Kmetijska dela v mescu oktobru. Doma na dvorišču in pri živini. Oktober jf mesec spravljanja vseh tistih poljskih pridelkov ter raznih več ali manj žlahtnih sadežev, ki jih kmetovalec spravlja kot poslednje pod streho. V ta namen zasežimo vse shrambe in prostore našega krova in jih pred uporabo očistimo vsakršnc nesnage. Krorapir in korenstvo j« treba spraviti v hladno klet ter ga večkrat pregkdati, da se nc pokvari. V toplih in vlažnih kleteh nam krompir in korenstvo rado gnije, proti pomladi pa hitro kali in odganja. Toplina krompirjeve kleti naj ne presega 6 stopinj C. Ako imamo premalo krova za krompir in korenstvo, tedaj si odpomoremo s podsipnicami, ki jih skopljemo na njivi ali pa v bližini hiše. V podsipnicah moremo te sad«že izvrstno hraniti tako, da nam ostanejo bolj zdravi, kakor v vlažnih in zaduhlih klet?h. Podsipnice so 35 cm globoke, 2 m široke in poljubno dolg« jame, v ltatere se vlagajo gomolji in korenstvo v podobi strehe. Čim yeo imamo sadežcy z* vlaganje, lem daljša mora biti jama. Dokkr ni mraza, zasujemo zeml]o le ob obeh straneh kupa in sicer za približno 1 din Ko pa pritisne ^cbelo, jja Jažje uhaja puh iz kupa. | ^^ ,fi k do ^ ^t^ m (jebelo pokriti z Kemji;;. f ^ ^{(Aeno korcnsfvo ali krompir ne zmrzne. Okoli kuj ^ n«prayim<J -jstftfc* da dežeynica lahko odteka. ' - - - Žiyino pasemo širom po travnikih, dokler ni sla¦e. Prehiod od zeleae' krme na suho naj se yrši polajoaiia, d* Myali ne zmršarijo. Če hocemo molzno goyedo obdižati tudi ob suhi krmi pri dobri rnolži, dotiajemo krmi dnevno po dy«krat nekoliko narezane pese ali repe. Syinje ačriimo boljšc krmiti že sedaj, d« •iobina* debelcjšo slanino. V mescu oktobru začnej« Baladie«? (aalad« kokofii) »esti, ak® -jik krmimo ¦•alf4flat*. v «"»•#•**¦. Oioadie v Vinognidu doasoieya m j»o_^w« z ye«kijn <4neyom slajše. K*f je letos groedje t it^m^m. fioftlal«, *je &•Ł• S lrg«tTijo počakftti y»j do tarug« poloTic* eiesca. Kdoe bo čakal dalje, bo ratnal S#ol|fie. O irgBtTi «tm! «pre|oyofiiii» t posebnem spisa. F«t kojnčtUBi irgatvi |«t BsivliU d« ««dojmi<«siilo tiranilnik moti, ki sctio glk odruMll aemlji S -Jrfatvijo. Gnojtm* s kleyskuca fnojem. komposfoirf •»!» P* tndi e zemljo, ki j» «ft krajailnUi snoY«k bojjatja. Po ¦ekod faoj« tudi s kaBmeajeat, ki r*do ?«*»}>• d«. Takšntt Immenjf }* bazalt, BBtriljcTec i-a lupoi'. ftnojenj« z laposrj>m je alastt t (9«Baa«ii še od edavnat r MTcdi. Taaa k0plj«g'4 lapof y ias«, ko ai drugeg** d«k y iamak in ga yozij« Kdrobfeaefft y yiHojr«de. Ak«J %• po -rečkmtni k«pi r^mijc BBBmajkal« b« yrb.ii (s«pH_f yinogr«da, j» ist» nadomft9*ili z drmif». To ge potr-Aao1 osobito - strmili kgak itf pBŠftoaik tlek_ kjor opa«*mo naraynost curljanje KemIje ora^Kdol, ako že mmo gremo po yinograiu. Zelene cepljenke je položiti v aemljo ali pogrobati, da jih mraz »© poškoduje. Osipajmo eno- in dyeletno trsje y vinojradu do Iretjega žiaktneg* očesa, d* ne pozebe po zi¦oi. Izkrpajmo luknje, ki so nastale yskd uporabe slabepi Irsja, z močnimi eno- ali dyeletnimi trtami, ki jik obrežemo lcle spomladi. Pri sajenju y jeseni, ki je ysekakor boljše od spomladanskega, prikrajšamo samo korenino. Trtc, ki so pri sajenju izostak, smejo aiaa«ti k yečjemu 5% vsega posajenega trsja. V »adonosniku. Sprayljajmo zimsko sadje, eiiako kakot- poletno. Natrgano namizno sadje razbirajmo y dye yrsti. Najkpše sadoye dajemo k prvi vrsti, slabše • drobnejše in pri