškem sekretariatu za notranje zadeve kažejo, daje bilo ob koncu lanskega leta registriranih 1391 požarov s skupno požarno škodo i več kot 272 milijonov dinarjev. ' Letošnji trend požarov in požarne | škode pa kaže na ponovno pove- čanje. V letošnjih prvih dveh me- secih je bilo povečanje števila i požarov za 23 odstotkov, požarna ! škoda pa je bila povečana v pri- merjavi z lanskim letom za 93,9 odstotka, vendar še ni zajet požar v skladišču Emone Merkur. V Ptuju v zadnjem času gorijo predvsem stanovanjski in gospo- darski objekti, gozdovi,... vendar požarne škode na srečo niso veli- ke. Zaskrbljujoče je zlasti to, da osemdeset odstotkov požarov za- krivimo ljudje. Prav zato smo si inšpektorji zadali v program sku- paj z organi javne varnosti, organi milice ter gasilskimi organizaci- jami, da bomo povečali nadzor nad izvajanjem preventive v de- lovnih organizacijah in hišnih svetih, zlasti pn skladiščenju vnetljivih snovi m podobnega.« Zaradi neizvajanja predpisov in zakonov na področju, ki ga spremljajo sanitarni inšpektorji, inšpektorji dela, prometa in elek- troenergetike ter požarni inšpek- torji je torej bilo mnogo nesreč, epidemij, škod, boleznin, požarov . .'. doslednejše ravnanje poj>za- konih in predpisih bi mnogo prispevalo k stabilizaciji, še sreča, da se področja kršitev ne širijo, da je le nekaj takšnih področij ži- vljenja in dela, kjer dejansko sta- nje ni usklajeno s predpisi, kjer ne izkazujemo varnostne kulture. Kakšno je o vsem tem vaše mne- nje, mnenje načelnika uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj? »Zakoni niso zato, da jih kršimo ampak zato, dajih izvajamo. Naša želja je, da družbeno samozaščito vendarle začnemo podružbljati, da začnemo sodelovati delovni ljudje in občani z inšpektorji. V varnostno kulturno delovnih ljudi in občanov bomo morali vključiti tudi zavest varovanja zdravja ljudi, zdravo hrano, varno delo, varstvo pred požari in podobno. Inšpektorji se ne želimo zapirati v nek svoj krog, o naših ugotovit- vah želimo poročati in nakazovati rešitve za izboljšanje stanja kakr- šno je. Želimo mnogo več pobud za sodelovanje in reševanje pere- čih vprašanj izvajanja zakonitosti v organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih. Ta namen izvršujemo tudi tako, da dajemo poročilo o našem delu izvršnemu svetu, družbeno poli- tičnim organizacijam, delegatski skupščini, kadar govorimo o tem na družbenem svetu za vprašanje inšpektorskega nadzorstva, kadar govorimo o tem na ptujskem ra- diu ali pišemo o tem v Tedniku.« V vsem kar smo zapisali ni po- trebno česa posebej dodati, pa čeprav smo o vsem le površno pisali, se problemov le delno lotili, jih bolj nakazovali. Nekateri bo- ste celo mnenja, daje tako prav in mogoče dejali, da bi vas (če bi zapisali vse) preveč bolela glava, a je vendarle prav, da začnemo en- krat ne le razmišljati o tem, ali so zakoni in predpisi samo zato, da jih kršimo, ampak tudi o tem, kako bi jih čimbolj dosledno lah- ko izvajali — seveda pa tudi še to ni dovolj: potrebno jih je izvajati, tudi če gre le za majhno stvar v množici predpi.sov in zakonov (za drobtinice menijo nekateri) in morda se bomo le privadili na dt)slednost, morda bomo celo spoznali, daje tako tudi prav. Kar mahni Rudi, če bo padlo mimo pa bo bolniška ... Mar z našo enolončnico ni vse v redu, tovariš inšpektor? tednik -19 marec1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PRIPRAVE NA 3. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSUVIJE V PTUJSKI OBČINI Kongres raste iz nas, njegova vsebina je sl(upek dosedanjega razvoja samoupravljanja in smernica njegovega dograjevanja in izpopolnjevanja v tem trenutku že lahko rečemo, da je organizacijski potek priprav na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije za nami in da takorekoč že prehajamo v same vsebinske priprave. Kako smo si jih začrtali v ptujski občini in tudi rokovno opredelili? Kaj morajo samoupravljavci iznesti v teh razpravah, na kaj opozoriti, so bila prva vprašanja, ki smo jih v zvezi s kongresnimi razpravami postavili Janku Mlakarju, predsedniku občinskega sveta ZSS Ptuj. ^.Pobudo za sklic 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je dal tovariš Tito v novoletni poslani- ci za leto 1980. Imel je v vidu, da je potrebno ob praznovanju 30-letni- ce samoupravljanja dati oceno razvitosti samoupravnih odnosov, problemov, ki se v samoupravlja- nju pojavljajo in na teh ocenah dati odgovore in spodbudo za delo vnaprej. To bo letos vsekakor najbolj pomemben družbeni dogodek v Jugoslaviji, zato smo si tudi v naši občini začrtali vrsto aktivnosti, ki jih usmerja in vodi 9-članski koordinacijski odbor na ravni obči- ne. Za aktivnosti v pripravah na kongres v sindikatih, pa je pri občinskem svetu ZSS Ptuj imeno- van posebni koordinacijski odbor, ki je že sprejel program dela in si zastavil aktivnosti. Koordinacijski odbor bo v so- delovanju z občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij in občinsko skupščino sprožil in usmerjal organizirano akcijo za oceno stanja v vsakem stamouprav- nem okolju. Zato pa si morajo vsi navedeni izdelati svoj načrt aktiv- nosti in to čimprej, saj se čas do kongresa hitro odmika. Sindikat je res glavni organizator priprav na kongres, ne more in ne sme pa biti izključni nosilec niti vsebinskih niti organizacijskih priprav poleg ZK, SZDL in mladine, katerih aktivnost je enako pomembna. Najbolj odgovorni, kako bodo priprave in aktivnosti potekale so vsekakor ko- munisti v sindikatih in krajevnih skupnostih. S pripravami, zlasti pa z naloga- mi smo v sindikatih delavce sezna- njali že na članskih sestankih in ob razpravah z.;iključnih računov za preteklo leto. Nasploh pa moramo odslej i/rabiti vse možne oblike: sestanke, zbore delavcev in sindikalne skupine za razgovore z delavci o razvitosti in problemih samoupravnih in delegatskih odno- sov. Važno je povezati priprave na kongres s politiko gospodarske stabilizacije, saj se prav tu kaže in mora pokazati moč in vloga do- govarjanja in samoupravljanja. Vsak namreč dostikrat preveč ve, kako bi naj drugi ali pa država reševala z^adeve, sam pa se ne potrudi v svoji sredini, da bi se le- te razreševale. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi aktivnost pri izvaja- nju stabilizacije, ob tem pa tudi upadanja življenjske ravni, spravi- lo delavce in občane v pasivno raz- položenje ali malodušje. Predvsem je naša naloga, da jih aktivno vključimo v razreševanje nastalih problemov in jim s tem pokažemo svetlejšo perspektivo. Na teh razpravah pa menim, da bi samoupravljalci morali napravi- ti oceno stanja, realno oceniti sla- bosti in nakazati izhodišča za vn^ prej. Brez tega, da .se ne dogovo- rimo za aktivnosti razreševanja problemov, ne bi imelo smisla sploh voditi teh razgovorov. Predvsem pa moramo izpostaviti dosežke v 30-letnem razvoju sa- moupravljanja, dosežke, ki smo jih dosegli z novo ustavo, zako- nom o združenem delu. Napredek je izredno velik in razmere so se v mnogočem globoko spremenile. Izpostaviti je potrebno, ali ima v vsaki samoupravni sredini delavec res odločujoč vpliv ne .samo pri de- lu, ampak tudi na pogoje dela, na ustvarjanje in delitev rezultatov svojega dela, na planiranje svojega sedanjega in bodočega razvoja, kako lahko kot delegat preko delegatske skupščine izraža svoje avtentične interese in kako je tam upoštevan njegov glas in podobno. Vemo, da imajo delavci vse večji vpliv v svoji temeljni organizaciji, da pa vse manj v delovni organi/.a- ciji in če hočemo vse do federacije. V razpravah moramo torej videti, kaj zavira samoupravljanje in ra/voj samoupravnih odnosov." Seveda ne moremo pričakovati, da bo kongres prinesel bistvenih novosti, pač pa lahko pričakujemo, da bo odločneje zastavil pot za uresničevanje o/iroma uveljavljanje že sprejetih ciljev. Na to se takoj navezuje vr- sta vprašanj našega samoupravne- ga razvoja, katerih ,,počasno" uresničevanje predstavlja dejansko coklo našega razvoja. Posebno ak- tualno vprašanje tega trenutka gle- de na zapletenost in težavnost go- spodarjenja je različnost pogojev pridobivanja dohodka. Zakaj te- mu tako? ,,Ce poznamo vzrok, potem običajno lahko težavo tudi odpra- vimo. Ce je vzrok eden, je to toli- ko lažje. Za stanje in težijvnost go- spodarjenja pri nas pa je toliko vz- rokov, da jih je težko opredeliti. Izvirajo pa vsekakor iz objektiv- nih pogojev gospodarjenja, ki so odraz mednarodnih zaostritev in energetske krize, naše negativne plačilne bilance in aktivnosti za zmanjšanje iste in skozi to veliki napori za vse večji izvoz in že dru- gih. Ne smemo pa prezreti, to pa mnogokrat radi storimo, subjek- tivnih vzrokov, ki se kažejo skozi slabo delovno in tehnološko disciplino, dostikrat neupravi- čenega dviganja cen in s tem ve- likega dviga cen in zmanjševanja standarda delovnih ljudi in obča- nov, kršenja dogovorov in sporazumov izsiljevanja in še bi lahko naštevali stvari, ki jih sicer poznamo in nanje kažemo, se pa počasi odpravljajo. In če nanje kažemo, potem se sprašujemo so drugi upravičeni, da kažejo na nas in če tudi .sami nismo krivi za tako stanje. Res je sicer, da je gospodarska situacija zelo težka in zato je ta kongres tudi potreben. Kongres naj ponovno potrdi socialistično samoupravljanje kot osnovno silo naše politične stabilnosti. Od tod tudi geslo kongresa ,.združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbeno- ekonomski razvoj." Nasploh pa bo vprašanje delitve dohodka eno izmed temeljnih vprašanj kongresa. Dosedanja praksa nam ne kaže vzpodbudnih rezultatov; še vedno imamo v bist- vu dva sistema: enega za proizvod- ne delavce, drugega za neproiz- vodne. Kako bi ocenili stanje v ptujski občini? Ali lahko realno pričakujemo, da se bodo pričele škarje med proizvodnim in neproizvodnim delom zapirati in da v bodoče le ne bo tako velikih razlik? ,,Menim, da bo na kongresu enako ali pa še bolj poudarjeno pridobivanje dohodka kot pa vprašanje delitve dohodka. Ko govorimo odločanju delavcev o razporejanju dohodka, se še vedno vidi v glavnem odločanje v razporejanju čistega dohodka manj pa o celotnem dohodku in njegovem razporejanju. Skozi to razporejanje bi morali zagotavljati večjo produktivnost dela in večjo proizvodnjo. V naši občini, pa tudi drugod ni stanje boljše, ugotavljamo, da imamo najrazličnejše sisteme in metode vrednotenja dela in de- lavčevega prispevka. le približno 50 odstotkov vseh delavcev v občini, predvsem proizvodnih, je tudi nagrajevana po delu in rc/ult.itih dela, torej le tam, kjer delavčevo delo lahko merimo. Ne- proizvodni delavci pa so pove- čini nagrajeni pt) sistemih, ki upoštevajo strokovno izobrazbo, pc>eojc dela. število delovnih let, in podobno, veljajo pa tudi za delav- ce v proizvodnji. ---'.ndi tcviih pogojev gospo- darjenja, ko primanjkuje repro- dukcijskih materialov in surovin pa se žal mora marsikje odstopati od dobro postavljenih sistemov vrednotenja dela, kar tudi povzro- ča slabo razpoloženje med delavci. V lanskem letu smo na 2. konferenci slovenskih sindikatov sprejeli vrsto pomembnih zaključkov in usmeritev glede nagrajevanja o rezultatih dela. Sami delavci v proizvodnji temu ne bodo kos brez strokovnjakov, ki so jim dolžni to pripraviti. Ne bi bilo prav, da bi zopet kot mno- gokrat doslej ostalo le pri stališčih." Tudi združevanje dela in sreds- tev bo prav gotovo vprašanje mimo katerega udeleženci kongre- sa ne bodo šli. Nasploh lahko rečemo, da tudi pri nas pri tem ne blestimo, kje so po va.šem osnovni v/rok' zapiranja ali ni tu pogosto še prisotna volja in samovolja ljudi, ki zasedajo določene stolčke, pri tem pa jih ne zanima perspek- tivnejši razvoj? ,,Združevanju dela in sredstev smo v pripravah na izdelavo planskih dokumentov za srednje- ročno obdobje 1981—85 v ptujski občini namenili izredno pozornost, zlasti še, če želimo hitreje napredovati in se razvijati. Ugoto- vili smo, da mnogi nosilci plani- ranja gradijo svoj razvoj le preveč na kreditih in zelo malo na lastnih sredstvih in s tem gredo ali mislijo iti po stari poti. Glede združevanja dela in sredstev za skupni razvoj se v občini res ne moremo pohvaliti niti v organizacijah združenega dela niti v zasebnem kmetijstvu, kjer bi k delu in sredstvom morali dodati še zemljo, ker v kmetijstvu je le-ta osnova za proizvodnjo. Dosežena združevanja pa ne dajejo zado- voljivih rezultatov. Dobri primeri združevanja sredstev so v nekaterih delovnih organizacijah, ko rešujejo problem investiranja v razvoj posameznih temeljnih oranizacij, s tem pa tudi rešujejo svojo likvidnost. Zdru- ževanje dela in sredstev pa žal med DO še ni zaživelo, čeprav obstajajo po mnenju gospo- darstvenikov velike možnosti. Za stanje kakršno je v občini so po vsej verjetnosti krivi tudi neka- teri ljudje, pa tudi dejstvo, da je malo primerov, vsaj blizu nas, kjer bi se lahko pohvalili z bleščečimi rezultati na tem področju." K razgovoru o pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugos- lavije v ptujski občini, smo pri- tegnili tudi Janka Bezjaka, predstavnika izvršnega sveta SO Ptuj, ki bo opredelil dohodkovne odnose in v zvezi s tem skušal odgovoriti o vplivu združenega dela na delitvene sisteme. prašanja dohodkovnih odno- sov so brez dvoma najbolj odprta in nedorečena v kontekstu uresniče- vanja /akona o združenem delu ne le v občini Ptuj, pač pa v vseh druž- benopolitičnih skupnostih. To je tudi razumljivo, kajti področje pri- dobivanja dohodka, predvsem pa njegova distribucija, ni le temeljni motiv gospodarjenja delavcev s sredstvi v združenem delu, pač pa tudi odnos med njimi. Ta odnos se i/raža v primerjanju socialistične pravičnosti in objektivnosti pri do- ločanju meril in kriterijev, glede udeležbe posameznih temeljnih or- ganizacij združenega dela na skup- nem prihodku oziroma dohodku znotraj delovnih oziroma sestavlje- nih organizacij združenega dela ali širših reprodukcijskih celot. Prav gotovo je objektiviziicija takih me- ril v pogojih galopirajoče inllacije /eio problematična in težavna, to pa je po moji presoji tudi osnovni vzrok in zavora za hitrejši razvoj dohodkovnih odnosov. Druga /av ora pa so mnoge neuspešne na- ložbe. ki so bile rezultat skupnih vlaganj in dajejo danes izgube, na- mesto pričakovanega dohodkovne- ga učinka. Takih slabih zgledov imamo veliko. N /ve/i z dohodkovnimi odnosi med temeljnimi organi/acijami znotraj delovnih organizacij naše občine pa ugotavljamo, da se ne- nehno i/popolnjujejo in so tam, kjer gre za i/delavo skupnega proizvoda \eč temeljnih organi/acij ra/meroma dobri (Perutnina, delno TC A Kidričevo in Agis), težje pa je v tistih delovnih organizacijah, ki imajo zelo heterogeno dejavnost (KK, komunalno podjetje), saj dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami objektivno ne morejo temeljiti na skupnem prihodku, pač pa se urejajo predv- sem na osnovi internih cen. Dohodkovni odnosi med proizvodnimi organizacijami in trgovino na veliko se morajo ureja- ti skladno z novim zveznim zako- nom, ki podrobneje ureja to področje in postavlja rokovno izvedbo po.sameznih nalog tako, da