PoStnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 7. MAJA 1927
STEV. 19.
NAPOČNlNAZAjVGOSLA-VIJO-ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNODIN-60/ZA' INOZEMSTVO JEDODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA
številka* PO DIN * I 50,
POŠT. (EK. RA*. 13.188
/A\
k
vredniItvoin-vprava
VVČITEL1JKI-TIJKARNI/ -ROKOPISI • SE NE VRA-XA)0/AN0NlMNl-D0-. PI$l$ENEPRIOBČV-k lElO/POiTNINA-PLA-XANA-V-GOTOVINI
TELEFON STEV. 900.
Dr. J. D.:
O politiki in programih.
Današnja povojna doba nosi poleg vsega drugega slabega in neveselega na sebi tudi sledeč nemoralen kriterij, ki bi se dal s par besedami označiti takole:	narod je potreben
radi ministrov, da zamorejo živeti in da imajo neko zaposlenje, državljan in volilec mo'rata biti tu radi političnih strank in njenih voditeljev, delavec, invalid in sirotinja sploh, pa v to svrho, da zamorejo najrazličnejši socialci spuščati v svet neresne in visoko doneče fraze o socialni pravičnosti. K temu bi se dalo morda pripomniti še to, da so bile oblastne skupščine osnovane največ v to svr-ho, da najdejo v njihovih odborih v prvem redu prijetno zavetišče in mastne dohodke nekaterniki, ki hočejo biti vsaj »ta mali« ministri, ko že ne morejo vsem uspeti, da bi bili oni »pravi« ministri, z avtomobilom in salonskim vozom.
Najsi se zdi na prvi pogled ta beseda absurdna, vendar je temu tako. Svetovna vojna je vršila svoje raz-orno delo tudi v ljudških značajih. Pomehkužili, razblinili in naravnost izginili so žalibog oni temelji značajev, ki so svojčas sestali iz železne doslednosti, globokega poštenja in plemenitega tekmovanja za vsem dobrim. Vseh teh nedostatkov začetkoma niti nismo tako nazorno opazili, ker sc) se še večinoma skrivali v privatnih sferah. Pozneje pa so ti nedostatki s takim pogumom in s tako čudno predrznostjo stopili na plan tudi v javnem življenju in predvsem v takozvanem političnem življenju, da je dald vse to vsakemu iskrenemu nacionalistu mnogo misliti. Ne samo pri nas, tudi v drugih državah in pri drugih narodih je začelo politično življenje pogrešati gori navedenih temeljnih osnov privatnega in javnega udejstvovanja. Ni čuda, da smo pa v tem oziru tudi mi Jugosloveni morali napraviti trpko in nevarno preizkušnjo; saj smo šele pravzaprav v sedanji novi državi dosegli oni »parlamentarizem«, fadi katerega smo svoj čas s takim hrepenenjem gledali na Francijo in Delgijo. In — žalibog — pograbili smo ta »parlamentarizem« od napačne strani, tako, da je ono, kar je narodu prinesel, vse prej, kakor dobro in da je ta narod in vsak državljan, ki mu želi dobro, tega parlamen-tiranja do grla sit.
Žrtve, ki sta jih narod in država doprinesla parlamentarizmu, so ogromne. V časih, ko so skoro vse politične stranke deloma pozabile, deloma zatajile in namenoma poteptale stare absolutne pojme pošteno-
LISTEK.
sti, doslednosti in resnicoljubnosti, deloma pa te pojme v najgorostas-nejših in v naravnost rogajočih se formah na novo ustvarile, je to nujna posledica, ki ne more več presenečati. V časih, ko se iz razlogov parlamentarizma in radi najbolj osebnih konjunktur vlačijo veleizdajalci iz ječe naravnost na ministrske stolice, drugim pa se nakazujejo ministrske pokojnine za vsa leta njihovega veleizdajniškega pdčetja nazaj, ko so si narodovi zastopniki edini v skupščini le glede povišanja poslanskih dnevnic in ko se nacionalističen vzklik 'kvitira s pendrekom in ječo
— v teh časih ne more ničesar več presenečati. Radi tega je parlamentarno in politično pošteno, če politik
— katoliški duhovnik javno in opeto-vano laže, da bi onemogočil in ubil svojega političnega nasprotnika, ki pa mu je i po jeziku i krvi brat — če se državnega uradnika v vsej njegovi bedi in kljub solzami njegove družine premešča, kakor ne bi delala niti svinja z mehom, samo zato, ker si je drznil ohraniti doslednost značaja — če se državna vprašanja rešujejo preko strankarsko-političnih krajevnih organizacij in če se — z eno besedo — svobodni državljan motri le z vidika njegovega političnega pripadništva. Dosledno je pa, če ena politična stranka tekom par ur — dokler ni na vlasti — iz svojega globokega programatičnega prepričanja pobija vse ono, kar par ur kasneje — kd pride na vlast — kot absolutno dobro in osrečujoče odobrava — seveda iz istega globokega prepričanja, ali pa če je, dokler ji gre za političen kapital, bolj ustavna kot Ustava sama, nato pa, ko zdrkne iz oblasti in ministrskih stolic, slovesno ’ proglaša, da se kljub svojim prejšnjim izjavam ni odrekla svoji avtonomiji.
Si duo faciunt idem, non est idem. »Parlamentarizem« je pri nas omogočil, da je ena in ista stvar pri gotovih ljudeh tekom par dni absolutno dobra in absolutno slaba, kakor pač kažejo parlamentarni vidiki. Predlog, ki ga iznese nasprotna stranka, je vedno absolutno smešen, naperjen proti narodovemu blagostanju in demagoški; isti predlog, predlagan iz lastnih vrst pa je geni-jalen, narekovan od državnih interesov in narodu koristen. Ena in ista beseda, napisana v nasprotnem časopisu, je prostaška, revolverski žargon, naperjen proti veri in samemu Bogu, v lastnem časopisu napisan pa pomeni trdnost strankarskega značaja in pošteno ter Bogu dopadljivo kritiko političnih na-
C. Golar, Njiva zori.
Golar je za Župančičem najmočnejša pesniška individualnost v sodobni slovenski literaturi. Ker je Vznikel direktno iz naroda, je s svojimi deli pronikel v naro>d in postal tako popularen, kakor nihče izmed vseh naših sodobnikov. Njegova govorica je naravna, njegovo čuvstvo-vanje je povsod tesno vezano z naravo in tu in tam naivno in priprosto, kakor more biti le pri narodnem Pesniku, ki mu je tuja vsaka izumetničena kultura. Narava se mu je razžalila do skrajnosti, pdzna vsak njen " !>P in ko z Gregorjem oženi mlade Ei f ?re..vas°vat k kmetiškim dekletom In jim p0je serenade, da gan-
,.ev, v zdai še ni prepeval noben seljaski trubadur.
Njegova domena je bila do zdaj gorenjska ravnina gor do Kranja in ni £eg a niti do Grintovca. To je bilo kraljestvo njegove poezije — svato-Val ie maku, pšenici, škrjančku, če-
belici, javorju in se je kot pravi gorenjski fant zasmejal vsem dlakocepcem in kulturnim evnuhom, ko je pripeljal v svoje kraljestvo vdovo Rošlinko. In se je fantovsko smejal, ko so obmetavali evnuhi vdovo s kamenjem in jo je ljudstvo priznalo za svojo. A Golar se je umaknil v Slovenske gorice; živel je tam in svatoval s škorci, črički, grozdki — sredi loze, pod brajdo, pod zvenečimi klopotci; smejal se je v hramu z viničarkami, z gospodarji, z delavci
—	in je nam napisal s solnčnimi besedami idile, ki jih najdeš edinole v Slovenskih goricah in do zdaj še nikjer v slovenski knjigi.
Vsa njegova zbirka je p dl n a sveže objestnosti, ki je ne najdeš nikjer več pri naših modernih poetih. Golar je struna tihožitja naše narave in naših ljudi in ta struna zazveni, če se mu količkaj nasmeje narava. In ni Čudno, da so se v njegovi duši strnile vse melodije v eno samo veliko simfonijo — v slavospev domovini, materi vsega, kar je opeval vse svoje življenje. Golar je bil vsekdar naš in nacionalist, zagrizen in neizprosen; v najopasnejših trenutkih ni
sprotnikov. In končno' je premešče-nje ubogega uradnika iz lastnih vrst kruta politična maščevalnost, ona iz nasprotnih vrst pa samo poprava svoj čas storjene krivice.
Ali se pri vsem tem naši parlamentarci še lahko čudijo, če narodova morala sčasoma sama pričenja omahovati? Naši takozvani »politiki« sami pripravljajo pot temu žalostnemu pojavu. Naš človek namreč takih pojavov in dejanj ne imenuje z besedo »politiko«, ampak jo sam pri sebi pojmi in občuti z njeno pravo označbo kot laž, zahrbtnost, nepoštenost, nedoslednost in goljufijo. Ko pa vidi, da vse to niti ni kaznji-vo, niti v očeh naših »politikov« nečastno, ampak domoljubno delo, zaide nehote sam na to zgrešeno pot. Tako smo prišli do tega, da se človeka ne sodi več po značaju, ampak le še po strankini legitimaciji. Lahko si največji poštenjak, vendar te en sam orjunaški znak v očeh gotove klike postavi na stopnjo tatu, tolovaja in brezbožnega morilca, do-čim lastnemu pristašu sodno kaznovana perverznost, nemoralnost in nepoštenost nikakor nb odvzame ugleda kremenitega in vseskozi poštenega moža.