hruškah tudi kamenite pa k drugi yrsti. Najdebelejše in izbrane sadeže enc in istc sorte imenujemo kabinelnr sadeže. Sadje, katerega ne maramo shraniti kot namizno sadje, stolčemo in sprešamo y sadjeycc. Razbrano namizno sadje sprayimo v hladno shrambo, ki naj bo zračna in ne presuha. Sadno shrambo je treba od časa do časa dobro osnažiti, police pomiti in stene pobelili. Dobro je tudi prostor yečknil e»žyeplati, da uničimo glivice, ki povzročajo gnilobo i» pksen. T sadni shrambi ne smejo biti predmeti. ki razširjajo oster duh, kakor kislo zelje, rcp«, ribe ild. T ssdni kkti pri 4 stop. Csidi sadje sbraniti d* : fo)Ącjm prikodnjega kte. Fl»« te •Matljivo sadjo na- iz 2—3 cai debelik in pol nictra širokik desk, ki s» razpostavljene na širokih slcbiičih v razdalji 20—30 ca vsaksel)i iu prilijene ob steni sadne shrambe. Ob robu pribijeino 10 cm široko lato ali remelj, ki brani, da ne padc sadje na Ua. V vcčjih sadnih shrambah najdemo policc, ki so zbilc iz samih ozkih remeljcev, da laije prihaja ziak med sadje. Zclo pripravne police napravimo Iudi tako, da nakopičinio v stojalu lese druga vrh druge. Te posameznc lese se premikajo v stojalu kakor predali v omari. "' V drevesnici pregkdajmo okulante in prerežkno vezi, ki se zajedajo v kožo. Za aove drevesnice |e treba prirejati prostor že sedaj. Ta prostor pognojimo s hlevskim gnojem in ga rigolamo 40—50 cm globoko. Ła dre vesaicc v večjem obsegu moremo zemljišče tudi preI orali s plugoin-rajolnikom. V sejalaici sejemo peške, • ki aaj izhajajo od bujno rastočih divjakov, da dosežemo močaa drevesa. Ob priliki prešanja raznega sadja imamo aajlepšo priliko, da dobimo zanesljiyo blago za seme. Jesenska setev pešk je boljša od spomladaaske. Peške sejemo spomladi le tedaj, ako v jeseni «*8Hio imeli za to pripravnega prostora. Na polju. Dovršujmo selev oziaiinf^ Ako sejemo žito, dokler je loplejše vreaie, se bolje razraste ia psr«d •. zimo dobro vkoreaiai. Iz enega semena zraste v fem j slučaju po tri ia še več bilk. Ce pa sejcmo pozno, to j« i v drugi polovici oktobra, ali šele aoveaabra, ledajse mla I de rastlinke pred zimo iie morejo dobro vkoreainiti i» I imarao redko žito na njivi. Z zgodajo sftvijo pihra^ { nimo torej mnogo žitnega sem«na. Glede pozne seivK t pravijo kmetje, da aa vsaki korak peti, Ireba po cno I pest več vzeti. Spravljajmo pozno koruzo in sušilfto 1 listjc od koruznfh šlricljev, ali kakor pravijo ludi; fco- ruzno kožuhovino. To listje od koruzn«ga latoTJa j« zelo pripravno za posteljne slamnice, ker se ae drpfii, je mehko in dovolj prožno. Za postelje na bivših av- strijskih orožniških postajah so jemali koruzno koifti- hoviao ia so bile prav čedne. Kmetice, ki si ne morejo nabaviti dragih žiinaic ia vložkov na vzmeteh, aaj o- premijo svojc postelje s koruzno kožubovino ia zibal* se bodo na naravnih vzmeteh prav tako, kakor bogat« meščaakc na umetaih. — Žanjimo ajdo in j« spmv- ljajmo v kozok-e, da ae segaije ob dcževncm vret«au. Ajda je ktos tuintam prav dobro obrodila, kar bo tudi znatno pripomoglo k boljši prehrani nižjib sloj*y. Rn- • vajmo (pipajmo) peso, repo in korenje ter shrrari-ja|m» t te pridelke v hladnih kleteh. Orjiino jesensk» frs^ro, ko so druga aujnejša opravila gotova. i Na vrtu. Okopavajmo zimsko zelje, zimsk» soiaU , in zimski ohrovt. Trgajmo paradižnike ter ^ifc vkufta^. yajmo z dodatkom nckoliko sladkoriaj pn i«aat *av' najmo takole: Sriažae