je pričakovati hitrejše premike še v tem letu. Nasploh pa lahko pričakujemo, da se bodo odhodkovni odnosi tudi v prihod- nje zaradi naštetih problemov, ki pogojujejo nasprotja, počasi in s težavo uveljavljali." Drugo vprašanje, ki smo ga zastavili Janku Bezjaku je vpraša- nje organiziranosti združenega dela, ki je pogo.sto vzrok za gospo- darsko nazadovanje. Kakšni so podatki za ptujsko občino? ,,Organiziranju združenega dela smo v naši občini v vseh DPO, zlasti v sindikatih ves čas po sprejemu ustavnih dopolnil, ustave, zlasti pa zakona o zdru- ženem delu, posvečali posebno po- zorno.st. Ne le zato, ker je to pod- ročje v naštetih dokumentih zelo jasno opredeljeno, pač pa zato, da bi po-spešili samo preobrazbo in preprečih posamezne deviantne po- jave, ki so ob takih preobrazbah prisotni. Sele čas potrdi ali zanika vsako teoretično odločitev oziroma model, zato ni čudno, da je bilo po uvedbi ustavnih dopolnil pred 10- timi leti toliko dilem v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. No- vosti, oziroma spremembe so bile ogromne, bilo je veliko skrajnosti, ^ele zakon o združenem delu je leta 1976 področje organiziranosti združenega dela povsem konkretno opredelil. Mislim, da smo v občini Ptuj naredili v zvezi s tem veliko. Dosegli smo skorajda optimum ustanovljenih temeljnih organiza- cij, čeprav še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj glede velikosti (majhnosti) posameznih temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij, saj vemo, da v temeljni organizaciji s prek 500 delavci zelo težko izvajajo poedine funkcije oziroma odločanja v smislu veljavne zakonodaje, v premajhnih temeljnih organizacijah oziroma delovnih organizacijah pa se večkrat širi familiarnost in drugi škodljivi pojavi, ki zavirajo samoupravljanje. Kljub ustrezni samoupravni organiziranosti največjih nosilcev razvoja občine (TGA Kidričevo, Agis, KK, Perutnina in MIP) pa bi kazalo ponovno proučiti primernost organiziranja cestno-transportnih organizacij oziroma njihove pove- zanosti, zasebnega kmetijstva, osnovnega šolstva in majhnih zavodov s področja kuhure. Kljub tovrstnim ugotovitvam z vseh DPO občine, kot tudi skup- ščine občine in njene komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, poteka proces samoupravne organiziranosti o/iroma povezovanja na naštetih področjih prepočasi. Prav zaradi razdrobljenosti in majhnosti zdru- ženega dela pa plačuje naša občina s svojim počasnim razvojem. Tudi vključitev nosilcev razvoja občine v velike gospodarske sisteme o/iroma sestavljene organizacije /druženega dela postaja nujnost jutrišnjega dne." V pogovor se je ponovno vklju- čil predsednik občinskega sveta /SS Ptuj Janko Mlakar. bitki /a gospodarsko stabili- /acijo ima veliko vlogo tudi večja produktivnost dela. Kako jo doseči in kakšni so podatki za ptujsko občino za preteklo teto? Tu bi lahko pridali še vprašanje uporabe .,domačih možganov" v proi/vodnem procesu. Kako naeraiujemo te naše :strokovnjake? ..\scm elementom, ki pospešu- jejo in /agotavljaio boljše go^po- d.',: kc rc/ultate, -'asti pa vei.io produktivnost v sindikatih posve- čamo vse večjo pozornost. Reči moram, da so marsikje že vidni lepi rezultati, marsikje pa, kot da se jih to sploh ne tiče. Trenutno še ne razpolagamo s podatki stanja produktivnosti v naši občini, več podatkov imamo za posamezne temeljne organizacije in organiza- cije združenega dela iz poročil k zaključnim računom. Glede na stagnacijo zaposlovanja, boljšo izrabo delovnega časa, občutnega zmanjševanja odsotnosti z dela zaradi bolniških izostankov in drugih vzrokov, bi se pro- duktivnost morala zvišati. To pa so rezuhati naših skupnih akcij in prizadevanj sindikata. Tudi stabilizacijska prizadevanja so pri- sotna in dajejo vidne rezuhate, jih pa izniči visoki porast cen in zato tudi niso v skupnem znesku evidentni. Kolektivi jih pa beležijo tako v porabi energije, materiala, reprezentance, reklame in propa- gande in drugod." V tem razgovoru ne moreva obi- ti tudi vprašanje cen, ki vrtoglavo naraščajo, tako, da je že ogožen delavčev standard. Kako si v sindikatih zamišljate aktivnosti v zvezi z ublažitvijo posledic naraščanja cen? ,,Na letošnjih članskih sestankih osnovnih organizacij sindikata in na zborih delavcev ob obravnavi pogojev gospodarjenja in za- ključnih računov za leto 1980 so delavci skoraj povsod izražali svo- je veliko nezadovoljstvo zaradi dvigovanja cen, s tem pa močnega povečanja življenjskih stroškov in padca standarda delavcev. To še posebej občutijo delavci z najnižji- mi osebnimi dohodki in prav tu je potrebno poiskati načine, kako ublažiti tako stanje. V sindikatu naše občine smo uj^otovili, da zajamčeni osebni dohodek ni in ne more več biti spodnja meja social- ne varnosti, niti to več ni osebni dohodek 5.000 dinarjev. Zato je dana pobuda, da se v sistemih nagrajevanja omogoči delavcem da z normalnim delom tudi dosežejo taki osebni dohodek. Potrebno bo vsekakor omejiti rast cen, saj nam to najbolj vpliva na politično situacijo in razpolože- nje med delavci. Dejstvo je, da je sedanja nestabilna ekonomska situacija najbolj nevarna samoupravljanju. Rast cen pa bo najprej potrebno zaustaviti, zlasti pri energiji in surovinah, saj podtažitev teh ponavadi sproži verižno reakcijo. Tudi bo nujno v temeljnih organizacijah sprejeti samoupravne akte, kako in na kakšen način se lahko dvigajo cene njihovim proizvodom. O tem pa bodo morali odločati vsi delavci in sindikat bo moral imeti svoja stah- Šča do predloga za povišanje cen nekega proizvoda. Seveda bo tre- ba tu mnogo zavesti, da samo skozi ceno ne bomo videli višjega dohodka, kar pogojuje tudi višja sredstva za osebne dohodke. Videti bo treba zlasti še produktivnost, količino in kvaliteto ter ekonomski učinek dela, kar naj bo osnova za večji osebni dohodek." Za konec še vprašanje: Kaj po vašem mnenju bo prinesel tretji kongres samoupravljalcev Jugosla- vije? ,,Izhajati moramo iz dejstva, da je samoupravljanje edino, s kate- rim bomo uspešno reševali go- spodarske, družbene in politične probleme. Zato je izredno pomem- bno, kako bomo sedanje priprave na kongres in sklepe kongresa i/rabili za poglobljeno oceno sta- nja samoupravne organiziranosti in samoupravnih družbeno- ekonomskih odnosov v vsaki temeljni in drugi organizaciji /druženega dela, v vsaki samoupravni in krajevni skupnosti. Torej, oceniti moramo stanje v lastnem okolju. Na teh cvenah se bodo pripravili programi in predlogi za izboljšanje stanja in odpravo napak, zakar nam bodo kongresna stališča najpomembnej- ša politična usmeritev. Poudarjam pa, da se bomo za i/boljšanje stanja morali zavzeti Vsi delavci v posameznih sredinah, kajti le če. bo to stvar vseh. se bodo tudi zadeve v mnogočem l/bol i šale." Pripravila MG Prometna vzgoja in disciplina Mnogo nereda in nedi.scipline je na naših cestah in ulicah, mnogo samovolje in kršitev pri prehodih čez železniško progo, kar še posebno velja za Ptuj. Kršitelji največkrat niso kaznovani, saj oko komunalnega nadzornika ne more biti pov.sod. Potrebna je predvsem lastna disciplina. scxielovanje vseh zavestnih občanov, če hočemo, da bo takih kršitev manj in s tem tudi manj žrtev v prometu. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Takole večkrat prečkajo železniške tire med Osojnikovo in RogozniiUlo festo v Ptuju ne le otroci, temveč tudi odrasli ^prometnejših dne>ih je Prešernoa ulica takole zatrpana z avtomobili, "^a ob tej ulici je tudi osno\na šola Olga Meglič 6 - IZ N ASIH KRAJEVNIH SICUPMOSTI 19. marec 1981 - XEDNI^ DELOVNE ROKE MLADIH GRADIJO TRDNEJŠE VEZI V občini Slovenska Bistrica je vključevanje mladih v mladinske delovne brigade že dolgoletna tradicija, ki ne sioni samo na vključevanju mladih v to humano dejavnost, ampak tudi na doseže- nih velikih delovnih uspehih, ki so presegli občinske meje. Mladinsko življenje v okviru delovnih brigad je zaživelo Se posebno po letu 1973, ko so se mla- di bistriške občine po uspehih v lokalnih delovnih akcijah pričeli vključevati v republi.ške delovne akcije drugih brigad. Doseženi uspehi so občinsko konferenco ZSMS Slovenska Bistrica spodbu- dili, da so leta 1975 ustanovili sa- mostojno delovno brigado in jo poimenovali po legendarnem Pohorskem bataljonu. Prvi uspehi so bili spodbuda tudi mlajšim vrst- nikom, da so se pričeli v večjem številu vključevati v mladinske de- lovne akcije v MDB Pohorski bataljon, pa tudi v druge brigade. Od ustanovitve te brigade pa do konca leta 1980 je v raznih delovnih akcijah republiškega in zveznega pomena sodelovalo nad 250 mladih bistriške občine. Med najuspešnej- še štejejo udeležbo mladinske de- lovne brigade Pohorski bataljon v akcijah Brkini 75, Suha krajina 76, Brkini 77, Šmartno na Pohorju 78, Kožbana 78, Suha krajina 79, Kozjansko 78, Kožbana 79, Sloven- ske gorice 80 in še nekaterih. Iz vseh teh so prinesli številna odličja. Tudi število udarnikov iz akcije v akcijo raste. Doslej nosi takšne značke blizu 100 mladih bistriške občine, prav toliko imajo pohval kar na petih akcijah pa so osvojili najvišja odličja, trak akcije. Vsi ti uspehi pa mladih brigadir- jev bistriške občine niso uspavali, bili so spodbuda na poti k novim nalogam, ki jih tudi v letošnjem le- tu ne bo manjkalo. Med pomembnejšimi v letu 1981, bodo Djerdjap 81 in velika 21-dnevna akcija na območjih manj razvitih krajev v občini Slovenska Bistrica. Pravkar tečejo tudi pogovori z občinsko zvezo prijateljev mladine za ustanovitev mladinske delovne brigade, ki bi bila v poznejšem obdobju baza za kadre v brigadi Pohorski bataljon. Da bodo akcije brigade bistriških mladincev potekale kar najbolj uspešno, bodo še povečali stike z delovnimi or- ganizacijami in drugimi sredinami v občini. Ta pri/iidevanja bodo v letoš- njem letu utemeljili s podpisova- njem samoupravnega sporazuma o sofinanciranju MDB Pohorski ba- taljon. Doslej se je za podpis tega dokumenta odločilo že polovico OZD v občini. Pri OK ZSMS se zavzemajo tudi /a ustanovitev stal- ne MDB Pohorski bataljon in kluba brigadirjev. Več pozornosti bodo namenili tudi evidentiranju novih brigadirjev, predv.sem iz vrst kmečke mladine in študentov, ki so sedaj še dokaj slabo zastopani. Tudi nadaljnje usposabljanje vods- tva brigade in organizatorjev raz- nih akcij bo v tem obdobju zelo pomembna vloga. Uresničiti želijo tudi ustanovitev več stalnih delov- nih brigad v šolah in OZD, aktiv- nosti delovnih brigad pa želijo trdneje uveljaviti tudi v planskih dokumentih KS in OZD. Nalog je veliko, pa tudi zelo zahtevne so, kljub temu pri OK ZSMS Slovenska Bistrica in vod- .stvu MDB Pohorski bataljon upa- jo, da jih bodo uspeli uresničiti. Ob tem ne smemo pozabiti na velik prispevek v razvijanju brigadirske- ga življenja, s tem pa tudi izgradnji bratstva in prijateljstva z vojaki garnizije JLA Pohorski bataljon Slovenska Bistrica, ki so neločljivi del brigadirskega življenja in akcij v občini, .še posebno v krajevnih skupnostih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Vojaki in mladina, neločljiva celota pri ustvarjanju pogojev lepšega življenja ljudi tudi v najbolj oddaljenili krajih občine 23. marec praznik KS Zgornja Polskava Krajevna skupnost Zg. Polskava je med tistimi z najhitrejšim gospodarskim razvojem v zadnjem desetletju med krajevnimi skupnostmi na območju občine Slovenska Bistrica. Še posebno hiter je razvoj zasebne stanovanjske gradnje, kar pogojuje tudi potrebe po hitrejšem razvoju spremljajočih dejavnosti, med katerimi so otroško varstvo, šolstvo in komunalna urejenost. Letošnji praznik krajevne skupnosti pričakujejo s posebnim zadovoljstvom, saj bodo pridobili pomemben gospodarski objekt, prvi na njihovem območju, tovarno za proizvodnjo pohištvenega okolja. Tovarna bo delovala v okviru Rudarskega šolskega centra Velenje in bo v začetku zaposlovala okoli 60 domačinov, ki se sedaj vsakodnevno vozijo v Velenje. Posebno pomembno pa je, da bodo v njem dobile delovna mesta predvsem ženske, ki v občini Slovenska Bistrica nimajo velikih možnosti zaposlovanja. Novi proizvodni objekt bodo predali svojemu namenu 21. marca. Prebivalci krajevne skupnosti Zgornja Polskava praznujejo svoj praznik v spomin na dogodek v času NOB, ko so v Loki pri Framu Nemci zajeli partizanske obveščevalce, jih odpeljali proti Zg. Polskavi in tam v gozdu v Pokošah 24. marca 19't5 ustrelili. Svojci ustreljenih so na kraju gnusnega zločina postavili spomenik ustreljenim obveščevalcem in drugim padlim borcem NOB z območja KS Zg. Polskava. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Središče KS Zg. Polskava doživlja hiter gospodarski razvoj in dobiva lepšo podobo • VZDRŽEVANJE IN UREJANJE CEST Krajevna skupnost Gradišča Slovenskih goriccah spada med razvite krajevne skupnosti v občini Lenart. V novem srednjeročnem obdobju bodo posvetili največjo pozornost vzdrževanju in urejanju krajevnih cest. Tako bodo do leta 1985 na novo gramozirali nekaj čez 13 km cest, okrog 3 km cestišč pa asfaltirali. Posebno skrb bodo posvetili tudi komunalni dejavnosti, zgraditi nameravajo primerno kanalizacijo v naseljih in na novem zazidalnem okolju na vzhodni strani Gradišča, kjer predvidevajo zagotoviti 30 novogradenj. Se v letošnjem letu bodo začeli graditi vodovodni rezervoar v Zgor- njem Porčiču z zmogljivostjo 100 kumičnih metrov, razširili bodo tudi vodovodno omrežja v dolžini okrog 1800 m, tako da bi bila vsa gospodinjstva priključena na vodovodno omrežje. Nadalje bodo uredili v središču trga prometno horizontalno in vertikalno signalizacijo, označili odseke cest in jih tudi tehnično zavarovali. Za varnejšo in boljše počutje v-tnikov pa že pripravljajo tehnično dokumentacijo za zgraditev iviobusne postaje. Na avtobusnih postajališčih v Gočovi, Oseku, v /L'ornji Senarski, v Porčiču in v Gradišču pa predvidevajo postaviti pokrita avtobusna postajališča. /a boljše telefonsko povezavo bodo na osnovi dogovora s PTT Mari- bor pridobili kabelsko povezavo z avtomatsko telefonsko centralo Lenart, s tem pa bodo tudi rešili dozdajšnje nevzdržne telefonske probleme. Zaradi večje porabe električne energije bodo zgradili več transformatorjev. Urediti pa nameravajo še javno razsvetljavo s strnjenih naseljih Zgornji Porčič in Zgornji Seiiarski. Janez Lorber-Gradišče Uspehi šolske komisije v okviru AMD Ptuj deluje šest komisij, med njimi je v preteklem letu dosegla lepe delovne uspehe prav šolska komisija. Organizirala je dvanajst tečajev za voznike A in B kategorije, ki se jih je udeležilo 420 tečajnikov-., deset tečajev je bilo v Ptuju po eden pa v Markovcih in v Leskovcu — ter tečaje za 85 traktoristov v Gorišnici, Markovcih in v Juršincih. 2g brigadirje M DA Dornava 80 so organizirali štiri tečaje s področja cestno prometnih predpisov, udeležilo pa se jih je 73 brigadirjev. Vsega skupaj je bilo opravljenih nad 16.