Motijo se naši »politiki«, če mislijo, da pojmujejo »politiko« in parlamentarizem od prave strani. Politična pot naj bi pomenila le taktiko, ki zamore pač biti pri različnih strankah različna, ki pa bi vedno le morala peljati do enega in istega skupnega cilja, namreč do blagostanja in sreče ter ugleda naroda in države. Vsega tega pri nas ni. Politično udejstvovanje v nekaterih naših strankah pomeni osredotočiti vso delavnost le V to, da se nasprotnika osmeši, epljuje, onemogoči in mo-ralično ter gmotno ubije. In vendar imajo vse politične stranke vsaj v svojih pisanih programih napisano vse lepo in dobro. Lepota, dobrota in poštenost pa so absolutni pojmi, ki ostanejo vedno enaki in isti, naj se jih pogleda in posmatra od katerekoli strani. Če tedaj nekateri naši strankarji odklanjaj# vsako sodelovanje tudi pri dvigu teh človeških dobrin, je to znak, da so se že davno ločili od svojih tako lepo napisanih programov in da služi njihova »politika« danes le še njihovemu napuhu, samoljubju, trebuhu in brezmejnemu pohlepu.
Kje je iskati vzroka tem neveselim pojavom? V tem, da se danes za onega, ki se »politično« udejstvuje ne zahteva več belo oblačilo, toga candida — ker bi sicer narod imel naenkrat preveč brezposelnih politikov — ampak zahteva večina strank od njega, da zna dobro lagati, klevetati, jemati čast svojemu nasprotniku in hujskati narod k nestrpnosti ter ga ščuvati k pokolju in popolnem uničenju političnega na-
sprotnika. In drugi glavni razlog, ki dopušča tak način političnega udejstvovanja, pa tiči v tem, da večina političnih strank za zasledovanje sicer lepo napisanih programov nima prav nikake sankcije.
Kajti vsaka politična edinica in grupa bi se morala opirati pri svojem delu in udejstvovanju na etične in moralne temelje, ki so vsebovani tako lepo v njenih teoretično pisanih programih. Da pridejo te etične in moralne osnove v kri in meso vseh pristašev, to bi morala biti prva in najvažnejša naloga vseh naših političnih vctlij. Ne bo sreče in blagostanja v narodu, dokler se bodo bratje zmerjali med seboj na komando nekaterih napuhnjenih dobičkarjev, ki se smatrajo za od Boga maziljene vodje tega naroda. Ne bo zadovoljstva in bratske ljubavi v tem narodu vse dotlej, dokler drug drugemu ne bomo priznavali človeškega dostojanstva, dokler bomo nad neuspehom brata — političnega nasprotnika občutili veselje in škodoželjnost in dokler ne bomo vsak po svojih močeh in po svoji vesti zastavili vse svdje sile, da dvignemo z našo lastno poštenostjo, prizanesljivostjo in strpnostjo ono v narodu. Preklet bo on, kateremu je narod sredstvo, politika pa cilj in ne obratno in ki razume politiko tako, da apelira le na slaba in nizkotna čustva v človeku, mesto, da bi se mu ponudil za vodnika k resnično dobremu in plemenitemu.
Žalibog smo se morali uveriti, da manjkajo večini političnih strank taki osnovni in jaki notranji temelji, ki bi jim jamčili za možnost izvedbe svojih teoretično pisanih programov. Temelj internacionalne solidarnosti je baš pri naših internacionalah doživel za svetovne vojne popolno razočaranje in polom, gospodarske interesne skupnosti so sploh namenjene le v protežiranje enega sloja napram drugemu, takozvani verski temelji nekaterih političnih strank pa so se že sploh popdlnoma razblinili
in razgalili v vsej svoji absurdnosti, ker so vedno oznanjevali le sovra-štvo% Niti malo ni bil verski temelj sposoben, da ustvari strpno, bratsko in zadovoljivo harmonijo v narodu. Ta temelj služi le kot plašč, pod katerim more zlesti največji brezzna-čajni brezverec preko hrbta resnično pobožnega in poštenega našega človeka do korita in do polne bisage. Da verska fraza in verski moment ne pomenita nikake sankcije in nikake gotovosti za dosego narodnega blagostanja potrdi najbolj dejstvo, da je krščanski kapitalizem hujši kot katerikoli drug in da delavec — krščanski socialist prav tako zaman pričakuje usmiljenja od svojega gospodarja — krščanskega ka*-pitalista, kakor od kakega madžarskega žida.
In vendar sta v nas temelj in ideja, ki sta edina sposobna, da pomedeta enkrat za vselej s starimi, preživelimi in lažnivimi frazami ter uravnata delovanje in mišljenje nas vseh k plemenitemu tekmovanju za dosego blagostanja in resničnega bratstva v narddu. Ona miseJ le to. ki je vezala naše mučenike iz Suhega bajerja in iz Radgone z onimi na Ceru in v Albaniji, ona zavest nacionalistične, bratskfe, jezikovne, krvne in rasne skupnosti, ki edina more rešiti naš narodni problem. Država, narod in bratska ljubav so nam program, nacionalna zavest pa sankcija tega programa. Nacionalna zavest je uravnavala dedovanje naših junakov, ko so polagali svoja življenja, nacionalna misel — prava, iskrena in poštena — bo vedno jpra-vilno in le narodu in Domovini v dobro usmerila tudi naše bodoče deto.
V	dneh, ko se organizacija jugdslo-venskih nacionalistov reorganizira in strinja svoje mlade moči za nov pohod na pot oznajevanja jugdklo-venskega nacionalnega evangelija, bodi iskreno pozdravljen vsakdo, ki stopi čistih rok v naše vrste, da z nesebičnim in požrtvovalnim delom pomaga čim prej uresničiti našo 'voljo.
Jugosloveni in Vatikan.
Med vsemi narodi, kar jih	je
pod patronanco papeške tiare, so gotovo od te najbo>lj pozabljeni in zanemarjeni jugoslovenski pastorki. Dočim je Vatikan napram narodom, ki rogovilijo in zahtevajo svojih pravic nadvse ljubezniv, pa makar so afrikanski Bušmani ali kitajski bolj-ševiki, ne mara in ne mara čuti ob stran potisnjenih vernih jugosloven-skih ovčic, ki prosijo' samo mrvice od onih bogatih darov milosti in naklonjenosti, katerih, so sicer deležni vsi ostali.
Jugosloveni smo nadvse rimskokatoliški in bolj papeški od papeža
samega. Zato pa prepovedujejo raj-hovski na Koroško privandrani škofje sinovom koroške zemje, ki ne marajo na ljubo lepih oči kakega Seipla, v krščanske socialiste kandidirati na samostojnih slovenskih listah; zato izzivajo pritepeni Kala-brezi in Napolitanci slovenske svečenike iz nesrečnega Primorja in zato' molijo še vedno deveto leto po osvobojenju na zemlji po kateri sta sejala prvo seme velikega Blago-vestja sveta brata Ciril in Metod v onem jeziku, v znamenju kojega so prelivali krvavi nemški črnorizci kri najboljših slovenskih sinov.
okleval ter ie skoro brutalno priznaval svoje jugoslovenstvo. In zdaj je poklekni] pred oltar domovine; v krasni »Molitvi« izreka svoj domovinski konfiteor, tako iskreno in naravno, kot more moliti samo pravi pesnik. Snežniki ob Korotanu so mu samo roke domovine, iztegajoče prste proti nebu v tihi prisegi:
Ne klonite glave, sinovi — ali vidite svobodno ptico?
Prost in silen v brezmejnem obzorju jastreb in sokol vihari —
Bog Perun, bog Triglav ti kliče: Sloven, ne udaj se, udari!
Ujedinjenje ni šlo brez odušev-Ijenja mimo njega. V »Viharju svobode« kliče vse zasužnjence in jim z vriskajočim glasom oznanja našo osvoboditev, za katero smo trpeli in delali s krvjo;
Mi smo prisegali, ko smo zidali, skalnate klade trdo tesali — mi smo prisegali, ko smo umirali, v zarje prihodnjih se časov ozirali.
Da pa ostane ta osvoboditev večna, zato moramo delati, ne samio z oficijelnim, tradicionalnim uma svit-
lim mečem, zaslanjati jo moramo z brezobzirno močjo; varovati domačih izdajic, prežečih iz licemernih, gladko obritih obrazov, varovati sestradane volčje golazni, lajajoče s sedmih, oskubljenih gričev ... Sedem milijonov mečev se ti klanja
in bedi in straži pred tvojimi vrati. Kdo si upa te drzno pogledati?
Jaz te kličem: Mati!
Vstani in pred vragi nas brani!
Golarjeva najnovejša zbirka pesmi je nekaj posebnega sredi naše današnje literarne mizerije. Vsak izmed nas, ki ljubi to našo od Boga nam podarjeno zemljico, bo segel po nji. Knjiga ga bo bogato oškodovala za vso strašno praznino, ki se šopiri danes po vseh dušah in vsem javnem življenju in ki tako čudno dokumentira našo mentaliteto v velikih današnjih časih. Jos. Vandot.
Mimi«
v sle d svojih dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA-
Vladamo ...!
Hi, hoj, ti osliček moj! polen voz sva naložila, dobrrt bova zaslužila.
Hi, hoj,
ti osliček moj!
Hi, hej, voziva naprej, dokler imava voziček dobi o vozi moj osliček.
Hi, hej, voziva naprej.
1. ha,
dobro plača Nikola.
Za slovenske te pravice pride nam denar v mošnjice.
I,	ha,
Uzun Nikola, plačo da.
Hi, haj,
z nami je Božo policaj!
Dobro Božo ti oslička vodi. da na Zaloško jo cesto ne zablod Hi, haj,
z nami je Božo,
železni kancler — prvi policaj.