paradižnike pnstavlmo k ognjii i brcz vode, prekuiiajmo in nato prelUčimQ skow ^fe. ' Lupine in Seme zavržemo, mezgo pa pristayimo Wt^ni F k ognju in dodamo sladkor. Če imamo Wekoye «B«- • Iorm«-sleklftnice za shranjevaaje, zcdo^tuje m k«»fe^, I nj* kak« pol urc, drugače p» je treb« kukati tak« SolgD. ! d« mezga* y kcpfih ytj kuhlje odpada. Sek»jmo scl^^t '¦ f« deaimo kisat v pllltieino leseno posodo. Praano gr.itk prekopamo ia pustimo kžatl Skozi žimo nepoNiy»»iie. j Ptlije, jladiole in druge cyetlice, ki ne prenašaJB.r5*'j skeg« inrazti, SpifaTiili« v rasllinjak. Med J«potij ¦ grmovjfm, jagodami ia pf!llikaiy^ koptaio im j*r »emljo. [ T W»Hi. j^ak« je pripr«yiti sode, pre<ino jik , Ł• v uporabo pri trgatyi, smo opisajj i*t? ptejSm^i [ see. Pred njjtpotoitvijo a moštom, je sod« irrepkU, '¦ storlmo iahko i iyeplom n« platno, j»pi» ali uf j Łyeplo aa azbest j« n«jboljš«, ker nim* nobeneg« *«j ' »kusa. Z žyeplt»BJ«m uničimo «kodljiy» /jlivice, ki a« u»\ )!*$>Ł• f HoteaJoiosti iodb im. delofi* tudi sliyi«e, ki se : BULhajaj« y moit« mmem. Ktasnim {jllTicani p% m hitife^ \ Ijsmjem n« škodujemo, «inp«k jih š« spodbajaaa« h ; boljšemu in eistejš^mu vreaju. Sod«, V kat«ft iBmisliiii* j yliti mošt ia moi.no gnileg* pozdj«, »yepkmo btbo4JbK jt, ne|o sodc, ki jik nalijcmo z moiitom i» «drayt%«. j groadj«. V prye-i slueaju damo na polovnjak cao p)m\ jaeno tr«ičico, y dmgem pa samo poloyico. Sodo^ <a« l s«*m<J napobiiti z mošlom do yrka. Pred bunaiam fj^| ponjeni se mošt razgrcje in raztegn« tcr bi ttkel prt pljfp  ia sod«., «ko ne pustimo nekaj praznega prostora. 3ftt  prassen prostor od poyriine tnošt« do pilke naj amaš« &  polovajaku 19—30 cm. Ko začne mošt burno yreti, p  posUyiti n« »od kipelao yeho, ki zabraajuje pristop i j ka do mošta, vendar pa omogoča, da ogljenčeya kisf uhaj« ia sod*. Pod kipelno yeho torej kipi mošt, ne bi prišel z zrakom v dotiko, Kyasaih gliyic to y njik dtoloy«nju nikakor ne oyira, temyeč samo gliyice od pkaBi birse ia ocetne glivice, ki brez njega ae morejo izhajafi. Kipclnc vche so lahko iz stekla, gliae ali pločeyine. ABte mošt y sodih razpošiljamo, tedaj ga moramo moč*» žyeplati (eaako kakor mošt iz ghilega grozdja), da yrei>>je zadržujemo. Vrhu tega je postaviti y pilke kipelae p>pice, da nam razvijajoča se ogljeačeva kislina ne razžeae sodov. Toplina kleti za mošt naj zaaša 12—16 ston, C. Ako hočenio, da mošt dobro ia hitro pokipi, uporal*ljamo čistorejeae kvasae glivice. Naročamo jih pri k«mičaeai preizkuševališču v Mariboru ali Ljubljani. V čebelnjaku. Začnimo s prezimovaajem čebel. T« storimo s skrčeajem čebelnega prostora in zamašeajem yseh odprtin s slamo, tu in tam tudi z vato. Ob priliK prezimovanja se nam je treba prepričati o sposobnosbi matice, o moči paaja, o količiai hraae ia o velikosti prostor«. Matica ne sme biti starejša od dveh let, sicer j* je zameajati n mlado. Samo močen panj moro dobj» prezimiti. Stare del«yke ue dočakajo spomladi; sato ii_ |« raje uaičiti, dti n« jed« eastoaj meda. Srcdnj« mo«a p«ttj moi-a irnell m esime pribliin« 10 kg -ied». fiobelniia PBBlian. tohife« posfor«, k*Ukoi ya Uhk* ioU* pafcri- Koga li branje pač ne veseti, Oktobra ta najprijetnejši čas! V jeseni vsak le ajega si želi In občuduje trte mili kras. Ajdo rodno žanjite žanjice; Repo, peso. zelje in korenje Brž si ski-bno spravljajte žeaice, Zakasnelo vsejajte semenje. Vekoslav Stampar, kletar. Ptuj.