(XX) ur voženj in nad 1.000 ur predavanj, \ primerjavi z letom 1979 je sicer število tečajev upadlo, kar je posledica manjšega vpisa kot so v avto šoli planirali, kljub temu pa so z opravljenim delom zadovoljni. Seveda je na zmanjšano zanimanje kandidatov za opravljanje vozniškega izpita vplivala tudi energetska kriza in nenehno naraščanje cen avtomobilom in gorivu, prav tako pa močno povečanje življenjskih stroškov. V šoli pri AMD Ptuj je trenutno redno zaposlenih 5 inštruktorjev, 3 so zaposleni honorarno, imajo pa tudi dva honorarno zaposlena predavatelja. Za praktično poučevanje imajo na voljo osem vozil Za.stava 750. V preteklem letu so nameravali kupiti novo vozilo Zastava 101 in nekaj prepotrebnih sodobnih učil, vendar jim to zaradi stabilizacijskih ukrepov, administrativnih prepovedi in dohodkov ni uspelo. Precej prizadevanj, da bi rešili vprašanje poučevanja praktične vožnje na poligonu v Hajdošah, je ostalo brez rezultata. Tudi mestni promet v Ptuju še ni urejen, tako da imajo inštruktorji oziroma njihovi kandidati za voznike precej težav pri poučevanju. Hkrati pa komisija ugotavlja, da nekateri inštruktorji ne pripravijo kandidatov za izpit dovolj dobro, kar se odraža pri uspehu tečajnikov. Vendar se v komisiji zavedajo, da bo potrebno v bodoče prav kvaliteti poučevanja nameniti vso pozornost in da bo treba kandidatu poleg metodičnega dela ponuditi tudi kvalitetno psihološko pripravo, če želi avto šola obdržati sedanji ugled in število kandidatov. Ugotavljajo tudi, da je potrebno vložiti še več naporov na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu ter kandidate seznanjati i novostmi, ki jih prinaša novi zakon. Seveda pa tu ne gre zgolj za vzgojo kandidatov za vozniški izpit, temveč predvsem za mladino v osnovnih in srednjih šolah, kar pa že sodi v delo komisije za podmladek. N. D. DOMA JE PAČ DOMA... V seriji naših obiskov med mla- dimi z območja Haloz vam danes predstavljamo življenje in delo čla- nov osnovne organizacije ZSMS v Žetalah. Sekretar OO, Viktor Bukvič je o organiziranosti in delovanju mladih v Zetalah uvodoma povedal: ,,Center našega delovanja je v dvorani prosvetnega društva v Zctalah, kjer se pod isto streho srečujemo z delom organov krajevne skupnosti, krajevnega urada, pošte in splošne zdravniške ambulante. Tako, da je ta zgradba pravzaprav center vsega družbene- ga in političnega dogajanja v Žeta- lah. Upravičeno lahko trdim, da se mladi iz KS Zetale aktivno vklju- čujejo v delo naše osnovne organizacije in pa v ostalo družbe- no politično dogajanje v sami KS, saj je precejšenj del mladih vklju- čen v njihovo delovanje, predvsem pa v okviru krajevne konference SZDL. Precej mladih je aktivnih v prosvetnem društvu Zetale, največ pa jih je vključenih v sekcijah, ki izhajajo iz osnovne organizacije ZSMS. Naj omenim morda šahovsko sekcijo naše mladine, ki v zadnjem času žanje izredne uspehe v občinskem merilu. Vzporedno s tem pa lahko rečem, da je v naši OO evidentiranih prek 90 mla- dincev, od tega jih je ena tretjina zares aktivnih, ostali pa se občasno vključujejo v na.še delo. S tem seveda nismo zadovoljni, saj vsi dobro vemo, da je za uspešno sanioupravljanje potrebno tudi ak- tivno in resno delo mladih na območju določene KS. Tako bi lahko rekel, da si na nek način ,,izšolamo" kader v mladinski organizaciji za poznejše delo v organih in družbeno političnih organizacijah v KS."' Kljub temu, lahko iz tega ugoto- vimo, da ste v Zetalah mladinci precej aktivni, kajne? ,,Da, čeprav nas je morda manj zares aktivnih, smo pa zato mi precej delovni. Pri- čakujemo morda še večji od- ziv mladih iz osnovne šole, kjer učitelji sicer lepo skrbijo za to, da so mladi vpeljani v naše delo. Zmeraj je tako, da starejša generacija enkrat neha z aktiv- nostjo, zato je treba redno skrbeti • /a naslednike iz mlajših vrst." V isti zgradbi ste mladi z vsemi drugimi dejavniki na vasi, kako pa sodelujete z njimi? ,,Mislim, da smo mladi precej tesno pove/ani z vsemi družbeno političnimi organizacijami in društvom, da sc to delo kaže tudi v ra/meroma dobro speljanem dele- gatskem sistemu pri nas. Najtesne- je pa smo seveda povezani s KS Zetale, saj so do sedaj vse naše delovne in druge akcije potekale v/poredno s plani KS, krajevne konference SZDL in organizacije ZKS, kjer je tudi nekaj naših članov. Kolikor je le mogoče pa se mladi aktivno vključujemo na vseh področjih družbeno-političnega življenja na vasi, kolikor nam le dopušča čas." Morda nekaj več o vaši aktivnosti v preteklem letu? ,,Precej smo delali, veliko je takšnih drobnih stvari, ki morda niso vredne omembe, vzamejo na precej časa in truda. Naj omenim le štiri naše večje operativne delov- ne akcije. Začel bom z akcijo mla- dih pri či.ščenju ruševin iz po- gorišča. To je bila naša humana akcija, saj smo pomagali v težkih trenutki starejšemu človeku, ki mu je ogenj uničil hišo. Druga večja in dobro organizirana akcija je bilo čiščenje okolja naše prosvetne dvorane. Mladi smo najprej očistili vse smfti okrog dvorane in eden starejših mladincev je s traktorjem vse skupaj odpeljal na primer- nejše mesto. Tudi pri urejanju pokopališča nam je pomagalo nekaj starejših mladincev. Vse smeti in odpadno grmičevje smo pozneje z njihovo pomočjo odpeljali. Četrta največja delovna akcija mladih v Zetalah pa je bila oskrba z gorivom za zimske dni. V bližnjem družbenem gozdu smo, z dovoljenjem seveda, natiraii čez dan precej drv, ki nas sedaj ko je zunaj mrzlo lepo grejejo v prosvetni dvorani, kadar se pač sestanemo. Ra/en tega naj omenim še precej aktivno dramsko sekcijo mladincev, ki s svojimi programi sodeluje v glavnem na vseh prosla- vah in kulturnih prireditvah v Žetalah." Tudi v Zetalah posvečajo precej pozornosti kulturnemu življenju na vasi. Jožica Skledar je članica predsedstva osnovne organizacije ZSMS, siccr pa predsednica sekcije /a kulturo. O tem, kako se delo mladih odraža na kulturnem področju je dejala: ,,Pri nas v Zetalah deluje kul- turna sekcija v okviru mladin- ske organizacije že nekaj let pre- cej aktivno, saj je zmeraj nad 10 članov, na katere lahko računamo ob vsakem trenutku. Kot rečeno, naše delo se odraža na vseh prosla- vah, ki jih imamo v KS čez leto. Sodelujemo z raznimi recitacijami, morda manjšimi • skeči in s podobnim. Posebej pa deluje prosvetno društvo in v okviru tega društva predvsem dramska sekcija, ki je sestavljena v glavnem iz mla- dincev. Skratka lahko rečem, da se pojavljajo eni in isti aktivni mla- dinci v prosvetnem društvu in mla- dinski organizaciji, saj je naše delo tesno povezano. Naj dodam, da se trenutno ukvarjamo z odrskim delom in sicer z razmeroma težkim delom. Gre za Kraigherjevo Školjko, ki bo mogoče za naše žetalsko občinstvo težje sprejemljiva. Po moji osebni oceni pa gre za izredno dobro delo, ki pač zahteva svoj krog občinstva. Sicer pa smo z njim zadovoljni. Moram se zahvaliti tovarišici Mariji Krušič, učiteljici na OS Zetale, ki nam veliko pomaga, je naš režiser, mentor. . ." Pa je med mladimi precej zani- manja za kulturno izražanje? ,,Mislim, da nas je kar precej. Zal pa je vedno čas tisti, ki nas preganja, ki nam mnogokrat onemogoča sproščeno delo. Poglejte, sama recimo hodim v Lkonomsko šolo v Ptuju. Ta mi wame dve tretjini dneva. Ko pridem domov, je treba še kaj postoriti, saj imamo kmetijo. Navadno nam za Ijubitelj^tvo ostanejo le pozne večerne ure, ki jih prebijemo tukaj v prosvetni dvorani v ŽetJ.ah. Pa kljub temu gre. . ." Povsod med mladimi je verjetno največji problem pomenjkanje de- narja. Milica Vodušek, je članica predsedstva osnovne organizacije ZSMS Zetale in blagajnik obenem. O financiranju in težavah, ki se ob tem pojavljajo je dejala: ,,Mislim, da je marsikje po- dobno, kot pri nas. Mladi se financiramo v glavnem iz članari- ne, ki jo letno pobiramo po 20 dm na člana. Nekaj denarja je sicer primaknila tudi KS Zetale, vendar je še zmeraj premalo, zato smo prisiljeni organizirati razne pri- reditve z zabavami. Tako si zaslu- žimo še kak dinar, za lažje in nemoteno delo." Tudi v Zetalah je močno pri- sotno odhajanje mladih iz vasi v mesto, ali ste se že kdaj poglobili v to problematiko? ,,Vsi se zavedamo, da je to velik problem, toda iz dneva v dan odhajajo mladi iz naše sredine. Ne vem koliko krat smo že debatirali o tem, kako bi jih zadržali za domačim ognjiščem, poskušali smo na različne načine, ustanovili smo klub mladih kmetovalcev, ki pa se žal ni obnesel. Saj jih je veli- ko, ki pravijo, da bi radi ostali doma, vendar jih vleče v mesto. Ne vem zakaj. Vsak misli, da je tam mnogo lepše življenje, kot na vasi. Zgodi pa se tudi, da prihajajo nazaj iz mesta, razočarani s takšnim načinom življenja. . . na vasi je pač najlepše." Kaj pa ti, kam se boš podala po končanem šolanju? ,,Ne vem še čisto. Najraje se bi podala kar v službo, upam, da jo bom dobila. Doma imamo sicer kmetijo, vendar imam za sabo še mlajše brate, ki bodo lahko ostali na domačiji. Tudi če bi trdno ho- tela nimam možnosti, da bi s svojim poklicem ostala v Zetalah- Ldino, kjer najdejo Zetalčani zaposlitev tu, na vasi, je manjš' obrat pletarne, ki ga nameravajo v naslednjih petih letih razširiti- •Mogoče pa bom le našla tukaj zaposlitev, doma je pač doma. . ■' M. Ozmec Viktor Bukvič, sekretar OO ZSMS Želalc Jožica Skledar, predsednica .sekcije /a kulturo Milica Vodušek, blagajnik osnov- ne organizacije TEDNIK ~ '1 'sfAKibv^iHrjI^ č^ospodarstvo 8-IZ NAŠIH KRAJEV 19. marec 1981 - TEDNIK Dober den! Tak dugo se že nesmo \>icili, ke so se med lotin cajion že koranti drgoč civilne gvanie preohlekli, cene so za por centimetrov zrasle no še marsikaj drugega se je zgodilo. Nič pa van nesen zalo napisa, ker sen sklena, da mo več z rokami dela no manj z jezikon opleta. Vete, tudi to je stabilizacija, česičlovik na jezik bat naredi, v roke plime — no vujdri bratec na veselje po na.ši ljubi žemljici, ki zdaj na .^pomladansko setev čoka. Mija z mojo Mico v svoji .samoti na Suhen bregi virtima kcjko nama pač leta dopuščajo. Svijo sma zaklala, trseke v gorici porezala, sodno drevje spucala, zdaj pa že na setev koruze, saditev krompira no druge montre mislima. J a, pa tudi 30 arov cukrnega runkla ma posejala. Bi še več pa nemama zadosti zemlje. Loni sma kar dobro slržla, seveda na njivici, kije boj na ravnen. na .sredini največjega brega pa seveda nemrema cukerice pridelovati. Jutri, v petek ob 18. vuri no tri minute, de letošnjo dugo zimo tudi uradno pomlod zamenjala. Vete, jaz si ob peči že dugo pojen: »Prišla bo pomlad, včakalbijorad, da bi se zdrav in vesel na sonci grel. ..«Z Mico sma že vsa drva skuriča, premog no kurilno olje pa sta itak lak droga, ke je človeki že ob ceni vroče. Vete, s totimi cenami pa je resen najbrž nekaj narobe. Tak rosejo, pa .še brez umetnega gnojila, ke jaz z mojo kmečko penzijo kumer mesec z mescon zajlikan. Jaz bi rad veda v kere mišje lukje so.se tisti skrili, ki so nan len.skojesen po tri dinarje no .še nekaj para krompir plačevali, zaj pa v trgovinah enega celega no še čuljurja fcoj košta. Ce se že s strupi proti koloradskih hrošon borimo, zakaj ne bi nekšnega/igla še za krompirove mešetare znajšli. . . Eh, pa si rajši kaj hoj veselega pogučimo: Srečali sta se sodobni mamici na .sprehodi v ptujsken parki in začeli ogladati svoja copatarska moža: •Janez mi je že pred poroko grozija, da bo on gospodar v hiši.« »Ja zakaj pa si se odločla za njega.« »Samo zato. da bi mu dokozala, da de tak plesa kak mo jaz igrola.« »Se mi je zdelo, zato pa .sen ga vidla snoči kak .seje pri M etuljčki z eno ml odo frklico plesati vičija.« SREČNO VAŠ LUJZ Prim. dr. Aleksander Poznik - šestdesetletnik Pred nekaj dnevi je dopolnil šesto desetletje svojega življenja dolgoletni predstojnik otroškega oddelka Splošne bolnišnice v Ptuju prim. dr. Aleksander Poznik. Rojen je bil 14. marca 1921 v Velikih Laščah na Dolenjskem, od koder je še kot otrok prišel s starši v Ptuj, ki mu je ostal zvest vsa dolga leta svojega plodnega dela in snovanja. Po odlično opravljeni maturi na ptujski gimnaziji se je le- ta 1939 vpisal na Medicinsko fakul- teto v Ljubljani. Kmalu pa je nje- gov študij prekinila vojna vihra. Mladi medicinec se je takoj odločil za pravo pot ter se priključil narod- narodnoosvobodilnemu boju. Od- šel je v partizane in tu prevzel od- govorne in tvegane naloge v partizanski saniteti. Po osvoboditvi je dr. Poznik na- daljeval študij mcHiicine v Ljublja- ni. Po končanem študiju je nekaj časa služboval v Bosni, nato pa opravil specializacijo iz ix;diatrije v Celju in leta 1956 položil specialistični izpit v Zagrebu. Leta 1959 je prim. dr. Poznik prevzel delo predstojnika otroškega oddelka Splo.šne bolnišnice v Ptu- ju, ki ga je opravljal vse do svoje upokojitve leta 1978. Vsa dolga le- ta, ko je uspešno vodil otroški oddelek naše bolnišnice, je s svojim bogatim strokovnim znanjem in izrednimi organizacijskimi sposob- nostmi ogromno prispeval k napredku in razvoju otroškega zdravstva na našem področju. Ved- no se je trudil, da je ta razvoj v da- nih možnostih šel kar najbolj v ko- rak z razvojem sodobne medicine in pediatrije. V teh svojih priza- devanjih je tudi uspel. Njegova zasluga je, da je bil osnovan sodo- ben otroški oddelek, kamor so z zaupanjem prinašali starši zdraviti svoje najmlajše in to ne samo iz Ptuja in bližnje okolice, ampak tudi iz zaostalih obmejnih krajev sosednje republike. Nedvomno je tudi njegova zasluga, da je smrt- nost otrok, zlasti dojenčkov na na- šem področju iz leta v leto močno upadala in dosegla stopnjo smrt- nosti otrok v razvitih deželah. Vsi, ki smo delali skupaj s prim. dr. Poznikom smo vedno obču- dovali njegovo neutrudljivo poklic- no in vsestransko zagnanost in vo- ljo do dela. Široko strokovno in splošno razgledan je vselej z veli- kim čutom odgovornosti in zavze- tosti opravil vse zaupane mu pomembne naloge. Znan kot skrajno pošten, razumevajoč in dober človek ter dober zdravnik je prim. dr. Poznik vedno bil cenjen ne samo pri svojih sodelavcih, temveč tudi pri starših svojih malih bolnikov in vseh ki ga poznajo. Tudi po upokojitvi ostaja prim. dr. Poznik aktiven kot zdravnik v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje invalidne mladine v Dornavi in predsednik izvršilnega odbora občinske zdravstvene skup- nosti, sodeluje pa kot delegat še v več drugih pomembnih organih zdravstva. Za svoje zasluge v času NOB ter uspehe na področju zdravstva je prejel več odlikovanj, priznanj in diploim Ob njegovem življenjskem jubileju prim. dr. Pozniku iskreno, čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih, zadovoljnih in uspešnih let. A. P. Pred ustanovitvijo podravsko-pomurske področne zveze folklornih skupin v preteklem tednu jc ZKO Ptuj organizirala pogovor s predstav niCi j folklornih skupin izptujske in ormoške občine ! Ob tej priložnosti ie bila i beseda o ustanovitvi podravsko—pomurske področne zveze folklornih f skupin, ki bi naj omogočila boljše strokovno delo skunin na tem oh- I mocju. Predlaga pa se tudi. da bi naj bil sedež zveze v Ptuju ; Prlložn- str- srečanje s.> predstavniki i^lklornih >kunin r-r.ibili'. / ; • di>gt»^ .>ro Teani/aciji pi-mirskega r..!k|nrri.h ,kupin. . !4. i junija v M,!rt.-v.ih. " 90 let Koržetove mame 6. MARCA JI- V Podlo/ah pri IMujski gori praznovala 91. rojstni dan Cecilija Korže. rojena v l.e.