Ako bi ne bili rimsko-katoliški Jugosloveni šleve brez trohice narodnega ponosa, potem bi jim morala že zdavnaj zavreti kri v žilah in danes tako gluhi Vatikan bi se že moral tresti pred enodušnimi in mogočnimi protesti onih, ki čuvajo vrata v Orient.
Ker pa smo dobri in lojalno rimsko orientirani Jugosloveni, seveda niti v sanjah ne protestiramo in vselej vdano oprtamo naše romarske culice, čim nas pozove Rim ter nesemo svoje bore od ust pritrgane pare v nikdar polne tresore fonda Petrovega novčiča. Da se nam nato blagi in debelušno rejeni rimski gospodje smejejo/, ni prav nič čudnega, kakor tudi ne to, da še nismo doživeli onega skrivnostnega jutra, o katerem vedno govore našiin prevzvi-šenitn škofom, čim jih le ti pobarajo najponižnejše za sence naših pravic.
Med tem pa poteka čas in z njimi se lepo uresničujejo grandiozni načrti, katere sta zasnovala v bratskem sporazumu črnosrajčniški Qui-rinal in s papeško belino odeti Vatikan.
Postopanje Vatikana z Jugosloveni kriči po temeljiti remeduri. Ju-goslovenom je danes potreba bolj, kakor kdaj doslej priznanja enakovrednosti z ostalimi narodi v zajedni-ci rimsko-katoliške cerkve. Ako Vatikan ne bo hotel te enakopravnosti priznati ter dovoliti katoliškim Ju-gostovenom njih primitivnih pravic ter se postavil za njihove preganjane brate pod Italijo vsaj na naj-skromnejši način, potem bodo morali le ti napeti i napram Vatikanu ostrejše strune, odložiti svojo hlapčevsko zadržanje in nastopiti na način, dostojen svobodnega in samostojnega naroda.	A.	V.
Po predavanju Kostova.
Kriza ljubljan. gledališča rešena.
Da moremo o takozvani krizi narodnega gledališča v Ljubljani poročati, moramo najprej pregledati vsaj po številkah glavno osobje gledališke uprave. Imamo najprej novega, tudi umetniško popolnoma no-#o usmerjenega intendanta, nato glavnega tajnika, potem direktorja opere, dalje direktorja drame, še dalje ekonoma, enega knjigovodjo, njegovega pomočnika, blagajnika in blagajničarko, dve pisarniški pomočnici in opernega arhivarja. Zdaj, ko se meče na cesto operno in še posebej dramsko osobje, se pa nastavlja v že tako po številu premočno upravo še posebni in osebni tajnik novega gospoda intendanta, imenovan tudi arhivar, ki je gotovo neobhodno potreben za velikanski in historično važni dramski arhiv, ki obsega mogoče veliko povedano kakih dvesto številk, izkušeni mladenič Ciril Debevec, stalni razglaševalec permanentne krize narodnega gledališča v Ljubljani, ki je z njegovo nastavitvijo samo ob sebi umevno popolnoma rešena vsaj tako dolgo, dokler se ne pojavi nov Ciril Debevec.
Dramo obsekujejo kakor nerodni drvarji drevo. Ali ne vedo, da je drama glava slovenskega Narodnega gledališča, če naj to še sploh bo Narodno gledališče? Med drugimi so zadnji čas reducirali našega nacionalista Sancina, ki je bil vseskozi poraben in je prejemal ogromno mesečno plačo okrog tisoč dinarjev.'
Tudi se širi po Ljubljani glas, da je odpuščena gospa Nablocka, ljubljanski Hamlet pa pozvan, naj poda ostavko. Odlično visoko pa so poveličani pravi zaupniki novega gospoda intendanta. Cujemo, da je končno tudi bivši dramaturg in sedanji gledališki generalni (ne osebni) tajnik po dolgem vplivanju od raznih merodajnih faktorjev spoznal za bodoči glavni steber slovenskih igralcev gospoda Skrbinška, ki postane najbrž tudi bodoči ljubljanski Hamlet. Čuje se, da namerava g. intendant namesto odslovljenih igralcev sprejeti brata gosp. Skrbinška in brata g. C. Debevca in na ta način bo kriza ljubljanskega gledališča še popolnejše rešena. Prvi naj bo pridobitev za dramo, drugi pa atrakcija za opero.
Še o Grčarevcu.
Mentaliteta našega naroda je menda že taka, da se razburi ali navdušuje samo ob priliki izrednih dogodkov, potem pa pdzabi na vse prisege, obljube, ali — grožnje. Pozabi večinoma tudi ne samo na mrtve žrtve ideje, ampak pozabi tudi na žive, ki bodisi na en ali drugi način
—	ob takih dogddkih nastradajo. Istotako se je zgodilo tudi s Pavlom Žigonom in Josipom Zajcem, ki sta bila ob priliki znanega napada Oboroženih uslužbencev »miroljubne Italije« dne 19. marca 1926 v Grča-revcu — na našem ozemlju težko ranjena. Nihče se ne spomni, da je zlasti Žigon težko prizadet, ker je ostal trajen invalid na roki, plačati pa bo moral sam zdravnika in bolnico. Vse prošnje in intervencije na velikega župana in ministrstvo zunanjih del niso do danes nič zalegle. Kot bi vladni zastopniki bili gluhi, ko se gre za zaščito lastnega državljana pred zahrbtnim napadom toli proslavljenih potomcev M&ehiave-lija!
Hip, huj,
osliček ti verni čuj! naj vlada bo radikalna ali antiparlamentarna, da le naša bo gospodščina, dežela Štajerska in Kranjska.
Vojvoda KOST A PEČANAC:
ZAKAI SEM JUGOSLOVEN IN ZA UJEDINJENJE VSEH JUŽNIH SLOVANOV?
Neštetič so me znanci in prijatelji podobno izpraševali, nešteto se jih je čudilo mojemu Jugoslovenstvu. Niso se mogli nikdar predstavljati mene, rojenega v zibelki srbske kulture, med visokimi Dečanami in Pečsko Patrijarhijo kot Jugoslovena.
Prepričan sem, da vsi oni, ki so le to izpraševali — nimajo globjega vpogleda v našo bodočnost, srečo svojo in vsega Slovanstva.
Jugoslovenska ideja je vzklila v meni že v dobi četovanja leta 1904., 1905. in 1906. Njen začetek datira od leta 1904., ko smo skupno z Bolgari nastopali proti turškemu imperiju in
Nedavno tega so bili ti kobarid-ski »heroji«, ki so kot navadni banditi vdrli v naše ozemlje in napadli mirne ljudi — v Trstu pred »neopo-rečeno« italijansko justico — oproščeni I Naj se sedaj vsak zamisli v položaj teh dveh revežev in se vpraša, kaj bi v podobnem slučaju napravil? Prepričani smo, da so tudi na višjih upravnih mestih še gospodje, ki imajo tdliko uvidevnosti,, tako napram javnosti, kot napram’ obema prizadetima, da se taki slučaji ne smejo kar tako pozabiti, ker državljan ima tudi pravice, ne samo dolžnosti! Zato smo tudi uverjeni, da bo gospod veliki župan dr. Vodopivec uporabit ves svoi vpliv in vso svojo moč ter svojo obljubo, da se bo za zadevo zanimal, izpolnil v prid žrtvama italijanskega barbarstva!
Stroji za špičenje svinčnikov.
THE REX CO., Ljubljana.
Impozantna je bila manifestacija za jugoslovensko-bolgarsko zbliža-nje v Unionski dvorani in ne dvomim, da bodo izvajanja Kostova rodila sadove posebno po zaslugi naše omladine. Ker sem pa prepričan, da bi se našim akademikom v veliki meri lahko priskočilo na pomoč in v njih razbremenitev in pospešitev plemenitega dela, bodi mi dovoljeno, da na tem mestu iznesem par predlogov na naslov onih, ki bi lahko z malo volje in samopožrtvovalnosti piispevali k stvari.
Omenim naj v prvi vrsti naše Narodno gledališče, ki bi pač brez rizika za moralni kakor tudi gmotni uspeh lahko povabilo bolgarske igralce na gostovanje z nekoliko narodnimi dramskimi igrami v Ljubljano in Maribor ter po možnosti v Celje. Siguren sem, da bi se naše občinstvo v polni meri odzvalo, kakor je to storilo za časa gostovanja Hu-dožestvenikov, kljub temu, da po večini ni obvladalo bratskega ruskega jezika. Pa tudi pojedine operne pevce in pevke bi lahko povabili na gostovanje n. pr. v Boris Godunovu, Pikovi dami, Evgenij Onjegin ali v Prodani nevesti za kar bi bilo gledališko občinstvo upravi hvaležno. Navedena gostovanja bi se lahko vršila tudi v zvezi z zagrebškim gledališčem, kar. bi stroške turneje zmanjšalo ter bi temu primerno vstopnice ne bile predrage in obisk predstav omogočen najširšim slojem. Radi odmakle sezone bi se seveda gostovanja pričela v jeseni.
Da bi gostovanje katerega izmed bolg. pevskih društev napolnilo kon-
certno dvorano je odveč še posebej omenjati in le želeti je, da čimprej pride do tega, da naš narod ob tej priliki spozna bolgarske narodne pesmi.
Kako bi bilo hvaležno Zvezi kulturnih društev dijaštvo in ostalo občinstvo. ako bi priredilo v Ljubljani kakor tudi po deželi propagandna predavanja s pomočjo filmov ali vsaj skioptičnih slik o lepi Bolgarski ni potreba posiebetj (omenjati in obisk dosedanjih p odlični h predavanj naj mi služi v dokaz, da bi take aktuel-ne prireditve neštetokrat polnile dvorane.