šju pri Majšperku. Njeno življenje je bilo te/ko. saj je pred pribli/nt) 50 leti zgubila moža in t)stala !jama s šestimi nepreskrbljenimi otroki. Toda s trdim delom in z vztrajnostjo je premagala težave. Otroci so odrasli in se osaniosvojili. Živi doma pri sinu <'irilu. ki z ženo dobro skrbi zanjo, sicer pa še ne potrebuje posebne nege. saj še sama opravlja manjša opravila pri hiši. Ima lepo število vnukov in pravnukov. VSi njeni jo mno- gokrat obiščeji). kar jo najbolj razveseljuje, saj ji je lo dokaz, da ni pozabljena in da jo imajo VSI radi. Cecilija Korže je s svojimi 90 leti tako najstarejša va- ščanka l\)dlož in okolice. Vsako leto jo obiščejo člani ()() ZSMS Medverce. I akoje bilo tudi lett)s. čestitali soji za 8. marec in hkrati za rojstni dan. ji podarili cveije. kakor tudi drugim najstarejšim že- nam v vasi PodU)že in Med- vedce. I). Klajnšek Oh praznovanju ene^a i/nied rojstnih dnevov. Zapora vaške ceste v Tržcu je bila zaenkrat edina rešitev Posledice drsenja obrežja so iz dneva v dan bolj očitne P ^ - KDAJ REŠITEV PROBLEMA VAŠKE CESTE V TRŽCU KAJ BODO NAMLELI SAMOUPRAVNI IN ADMINISTRATIVNI MLINI Vaščani Tržca, vasi v krajevni .skupnosti Videm, si že nekaj časa prizadevajo na sicer asfaltirani pa vendar že luknjasti cesti urediti drugo plast asfaltne prevleke. Letos so za to realni izgledi, saj je naloga vpisana tudi v pTanskeakte krajevne skupnosti za letošnje leto. Pa se je zadeva neprijetno zapletla lansko jesen, ko je ob vi- sokih vodah l^olskave, take vode ne pomnijo že dolga leta, začelo drseti obrežje in »vleči« za seboj tudi asfaltno cestišče, ki so ga va- ščani pred leti uredili izključno z lastnimi sredstvi. Pravzaprav sega začetek za- petljaja še nekaj mesecev nazaj, do 30. januarja 1980. ko je Od- delek za gospodarstvo in urbani- zem SO Ptuj izdal odredbo, po kateri je na spodnjem delu Pol- skave prepovedan vsak vodno- gospodarski poseg, saj so ta del razglasili za varstveno vixio .za drst podusti, drsti.šče sodi menda 'med največje v Sloveniji. Vse lepo in prav pravijo va.ščani Tržca. Nihče nima nič proti temu, da .strugo Polskave ohranijo v se- danjem stanju, seveda pa se ne strinjajo s tem, da gre to na njihov račun oziroma na račun njihove ceste, ki je sedaj zaradi drsenja zaprta za ves promet. Prepoved seveda velja tudi za ribiče, ki bodo ob bližnjem drstenju podusti pri- dno križarili po tej in drugih ptiteh ob spodnjem delu omenjenega potoka. Pozneje pa bodo vsi sku- paj na Tržeč pozabili in prepustili krajanom, da sc .sami ukvarjajo s ».svojimi problemi«, ki jih po- vzročajo drugi. Naj po.vemo. daje bila regulacija spodnjega dela Polskave načrtovana, da pa je zaradi omenjenega posredovanja regulacija oziroma druga ustre- zna rešitev prestavljena za nedo- ločen čas. Voda bo torej še nekaj let pridno poplavljala bližnje tra- vnike. odnašala obrežje pod cesto, vse to pa bo še povečevalo neje- voljo krajanov. Ti bi se že zdavnaj .sami lotili sanacije stanja, vendar nasutje gramoza ni dovoljeno. Sicer lo tudi ne bi dosti zaleglo, ker je rešitev, kot je razvidno iz dopisa TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj. le v prestavitvi struge Polskave ali v prestavitvi ceste. Ker pa prestavitev struge ne pride v poštev zaradi interesa ribičev, ceste pa tudi ni mogoče speljati skozi dvonšča. je problem tako po zdravi pameti sodeč, nerešljiv. S tem problemom se ves ta čas ukvarjajo na sejah vaškega od- bora SZDL v Tržcu. Nazadnje so se txlločili, da se obrnejo na vod- nogospodarskega inšpektorja skupščine občine Ptuj. Od tam zdaj željno pričakujejo odgovor in seveda rešitev. Nadvse zanimivo pa bo sli.šatt, kaj bo na koncu prišlo iz samoupravnih in admi- nistrativnih mlinov. JB Mladi na območju Slovenskih goric Poročali smo že, da je bil preteklo soboto v Trnov- ski vasi enodnevni seminar za usposabljanje mladin- skih vodstev na območju Slovenskih goric. Program seminarja je bil pravilno postavljen, saj so izbrane teme pritegnile mlade v širšo razpravo. Ugotovli so, da se mladi premalo zavedajo funkcije mladinskega delegata, prehitro se oddaljijo od baze, ki jih je delegirala in ne zastopajo interesov mladih, kar pa ima za posledico neinformiranost in zmanjšano aktivnost mladine. Z novim načinom financiranja DPO v KS pričakujejo mladi tu. I večjo podporo od KS, saj jc bilo do sedaj v večini primerov tako, da vodstva KS vidijo edino pozitivno aktivnost mladih v mladinskem prostovoljnem delu na raznih akcijah ali kurirskih službah, ostale dejavnosti pa prezrejo. Mladi so se dogovorili tudi za nekatere skupne akcije med katerimi je prva pohod po poteh revolucije v Mostje, kjer bodo posamezne osnovne organizacije pripravile kulturni program za partizanski miting v Pacinju. V vseh OO ZSMS bodo do konca marca delegirali tudi v zvezne in republiške delovne akcije, 28 marca pa pripravljajo skupni ogled zaključka svetovnega pokala v alpskih disciplinah v Krajnski gori. V Trnovski vasi so naredili tudi prvi korak v široko zastavljen program sodelovanja mladih z vojaki vojašnice Dušan Kveder Ptuj in v seminar vključili tudi dva filma o subverzivni dejavnosti. Ob koncu naj ponovno poudarimo, da so takšni seminarji, po območjih zelo primerni, ker se teh seminarjev lahko udeležijo celotna predsedstva, kar bi v primeru, da bi bil seminar za celotno območje občine ne bilo mogoče. Iz tega lahko sklepamo, da je takšna oblika izobraževanja najprimernejša. To potrjuje tudi udeležba, saj se je iz osmih OO ZSMS seminarja udeležilo 41 mladih. M. Murko ŽIVLJENJE V KICARJU Težave so povsod Smo pač ljudje, ki pa nismo brez napak. Včasih radi preveč govoričimo in premalo dela vložimo v redne naloge. Sodeluje- mo v raznih društvih, šolah. Toda kaj pa v KS? Danes sc pojavlja problem vse večje odtujenosti človeka po člove- ku. Ta odtujenost je veliko večja v večjih stanovanjskih ,,blokovskih" naseljih. Vendar pa ta odtujenost poskuša zlesti v vsakogar, kot kakšen neviden duh. Zato se jc moramo otresti, čim več zahajali med svoje vrstnike, na sestanke hi- šnih svetov, mladinskih organizacij in ra/nih društev. Tudi pri nas se p(ija\lja tak problem. Toda z veli- ko volje se da odpraviti odtujenost in pa še marsikateri drug problem, ki nastane v toku hitrega načina življenja. Potrebno je samo malo pogledati naokrog in poprijeti za delo. Saj bo šlo, potrebne so le mlade, delovne roke. ?elela bi spregovoriti, kako v naši KS in mladinskem aktivu rešujemo štfvilne probleme, oziroma kako jih bomo to letoreševah! Janua-^ia je potekalo pre-:avanjc na temo >LO. Naše naselje Kicar ji l-'lo r izdeljeno na več skupin, ki . " -h . r^h ^Niciežilc feoa pn "rTi. L!.' ;;■>; jf :iila - : : , ' r- in::; , h'i;i premalo kvalitetno pripravljena, /a starejše že, toda za nas mlade so bile premalo zanimiva. V krat- kem bomo dobili asfaltirano cesto, ki bo speljana do gasilskega doma, ker bo vesel dogodek za Ijubetclje raznih veselic in krajev- nih prireditev, kajti obiskovalci se bodo lahko z avtomobili lepo pripeljali na zabavo po asfahirani cesti. Seveda, s tem tudi upamo na večji izkupiček teh prireditev. Problem vodovoda bo ostal še /a nekaj časa nerešen. Moram reči, da so naši vaščani velikokrat na raznih zborih razpravljali o tem vprašanju. Radi bi imeli vodovod, a denarna sredstva, ki jih bo treba vložiti v to izeradnjo so prevelika. Prevelika za marsikateri dom, za marsikaten hišo. Sprašujem sc, kje so bili na.ši dragi graditelji prej, ko C nisol^ili življenski - froški ta- ke vei-'-i, lo --C n;-,o ^-iif > - v idike. Ce v'amen: T: na li i 'C hn vodo-ioi: ^ < -.i do Kicarja (tudi cesta je asfaltirana do Kicarja), mi pa se še sedaj 1981. leta ukvarjamo s tem proble- mom. Za tiste, ki ne poznajo naše vasi naj povem, da je precej hribo- vita, hiše so ,,razstresene" in verjetno so si naši graditelji mislili, da kdo bo rinil v ta breg. Res žalo- stno za našo vas, ki je bližnja okolica Ptuja, saj je oddaljena le 4 km od središča Ptuja, pa smo bre/ vodovoda, brez asfaltiranih cest in brez kakršnih koli promet- nih avtobusnih povezav. Neredko C ljudje, predvsem starejši, pritožujejo, da bi se radi vozili z avtobusom. Toda kako? In verjemite mi, da z.a starejšega ob- čana, ki se iz raznih razlogov mora CKipraviti v mesto peš (predvsem pozimi) in seveda potem tudi na- zaj. to pcšačenie m majhen trim, kot bi si kdo mislil. Cc v.amemo priaur, da ic -.i.:^-.:-'-} ^- 'Mva hodiia ' rne^Lii kolnice, ^iluii rr^viM!-! ar- no. Marsikomu bo tole smešno, toda tako je. Sedaj pa še nekaj o delu našega mladinskega aktiva. Na zadnjem sestanku smo izvolili novo pred- sedstvo in tudi člane raznih komi- sij, kot so komisija za kuhuro, šport, IPD, informiranje. Kot store na začetku leta vse DPO, smo tudi mi sprejeli celoletni program. Ta naš program je do- kaj pester. Sodelovali bomo na raznih športnih in kulturnih prireditvah in na raznih kvizih. Povdarek smo dali tudi na delovne akcije, s katerimi bomo pričeli ta- koj, ko nam bo vreme toliko naklonjeno, da bomo lahko pričeli z urejanjem okolice gasilskega doma. Poskrbeli bomo tudi za ureditev partizanskega spomenika, vij je že precej zanemarjen. To delo bo moralo biti končano do aprila, ko bo pohod po poteh revolucije, kajti vmesna postaja bo tudi ob tem spomeniku. Veliko volje, ne obupati in videli bodo rezultati našega truda! Mladinci in vsi občani 'naše krajevne skupnosti ^ zavedamo, da bomo lahko le z veliko volje ;ir' Nnič'i /ačn;=ne naloee. In volja .i:! Prime -' TEDNIK ~ ^^^^ ^^^^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Združitev osnovnih šol v nekaj let trajajočih razpravah o združitvi osnovnih šol v ptujski občini, ki so potekale na ravni šol, se izvajalci še vedno niso opredelili, katere vsebine, oblike in fKivezave so najprimernejše glede na potrebe in možnosti. Ravnatelj osnovne šole Olga Meglič — Ervin Hojker — je že peti predsednik komisije, ki bi naj opredelila osnovna izhodišča sedaj priprave na združevanje: ,,Ožji odbor, ki ga je imenova- la komisija, sestavljena iz delega- tov vseh osnovnih šol, je pripravil izhodišča za integracijske procese na področju osnovnega izobraže- vanja v občini Ptuj. la smo poslali v vse osnovne šole in o njih razpravljajo v sindikalnih organizacijah, v OOZKS in na zborih delavcev. Razprava, ki jo vSdi osnovna organizacija sindika- ta, bo trajala še cel teden, delavci pa se morajo opredeliti do gradiva in podati dodatne prt\lloge, ki jih morajo posredovati občinski izobraževalni skupnosti. Na podlagi pripomb bomo izdelali dokončni predlog za združitev." Pred letom dni ste se šolniki navduševali ali za delovno or- ganizacijo s tozdi ali za skupnost šol. Kakšno je sedaj mišljenje? ,,Vprašanje je dokaj zanimivo in v resnici prisotno v razpravah vseh, ki se o tem dogovarjamo. Dosedanje utemeljitve za združe- vanje so slonele predvsem na večji poslovnosti, poenotenju razmer za delo, gospodarjenju, povečanju učinkovitosti dela, na skrbi za rast strokovnosti, izboljšanja samoupravljanja in planiranja. K» misija je ugotavljala, da vse naštete ugotovitve ne narekujejo potrebe po skupnosti osnovnih šol, saj jih le ta ne bi mogla dovolj vse- binsko uresničevati. Sedaj namreč nekatere stvari že rešuje strokovna služba pri izobraževalni skupnosti — štipendiranju, skupno amortizacijo, planiranje . . ." Kar pa ni naloga izobraževalne skupnosti? ,,To prav gotovo ni naloga te skupnosti, pač pa bi jo morali opravljati mi sami. Delno to že poskušamo na področju stano- vanjske problematike — pre_k delegatskega sistema. Na komisji menimo, da bi moralo priti do integracije na drugačnih osnovah — nismo se preveč zavzemali za skupnost osnovnih šol. Menimo, da je bolj primerna delovna or- ganizacija s temeljnimi organiza- cijami združenega dela, ker je integracija dolgoročen, poglobljen proces, ki mora prinesti osnovnošolskemu izobraževanju nove kvalitete. Tudi zakon o osnovni šoli pravi, da mora priti do preobrazbe v osnovnem šolst- vu. Cilji, ki jih lahko uresničujemo v skupnosti osnovnih šol, niso enaki tistim, ki bi jih lahko uresni- čevali v delovni organizaciji s tozdi." V razpravah, ki so bile lani spomladi, je prišla do izraza misel, da pomeni združeno osnovno šol- stvo več finančnih obveznosti za uporabnike kot jih imajo ob seda- nji obliki organiziranosti. Ali je komisija delala kaj na tem? ,, rudi to vprašanje je prisotno, vendar ni enostavno. Finančno vprašanje je široko in bo temeljilo na samoupravnih dogovorih. predvsem pa na zakonu o svobod- ni menjavi dela. Ugotovim pa lah- ko, da samo združevanje osnovnih šol ne pomeni tudi večanje mate- rialne osnove za naše delo. Ce sem konkreten — če združimo finančni sektor v skupnih službah, potem računovodij v osnovnih šolah ne potrebujemo. To pomeni, da bomo sredstva, ki jih danes potre- bujemo za delo računovodij v posameznih šolah, združevali v skupnih službah oziroma jih prenesli nanje. To torej niso dodatna sredstva. Drugače bo s pogonskimi stroški skupnih služb. Nismo še tako da- leč, da bi rekli, kje bodo. Lahko bi bile pri eni od osnovnih šol, razmi- šljamo pa tudi o starem dijaškem domu, kjer bi lahko uredili prosto- re z minimalnimi stroški. Menim, da-ne glede na obliko združevanja- skupne prostore potrebujemo in ti stroški bi nastal i neglede na to ali bomo imeli skupnost ali pa DO s tozdi. Pogonski stroški bodo. V prvi fazi pa vsekakor ne bi mogli iti v širjenje administracije oziroma razpisovanje novih del in nalog, ki bi potegnile za sabo še dodatno financiranje. Nujno je, da združimo samo tiste stvari, ki bi nam poenotile delo, nas razbremenile in določene stvari poenostavile, predvsem pa postavile vse delavce v bolj enakopraven položaj kot je da- nes." Precej besed je bilo izreče- nih o nagrajevanju, češ da le-to med prosvetnimi delavci ni izena- čeno in da prihaja do precejšnjih razlik. Ali je morda tudi to vzrok, da nekateri odklanjajo misel o združevanju? ,,Ugotovimo lahko, da na vseh osnovnih šolah nagrajevanje ni poenoteno. To se pravi, nagraje- vanje v smislu zakona o združe- nem delu — za enako delo približno enako plačilo. Prihaja do večjih razlik, kar bi združene osnovne šole lahko odpravile. Mnogo pa pričakujem tudi od novega pristopa k izdelavi samoupravnih aktov na področju nagrajevanja. Izhodišča za nagrajevanje so za vse šole enotna, ki jih dobimo na podlagi skupno sprejetih meril za financiranje zavodov v določenem letu. Vendar se znotraj zavodov drugače odločajo, tako da prihaja do resničnih anomalij. Konkretno — lahko imamo delo prek polnega delovnega časa na eni šoli ovrednoteno kar za 100 odstot- kov več kot na drugi, ali pa je osebni dohodek tudi do 20 odstot- kov višji na nekaterih šolah. To je zaradi tega, ker meril nimajo usklajenih z zakonom o združenem delu. To je torej ena oe konkretnih nalog, ki bi jih lahko rešili v združeni šoli, takih nalog pa je še precej. Ne bi pa rekel, da je prav nagrajevanje 'eden od vzrokov za odklonilno stališče do združitve osnovnih šol." Povedali ste, da v tem času teče javna razprava o izhodiščih za združitev. Imate že kakšna mnenja iz razprave? ,,Vesel sem, da lahko povem, da v vseh osnovnih šolah teče poglobljena vsebinska razprava. Delavci razpravljajo tudi o svojih predlogih združevanja, dobivamo pa tudi že odgovore na postavljena izhodišča. Delavci se zavedajo, da je treba določene stvari združiti, poenotiti, na določenih področjih pa se .še razhajamo. Predvsem gle- de mnjenj o obliki združevanja — skupnost šol ali delovna organizija s temeljnimi organizacijami. Ven- dar se mi zdi, da to ni najbolj pomembno vprašanje. Pomembno je, da čutimo pripravljenost za združitev. Obliko bomo že našli in to tisto, ki bo dala več kot sedaj, ko dela vsaka šola po svoje." N. D. Ervin Hojker (Foto Ciani) DESKAM JE, DESKALNI KLUB Občinska konferenca SZDL iz Pirana seje obrnila na Jezikovno razsodišče za mnenje v zvezi s preimenovanjem »Športnega društva Keka« v »NVindsurfmg klub Piran« in zapisala: »Na na,šo pripombo o uporabi angleškega izraza v imenu so nam pojasnjevali, daje ta izraz mednarodno verificiran in da ni ustreznega slovenskega ali italijan- skega.« Ker je ena od nalog Jezikovnega razsodišča boj z nepotrebnimi tujkami, tudi pri poimenovanju delovnih organizacij, društev, klubov m podobno, predlagamo piranskemu klubu, naj namesto surfinga sprejme slovenski izraz DESKANJE, ki ga za to panogo športa uporablja mariborski Večer. Člen 417. Zakona o združenem delu namreč določa, da ime delovne ali temeljne organizacije »ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije«. To smiselno velja tudi za društva in klube. Izraz DESKANJE je naslonjen na bistveno potrebščino pri tem športu — DESKA — in narejen kot v podobnih igralnih ali športnih panogah: žoga — žoganje, kotalke — kotalkanje. Izpeljava in uporaba sta zadosti prožni in nazorni: DESKATl SE po morskih valovih, DESKANJE namoriu. DESKANJE na jezeru, DESKALNI šport, DESKALNE tekme. DESKALNI klub (torej: PIRANSKI DESKAL- NI KLUB ali DESKALNI KLUB PIRAN) DESKALEC DESKAL- KA. DESKALSKI tečaj, DESKALISCE, DESKALNICA... Tujka surfanje je torej povsem nadomestljiva, o tem nam priča tudi izraz DASKANJE, ki ga za ta šport uporabljajo na srbohrvaškem področju. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodi.šče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Od številnih krajevnih poseb- nostih. ki so bile v vezane samo na domorodnc prebivalce tudi po prihodu Rimljanov v naše kraje, smo v prejšnji številki omenili le Nutrices Augustae. Danes bomo le na kratko spregovorili o mitra- izmu, torej o vzhodnem verstvu, ki se je zelo razširilo po rimskem imperiju tako, daje v 3. stol. skorajda postala državna vera. To verstvo kot sleherno drugo, temelji na dualizmu, na nepretrganem boju med dobrim in zlom ter je strogo mistično in izključuje ženske. O njegovi vsebini .so se verniki seznanjali postopno in niso smeli o njem ne govoriti ne pisati. Zato je vsebina tega verstva le rekonstrukcija, pridobljena po reliefnih upodobitvah in napisih na spomenikih najde- nih posamično ali v svetiščih (mitrejih). Po ohranjenih in odkritil> spomenikih lahko rečemo, da je bil nekdanji Ptuj eno najpomembnejših provincialno rimskih središč mitraizma v Evropi. Po dosedaj odkritih štirih mitrejih lahko sklepa- mo. daje bil v Ptuju mitraizem zelo razširjen od 2. — 4. stoletja. Blagoj Jevremov Na priloženi fotografiji vidimo izkopavanja III. Mitreja na Zg. Bregu, leta 1913, ki jih je vodil notar Viktor Skrabar. Prednost vzdrževanju - manj za modernizacijo Skupščina lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, ki je zasedala v prejšnjem mesecu, je sprejela program in finančni načrt skupnosti za tekoče leto, ki paje vreden 43.569.845,85 dinarjev, od tega je sredstev po sporazumu 6,6 milijona dinarjev. Po planu se bo za vzdrževanje makadamskih cest namenilo nekaj čez 9 milijonov dinarjev in 8,5 milijonov dinarjev za vzdrževanje asfaltiranih cest. To vzdrževanje pa obsega položitev asfalt betonov na dotrajanih bitoprodcih. Za gradnjo objektov in mostov se predvideva 10 milijonov dinarjev, ki pa bodo porabljena za rekonstrukcijo obstoječih dotrajanih mostov na potoku Dravinja, pri kateri bo s sredstvi sodelovala tudi območna vodna skupnost Drava — Maribor, ki izvaja regulacijo tega potoka. V okviru modernizacije pa se predvideva posodobitev odsekov: Dornava — Savci in Kozminci — Dobrina. MG /-OB 40 LETNICI USTANOVITVE-^ OSVOBODILNE FRONTE Spomini na osvobodilni __boj_J v počastitev spomina na odločilne dni iz zgodovine jugoslovanskih narodov pred štiridesetimi teti, ko so Jugoslavijo razkosali fašistični osvajalci — bomo v Tedniku objavili spomine nekaterih sodelavcev OF iz ptujske in ormoške občine o osvobodilnem boju leta 1941. Omeniti moramo, da bodo objavljeni spomini le delček objavljenih spominov, ki bodo natisnjeni v knjigi »Skozi viharje v lepšo prihodnost.« O knjigi smo že obvestili naše bralce. Knjiga je v tisku in bo izšla prihod- nji mesec. Njena cena bo 450 dinarjev. Naročite jo lahko že sedaj v Pokrajinskem muzeju v Ptuju ter jo plačate lahko v treh obrokih po 150.- din. Na najhujše dni iz zgodovine ptujskega območja, na dni, ko je vdrla sem nacistična vojska in ko so nato nacistični oblastniki brezobzirno obračunavali z zavednimi Slovenci, je napisano precej spominov. Ti ne prikazujejo osvobodilnega gibanja v ptujskem območju celovito, z njegovimi posebnostmi v določenih obdobjih ter njegove vzpone in zatišja zaradi posebnih okoliščin. Ne podajajo vseh Oblik boja v tedanjem ptujskem okraju. Večkrat zataji .spomin, ko naj hi kdo navedel dan. mesec in leto pomembnejšega dogodka. Vendar so spomini dragoceni prispevki k zgodovini osvobodilnega hoja. Dopolnjujejo dokumente iz obdobja okupacije, ki pričajo o uporu proti okupatorju. Poglabljajo vsebine dogodkov, jih prikazujejo dostikrat z večjo natančnostjo kot dokumenti, opisujejo osebne žrtve na nevarni bojni poti, duševne stiske ljudi, strašne udarce, ki so jih preživljali v nemških rokah in oh izgubi svojih najdražjih, ki jih je umoril okupator. Dokumenti o osvobodilnem boju na ptujskem območju iz časa okupacije so predvsem poročila aktivistov s tega območja, poslana Pokrajinskemu komiteju KPŠ. oziroma Oblastnemu komiteju KPS za Štajersko in Pokrajinskemu odboru O F za Štajersko. Ohranjeni so tudi nekateri sejni zapisniki ptujskega okrajnega komiteja KPS in okrajnega odbora OF in dopisi vojaških enot. ki govorijo o tem predelu. Nekaj malega navaja partizanski tisk. več pa o tem govore nemški dokumenti. Vsi ti pomembni arhivski viri za oblikovanje zgodovine osvobodilnega gibanja dajejo šele s spominskimi izjavami dovolj gradiva zgodovinopiscu za poglobljen oris osvobodilnega boja ptujskega območja, ki zajema v glavnem ozemlje sedanje ptujske in ormoške občine. Glavni namen tega sestavka je citiranje spominov. Izbrani so predvsem še neobjavljeni, ki podrobneje opisujejo osebne napore in doživetja v osvobodilnem boju. Nekaj spominov pa je posvečenih nekate- rim padlim tovarišem. Spomini na osvobodilni boj naj ne te dopolnijo zgodovino, ampak naj zaživijo s svojim vzgojnim pomenom! O tem je lepo napisala Linka Ksela Jasna, borka Pohorskega bataljona, ki se je po naključju izognila smrti v zadnjem boju bataljona 8. januarja 1943 na Pohorju, ker so jo pred tem poslali s posebno nalogo s Pohorja. O vplivu osvobodilnega hoja na vsakega udeleženca in na nove rodove je Linka napisala: »V .svojem mladostnem zanosu smo se predali toku revolucije, toku osvobodilnega boja. Vsem nam je bil .skupen upor proti nasilju tujcev, ki so pustošili po naši domovini, nas oropali otroštva — mladosti, naših mladostnih sanj. Mnogim med nami tudi življenje pred vojno ni bilo rožnato. V boju za obstoj smo se zgodaj naučili razmišljati in iskati odgovor na krivice, ki jih je doživljala mladina v predvojnih letih robate socialne diferenciacije. Obogateni s temi spoznanji, smo se znašli na barikadah za obrambo domovine in v protifašističnem boju. Podatki o starosti borcev partizanskih enot, komandirjev in komandantov so zgovorni dokaz, kako številna je bila mladina v osvobodilnem boju in kako množično je umirala. Od navidez nepomembnih dejanj do oborože- nih spopadov in skozi v.se. kar smo doživljali v tistih letih, je bil osvobodil- ni boj naša vojaška akademija in na.ša življenjska univerza. Vsak posameznik je v boju predstavil sebe v celoti. Oblikovala .so se nenapisana pravila obnašanja... S lem kar pišem o osvobodilnem boju. bi rada pomagala mladini doumeti veličino boja proti okupatorju in jo s tem odvrniti od lagodnosti in slepil sodobnega časa; pomagali bi ji radi spoznati, da še za bliščem potrošništva skriva preteča nevarnost razraščanja nasilja v novih uniformah in ideologijah. Želim, da hi ob branju o osvobodilnem boju iskreno in pošteno ovrednotili pridobi- tve našega boja in jih nikoli ne oskrunili. Pišem pa nenazadnje, da prispevam k osvetlitvi dogajanj na Štajerskem v pomembnem času . . j< Navedene besede partizanke Jasne .so napotilo generacijam, ki nadaljujejo socialistično revolucijo. Njene besede izražajo, kako je boj za svobodo globoko prežel njeno osebnost, kakor je prevzel s svojo globoko idejno vsebino na tisoče udeležencev. Zato preveva njihove spomine veličina boja. kateremu so .se predali na življenje in smrt. Generacija borcev se v javnem življenju vedno bolj redči. Mnogi niso bili le upokojeni, ampak jim je ugasnilo tudi življenje. Zato je še posebno dragoceno, da nam rod udeležencev osvobodilnega boja zapusti svoje spomine, ne le kol zgodovinske podatke, ampak kot izpoved o neuničlji- vem tovarištvu, nesebičnosti, skromnosti, požrtvovalnosti in pogumu v boju za nov, humani svet. Vse te lastnosti borcev so prispevale k ogrom- nim uspehom v boju proti nadmočnemu sovražniku. Čim več spominov udeležencev osvobodilnega boja bomo natisnili, tem večji bo vir, iz katerega bo črpala mladina znova in znova moči za najvrednejše življenje, v katero sodi tudi pripravljenost, pogumno braniti domovino, se zavzemati za mir v .svetu, za razvoj socializma in samoupra- vljanje, ki naj sloni na poštenju in osebni časti. Čim več bomo pisali o velikih ljudeh iz naše revolucije, med katerimi najbolj blesti ime tovariša Tita, tem bolj bodo novi rodovi usmerjali po njihovih zgledih svoje življenjske cilje v korist naroda in človeštva. V knjigi: Skozi viharje v lepšo prihodnost so podani spomini ločeni v. troje obdobij. V poglavju »Za klicem, Smrt fašizmu — svobodo narodu!« obravnavajo spomini upor v letu 1941. Oboroženo vstajo leta 1942 prikazuje »Ko je spregovorilo orožje« Pod naslovom »PO ZATIŠJU VZPLA M TI ZNO V A UPOR« dopolnjujejo spomini zgodovino osvobo- dilnega hoja od leta 1943 do osvoboditve. Osvobodilni hoj i . vojnem ptujskem okraju, v katerega je okupa- tor zajel sedanjo ptuj.sk ■ ui ormoško občino in še nekaj tedanjih občin na Dravskem polju, v llalr. ah ter v Slovenskih goricah, delimo po značilno- sti vstaje proti okupatoiju i' dvoje obdobij. Prvo je teklo od maja 1941 do konca leta 1942, drugo pu od pomladi 1943 pa do konca vojne. V letu 1941 je zapisana nagla rast Osvobodilne fronte, ki je pozimi na leto 1942 nazadovala ter se je spomladi in poleti 1942 spet močno razvila. je.seni 1942 pa je okupator osvobodilno gibanje udušil za leto dni. Aretacije voditeljev osvobodilnega boja leta 1941 na ptujskem in mariborskem območju so pretrgale v pozni jeseni stike med ptujskim in mariborskim osvobodilnim gibanjem. Po aretaciji kurirke Milene Bokša- Hože. bivše dijakinje ptujske gimnazije, pa so se pretrgali tudi stiki s Pokrajinskim komitejem KPS za Štajersko, ki se je tedaj zadrževal v revirjih. Mileno so aretirali 27. januarja 1942, ko je padel organizator upora v vzhodnih Slovenskih goricah in Medjimurju — narodni heroj \'inko Megla. (3) Kaj več iz prvega leta upora naj nam povedo spomini! Nadaljevanje prihodnjič 10 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 19. marec 1981 — TEDNIK PTUJSKI HISTORIOGRAF SIMON POVODEN 1753-1841 V letošnjem letu se spominjamo 140-letnice smrti zaslužnega de- lavca tudi s področja zgodovino- pisja. Dr. Fran Sijanec ugotavlja, da je predstavljalo proučevanje krajevne zgodovine nadvse važno komponento dela, ki so ga častno opravili v Ptuju domačini in udomačeni zgodovinarji in arhe- ologi. Ptujska historiografija za- vzema v Sloveniji eno najpo- membnejših mest v lokalnem zgodovinopisju. Zraven zgodovi- nopisnega je nadvse pomembno tudi zbiranje in skrb za zavarova- nje spomenikov. Na področju zgodovinopisja in zbiranja ima neprecenljive zasluge ravno Si- mon POVODEN. Naj navedem nekaj drobnih biografskih podatkov. Simon Po- voden seje rodil leta 1753 v Vr- hovcih, takrat v lučanski, danes v župniji Sv. Jurija ob Pesnici (Jur- ski vrh). Vrhovci, z izjemo ene hiše, danes pripadajo Avstriji. Si- mon Povoden se je rodil v Vr- hovcih, ki so onstran meje (KLS). V ljudsko šolo je hodifv Zgornji Kungoti.Gimnazijoinfilozofijoje končal v Gradcu. Po dovršenih teoloških študijih je služboval kot kaplan pri Sv. Janžu v Cakavski dolini (Avstrija). Leta 1784 je ka- planoval v Juršincih. Še istega leta pa je nameščen kot bolniški ka- plan v Ptuju, kjer je leta 1793 po- stal beneficiant Golobovega be- neficija. To službo je opravljal vse do leta 1837, ko je stopil s 84 leti v pokoj. Leta 1841 je umrl v hiši Muršičeva ulica (brez številke) v Ptuju in je pokopan na mestriem pokopališču. Kot civilni kapla^n je opravljal svojo duhovniško služ- bo v Bolnici in Invalidskem domu. Radodaren in socialno čuteč je dobršen del sredstev, ki jih je do- bival kot upravljalec Golobovega beneficiata in kot razne nagrade podaril v razne namene. Za 52 letno delo pri Invalidskem domu je prejel nagrado v znesku 150 zlatnikov. Simon Povoden je do- dal sredstva za dograditev Bolni- ce, pokril stroške za novi portal proštijske cerkve (1840), daroval tabernakelj šentlovrenški cerkvi in za glavni oltar proštijske cer- kve. Ob velikem požaru, leta 1805 je izvedel uspelo akcijo zbiranja sredstev prizadetim. Bil je so- ustanovitelj Kmetijske družbe v Gradcu. Njegovo delo in življenje ozna- čuje misel sodobnika p. Ludvika Pečka (1804-1873), avtorja zgo- dovine Minoritskega samostana v Ptuju, ki pravi, da si mora vsak posameznik in vsak narod sam pisati svojo zgodovino, če hoče kaj veljati. Ta misel je karakteri- stika in razlaga dela Simona Povodna, svojevrstnega in samo- svojega ustvarjalca, ki je delal v smislu romantike in prosvetljen- stva. V svojih delih se ni strogo držal le Ptuja, ampak je posegel tudi v širši prostor. Prepotoval je skoraj vse mariborsko okrožje, zbiral gradivo po cerkvah, samo- stanih, gra.ščinah. arhivih, črpal iz tiskanih del. obenem pa kot kronist skrbno beležil sodobne dogodke. Vse to je delal, ker mu je dediščina naših prednikov veliko pomenila in ker so ga k temu pripravili takratni državni ukazi in predlogi. Kaj je tisto, kar Simona Po- vodna .