Tudi naši športniki bi lahko stopili v stik z onimi iz Bolgarije. Predvsem bi bili v to poklicani nogometaši. Radi velikih stroškov bi se seveda vršile tekme pod okriljem L. N. P, ki bi sestavi! ljubljansko ali pa podsavezno reprezentanco proti Snfiii. Sevedf« b! svetoval skutmo sodelovanje z Z. N. P. radi eventu-elnega prejšnjega gostovanja v Zagrebu, da tako oba oodsaveza sorazmerno nosita stroške. Imenovano gostovanje, bi se lahko vršilo že na nrimer 9. in 10. julija t. I. to je za časa ljubljanskega velesejma, tako, da bi si gostje tudi tega lahko ogledali kar pač ne bi škodilo našim raz-stavljalcem.
Priporočil bi razen zgoraj navedenih možnosti čim več medsebojnih stikov med skauti in drugimi organizacijami ter prepotrebni tečaj bolgarskega jezika za trgovske kroge, kar bi se v doglednem času zelo izplačalo.	E.	V.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Delavski praznik 1. maj se ie letos v naših rudarskih revirjih žalostno* obhajal. Vsi veličastni obhodi delavstva, ki so bili dosedaj v navadi, so odpadli. Krivda leži na aranžerjih slavnosti s prejšnjih let, ki so vedno take obhode izrabili v tA, da so grozili s smrtjo in vislicami onim, ki so bili prvi resni prvoboritelji za delavske interese in kruh, ki pa se niso skladali z načeli raznih ne pod programom internacional. A onih, ki ga izrabljaj« in mu pijejo kri z živega telesa — tuje družbe niso videli — pač pa vedno tako nepriljubljeno rudarsko nacionalno delavstvo.
Izmed proslav bi moral omeniti sledeče:
Ob 9. uri je imela narodna strokovna zveza slavnostno zborovanje v Sokolskem domu. Glavni govornik br. dr. Bohinc je v zanimivem govoru očrtal pomen delavskega praznika. A najaktuelnejše za našega rudarja je službodajalec T. P. D., ki reže v današnji dobi svojemu rudarju tako ovsen kruh. Za stvarna poročila je delavstvo gdvorniku gotovo hvaležno. Glavna točka, katero mora pričeti država uvajati, je znani paragraf iz »Vidovdanske ustave«, ki pravi, »delo je pod zaščito države«. Kakor hitro se prične le malo uresničevati ta temeljna točka našega socialnega programa, takoj bo rudarju malo lažje. Lepo je gdvoril tudi predsednik g. Sedlar Vinko, ki je povdarjal veliko važnost udruže-nja delavstva v strokovne zveze in
v njih izvršenega energičnega dela vsakega posameznika.
Popoldne bi se imela vršiti zabava vsega naprednega življa v Št. Lampertu, toda tdča in dež nas je pričela bičati in tako ni bila ravno najboljša udeležba. Prijetno nam je bilo vseeno. Svobodno smo zadihali na zelenem Št. Lampertu in pozabili na črne rove in trud celega leta, pri katerem sta nas spremljala !e obup in skrb. Za dobro razpoloženje je skrbela rudarska godba, za kar se ji tudi zahvaljujemo.
V	ostalem sta se še vršili dve proslavi prvega maja. Na eni je zopet masa zapeljane mladine proslavljala' Ljenina I. Krvavega — na drugi so se pa sestavljale vdanostne resolucije sodrugom, kateri spe zaslepljeni pod vodstvom duhovščine in naših dičnih lajikov klerikalcev.
Le eno nam ostane — kar je edino sigurno, da se kmalu oboji zberejo pri nas, ki bomo edini izvodili pošteno borbo z izkoriščevalci do kraja.
Guštanj. Članek glede izvolitve Nemca podpredsednikom mlekarske zadruge je zadel v živo. Reagiral je nanj tudi dopisnik »Slovenca«. Vidi se, da se slovenoborci hočejo prati ter hočejo to opraviti na ta način, da se izgovarjajo na »slične« slučaje pri raznih društvih.
Biti gost na čajanki ali pa biti predsednik gospodarske zadruge, se da ravno toliko primerjati, kakor pa sorodstvo Petra s salpetrcfrn; to
tiranskemu reižimu Abdul Hamtda. Dasiravno mlad in neizkušen, brez zadostne izobrazbe, sem bil najvne-tejši propagator zbližanja z Bolgari. Slučaj je nanesel, da sem se jaz v tej skupni akciji poslednji točil od bolgarskega vojvode Jordana Sofija-nova.
llinski ustanak leta 1903., kateri je bil predhodnik naslednje velike ustaje, je bil organiziran in podpiran skupno od Bolgarov, v še večji meri pa od Srbov. Dokaz temu je svečan sprejem vojvode Borisa Sarafova v Beogradu, ki ga je univerzitetna mladina nosila na ramah preko Te-razij. Saj so se pa bolgarski študentje večinoma šolali v Beogradu, dokler je bila Bolgarija še vazalna kneževina.
Križarske vojne, v katerih so se Nemci in' Francozi, združeni po isti krščanski ideji, borili rame ob rami, umirajoči po Makedoniji od nalezljivih bolezni — so mi bile kakor vizija in glavni povod za medsebojno toleranco in skupno sodelovanje z Bolgari.
Kakšna sreča za nas, da bi že takrat uspela in triumfirala ideja, za
katero sem se oduševil in boril. Mnogi moji bratje Jugosloveni bi živeli in uživali srečo in blagostanje svojega naroda in dela.
V	balkanski vojni se je jugoslovenska ideja zopet okrepila. Pakt in zveza z Bolgarijo proti Turkom predočila sta lepo perspektivo jugo-slovenske solidarnosti.
Po svojem četovanju sem se pobližje spoznal z omladino okrog »Slovenskega Juga«, kateremu je stal na čelu veliki pobornik Jugo-slovenstva pok. Ljuba Jovanovič-Cupa. V meni se je tedaj še bolj utrdila vera, da sem na pravi poti. Tedaj sem se definitivno oklenil ideje Jugoslovenstva kot svoje nacionalne vere. Kot je znano nisem tudi v času svojega četovanja kaznoval onih Slovenov, ki so radi tujih vplivov in agentov pozabili na svoj narod in mu škodovali.
Po mojem prepričanju bi morala svetovna vojna dovesti do ujedinje-nja vseh Južnih Slovanov, dasiravno je Bolgarija pod vplivom dvorske kamarije in tujih politikov zahrbtno napadla svoje brate. V svojem na-
cionalnem delovanju sem imel največ spopadov in borb z Bolgari. A to me ni uplašilo, da bi odstopil od svojega jugoslovenskega prepričanja. Ne! Ravnal sem se po Kristo-vein izreku: Odpusti jim, saj so zaslepljeni!
A kako smo si mi sami zamišljali idejo Jugoslovenstva? Odločno podčrtavam: največji greh in najmočnejši udarec našemu Jugoslovenstvu je bil ta, da se je po sklepu Vidovdanske Skupščine nazvala naša Kraljevina: Srbov, Hrvatov in Slovencev! — Iz enega brata in enega naroda so napravili tri! Koliko časa bo preteklo in kdo bo to kardinalno pogreško narodnih poslancev, nastalo iz osebnih ambicij popravil in nadomestil z briljantnim imenom in sintezo edinstva:	Jugoslavijo.
Upam, da čas ni več daleč!
Zgodovinarji in poborniki Jugoslovenstva trdijo da smo eno. Ko sem potoval po Hrvatski, Dalmaciji, Liki in Sloveniji, sem se uveril, da smo stvarno en narod istih teženj, idealov in istih želja.
(Dalje.)
lahko uvidijo tudi ljudje z debelo
kožo.
Da je učitelj-Orjunaš učil Nemce slovenščine je prav in ni prav. Za novo vseslovensko mlekarsko zadrugo bi bilo prav, če bi se bil njen predsednik naučil slovenski: bi vsaj ne bilo treba voditi sej te slovenske korporacije v nemškem jeziku v Jugoslaviji. Sicer pa (učitelj-Orjunas že davno' obžaluje, da se je lotil tega nehvaležnega posla. Bilo je to leta 1921.! Takrat še ni bil Orjunaš. To je postal šele iz nacionalne potrebe. In takrat je prekinil vsako občevanje, seveda tudi pouk z g. predsednikom. Spoznal je, da je bil ves trud zaman! Učenje sloVenščine je bilo I® »pesek v oči« na »zgoraj«, da k' inozemec lažje ostal v Jugoslaviji.
So pa med našimi Nemci tudi po-steni, ki so podpirali in še podpirajo naša narodna in prosvetna društva, ker so naš narod vzljubili in so Jugoslaviji hvaležni, da jih je sprejela pod svoj gostoljubni krov. Te je treba ločiti od onih, ki, če že podarijo prispevek slovenskemu društvu, pd-darijo to iz svojih specielnih osebnih motivov.
H koncu moramo še izrečno po-vdariti, da Orjunaši niso bili vabljeni k ustanovnemu zboru zadruge! To--rej ni treba s pomočjo laži zafrkavati. Pa če bi prišli, Nemca gotovo ne bi bili volili predsednikom. Pa bi bili vseeno prišli, ko' se ne bi bili zanašali na narodno zavednost posne-malca starega Zupanca. Skrajno tankovestni so morali biti tudi tisti, ki so kljub temu, da so imeli v svoji sredini strokovno naobraženega kmetovalca, izvolili Nemca predsednikom. Včasih se je ljudem, ki so radi ljubega denarja svoj rod zamotavali, pravilo, da so renegatu izdajice in enako. Ali se ti časi vračajo. Toda, dosti za danes! Če se še Oglasi kdo in kritizira narodno delovanje tega ali onega moža, nam bo prav, pa če bo tudi napadeni Orjunaš, kajti ničesar drugega nam ne manjka v toliki meri, kakor narodne samozavesti.	\
Kdor tu greši, ga bomo napadali brez ozira na levo ali desno! Bodimo vsaj tudi tu tankovestni.