še vedno ohranja živega? To so knjige, ki jih je napisal in njegove človeške odlike. Napisal je prek 30 del, od katerih na žalost ni nič tiskanega, vse so ostali rokopisi. Velika večina teh se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu; Večino teh del je 20. septembra 1827 avtor sam podaril. Živega ga ohranja raznovrstna in bogata vsebina, natančnost in doslednost pa dajeta težo, kajti avtor je uporabljal, oz. jemal podatke iz originalnih listin in drugih aktov, pri katerih navaja (ne vedno) kraj takratnega hra- njenja, npr. Magistrat. Podatki, ki jih je jemal iz raznih kronik in literature pa so toliko' natančni, kolikor so natančne kronike in literatura. Vsebina tridesetih del se nana- ša na zgodovino Ptuja od rimskih časov do njegove dobe. na zgo- dovino župnij. samostanov, ubožnega špitala, plemiških rod- bin, kulturno zgodovino, arheo- logijo, genealogijo, varstvo spo- menikov, šolstvo, itd. Mnogo je tudi pisal o gospt)darskem polo- žaju, pri čemer se je v duhu fiziokratizma zavzemal za racio- nalizacijo in zanimivo poročal o našem vinogradništvu, sadjar- stvu, gozdovih, o možnostih rudarstva, o uvedbi krompirja pri nas. Simon Povoden je vsa dela napisal v nemščini. Njegovi bio- grafi ugotavljajo, da ni bil usmer- jen protislovensko, ampak bolj evropsko. Niso mu bile tuje ideje prosvetljenstva, kakot tudi ne ideje slovenskega preporoda. Verjetno ima zasluge za slednje tudi Volkmer, o katerem je Povoden napisal biografijo v Meščanski čitanki (Biirgerliches Lesebuch). Razmišljal je o slo- venskem jeziku, ki bi mu po njegovem mnenju trebalo posve- titi več pozornosti. V svojih delih navaja Trubarja, Dalmatina, Gutsmana. Šmigoca in druge. Pojavlja se vprašanje, zakaj ni nič dal v tisk. Nekateri pravijo, da seje bal cenzure ali pa kritike, ker namreč sam ni bil nikoli zadovoljen s tem kar je napisal. Dela. ki jih je zapustil, jemljemo danes kot zaključena dela, če- prav so to v resnici njegovi koncepti. Čeprav je Povoden malo obja- vil so črpali iz njega npr. Schmutz. Murko, Mommsen (Corpus inscriptiorum latina- rum, 111.), Conze. Pečko. Saria, Pirchegger. ki tudi ugotavlja, da je danes izgubljenega mnogo gradiva, ki ga je uporabljal in se je ohranilo le v njegovih prepisih. Prav tako ga omenjajo in so deloma zajemali iz njega A. Krempl. F. Raisp. J. Orožen. M. Slekovec, s priznanjem se ga v svojem »Poetovio« spominja tudi Abramič. Zanimivo pa je, da ga pri pisanju Zgodovine lavantin- ske škofije F. Kovačič ni uporab- ljal, vsaj omenja ga ne. Kdo je pozneje zajemal iz Povodnovih del mi ni znano, v najnovejšem času so to J. Emeršič, J. Slodnjak, P. Klasinc, B. Jevremov, V. Bračič, K. Šamperl. V Zgodovinskem arhivu v Ptuju hranimo tri Povodnova dela in sicer v fondu: Rokopisna zbirka. Osnovni podatki o teh delih so posneti po regestih A. Klasinca. Pod signaturo R — 40, R — 41, je Zgodovina mesta Ptuja v dveh delih, takoimenovana Biir- gerliches Lesebuch (Meščanska 'itanka) 1821, 1825, za katero pravi Skrabar, da je njegovo najboljše in najvažnejše delo. V našem arhivu hranimo sodobni prepis (transkripcija iz gotice) originala, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu pod št. 177. Okrajšani rokopis istega dela (original) hrani Univerzitet- na knjižnica v Mariboru. Prepis v našem arhivu je iz leta 1931, po naročilu Muzejskega društva v Ptuju (Smodič). Prva knjiga ro- kopisa vsebuje 508, druga pa 358 popisanih in oštevilčenih strani. Dejansko sta ti dve knjigi neizčr- pen vir za zgodovino mesta Piuja od najstarejših časov do 19. stol. V prvi knjigi sledimo gospodar- jem in gospodom mesta Ptuja, seznanja nas z raznimi elemen- tarnimi pojavi in nesrečami, govori o nastanku krščanstva in cerkveni ureditvi skozi čas, o rimskih in drugih spomenikih v mestu Ptuju. V drugi knjigi nas seznanja z naravnimi posebnosti- mi Ptuja in okolice, o značaju tukajšnjih ljudi, o narodopisnih zanimivostih Slovencev v ptujski okolici, o napisih v mestu Ptuju, o podeželskih dvorcih, najpo- membnejših gradovih maribor- skega in celjskega okrožja, o napisih na nagrobnikih mestne župnijske cerkve. Pri listanju po drugi knjigi so mi na strani 20 padli v oči čarov- niški procesi, o katerih imamo tudi v našem arhivu nekaj origi- nalnih dokumentov, fotokopij in mikrofilmov. Ustavila sem se pri prvem vpisu, oz. opisu, ki mu Povoden namenja precejšnjo po- zornost. Gre za proces proti »čarovnici« Marjeti Kraljič (Margareth Kralitschinn), 60 let- ni vdovi iz Haloz, ki so jo 18. avgusta 1673 zasliševali štirje možje in sicer: Wolf Zauner, Mathias Scharnibel, Tobias Star- ser in Bartholomi Novak. 25. avgusta istega leta so jo sežgali v bližini Podlehnika (Lichtenegg). O taistem procesu (ime, priimek, datum, kraj imena zasliševalcev, obsodba se ujemajo) hrani Zgo- dovinski arhiv v Ptuju 15 mikro- filmskih posnetkov gradiva, ki se danes nahaja v Štajerskem dežel- nem arhivu v Gradcu, Arhiv mesta Ptuja - akti dominikanske- ga deželskega sodišča. Torej je Povoden imel v rokah originalno gradivo, mi pa danes le mikrofil- me. Povoden ne navaja, kje je dobil to gradivo v uporabo, temveč samo navaja kot »Crimi- nalprozes des Unterklosters zu Pettau«. Morda bo koga motil Povodnov podatek, da gre za kriminalni proces pri spodnjem samostanu (Minoritski samo- stan), naši mikrofilmski posnetki pa so iz fonda Arhiv mesta Ptuja — akti dominikanskega (zgornje- ga) samostana. Kako je prišlo do te zamenjave ali pa obstaja dvojnik, trojnik tega procesa kje drugje mi ni znano. Določena povezava pa se vidi v dejstvu, da je bila obsodba izvršena na ozemlju Minoritskega konventa, ženska pa je stanovala na po- dročju, kije bilo podložno Domi- nikanskemu samostanu. Krvavo rihto, torej obsodbo na smrt je izrekel deželski sodnik. Mikro- filmski posnetek zadnje strani zapisnika pove, daje bil to )Pan- richter Paul Schatz« sodnik in notar »in viertl Cilli«. Pod signaturo R — 42 hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju tako- imenovano Hauptpfarrliches Ge- schichtenbuch (Zgodovina župnij mariborskega okrožja in sekav- ske škonje) 1833. V našem arhi- vu je to edino originalno (po pisavi) rokopisno zgodovinsko delo ptujskega lokalnega zgodo- vinopisca Simona Povodna. Delo je nastalo v poznejši dobi njego- vega ustvarjanja in je precej nesimetrično, saj je bil avtor star že 80 let. Obdelal je župnijo ptujsko-ormoškega okoliša, gra- dove, gospostva, radgonski oko- liš, župnije v nemškem delu mariborskega okrožja, župnije v zahodnem delu Slovenskih goric in mariborskega okoliša. Pod signaturo R — 60 hrani Zgodovinski arhiv Cerkveno zgo- dovino v dveh delih iz let 1823 in 1824. Originalni naslov se glasi: Beytrag zu einer steyermarki- schen Kirchengeschichte, von allen Slovenen wie auch von den deutschen Pfarreyen, des ganzen Prva stran Cerkvene kronike iz leta 1833 z avtorjevim podpisom Marburger Kreises (Erster Band), von allen Stiftern und Klostern, vvelche in unserer Steyermark noch bestehen oder schon aufgelassen sind (Zweiter Band). Rokopis predstavlja os- nutek za dva rokopisa, kiju hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu pod št. 4Sl in št. 471. Rokopis je bil leta 1924 podarjen Muzejske- mu društvu in je leta 1924 prešel v Zgodovinski arhiv. Cerkvena zgodovina vsebuje podatke o cerkvi sv. Jurija v Ptuju. sv. Nikolaja v Lovrencu, sv. Trojice pri Veliki Nedelji, sv. Janeza v Ljutomeru, sv. Janeza v Maribo- ru, sv. Mihaela v Radljah, sv. Jurija v Hočah, sv. Marije v PORTRET SIMONA POVOD- NA (V. Skrabar je našel oljno sliko v sejni dvorani štajerske deželne vlade v Gradcu) Slivnici, sv. Lenarta v Slovenskih goricah in sv. Marije v Jarenini. Simon Povoden ni bil samo historiograf, ampak tudi opisova- lec in predstavitelj kulturnih spomenikov. Leta 1830 je dal postaviti okoli mestnega stolpa arheološke preostanke antičnega Poetovia. Res je, da je dunajska dvorna pisarna s posebnim de- kretom (30. III. 1828) predpisala, da se riorajo antične najdbe in zgodovinsko pomembni kamni vzidati v zunanjšine bližnjih cerkva. Res pa je tudi, da je Centralna komisija z varstvo spomenikov na Dunaju poskrbe- la za prve varnostne ukrepe pri Dominikanskem križnem hodni- ku na Ptuju in v cerkvi na Ptujski gori ravno na podlagi opozoril in poročil svojih dopisnikov in do- mačih zgodovinarjev, med kate- rimi Simon Povoden zavzema vidno mesto. Simon Povoden je bil vesten in natančen pri izvrševanju svojega poklica in pri historiografski dejavnosti. Glavne pobude za očuvanje, skrb in zbiranje kultur- nih spomenikov so v njegovem času prihajale za področje Štajer- ske iz Dunaja ali Gradca. Zato se tudi ni za čuditi, če je marsikateri preostanek romal v Gradec ali na Dunaj, včasij tudi zaradi preveli- ke zbirateljske vneme ali pa zaradi načrtnega odtujevanja naše kulturne dediščine. Tudi sam Povoden je večino svojih del podaril graškemu arhivu. Na ostalem delu slovenskega ozemlja so v tem času razmišljali in delali za zedinjeno Slovenijo, za slovenski jezik, za slovensko kulturo, za slovenske zavode, ki bi čuvali našo kulturno dedišči- no. Na Štajerskem so te akcije peljali v glavnem entuziasti s skromnimi ekološkimi in družbe- nimi možnostmi in se je pravi preporod začel šele v 50. letih 19. stol. Viktor Skrabar je leta 1933 zapisal, da si ta skromni in preveč samokritični zgodovinar zaslužil, da bi se po njem imeno- val kak trg ali pa ulica. Ta mali dolg je že poravnan. V krajevni skupnosti Ivana Spolenjaka v Ptuju je ulica z njegovim ime- nom. Zal, pa ni mogoče namestiti spominske plošče na hišo, kjer je umrl. Hiša je namreč nenaseljena in brez ometa. Velika pridobitev ne le za naše mesto, ampak tudi za širše področje bi bil prevod in tisk ene izmed njegovih knjig, npr. Meščanske čitanke. Hiša v kateri je umrl Simon Povoden (posnetek je iz leta 1933, objavljen v ČZN, Maribor 1933) Zgodovina župnij mariborskega okrožja in sekavske škofije Literatura: 1. Krajevni leksikon Slovenije (KLS), Ljubljana, 1980, 4. knjiga, str. 231 2. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1933, IV. zvezek, str. 465-466 3. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1933, snopič 2-4, str. 213-229; Viktor SKRABAR, Simon Povoden. 4. Ptujski zbornik 1893—1953; Ptuj 1953, str. 8-15; Fran ALiC: Štirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali, ustanovili in vodi'' naš muzej. 5. Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str. 281-297; Dr. Fran ŠIJANEC: Ptujski okoliš v luči spomeniškega varstva. Fotografija: S. KOSI Kristina ŠAMPERL, ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU Lapidarij »suh divo« Proslava ob osmem marcu v KS Olga Meglič Krajevna skupnost ,,01ga Meglič" in mladinska organizacija, sta organizirali ob 8, marcu — dnevu žena proslavo za naše krajanke, ki je bila v soboto, 7. marca, ob 18. uri. Z bogatim kulturnim programom smo zadovoljili naše mame, babice in dekleta. Slavnostni govor je imel tovariš Slavinc. V govoru je predvsem povdaril vlogo žene v naši socialistični družbi, njihov boj za enakopravnost in obudil je spomine na partizanske matere, ki so žrtvovale svoje sinove, da mi danes živimo v svobodni in enakopravni Jugoslaviji. V kulturnem programu so nastopali tamburaši DPD ,,Svoboda" Ptuj, pod vodstvom Franca Hribernika, pionirji OŠ ,,Olga Meglič", pevski zbor iz kasarne Dušan Kveder — Tomaž, mladinska organizacija pa je pripravila obsežen recital, njegova glavna vsebina pesmi je bila vloga žene pred svetovno vojno, med njo in po končani vojni. Po končani proslavi je bila zabava s plesom. Našim krajankam smo za majhno okrepčilo pripravili prigrizek in pijačo ter praktična darila, ki ga je dobila vsaka žena. Predvsem je treba pohvaliti tovariša Kokola za organizacijo med samo zabavo, saj se je njegovim izvirnim idejam in Šalam smejala cela dvorana in še tako slabo razpoložen človek se je moral nasmejati. Ljudje so se v zelo velikem številu udeležili proslave v počastitev dneva žensk in potem zabave s plesom, saj je bila dvorana nabito polna. Naše krajanKe in vsi ostali navzoči so bili zelo zadovoljni z organizacijo in samim potekom, in vsi pa si želimo še velikokrat tako uspešnih in obiskanih proslav, kot je bila ta. Naj še na koncu napišem, da bomo kmalu začeli nadaljevati z gradnjo igrišča, zato naša mladinska organizacija prosi mladino in tudi starejše občane KS ,,Olga Meglič, da bi se delovnih akcij udeležili v čim večjem številu. Lidija Baši TEDNIK - 19- marec 1981 IZ N ASIH KRAJEV-11 Kombi, klovn, ozvočenje — vabilo na prireditev Obiskovalci in nastopajoči ne bodo lačni in žejni Vstopnice so prodajali mladi srednješolci in člani športnih društev Tudi letos je Jože Štrafela odlično vodil dopoldansko prireditev — nastop etnografskih pustnih skupin na Titovem trgu Kurentovanje 81 Velika turistična in folklorna prireditev je že krepko za nami. Tudi letos je Ptuj več kot podvojil število prebivalcev, ocenjujejo, da sije prireditev ogledalo okrog 40 tisoč gledalcev od blizu in tudi od zelo daleč. Kurentovanje je uspelo in je bilo že dvajseto po vrsti. Takšna prireditev zahteva ce- loletne priprave, organizirano in vsklajeno delo ter seveda potreb- na finančna sredstva. Precejšen delež sredstev je potrebno zbrati z vstopnino, tu pa se obiskovalci in tudi prodajalci vstopnic niso iz- kazali. Prv im je bilo »težko« pri- spevati 20 din. drugi pa svoje naloge*niso opravili tako kot,je bilo dogovorjeno. Po drugi strani pa imajo prav tisti, ki so za dru- gačen način zagotovljanja fi- nančnih sredstev — financiranje prireditve z združevanjem sred- stev zainteresiranih. No, tokrat nimamo namena iskati teh reši- tev, temveč bi vam radi s posnetki prikazali delčke, ki združeni v celoto, predstavljajo ptujsko ku- rentovanje s karnevalom. Ob množičnem obiskuje bilo za urejenost prometa poskrbljeno tako kot je to potrebno Bilo je veselo, plesali so domači... ^•ledalce s(i n^smejale ša' na račun sodobnih problemov, tudi sladkorne pese * likaz starih običajev .. .in tudi gostje iz bratskih republik kurentovanielil je končano, na svidenje na Kurentovanju 82! Pripravila: I. kotar in B. Rode DOM UČENCEV V PTUJU Spretne roke Kar težko je verjeti, da lahko male roke narede tako lepe izdelke, kot jih je moč videti na priložnost- nih razstavah v prostorih Doma učencev. Vsak izdelek je po svoje lep, vsak pritegne obiskovalčevo oko, pa naj ogleduje tapiserije, prtičke, risbe, stojala za svinčnike, pletene košarice, razne okrasne predmete in še in še. Vse to izde- lujejo učenci osnovne šole dr. Lju- devita Pivka, ki stanujejo v do- mu učencev. Torej gre za otroke z raznimi motnjami v razvoju, z nji- mi pa po posebnih programih dela- jo vzgojitelji tako v šoli kot v Do- mu učencev . Takih učencev je v do- mu 65, predvsem iz ptujske občine, razbeljeni pa so v pet vzgojnih sku- pin. Vsaka skupina ima svoj podrobni učnovzgojni načrt. O delu s temi otroki je Dana Samojlenko, pedagoški vodja, povedala: ,,Glede intelektualne vzgoje se moramo prilagoditi šolskemu učne- mu načrtu, z drugih aktivnostih pa smo samostojni. Zato tesno so- delujemo z osnovno šolo. Naši vzgojitelji redno obiskujejo učitelje naših učencev in tudi učitelji nas večkrat obiščejo ter povprašajo, kako je z otroki. Organizirane imamo interesne dejavnosti in sicer literarni krožek, glasbeno ritmični, lutkovni, ročno- delski, šahovski in tehnični krožek. V