Napadeni Orjunaš.
Tuini glasi.
Zopet proces proti slovenskemu društvu v Italiji. Decembra meseca 1926 se je ustanovilo v Ponikvah pri Avberju na Krasu mladinsko prosvetno društvo. Ko se je nato vršil sestanek, kjer so se člani pomenili o pripravah za mala dramatično igro, je karabinijerski ‘brigadir iz Štanjela smatral to za nedovoljen sestanek in poslal ovadbo v Sežano. V soboto so se morali člani društva zagovarjati radi prestopka proti novemu policijskemu zakonu. Pri razpravi se je pokazalo, da je bilo društvo pravilno ustanovljeno, (ob tej priliki povdarjamo, da kulturna in civilizirana Italija še danes nima društvenega zalkona, ki bi urejeval ustanovitev in delovanje društev. Pač pa ima najstrožje policijske odredbe proti delovanju društev) in da so se društveni člani pravilno sestali in razsodba je morala, naravno, biti oprostilna. Štan-jelski karabinjerski brigadir pa je za eno blamažo bogatejši.
Balillska slavnost se je vršila 3. t. m v katedrali sv. Justa v Trstu. Blagoslovili so' prapor balillskih pionirjev. Blagoslov je podelil župnik Just Buttignoni, ki je po »Piccolu«
SVETLA Ci LAVA
p,.-
DrOETkER-
JEVIm
backinom
Najboljše in preizkušene recepte poSilj« »* željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. t.
MARIBOR-
in »Popolu« ob tej priliki sledeče govoril:	»Ni se moglo dobiti bolj
vrednega prostora za razvitje faši-stovskega prapora, kakor našo katedralo, kajti vsaka stvar govori tukaj o Rimu, od ruševin temelja pod zvonikom do samega mučenika sv. Justa, ki je bil rimski patricijski mladenič. Prapor ne sme biti samo paradno znamenje, temveč mora biti po ukazu »Vodje« znak dela, učenja in discipline. Knjiga in puška, evo Vam simbol pravega fašista, toda začasno je za Vas knjiga, puška pride kasneje. Sedaj vršite svojo dolžnost s tem, da se učite. Prapor je vojaški znak, radi tega znak discipline in uboganja, uboganja staršev in predstojnikov. Ako boste ta-' ko ravnali, boste izpolnjevali božje zakone in boste izpolnjevali svojo dolžnost do kralja, Vodje in domovine. In v imenu Boga, kralja in Vodje blagoslavljam Vaš prapor.«
Gospod župnik so zelo lepo govorili! Po njegovem mnenju ga ni pripravnejšega mesta za razvijanje praporov Mateotijevih morilcev in ubijalcev v slovenskih cerkvah, kakor cerkve rimsko-katoliške veroizpovedi. In pri nas hočejo pravoverni še vedno z vsemi silami dokazati, da leži med Vatikanom in palačo Chigi 'nepremostljiv; prepad. Resnica je, da je don Sturza moral iti! Ostali pa so ultrafašistcVski mons. Justi Battignoniji, ki danes v cerkvah v imenu Boga in Duceja blagoslavljajo dne prapore, pod katerimi se zbirajo morilci in najza-grizenejši sovražniki načela: In mir ljudem na zemlji;
Slovani pod Italijo ne smejo imeti radio-aparatov. S kr. odlokom od 3. sept. 1926 je odrejeno, da je na vsem ozemlju, kier bivajo kompaktno Slovani, prepovedano instalirati sprejemne radio-aparate brez predhodnega dovoljenja vojaške in politične oblasti. Ta prepoved velja za vse one občine, kjef je bila z ne-
kim zakonom ukinjena prava lastninska pravica, kjer namreč ne sme lastnik ne prodajati, ne odstopati zemljišča, ne stavb, ne zidati hiš ali drugih poslopij, ali posekati dreves ali pogozditi svojega zemljišča brez predhodnega dovoljenja Italijanov.
Da ne gre pri tem za vojaške ukrepe, je jasno iz tega, ker ne veljajo te odredbe niti -za Reko in Za-der, ki sta pravzaprav obdana od Jugoslavije.
2.	marca t. 1. je bil odlok predložen rimski zbornici, da ga ie spremenila v zakon. Poročevalec je bil prosluli Dalmatinec-hujskač Dudan.
V	svojem govoru je odkrito priznal, »da so vzroki oportunosti narekovali posebne odredbe glede okrožnih sprejemnih radio - ap'aratov.« »Toda poleg teh je nadaljevat poročevalec Dudan, recimo policijskih bdredb, ki so morda Ibite (potreb-ne, je nedbhodno potrebno preprečiti vsako neitalijansko n tu pa tam tudi morda celo protiitalijansko propagando zunanjih oddajnih postaj z večjo oddajno energijo, kakor italijanske postaje, ki so danes prešibke in premalo številne, da bi jih lahko slišali ob severni državni meji in ki tudi v umetniškem oziru niso take, kakor jih zahteva italijanska kultura, in ne na taki višini, da bi tekmovale z drugimi oddajnimi postajami.«
Sicer morajo biti fašistovski poslanci v rimski zborniški kasarni pravi tepci, da mirno poslušajo tako čvekanje, kakor je ono c* pre-šibkosti Italijanskih postaj,' katerih bojda po Dudanovih informacijah ni moči čuti do severne meje. Saj je slehernemu radid-amateurju znano, da se čujejo italijanske postaje Roma, Neapoli, Milano celo prav izborno na Dunaju in Monakovu ter še severneje. Izgleda, da civilizirani italijanski narod sko>ro ni vreden Marconija.
Kronika.
Streliaike druiine.
Nove Streljačke družine se snujejo v Žužemberku, in sicer tako zaspanih Jesenicah. Strelski pokret. pred kojim imajo osobito mnogo 'strahu zapadni sosedje, pronicava vedno bolj v široke narodne mase.
Streljačka \ družina Ljubljana je priredila .24. aprila celodnevno terensko vežbo v okolici Medvod.
Udeležba strelcev na vežbi je bila prav zadovoljiva in je pokazala, da se nove formacije občenarodnih streljačkih družin' zelo intenzivno pripravljajo za svoje velike cilje.
Streljačke družine Zagorje, Mirna in Trbovlje prirede za nedeljo, 8. maja letenske vežbe na Kumu pod vodstvom svojih oficirjev.
Naš pokret.
Spominsko proslavo v počast Zrinjskega in Frankopana je priredil la Orjuna Split na nedeljo dne 1. maja. Glavni govornik je bil brat dr. Ljubo Leontič.
Delavske Orjune v Dalmaciji nastopajo vedno odločnejše v borbi za Pravice nacionalistično orientiranega proletariata. Dosegle so že par znatnih uspehov v korist delavskih ™as- Sedaj se pripravljajo za samostojen nastop pri volitvah v splitska delavsko zbornico, pri katerih imajo zelo lepe prognoze za uspeh. Imenom slovenskih Orjun pozdravljamo to akcijo dalmatinskih bratov v. veri, da bodo uspehi njihovega dela odprli oči i onnn, ki še danes ne morejo pojmiti, da lezi spas jugoslovenske-ga proletariata samo v socialnih akcijah z nacionalistično podlago
Orjuna Okrug je priredila lepo uspeli zbor, na katerem sta govorila podpredsednik Direktorija Niko Bar-tulovič in Milivoj Žile, oblastni čel-nik. Okružani so s tem zborom dokazali, da se ne dajo terorizirati in da vedo, kje jim je mesto v borbi za veliko Jugoslavijo, močno na znotraj in zunaj.
Za razširjenje našega lista! O Potrebi »Orjune« in njeni veliki važnosti za orjunaški pokret v Sloveniji ni potreba podrobneje razpravljati. Na naših prijateljih je le, da podpro njeno izhajanje z nabiranjem novih naročnikov, katerih število danes ualeko ne odgovarja oni višini, katero bi lahko doseglo. Ako nabere s|cherni Orjunaš vsaj dva nova naročnika, pa bomo dosegli uspeh, ki po omogočil zopet znatno povečati izdajanje našega glasila, ki se mora p°riti z neprestanimi finančnimi tež-kočami.
Orjunaš! j Sporočajte uredništvu »Oijune« vaše želje in nasvete, spo-ročajte nam tudi vašo kritiko in pritožbe, tičoče se lista. Za vsak naši?* ^V1	hva'ežni	in ga upo-
števali, kolikor bo mogoče
Sporočajte nam tudi vesti iz va-jgn krajev, ker le z vašim sodelovanjem bomo dvignili list poi pestrosti n vsebinskem bogastvu.
Policija je prepovedala Orjuni Dubrovnik že davno najavljene slavnosti dne 1. maja ob priliki šeste Obletnice ustanovitve te marljive organizacije. Istočasno je prepovedala javno proslavo spomina Zrinjski-Frankopana in to vse zavoljo strahu pred nemiri na 1. maj. Priznamo upravičeno skrbnost policije, vendar pa opozarjamo, da je v toliki meri že vse preje kakor v korist zemlji, ki je nikakor ni volja stopati po stopinjah kake Italije, kjer danes delavne mase tudi ne smejo na ljubo Mussolinijevim komedijantskim podvigom praznovati praznika dela.
Valjavec Anton, čevljar iz Ra-kega je položil v fond Orjune Rakek 100 Din ob svojem odhodu v Studence pri Mariboru.
Mestna Orjuna Maribor sporoča na razna vprašanja svojega članstva, da Marš Franjo ni član imenovane organizacije.
Mestna Orjuna Maribor je priredila dne 23. aprila t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru članski sestanek, ki je bil namenjen izključno internim zadevam članstva. Policijski komisarijat pa je smatral za pdtrebno, da pošlje k temu sestanku v svrho kontrole svojega zastopnika, kar je vzbudilo med član« splošno ogorčenje. Odbor je vložil proti temu na pristojno mesto ugovor.
Mestna Orjuna Maribor sporoča tem potom vsemu svojemu članstvu, da se vrši dne 14. maja v mali dvorani »Narodnega doma« družabni
večer. Spored: godba, pevske točke. šaljiva pošta in še mnogo drugih prijetnosti. V to svrho sestavljeni veselični odsek nam jamči za Čim prijetnejšo zabavo. Vstopnine ni. — Odbor.
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
Civilizacijo hočejo iti reševat na Balkan črnosrajčniki, ki da ji preti rdečepobarvana slovanska opasnost. Nas, ki poznamo prave namene laškega vsiljevanja na Balkanu, te laž-njive izjave prav nič ne spravljajo iz konteksta. Ker pa je že govora o čuvanju civilizacije, si ne moremo, da ne bi opozorili vojakov . kralija Viktorja Emanuela in njegovega zunanjega in vojnega ministra na dejstvo, da smo bili baš Jugosloveni oni, ki smo opetovano spasili Italijo in njeno tobožnjo civilizacijo pred različnimi nevarnimi upadalci. Kako bi izgledala Italija, če bi Jugosloveni ne potolkli na Grobniškem polju Mongolov in vekove zadrževali Turke, si ni baš težko predstavljati in bi najbrže današnji »branilci civilizacije« mislili na vse kaj drugega, kakor na blatenje Jugoslavije in pripravljanje krvavih avantur, ki zamOrejo pahniti Italijo v toliko nesrečo, da se iz nje ne bo pomagala nikdar več!
K članku »Razmere na carinarnici Rakek« izjavlja uredništvo »Orjune«, da nima z njim absolutno ni-kake zveze br. inž. Marko Kranjec.
Policijska konjenica je bila po časopisnih pordčilih v strogi pripravljenosti za 1. maj v Ljubljani. Kakor smo že objavili svoje stališče naprain nepotrebno strogim odredbam za ta dan, tako pa m tiramo opozoriti naše pristojne kroge, da v Ljubljani prav nič ne potrebujemo policije na konjih in da za nagel prevoz povsem zadoščajo kolesa in razpoložljivi policijski avtomobili. Ako so bili za nakup teh konj na razpolago, kaki računski presežki, potem bi bilo te lahko uporabiti že za kak drug rentabilnejši namen, kakor za policijsko konjenico, ki bo imela v idilično mirni Ljubljani vse preje, kakor dosti posla. Sicer pa je v naši upravi že usus. da se štedi pri najpotrebnejšem in nabavlja stvari še lahko pogrešljive.
Brat inž. Roglič, ki je bil eden naših najmarljivejših soborcev za nacionaliziranje naših železnic, je sedaj definitivno prestavljen na predlog ljubljanske direkcije po službeni potrebi v kurilnico Slavonski Brod. Udarec/ ki je bil s tem prizadejan Ina zelo previden način br. inž. Rcgliču, je navzlic službeni potrebi dokaj evidenten in je dosežen s to premestitvijo dvojni uspeh. Prvič je br. inž. Roglič, ki je budno čuval nacionalne interese pri železnicah v Sloveniji, kjer je še danes toliko nenaciOnalnih elementov, eliminiran iz statusa istih in drugič mu je prizadejana s to premestitvijo tolika materielna škoda, da ga bodo skrbi za poravnavo le-te skoro gotovo povsem okupirale in da se bo moral baš zavoljo njih umakniti v ozadje.
Ob tej priliki čutimo potrebo, da pokažemo v času, ko je v Sloveniji pri železnicah še vedno dovolj dela in jela za Nemce, buršake, Schulve-reinerje in Siidmarkarje, na brez-dvomne velike izasluge prestavljenega br. inž. Rogliča za nacionalizacijo naših železnic. Brat inž. Roglič je bil vstopil v železniško službo pred 5 in pol leti, kot prvi slovenski inženir-začetnik. Jedva se je lotil dela, že je pričel i z uveljavljanjem svojih nacionalnih gledišč na naše železnice ter povedel najodloč-nejšo borbo proti tujerodnim para-sitom. Prvi dve leti je prebil tako v redni borbi v delavnici Maribor, od kjer je odšel na en in polletno službovanje v kurilnici Maribor. Kot edini zavedni jugoslovenski nacionalist je nadaljeval i tu proti pod in nadrejenim borbo za slovenski službeni jezik, ki ga je dovojeval z uspehom do kraja, ko se mu je postavila ob bok celokupna Orjuna z našim listom. Br. inž. Roglič je bil po tem boju prestavljen v Ljubljano, kjer je vodil v listu »Orjuna« bflrbo za nacionalizacijo in popolno izrabo delovne kapacitete mariborske delavnice, ki je baš po tej kampaniji dosegla v letu 1925-/26. višek svoje produktivnosti, ko je potrošila preko povprečnosti 15 milijonov dinarjev. Pomen tega narodno gospodarskega uspeha se le vse premalo ceni in to gotovo zbog tega, ker smo ga izvojevali nacionalisti. Dočim so drugi želi uspehe za to naše delo v Prid mariborske delavnice, pa je moral sedaj romati br. inž. Roglič v Bosanski Brod, ker se danes ne ceni ljudi po njihovih resničnih zaslugah, nego po tem, da li so nabrali že dovelj službenih let in da li so po-
stali »patrioti in narodnjaki« šele po letu 1918.
O italijanskih vojnih pripravah v Julijski Benečiji so prinesli nekateri jugoslovenski listi zelo interesantne in dokumentarične ugotovitve, ki so izzvale pozornost najširših krogov. Kakor je sicer priporočljiva pozornost našega novinarstva za vse dogodke, ki se odigravajo onkraj Snežnika, tako pa morajo uredniki teh listov pri objavljanju raznih tovrstnih senzacij dobro pretehtati material pred objavo, ker nikakor ne gre, da bi mogla pasti na nas samo- senca suma, da se pri objavljanju tega materiala poslužujemo italijanskih metod. To vetja zlasti za novinarske kolege v Zagrebu!
Koroški narodni borec, župnik Anton Gabron je izdihnil svojo blago dušo in odšel s te zemlje poln globoke žalosti nad domovino, ki pusti umirati svoje najboljše sinove v pozabljenju, ker jo niso goljufali in izdajali v njenih najmračnejših dneh. Orjuna je nad smrtjo dragega ji prijatelja in soborca za neodrešene brate onkraj Karavank, globoko užaloščena in si ga bo za vedno ohranila v svetlem spominu kot vzor moža-narodnega borca, ki mu ie blaginja države nad vse!
Iz dni, ko so sf!užili naši prijatelji Srbov še cesarju in Avstriji...« Na Balkanu se je pričel boj za osveto in pravico. Na eni strani prodirajo avstro-ogrske in nemške čete, ki so že zasedle Beograd in Smederevo ter terjajo od Srbov zadoščenje za sarajevsko žaloigro, proti Knjaževcu so začeli z napadi Bolgari, ki zahtevajo obračun radi bitke pri Bregal-nici. Velikopotezna akcija ima pred očmi v dolini Morave železnico Beo-grad-Niš, od tu Sofija-Carigrad ...
Srbi se baje pripravljajo na obupen odpor, na pravo ljudskd vojsko, v kateri bo sodelovalo vse prebivalstvo ... Srbiji preti pogin radi njenega večnega hujskanja in ruvanja v Evropi. Najtežji obračun mora biti tam, kjer sta padli prvi žrtvi sovražnega ščuvanja in spletkarjenja. Ruska zvezda je vsled velikih porazov od maja do oktobra otemnela, zaščitnica protiavstrijske politike na Balkanu je oslabela, njena varovanka je navezana sama nase...«
Tako so pisali današnji zaščitniki prestdla in države leta 1915. v »Ilustriranem Glasniku« štev. 8., stran 77. in valili krivdo za svetovno vojno na izmučeno, za osvobojenje Ju-goslovenov se bflrečo Srbijo. Danes pa so vsi ogorčeni, če jim nihče ne zaupa v Beogradu in če so jih postavili čez noč pod kap. Gospodje niso krivi framazoni, da v Beogradu ve poslednji otročaj, kdo in kaj ste! Vaša dela in besede izgovorjene in zapisane gdvore, kdo so bili tedaj, ko so vstajali iz krvavih srbskih tal temelji današnje države oni, ki so videli v pogaženju jugoslovenskega Pijemonta »najtežji obračan za tam, kjer ie padla prva iskra svetovnega požara«.
Da! »Železni obroč naših čet se nikjer ne da stisniti!« in »Srbska zvezda /se bliža I svojemu zatonu.«
In Slovenci smo bili v tistih dneh le grenadirji, habsburška avantgarda, švabski bojevniki, zreli za kanonen-futer, hlapci, strahopetci in lakaji, ki smo z molitvijo sprejemali vsak dan krvavo. bičanje...