začetku šolskega leta naredimo interesno Jiko, da vidimo, za ka- teri krožek se učenec sam odloči. Ce se učenec sam ne odloči, ga mi usmerjamo, seveda glede na njego- ve sposobnosti. Interesne dejav- nosti vodijo naši vzgojitelji izven delovnega časa^ torej v popoldan- skem času, razen za deset učencev petega razreda, ki imajo pouk po- poldan. V krožkih gre v večini primerov za razvijanje male motorike, pri šahovskem krožku tudi za umske sposobnosti... v glavnem pa je v krožkih vključena celotna delovna terapija." V Domu učencev se. sedaj pripravljajo na sodelovanje na razstavi, ki bo posvečena med- narodnemu letu invalidov. Razsta- va bo od 22. do 3i. marca v Ma- riboru. Skupnost organizacij za usposabljanje mladine je povabila k sodelovanju tudi učence, ki žive v domu in ti so z velikim veseljem izdelovali razne izdelke, ki jih želijo razstavljati. Vsaka vzgojna skupina je pripravila tri izdelke. ,,Otroci imajo zelo radi ročno delo," je povedala Dana Samojlen- ko. ,,V ročnodelskem krožku so izredno pridni, pa tudi vsako pros- to uro radi izkoristijo za delo. Ves potreben material kupimo ali pa poprosimo zanj v raznih delovnih organizacijah. Precej si pomagamo z raznim odpadnim materialom, ki ga drugje ne morejo več uporabiti. Uporabljamo les, kamen, ličje, bla- go... Zanimivo je, da je v zadnjem ča- su precej zanimanja za tehnični krožek, ki ga vodi zunanji sodela- vec. V krožek, ki smo ga namenili predvsem fantom, se vedno bolj vključujejo tudi dekleta." Ko učenci zaključijo izobraževa- nje v osnovni šoli, se vključijo v delovno usposabljanje v zato primernih ustanovah. Ali kdaj spremljate razvoj teh učencev, ki sa bili nekoč vaši varovana? ,.Z nekaterimi učenci obdržimo stike, nekateri tudi po končani osiTovni šoli stanujejo v našem do- mu, tako da se tudi naše delo s tem nadaljuje." Ali starši svoje otroke redno obiskujejo, se zanimajo za njihov razvoj? ,,S starši imamo redne stike, saj imamo tudi govorilne ure vsak te- den, vendar lahko starši kadarkoli pridejo na razgovor z vzgojiteljem. Tudi učcnci gredo ob koncu tedna domov na obisk, tako da stiki so. Moram pa povedati, da so tudi otroci, ki žive doma pri starših in jih ti vsak dan peljejo v šolo. Z; tem otrokom starši ne morejo nudi ti tak.šne vzgoje in izobraževanja, kot jo imajo naši varovanci, saj delamo z njimi po točno določene- programu, ki je prilagojen njiho vim sposobnostim. Starši tega sami ne zmorejo, saj imamo pri nas za tu usposobljene vzgojitelje." Kako vpliva na delo učencev no- vo, urejeno okolje? ,,Vsi učenci, z delavci doma vred, smo zelo veseli novega doma, saj smo prej delali v izredno ne- primernih pogojih. Novo okolje vpliva tudi na boljše delovne uspehe. Kljub vsem ugodnostim pa so pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Manjkajo še zelcr površine, ker okolica še ni urejena, posebno pa pogrešamo telovadni- co, saj se otroci zdo radi ukvarjajo s športnimi aktivnostmi." Ob našem obisku v Domu učen- cev je bila večina otrok v šoli, kljub temu pa smo našli nekaj petošol- • cev, ki so se pridno sklanjali nad svojimi ročnimi deli, nekateri so obnavljali učno snov, drugi pa so si krajšali prosti čas z igranjem namiznega tenisa. Vsekakor smo odhajali iz doma z dobrimi vtisi, posebej pa smo bili veseli obljube, da nas bodo poklicali, ko bodo pri- pravili v prostorih doma prilož- nostno razstavo svojih izdelkov. N. Dobljekar Dana Samojlenko Treba je pohiteti z delom, da bo izdelek končan do razstave, (foto J. B.) USPEŠNI PTUJSKI GOSTINCI v okviru vsakoletnega -.ejma gostinske opreme in kulinarike ,,Cjastro 81" v Mariboru, so tudi letos ocenjevali razstavljene pogrii' in slaščicc. Za ptuiske 'jddcžence je bil več kot uspešen, saj so vitrl; priznanji, obogatili z novimi 3 'latimi vilicami, si so jih pr- nagrajeni izdelki. Gre za p.«rinjka in slaščici. N, ,dni pogrinjek ' pripravila ho Dernikovič .i Ivan Cuš iz restavr G-^ozd", kb- pa !< delo Jo/-ta Ti^lt-ria iz lvu ' : Petovio. K m i Roziki . .i'.h->ne. da ji i. 12- NAŠI DOPISNIKI Masovno pri pokopavanju pusta Kako prav je, da ob tradicionalnem Kurentovanju v nedeljo, organiziramo tudi prireditev na sam pustni torek, kaže letošnji primer. Otroška maškerada in Vinko ?5imek sta privabila na Titov trg v Ptuju ogromno ljudi iz Ptuja in okolice. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Takole je bilo med nastopom Jaka Šr iverja na prostoru ptujske tržnice KAJ VEŠ O KMETIJSTVU v Veličini v Slovenskih goricah je bilo mladmsko tekmovanje z naslovom »Kaj veš o kmetijstvu, ki ga jc organizirala OK ZSMS Lenart oziroma konferenca mladih v kmetijstvu. Tekmovanja sta se udeležili samo mladinski organizaciji iz Veličine in iz CJradišča, zmagali so domači pred CiradiSčem. Bilo bi prav gotovo bolj zanimivo, če bi se tekmovanja udeležilo več mladinskih ekip. Predsednica OK ZSMS- Leiart Marija Sauperl je povedala, da takšne slabe udeležbe ni pričakovala, ker je bilo rečeno, da se bodo tekmovanja udeležile ekipe iz vseh osnovnih organiza- cij ZSMS v lenarški občini. Potrebno bo ugotoviti, zakaj se mladi v lenarški občini ne vključujejo v takšna tekmovanja, ki je za to področje še vedno aktualno. To tekmovanje v znanju kmetijstva je vsakoletno, do zdaj je bilo vedno ekipno dobro obiskano in dobro organizirano. Janez Lorber Bila sem res prizadeta Bilo je pred par tedni. Neka ženica tne je vprašala, če mi gre kaj na boljše. Ona namreč enako trpi, ima hude bolečine v kolenu. Zato se je sedaj odločila, da gre na operacijo v Maribor. Moj odgovor je bil. da gre na boljše, a bolečina je še velika. »Ne obupaj,« je dejala; tiho mi je rekla: »Srečno!« in odšla. Poleg paje stal možak iz Stanovna, gleda mene in moje berglje in pravi: »Ali si znorela ali kaj, da nosiš berglje.« Ljudje so nemo gledali moža, ki mi je dal tako boiečo besedo, a nazadnje je rekel,da ni vedel kaj se mi je zgodilo. Če je vedel ali ne, mislim, da s tako grobo besedo ne bi smel ogovoriti človeka, kije 30 dni ležal v bolniški sobi in tri tedne doma nepokreten na |X)stelji. Dobesedno ni premislil kaj je izustil! S solznimi očmi sem se obrnila proti njemu in mu rekla, da mu odpuščam take besede in mu ne želim take nesreče kot je zadela mene. Ostrmel je se cbrnil in odšel v drugo stran. Zaradi tega dogodka se čutim še danes zelo prizadeta in mislim, da mora človek vedno prej pomisliti, predno izreče neumno besedo, ki lahko prizadene sočloveka. Anika Krajnc, Runeč Neodgovorno delo Jama še vedno čaka na zasutje Po dolgi in razmeroma ostri zimi je nastopili^ željno pričako- vana pomlad. Ljudje se veselijo toplejših .sončnih žarkov in po- stopoma že začenjajo z deli na vrtovih in poljih. Tudi traktorji bodo zabrneli in zaorali prve brazde. Pri delovni enoti K K na Turni- šču pa traktorji »orjejo« s kolesi po travnati površini, kjer so sc na zeleni površini zadnja leta igrali otroci, zgodaj spomladi pa so gospodinje nabirale regrat* Da- nes pa je ta površina pravo blatno polje, ki ga brazdajo kole.sa traktorjev in drugih vozil. Okoliški stanovalci zeU) kritizira- jo tako početje, saj izgleda, da v.se to izvira iz nasprotovanj med vodilnimi v enoti in delavci. Ljudje se sprašujejo, zakaj imajo speljane ceste, ko pa ne vozijo po njih. temveč kar po bližnjicah čez travnate površine. Od jeseni je ostala tudi velika jama, ki je pa ne zasujejo. Nad vsem tem se okoliški stanovalci zgražajo, predlagajo, vendar naletijo na gluha ušesa. Upam, da vsaj ta sestavek ne bo naletel na gluha ušesa in zaprte oči. Besedilo in posnetki: B. Z. Nekoč travnata površina je prekrita z lužami in blatom Občinsko dvoransko prvenstvo v atletiki Zveza telesnokulturnih organi- zacij občine Ptuj in atletski klub Ptuj sla pripravila občinsko dvo- ransko prvenstvo v atletiki za starejše pionirje in pionirke. Tekmovanje je dobro uspelo, saj smo videli zanimive boje in dobre rezultate. Le. da se tokrat tekmovanja .ni udeležilo večje število osnovnošolskih ekip. kot so pričakovali organizatorji. Res je. da je tekmovanj za osnovne šole veliko in^Ja največje breme pade na učitelje telesne vzgoje, toda ti ne morejo vedno sodelo- vati. Mogoče bi se našla rešitev, če bi klubi oziroma selekcije poslali svoje trenerje na šole in bi le-ti vodili recimo nogometne, rokometne, košarkarske in atlet- ske krožke (nekateri jih že). REZULTATI - PIONIRJI 30 m: Andrej Mesariš OŠ Olga Meglič 4.30; Matjaž Damiš OŠ Tone Žnidarič 4,35; Milan Sloi- čevič OŠ Franc Osojnik 4.40. TEK 400 m: Slavko Novak, OŠ Tone Žnidarič 1:06,5; Uroš Vidovič OŠ Tone Žnidarič L 11.7; Vinko Lovrec OŠ Tone Žnidarič 1:12,6; SKOK V VIŠINO: Vlado Plohi OŠ Tone Žnidarič 165 cm; Miran Potočnik OŠ F. Osojnik 165 cm; Andrej Habjanec OŠ Olga Meglič 150 cm; SKOK V DALJINO: Aleksan- der Toš OŠ Tone Žnidarič 467 cm; Vito Ribič OŠ Tone Žnidarič 465 cm; Dušan Vajda OŠ Tone Žnidarič 452 cm; SUVANJE ŽOGE: Damir Klarič OŠ Tone Žnidarič 12,00 m; Rado Pravdič OŠ Tone Žni- darič 11,87 m; Rudi Vršič OŠ T. Žnidarič 11.74 m; EKIPNI VRSTNI RED: OŠ Tone Žnidarič A 6442 točk; OŠ Tone Žnidarič B 5635 točk; OŠ Olga Meglič 5495 točk. REZULTATI — PIONIRKE 30 m: Simona Konig OŠ Tone Žnidarič 4,85; Urška Kerbler OŠ Franc Osojnik 4,90; Irena Vraber OŠ Franc Osojnik 5.00. TEK 400 m: Danica Hameršak OŠ Franc Osojnik 1:15,35; Silva Rojs OŠ Tone Žnidarič 1:15,90; Vileta Osterc OŠ Franc Osojnik 1:19.00; SKOK V VIŠINO: Sonja Pajek OŠ Tone Žnidarič 158 cm; San- dra Čuček OŠ Tone Žnidarič 135 cm; Vesna Robič OŠ Franc Osojnik 130 cm; SKOK V DALJINO:_Helena Kramberger OŠ Tone Žnidarič 430 cm: Sergeja Pukšič OŠ Tone Žnidarič 427 cm; Sonja Ramot OŠ Tore Žnidarič 191 cm. SUVANJEŽOGE: Darja Kojc OŠ Tone Žnidarič 10,23 m; Breda Zadravec OŠ Franc Oso^ nil 9,06 m; Simona Romih OS Frinc Osojnik\8,58 m. EKIPNI VRSTNI RED: OŠ Tone Žnidarič A 5841 točk; OŠ Franc Osojnik 4719 točk; OŠ Tone Žnidarič B 4557 točk. Danilo Klajnšek O delo NTK Petovio Ptuj igralce in igralke, ki se lahko veliko naučijo od te igral- ke. Delo s fanti je bilojnalce zanemarjeno, pa tudi od- hodi nekaterih k vojakom in na študij so prispevali svoje. Fantje igrajo v SV pionirski ligi. Sedaj so še v spodnjem delu le.stvice, vendar bo v prihodnji sezoni že boljše. Sklizovič, Vedlin in Somen pomagajo v tek- movanju v drugi republiški ligi. Do leta 1982—83 bo- do ti fantje veliko napredovali in takrat bomo lahko govorili o tem, da bodo fantje dosegli tisto, kar so nekaj let držali v Ptuju, to je, prvo republiško ligo. Seveda je za delo v klubu potrebno več ljudi, kot nas je sedaj. Nekdanji igralci in tudi ustanovitelji klu- ba so,sc pričeli vračati v svoj klub. Tovariš Pišek je bil dolgoletni predsednik kluba in je vehko dal za NTK Petovio Ptuj, sedaj je predsednik tovariš Novak, ki je zelo delaven. Pri tem delu mu moramo pomagati vsi. Saj samo s timskim delom lahko dosežemo svoje cilje. V delo kluba bomo vključili tudi mlade igralce, ki lahko veliko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju klu- ba. Imam pa še željo, da bi z ekipo deklet v starosti 6—7 let začeli ustvarjati. Ta skupina bi štela 6 deklet in 4 fante. Tako ne bi bilo praznine v ženski in moški konkurenci." S Tomom Djankičem se bi dalo še in še pogovarja- ti. O tem, kako bodo vrnili priprave Proletarju iz Čo- ke, kako bi iz masovnosti dobili kvaliteto in da njemu na treningu ne bi bilo potrebno delati z več igralci, kot je to potrebno, o treningih itd. Vidi se, da so v NTK Petovio Ptuj dobro zastavili delo in ga bodo skušali kot celota tudi realizirati. Danilo ivlajnšek Zgodnje pomladno „cvetje" Prihoda pomladnih dni se že prav vsi zelo veselimo, saj je bila letošnja zima že kar vztrajna s svojo snežno odejo. Kol seje po- kazalo, je bila snežna t>deja za nekaj le koristna skrivala je na.šo malomarnost. To še zlasti velja za trgovski paviljon v Zg. Bistrici. Res jc. da so prav tukaj s prosto- rom precej utesnjeni, kar velja za prodajni, nikakor pa ne za prostor okoli trgovine, saj se na njem breskrbno bohoti kartonska em- balaža, ki sodi v smetnjak, ne pa v na>ad za trgovski paviljon. To je toliki- bolj občutljivo, ker pred- stavlja čelno stran samskega duma, njegovi stanovalci i>d so nemalokrat žrtve nbsod- ine- snažencm uki>lju P-^: ^rg-.v.k ■ P- : ■ : ■ ■ " " ^ _ - - ,čc jitl- . \>, ciii- , n-i.!' \ k. ^riv .. Pomladno cvetje ob f^go\sk<-«vpaviljonu v Zg. Bistrici Namiznega tenisa v Ptuju ni potrebno posebej predstavljati. O delu in planih v naslednjem obdobju, kakor tudi o sedanjem stanju smo se pogovarjali s tre- nerjem NTK Petovio Ptuj, Tomom Djankičem. ,,Začetek je bil ambiciozen, zato smo se uspeli uvrstiti v drugo zvezno ligo, oziroma v medrepubliško ligo. V osmih letih, kolikor obstaja NTK Petovio Ptuj, smo dobro delali. Dosegli smo nekaj vidnih uvrstitev in vzgojili dobre igralce za druge klube Slove- nije, nekaj pa jih je odšlo v JLA. To se je seveda poz- nalo pri delu, zlasti pogrešajo to dekleta, saj so ob fantih dobro napredovale, zlasti je pomembna prisot- nost fantov pri spariranju. Sedaj imajo zelo mlade fante, ki veliko obetajo, vendar pa je potrebno z mladimi še veliko delati in jih pošiljati na turnirje, da si bodo nabrali prepotrebne izkušnje. Ker se je s spremembo tekmovanja odprla mož- nost, da Ptujčanke nastopijo vil. zvezni ligi, so mora- li opraviti dobre priprave. Na prvem turnirju v Rav- nah so delile 3—5 mesto, prav tako so dobro igrale v Tuzli, kjer so zasedle peto mesto, nekoliko slabše pa v Vinkovcih. Vendar je bilo to pričakovano. Delo in dis- ciplina .sta zelo povezana s šolo, .še posebej s srednjo. Ta prav v času pomembnih tekmovanj s svojim kam- panjskim delom dodatno obremenjuje igralke. Kljub nekoliko slabši igri v Vinkovcih bomo tudi v naslednji sezoni igrali vil. zvezni namiznoteniški ligi. V jeseni računamo, da se bo vrnila Sanja Djankič, zra- ven bo ostala Urška Majnik, ki kot nekoliko starejša igralka veliko pomaga mladim Kampuževi, Meškovi in Marinkovičevi. S tem kadrom bomo pri vrhu prven- stvene lestvice druge zvezne namiznoteniške lige. Seve- da pa Sanja še dodatno pomaga, saj trenira mlade TEDNIK NAŠIOOPISNIKI- 13 ROZINA ŠEBETIČ IN NJENI UČENCI V RAZSTAVNEM PAVILJONU DUŠANA KVEDRA Rozina Sebetič je v Ptuju dobro znano ime. ?.e šestindvajse- to leto uči na osnovni šoli Toneta ?,nidariča likovni pouk in razlaga otroškim glavicam, kako se barva nanaša na papir in kako je treba potegniti črto s svinčnikom, da bo prišla na dan prava podoba opazovanega predmeta. Najbrž še sama ne bi znala prešteti vseh svo- jih učencev. Njena delovna doba pa se počasi izteka in kmalu bo za- pustila šolske klopi. Prav to je bilo povod, da je Pokrajinski muzej v Ptuju pripravil razstavo, s katero želi predstaviti obiskovalcem njena slikarska prizadevanja in ji izreči priznanje za njeno pedagoško de- lo. Rozina Sebetič je sama izrazila želijo da se na tej raz.stavi skupaj z njo predstavijo vsi tisti učenci, ki še zmeraj ustvarjajo. V letih os- novnega .šolanja jim je Sebetičeva privzgojila toliko ljubezni do umetnosti, da so si slikarstvo ali kiparstvo izbrali nekateri za po- klic, drugi za izpopolnitev svojega vsakdana. Teh učencev je veliko in njihovo slikanje in kiparjenje je Sebetičevi največja in najlepša nagrada za vse ure, ki jih je preživela v šoli. Rozifta Sebetič je rojena v Vodrancih na Kogu, sredi mehkih gričev, ki jih srečujemo tolikokrat upodobljene na njenih akvarelih in gvaših. Imela je težko mladost in pot do izobrazbe je bila trda. Kljub hudi bolezni je z odliko končala študij na slikarskem od- delku Sole za oblikovanje v Ljubljani in nato .še na Pedagoški akademiji na oddelku za likovno vzgojo. Učili so jo takrat najbolj priznani likovni pedagogi in ust- varjalci: Zoran Didek, Nikolaj Omersa, Karel Putrih, Božo Pen- gov, Marjan Pogačnik in nato v Mariboru Maks Kavčič in Lajči Pandur starejši. Ker je bila odična dijakinja, so ji bila odprta vsa vrata na višje šo- le, a so jo bolezen in razmere prisilile, da se je zaposlila kot uči- teljica likovnega pouka najprej na Čipkarski šoli v Idriji, nato pa leta 1955 v Ptuju, kjer še danes uči na Osnovni šoli Toneta Znidariča. Šolsko delo, ki se mu je posvetila z vso ljubeznijo, jo 'je prisililo, da je po končanem študiju odložila čopič. Slikanja se je ponovno lotila, ko je morala pred leti zaradi bolezni skrajšati .svoj urnik na šoli. Takrat se je vključila v likovno sekcijo Delav- sko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, se udeležila več slikarskih kolonij in tudi dosti razstavljala. Rozina Sebetič ustvarja največ v naravi. Domači kraji so jo priteg- nili z značilno oblikovanostjo: z mehko zaobljenimi griči, ki se kopljejo v jutranji, opoldanski ali večerni svetlobi. Slikarska je vedno ostajala v mejah poetičnega realiz- ma, le tu in tam jo je zaneslo, da je s čopičem malo bolj drzno potegnila po ploskvi. V naravi išče kompozicijsko zaključene motive. Pritegnejo jo gmote, ki po obliki spominjajo na osnovna geometrij- ska telesa. Važen element v njenem slikarstvu je svetloba, s pomočjo katere oblikuje upodobljeno do polne plastičnosti. Rozina Sebetič dela največ akvarele in gvaše. Temu so botrovale finančne zmožnosti in pomanjkanje delovnega prostora, res pa je tudi, da se Sebetičeva v takšnih tehnikah najbolje izraža. Slikarka zna svoja intimna občutja do okolja, ki ga opazuje, neokr- njena prenesti na papir ali platno, /ato se njena najbolj uspela dela v celoti nastala v naravi. Naj naštejemo Še imena titih, ki na razstavi sodelujejo z Rozino Sebetič: Bogomir .lurtela, Jože Foltin, Oto Jurgee, Mira Mijače- vič, Jožica Lideršek, Aljoša Pižmoht, Boštjan Rihtar, Peter Vureer, Danilo Muršec, Jelka Ber- lič, Dušan Kirbiš, Marjan Berlič, Branko Zoree, Matjaž Požlep, Valerio Pečnir, Borič Zohra in Aljana Sebetič. Otvoritev razstave, na katero vas Pokrajinski muzej vljudno va- bi, bo 26. marca ob 17. uri, odprta pa bo do 5. aprila vsak dan od 8. do II. in od 15. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10 do 12. ure. Marjeta Ciglenečki Kozina Sebetič med učenci v razredu Proslava dneva žena vDražencih Dolgoletna želja vseh nas je bila, da bi lahko tudi žene naše vasi razveselili ob njihovem prazniku s proslavo, na kateri bi nastopili nji- hovi otroci in mešani pevski zbor iz Draženc. Delno se nam je ta želja uresničila že lani, ko smo or- ganizirali proslavo v domu obča- nov v domači vasi, letos pa smo dobili na voljo kulturno dvorano na Hajdini. Proslavo sta pripravila vaški od- bor SZDL in OO ZSMS Draženci. Udeležilo se je je veliko delovnih in kmečkih žena, ki so z zanimanjem in zadovoljstvom prisluhnile programu. Najprej je spregovoril predsednik VS, Jože Segula, ki je v svojem govoru med drugim na kratko opisal današnjo vlogo žene v svetu. Nato je nastopil mešani pevski zbor iz Draženc, ki je že v kratkem času dosegel lepe uspehe. Predstavil se je s štirimi pesmimi. V programu so sodelovali tudi mladinci, pionirji in cicibani s svojimi recitacijami in pesmicami, ki so jih zapeli s tresajočim se gla- som, vendar iz srca, za svoje mami- ce. Proslavo so zaključile pionirke ritmičnega krožka i-z Draženc, ki so zaplesale en ples. Ob nabito polni dvorani so se predstavili še člani prosvetnega društva ,,Stane Petro- vič" Hajdina z igro ,,KMETIJA". Žene in matere so bile preseneče- ne, kajti takega programa niso pri- čakovale, prireditelji pa še bolj nad njihovim zadovoljstvom. Upajmo, da bomo tudi vaščani Draženc dobili svojo kulturno dvorano, ki bo služila raznim prireditvam in še večkrat pripravili presenečenja za naše krajane. R. Z. Najmlajši vaščani Draženc med nastopom, ki jih je organizirala Zdenka Rajh, v. d. predsednika OO ZSMS Draženci Foto: L. Cajnko 0b70-letnici Erne Meškove Pred 70. leti, 21. marca je stekla zibel pri Zadravčevih v Loperšicah pri Ormožu. Rodila se jim je hčerka Erna, ena izmed osmero otrok njihove družine. Deklica je svoje otroštvo preživljala v Ormo- žu, hodila v šolo in prišla do pokli- ca — bančna uradnica. Takrat menda niti malo ni sluti- la, da bo še nekoč gospodinja in na- predna kmetica na veliki kmetiji v Lahoncih. Zgodilo pa se je ravno to, da je pred 45 leti prišel in jo za- prosil za roko Maks Meško, ki je Erno odpeljal na novi kmečki dom. Prihod Erne v Lahonce pa ni osrečil samo Meškove družine, ampak vse krajane, ki z njo živimo. Erna je dobrosrčna, plemenita že- na, ki v.sakemu rada pomaga z dob- rim nasvetom in tolažbo. Vesela in srečna sem, da živim v bližini Erninega doma in, da La- honska cesta pelje mimo naše hiše. Včasih, ko zagledam skozi okno Ernin hiter in trden korak, stečem k njej, da pokramljava vsaj par be- sed. Pogovor z Erno me osrečuje in notranje pobogati. Ernina življenjska pot ni bila lah- ka, vsak ve, da je na kmetiji treba trdo delati in za Erno lahko trdim, da je pri Meškovih podpirala tri ogle pri hiši, dostikrat pa še četrte- ga. Biti dobra gospodinja, vzorna žena in mati devetih otrok ni lahko. Znala je premostiti vse težave. Do poklica je preskrbela osem živečih otrok. Seveda je k temu tudi pripo- mogel dober in razumevajoči mož Maks, ki pa ga na žalost ni več med nami. Moževa smrt je Erno zelo prizadela, vendar je ni strla, ker je vedela, da mora živeti za svoje otroke in še spraviti do kruha naj- mlajšo hčerko. Naša Lahonska mamika — Erna Meškova pa ni dobrih del opravlja- la samo za svojo družino, ampak tudi za širšo družbo. Vedno se je borila z.a lepše življenje kmečkih že- na. Dosti je delala kot odbornica za sekcijo za družbenopolitični eko- nomski položaj žensk pri SZDL v Ivanjkovcih. Vse žene smo ji pri tem zelo hvaležne, k njenemu jubi- leju ji čestitamo in seji zahvaljuje- mo za vse tiste lepe poučne izlete, ki jih je organizirala... Po njeni zaslugi smo videle dosti tovarn in raznih kulturnih ter zgo- dovinskih znamenitosti v naši lepi domovini. Vemo, da si same kmeč- ke žene brez sposobne Ernine orga- nizacije ne bi tega privoščile. Želi- mo si še več takih srečanj, saj smo v Ernini družbi srečne in zadovoljne! Erna je silno čustvena žena, ki zna ljubiti naravo, predvsem pa planinski svet. Sicer pa ste jo že premnogi spoznali iz njenih član- kov, ki jih je objavljala v Planins- kem vestniku. Kmečkem glasu. Tedniku in še drugje... Draga Erna, kaj še naj napiše- mo, saj Vam ne moremo izraziti tis- te hvaležnosti, ki Vam jo dolguje- mo, zato naj zadostujejo iskrene čestitke z željo: Ostanite še dolgo zdravi med nami, razveseljujte še dolgo svojih 20 vnukov, ki so /.alju- bljeni v svojo babico. K vašemu pra/niku vam iskreno čestitamo v upanju, da si bomo segli v roke ob osemdesetletnici. Naj vam te bese- de pomenijo vse: ,,Erna radi vas imamo". Marija Trstenjak S samoprispevkom do novih pridobitev Z razdelitvijo velike krajevne skupnosti Slovenska Bistrica v pet manj- ših uspešneje rešujejo tudi naloge pri urejanju krajevne problematike in zagotavljanju potrebnih sredstev za hitrejši razvoj novih krajevnih skupnosti. Ugotavljajo tudi večje zanimanje krajanov za skupno reševanje komunalnih in drugih problemov, kar je zaradi prejšnje velike krajevne skupnosti ostajalo v ozadju. Sedanje aktivnosti petih mestnih krajevnih skupnosti so šle v smeri, ki so si jo začrtali občani ob razdelitvi. Ker je želja in potreb veliko, sredstev pa premalo, so sklenili, da bodo to nadomestili z dodatnimi sredstvi, zbranimi s samoprispevkom. Da je bila takšna odločitev v vseh petih krajevnih skupnostih pravilna, so pokazali že izvedeni ztori krajanov po naseljih in v zaselkih ter ulicah. Povsod so si bili edini, da je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev s samoprispevkom edina možna pot, če bodo želeli hitreje reševati probleme življenjskega in delovnega okolja. Na zborih krajanov so tako potrdili tudi predlog, da bodo 22. marca letos v vseh KS izvedli referendume za uvedbo novega krajevnega samoprispevka, ki naj bi veljal od 1. aprila 1982 do 31. decembra 1985. Na tem referendumu pa bodo krajani odločali tudi o razdelitvi presežkov sedanjega samoprispevka, ki se bo iztekel 31. marca prihodnjega leta. Po predloženem predlogu bodo zaposleni prispevali po stopnji dva odstotka od neto osebnih dohodkov, kar velja tudi za obrtnike in upokojence, kmetje po stopnji osem odstotkov in zdomci 2000 dinarjev na leto. Po dosedanjih razpravah je mogoče zaključiti, da bo referendum uspel, saj so cilji jasni in bodo občanom prinesli lepši jutrišnji dan na številnih področjih vsakodnevnega življenja. Viktor Hor\at VABILO NEKDANJIM ČLANOM DKFD Odmev na prispevek v Tedniku »Člani društev kmetskih fantov m deklet — kje ste?« le med našimi bralci velik. Tedensko dobivamo od nekdanjih članov pismena in ustna sporočila, vprašanja »Kje ste 40 let bili« in podobno. Lden najprizadevnejših delavcev na tem področju FranČek Holc, Zagorci 61. KSJuršinci, je sklical celo posvetovanje, ki bojutri.20. marca ob 14. uri v prostorih gostilne »Pri pošti« v Ptuju. Na posvetovanje so vabljeni vsaj po eden do dva predstavnika iz nekdanjih DKFP iz Središča. Ko^a. Huma pri Ormožu. Juršinc. Destrnika. Grajene. Haj- dine in Starš na Orav. polju. Predlaga, da bi se na posvetovanju dogovorili "lede možnosti izdaje Zbornika in za pripravo posebne odSaje na R fV Ljubljana. Sklicatelj tuui predlaga, da bi naj udeleženci prinesli s seboj se- zname še živečih, pa tudi umrlih članov DKFD. fotografije zborovanj, seminarjev, izletov, s tekem koscev, žanjic itd. Zazelj^a je tudi se ohranjena arhiva iz poslovanja DKFD v obdobju 1930—1941. ohra- njene številke revije »Gruda« in časnika »Kmct,sKj list« ter drugo gra- divo. ki priča o naprednosti in ma.sovnosti gibanja društev kmet^ih fantov m deklet. - u Se bodo sanje uresničile? Neko noč sem imela zelo lepe satye. Sanjalo se mi je, kako smo telovadili v moderno opremljeni telovadnici. Ko smo prišli v telovadnico, smo bili zelo veseli, ker nam ni bilo potrebno zlagati klopi. Takoj smo začeli telovaditi. Imeli smo deset blazin Pet velikih in pet malo manj.ših. Delali smo prevale. Bilo je zelo imenitno, ker blazine ni.so bile umazane. Ko je že vsak naredil preval, smo šli skakat čez kozo. Delali smo štirje naenkrat. Bilo je lepo. Plezali smo tudi po vrvi in po lesenih drogih. Potem smo dvigali uteži. Zelo smo se zabavali. V telovadnici so bili še goli, krog, zibstoli, koša in še mnogo manjših zanimivih stvari. Kosmošli v razred in nato domov, smo bili zelo veseli. Prvič nam ni bilo potrebno pospravljati klopi, drugič smo telo- vadili v .sodobni opremljeni telovadnici. Zdaj pa si ne želimo nič drugega, kot to, da se moje sanje uresničijo. Lidija Kovačec, 5/a, OS Podgorci Šola Oh, fa šola, oh ta šola! Treha novo ho zgraditi. A kaj, ko finančnih sredstev — kakor pravimo — denarja ni. Te/ovadnica premajhna je in vlažna. I 'jedi h lici je s t isk a. A kaj, ko finančnih sredstev — kakor pravimo — denarja ni. Radi hi imeli novo šolo. Pri srcu nas stiska, ko na televiziji in na .slikah lepe — svetle in zračne šole vidimo. .4 kaj, ko finančnih sredstev — kakor pravimo — denarja ni. Oh, ta šota, oh, ta šola, vzdihujemo učenci mi. Saj je na eni .strani razkopana cesta, na dru}^i je smetišče. Povrhu še promet nam je v nadlego. Zaprti smo od v.seh strani, prav zato v šolo radi ne hodimo mi. A kaj, ko finančnih sredstev — kakor pravimo — denarja ni. Marjane a TUŠEK 7. b razred OŠ Ormož MLADE POETE JE PREKINIL ŠUM MOTORJA Ojoj, že spet ta hrup avtomobilov. Vedno nam odvrne pozornost s table na cesto. Kot veste, je cesta meter, dva, oddaljena od šole in pouka v tišini kratkomalo ne doživimo. Ure so tako prepredene s predavanjem učitelja, šepetanjem učencev in hrupom, ki prihaja s ceste. Učenci se nekako naučijo doma, a učitelji, ki jih hočejo čimveč naučiti v šoli, se s tem ne strinjajo. Torej, kaj vam preostane drugega, novo šolo — pa pika. No, to je nam lahko reči. Mi ne bomo glasovali na referendumu, ne bomo plačevali samoprispevka, zato bi bili lahko tiho. Pa nismo. Uudje sicer stokajo zaradi višjih cen, a živijo še vedno. Tudi sama poslušam doma vsak mesec: »In to ti je plača! Zdaj pa še elektrika, radio, televizija! Počakaj, kaj nam zdaj še sploh ostane?!« Mislim, da so takšni pogovori pri večini naših staršev. Morda si boste mislili — zdaj pa še šola! No, pa pridite pogledat to našo šolo, vso skrhano, staro, brez prave mlečne kuhinje, kabinetov, telovadnice. Vam ni za varnost vaših otrok, ko morajo narediti kemismjski poskus brez varnostnih ukrepov?! Ali se ne bojite, da si vaši otroci zlomijo nogo ali roko, ko še prave telovadnice nimamo? Kako se počutite, ko v drugih krajih zagledate čisto, lepo urejeno Marjetka KOSI 8. b razr. OŠ Ormož Naše želje drugim učencem Učenci osnovne šole Stanka Vraza smo slišali, da se bodo gradile nove šole. Pripravljeni smo, da zberemo nekaj denarja za gradnjo novih šol in dograditev starih šol. Še sedaj se spominjam, kako je bilo, ko smo bili v stari šoli. Prostore smo imeli vlažne, majhne, jedli smo po razredih. Takrat smo se velikokrat pogovarjali o prijetnih toplih in sončnih pro- storih. Te naše želje so se nam izpolnile pred tremi leti, ko smo se preselili v novo šolo. V začetku pouka v novi .šoli se skoraj nismo mogli znajti. Danes pa lahko povemo, da prihajamo v šolo z veseljem, saj prihajamo v tople Jn prijetne prostore. Imamo tudi veliko telovadnico. Želimo, da bi v takšnih pogojih delali in se učili tudi učenci drugih šol. Uresničitev teh naših želja pa je sedaj odvisna od odraslih občanov ormoške občine. Upamo, da bodo o tem dobro premislili in na referendumu glasovali »ZA«. Marija KRAJNC 8. razred OŠ Stanka Vraza — Ormož Stara šola .Stara šola se ho podrla, če je naša roka ne bo podprla. Niti greti nas ne more, ker dovolj radiaterjev ne zmore. Voda nam v kleli priteče, .še zato nam nihče nič ne reče. Okna nam odpovedujejo, slabe čase nam napovedujejo. Zvonec nas več ne opominja, da se nam pouk spreminja. Tovarišica se huduje. ker že ».ve nam odpoveduje. I mlečni kuhinji je problem, ker nimamo dovolj opreme, kuharica se jezi, ker lončkov zadosti ni. Po stari šoli se podimo, da še avtobus zamudimo. 1 v/ telovadnico pogrešamo, zato v razredu plešemo. Ludvik KRM J 4. C razr. — OŠ Ormož 14-N ASI DOPISNIKI 19. marec 1981- TEDNIK M AMIC A Dtl A V TOV ARNI Moji mamici je ime Kristina. Ima i