Orjunaš, ki' je izgubil službo zavoljo aretacije Sb priliki zadnjih per-sekucij Orjunašev v Mariboru, prosi za kakršnokoli delo, da si zasluži vsaj vsakdanji kruh. Naslov pove uredništvo »Orjune«. Bratje, pomagajte bratu v bedi, ki mora trpeti zavdljo denuncijantstva naših skupnih sovražnikov in ker se bori za isto idejo, kakor Vi vsi!
Velike protiitalijanske demonstracije se bodo vršile v nedeljo 8. maja na Dunaju zaradi italijanskih nasilij v Južni Tirolski. Italijani delajo na zaobročenju naše zemlje, pri tem pa pozabljajo, da nismo sami in . da se vedno bolj zbližujejo po njihovem imperializmu ogroženi.
Diplomatske potne liste izdaja naše zunanje ministrstvo tudi soprogam ministrov, ki potujejo na »oddih« v Opatijo. Italijani pa so Bogu hvala vendar tako brezobzirni, da nimajo rešpekta celo pred diplomatskimi potnimi listi in da imejiteljice le teh tudi prav po notah šikanirajo.
Orjuno ljubljanske oblasti so razpustili, ker je »sodelovala« pri znanem spopadu v Prešernovi ulici, pri katerem ni bilo niti enega Slovenca.
V	Šibeniku pa so se postavili Hrvat-ski Sokoli po robu policiji, orožni-štvu in vojski ter izzvali krvavi pre-
tep. Sedaj bomo imeli priliko videti dvojno garnituro pravičnosti, ker vemo že v naprej, da pojde policija mirne duše preko spopada in da ne bodo niti poizkusili razpusiti Hrvat-skega Sokola. Ja pač tako v tej zem-li, da lahko delajo bivši avstrijski konjički oficirji vse, dočim bi morali hoditi borci s Kajmakčalana in oni, ki niso segnili po avstrijskih ječah, po njej kot brezpravna helotska raja.
Juvanove zmečkane prste so po dolgem času privlekli zopet na dan z »maskiranimi rablji« dični »Slo-venčevci«, ki so se to pot zopet strašno skokodajsali nad Orjuno, kot nositeljico neredov in pobojev pod vlado P. P. Kar se tiče Juvanovih prstov se bomd še gotovo videli z blagimi obrekovalci pred sodiščem, ker je moči tiskovne tožbe vložiti tekom enega leta. In v tej dobi upam(3. da bo i razpuščena Orjuna ljubljanske oblasti, kateri je danes dobri »Slovenčevec« naprtil to rabeljsko početje, zopet v s\anu tirati končno pred sodišče one, ki jim zmečkani Juvano‘vi prsti ne dajo spati. O mirnem stanju pod Uzuno-vič-Koroščevo vlado pa najlepše govore bitke med Orli in Hrvatski-mi Sokoli v Hercegovini, kjer so menda z žegnand vodo in kadilom spravili na oni svet onega mrtvega Hrvatskega Sokola.
UJU. Na razna vprašanja z vrst naših prijateljev med deklaraši in »Edinjaši«, da li smo se mislili opredeliti pri objavljanju člankov o UJU, za katero izmed prizadetih grup, izjavljamo, da smatramo ves spor za interno učiteljsko stanovsko zadevo, katero bo to vedelo pač rešiti po svoji uvidevnosti. Da pa smo priobčevali članke antideklaraško usmerjenega učitelja, je pripisovati to le našemu načelu, da ima v »Orjuni« kot neodvisnem glasilu vseh Orjunašev pravico izne.sti' svoje nazore k posameznim pojavom v naši zemlji slfeherni pravi in zaslužni Orjunaš. In kakor smo priobčili članke anti-deklaraša — učitelja nacionalista, tako bomo objavili tudi napovedani nam članek deklaraša nacionalista, čim ga prejmemo, Na ta način bomo dali na nevtralnem pozoriŠču priliko obema grupama, da izneseta svoje pro in contra argumente. Sodbo pa si bo potem lahko po obojestranskem glasu znova ustvaril vsakdo sam. Toliko v pojasnilo in ravnanje enim, kakor drugim!
Sedež T. P. D. mislijo prenesti v Beograd? Skoro istočasno z napovedjo Angleške družbe svinčenih rudnikov v Mežici, da se misli preseliti v Zagreb, kjer se nadeja plačevati manjše davke nego v Mežici, krdžijo i glasovi, da se misli preseliti centralno vodstvo T. P. D. v Beograd. Mislimo pa, da se bo T. P. D. i to pot premislila prenašati svoj sedež v Beograd iz Ljubljane, ker bi bila tam poleg davkarije izpostavljena še vse drugim vijakom, ki bi znali iztisniti iz nje1 lepe dinarje, katere lahko danes meče na svoje račune dobičkov.
t Jakob Aljaž. V Dovjem na Gorenjskem je izdihnil v 82. letu starosti znam skladatelj, planinec in planinski pišatefl župnik Jakob Aljaž. Rojen je bil dne 6. julija 1845 v Zavrhu pri Smledniku. Gimnazijo in teologijo je študiral v Ljubljani, na Dunaju pa klasično filologijo. Kot svečenik je služboval po raznih župnijah ljubljanske škofije' dokler ni zagospoddval v obsežnem dovškem župnišču, kjer je dušebrižil več desetletij. Kot velik prijatelj narave se je oklenil z vso ljubeznijo turistike in posvetil posebno pozornost Triglavu, ki je bil dotlej poznan le v ožjem krogu planincev in grozil postati spričo sistematičnega dela nemških alpskih klubov — nemška gora. Odkril je slovenskemu ljudstvu lepoto Triglava in ga istočasno cČuval pred nakanami tujcev ter že ogroženo slovensko posest na Triglavu toliko utrdil, da je pristal Triglav upravičeno simbol nepremagljivosti Slovanstva.
Poleg planinstva se je pokojni pečal i s skladate!jstvotri ter utrl slovenski pesmi narodno in umetno pdt v najširše narodne sloje in posredno i v svet. Blagemu narodnemu in nadvse zmernemu svečeniku bodi zemljica lahka ob vznožju naših gora, za katere je živel in delal, dokler ni omahnil ves izmučen k poslednjemu snu.
Ljubljana, kolonija Italije! Kdor teira ne verjame, naj se potrudi k nekemu ljubljanskemu trgovcu v centrumu mesta in naj kupi razglednice, katere mu bo zavil v papir, na koiem stoji to-le besedilo:	»Che
tutti sappiamo che la cartolina ilu-
Čarsko društvo u Zagrebu
Ljubljani, Sv. Petra c. 2 posluje
Bohoričeva ulica št. 24
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega častni član, gospod
Jakob Aljaž
iupnlk na Dovjem, duhovni svetnik, imejltelj reda Sv. Save III. reda itd.
dne 4. maja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši na Dovjem v soboto ob pol 11* uri dop. Našega prezaslužnega prvoboritelja za slovensko planinstvo, ki si je stekel nevenljive zasluge za Slovensko planinsko društvo, ohranimo v častnem spominu.
V LJUBLJANI, dne 6. maja 1927.
Postizava se najsigurnije upotrebom originalne
jMiur
FRANCUSKE VINOVICE. Dobiva se svuda.
Okna oprema ilustrir. katalogov, cenikov Ii reklam, listov. Lastoa tvoroica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
m
rauiimmuutiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiintimiiiinH
strata 6 il mezzo epistolare piu eco-nomico perche si spedisce in tutto il Regno e Colonle — con Cent, 10
—	semplice firma e data, — con Cent, 20—5 parole condenevoli.« — Večje predrznosti si od italijanskega trgovca, ki to pošilja k nam, ne moremo misliti, od ljubljanskega trgovca pa tudi ne večje nesramnosti! Ljubljanskemu trgovskemu gremiju pa toplo priporočamo1, naj posreduje, da se čim prej sprejmejo nettunske konvencije in da s tem priliko italijanskim mešetarjem, da čimpreje poduše vse naše tovrstne »trgovce«, ker drugega niso vredni. Original je vsakomur na vpogled v uredništvu »Orjune«.
Med aretiranimi, ki jih je zasačila policija na pokopališču pri Sv. Križu o priliki, ko so baje hoteli položiti vence na grobove žrtev, ki sovpadle pred šestimi leti na Zaloški cesti, se je nahajala tudi državna uradnica,
katera je hotela skupno z nekim akademikom položiti venec z znakom sovjetske republike in napisom: »Živela komunistična stranka v Ljubljani«. Nismo sicer v principu proti polaganju vencev žrtvam proletarskih borcev, vendar mislimo, da ni potreba udeleževati se takih manifestacij državnim nameščencem, posebno še z Ozirom na uradniški zakon.
Jurjevanje na Gradu. Podružnice C. M. D. prirede dne 8. maja običajno Jurjevanje na ljubljanskem Gradu. Posetite vsi prijatelji družbe in zavedni Jugosloveni to narodno prireditev. — Za zabavo in dobro postrežbo preskrbljeno.
Orjuna je priredila krasno uspeli shod v vasi Pečenjevac pri Leskovcu, na katerem so orjunaški delavci razložili zbrani masi naroda namene in cilje Orjune. Narod je pazljiva poslušal izvajanja govornikov in odobraval enodušno. Po shodu se je izvršilo konstituiranje pripravljalnega Odbora za ustanovitev Orjune Pečenjevac.
Modesalon Frida Novak, Mar-burg a Drau, Burggasse Nr. 32 in
slovenski prevod. Tako se glasi reklama na papirnatih vrečicah navedene modistke. Zato jo priporočamo jugoslovenskim nacionalistom kar naji<-p'eje.
Italija ima najhitrejše torpedne rušilce. Pred nedavnim je bil v Neaplju spuščen v morje torpedni rušilec »Crispi«, kojega turbine morejo proizvajati
40.000	HP.
Brzina, katero doseže ta torped-dni rušilec znaša okoli 40 milj na uro. Tako se pripravlja Italija na suhem, morju in zraku za bodočo vojno. In mi?
Naši Primorci, ki so zaprdsili za ju-goslovensko državljanstvo pa čakajo na rešitev prošenj že kar po par dolgih let in ne dobe niti pozitivnega, niti negativnega odgovora.
Stara pesem. Neko delniško društvo v Dalmaciji je odpustilo pred nedavnim 11 naših delavcev. V službi pa je pridržalo seveda vse tuje-rodce. Ta družba sprejema letno
500.000	Din državne subvencije.
Večna luč in pozabljenih 4 milijone dinarjev. Človekoljubni Anglež sir Artur Markham je že pred leti nabral med rudarskimi podjetniki, ki so med vojno zaslužili velike vsote na račun vojnih dobav tudi za naše vdjne invalide razmeroma velik znesek 4 milijone dinarjev in istega izročil jugoslovenskemu poslaništvu v Londonu, da ga izroči pristojnemu mestu. S tem denarjem je istočasno izročil tudi pdsebno prižgano rudarsko svetilko s katero je nabral med rudarskimi podjetniki, prispevke za invalide in prosil, da se ta svetilka obesi na primerno mesto.
Te dni je po nalogu sir Markha-ma potovala njegova hči po naši državi in se končno oglasila i v Beogradu z vprašanjem, kako in za kaj so porabili poslani denar in kje se nahaja denarju prilflžena svetilka. Seveda ni takoj nihče ničesar vedel in se je pričelo po »nadležnih mestih« veliko dirkanje za svetilko in denarjem. Po dolgem iskanju so naj-preje našli svetilko v splošni bolnici, kjer gori vedno pred neko ikono. Težje pa je bilo najti denar, o katerem ni vedel nihče ničesar. Organiziran je bil ves upravni aparat in končno so jeli švigati celo brzojavi med Londonom in Beograddm, da se na podlagi zapiskov jugosldven-skega poslaništva dožene, komu je bil denar izročen. Potem šele, ko so zaslišali moža, ki je denar sprejel, so se gdspodje spomnili, da leži v Hipotekarni banki naloženih nekih 4 milijone dinarjev, o katerih pravzaprav nihče ni vedel, komu pripadajo ...
Kaj si bo mislil sir Markham po tej naši klasični vzorni administraciji in računovodstvu, si ni težko misliti. Več kakor gotovo pa je, da prihodnjič najbrže ne bo več zbiral zlatih funtov za jugoslovenske invalide.
»Rabeljska banda« smo poštenemu »Slovencu«, ker nismo licemerci kakor je on, ki je prosil vdano gnad-ljivo habsburško gospodo za to, da je smel hujskati na boj proti bratom Srbom in dinastiji Karadjordjevičev. Sedaj, ko so gospodje postali stebri države, pljujejo na nas in primerjajo svoje male osebice z natni razbojniki in cestninarji, ki smo se pregrešili samo zato, ker smd jim postavili v najstrašnejšem trpljenju kamen, na katerem danes oni tako ponosno sede. Gospodje, le psujte in udarjajte izza plotov. Poznamo vas vse do kosti in vidimo vam do dna vaših črnih duš. In motite se, če mislite, da nam bo pošlo potrpljenje takrat, kadar se bo vam hotelo nas strpati v zapore. Mi smo preživeli svetovno vojno v jarkih ali pa v kazema-tah in tam smo se marsikaj naučili, kar bomo še vse lepo praktično izvedli, ko bo sinila prava ura. Nas »rabljev« ni v resnici mnogo. Potrudili pa se bomo, da vas v vašem pričakovanju ne razočaramo, ko se bomo gledali iz oči v oči v uri, ko ne boste nosili vaših maziljenih trebuhov po svetu in pozivali nas, da se
ZRNA.
Jadranska straža v Tuzli je imela svoj redni občni zbor, katerega se je udeležil
en sam član.
Ko so povprašali Tuzlane čemu so napram Jadranski straži tako malomarni, so le ti junaško odgovorili:
»Italijani ne bodo mogli do Tuzle z ladjami nikdar in se jih zavoljo tega prav nič ne bojimo. Ako bodo hoteli .peške do Tuzle, potem pa bomo sklicali že še pravočasno skupščino, na kateri bomo odločili kako in kaj storiti proti italijanski invaziji.«
»Popolo d* Italia« se mrdi nad poletom naših avijatikov v Indijo in prikazuje ta polet kot nekak za Italijane vsakdani posel ter seveda istočasno obdaja de Piareda z aure-olo moža, ki mu ni primere. Jugosloveni smo skromen narod, vendar pa se zanašamo toliko na naše mlade mišice, da vemo, da bi od 100 naših pilotov izvršilo najmanj 99 taisto opravilo, kakor de Pinede, če bi imeli na razpolago onih 7,000.000 lir, katere je sprejel od Mussolinija.
Različne cene. Dve državni bolnici kupujeta za pranje perila milo iste kvalitete, ali ne iste cene. Do-čim ga plačuje ena po devet dinarjev kilogram, ga druga kupuje po sedemnajst dinarjev.
Odobrenje za izplačilo dolžnih zneskov pa daje ena in ista oseba!
Italijani so pokupili na Dunaju vse še razpoložljive karte Albanije, najsi imajo že od leta 1920. originalne litografske kamne za moderne
avstrijske karte Albanije, katere so zrisali avstrijski oficirji za okupacije Albanije. Ne vemtk da li bodo te karte tudi služile italijanski vojski pri njeni kulturni misiji v Albaniji. Dobro pa vemo, da bodo i brez njih tisto uro, ki pride, našli pot do morja in da tedaj ne bodd imeli niti časa s karto bežati tja odkoder so se priklatili osvajat Balkan.
»Dinamit« je naslov najnovejše-mu delu protialkoholne tendence, katerega je spisal župnik Mrkun. Kot prijatelji naroda se strinjamo z njegovim delom, priporočamo mu pa samo, da pošlje vsaj 10 kg tega »dinamita« v poznano blagoslovljeno žganjarno na Gorenjskem, kjer se skuha relativno skoro največ žganja. Morda bo ta pošiljate v kaj zalegla in dvignila blagoslovljene kotliče iz njihovih tečajev in zbudila velikega žganjekuhca, da se bo spomnil, da za pobijanje alkoholizma ne velja toliko citirani izrek: »Ne glejte njih dela, nego poslušajte in ravnajte se po njihovih besedah!«
Dobri in za finančne ministre
nadvse primerni kandidati so nekateri sreski poglavarji, ki izkazujejo pri letnih obračunih velike plus salde, tako, da so izdali mniSgo več, kakor so sprejeli od države ...
Zalibože je teh poglavarjev le malo število...
V	Novem Sadu imajo Jevreji neko zelo ugledna rojakinjo, ki preskrbujejo svojim rojakom pri Mini-starstvu unutranjih dela domovinske liste za ceno 10.000 do 50.000 Din.
bijemo za domovino, v kateri boste potem zopet vi pasli svoje gnadljive trebuhe.
Samo enkrat je bilo naše srce prepolno vseodpuščajoče ljubezni. Odslej ne bo nikdar več. Kamenje in blato, s katerim nas danes obsipate, ker nosimo med brate ljubezen, se bo še vsula nad vaše maziljene glave in tedaj bomo videli, kdo bo klonil tilnik.
Znižanje železniških tarif obljubljajo neki glasovi iz Beograda. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da nam to znižanje obljubujejo že tretjo pomlad, in da je po vsakokratnem sprejemu proračuna utihnila ta govorica.
Ni nam na tem, da li nas je malo in če stoje mase pod vplivi drugih činiteljev. Jugoslovenstvo nam je sedaj za enkrat najvišja dosegli v a točka. Koliko zmoremo navzlic manjšini v kateri živimo, pa smo že dokazali in končno hodimo boreč se za Jugoslovenstvo samo po potih, po katerih so korakali naši najboljši in .največji. Prišel pa bo dan, ko bomo postavljeni cilj dosegli in tedaj bo stal pred nami nov še večji — Slovanstvo — z njegovo zgodovinsko misijo.
Književnost.
Goriška Matica, književna zadruga v Gorici (Julijski Krajini), izda za leto 1928. sledeče knjige:
1. Koledar za leto 1928. 2. Gabrijel Majcen: Zgodovina naših domačih živali in pitomih rastlin. 3. Slavkoj Slavec1: Župan Žagar, .povest, ki se godi za časa vojnih dni v goriški okolici in opisuje trpljenje naših ljudi med vojno. 4. Dr. Just Vačar: Zdravje in bolezen v domači hiši, zdravniška knjiga, II. del. Kot izredno izdanje izide še France Bevk: Znamenja na nebu, zgodovinski roman iz 14. stoletja.
Članarina za Jugoslavijo znaša 25 Din; kdor hoče še Bevkov roman »Znamenja-na nebu«, doplača 10 Din. Knjige izidejo početkom oktobra 1.1.
Lanski knjižni dar Goriške Matice je bil sprejet z največjim zanimanjem in navdušenjem; dokaz temu, da so knjige Goriške Matice za 1927. leto popolnoma pošle. Prepričani smo, da bo tudi letos za knjige veliko zanimanje in povpraševanje. Rok za prijavo članov Goriške Matice za leto 1928. je določen za Jugoslavijo do 30. junija t. I. Prijave sprejema poverjenik Goriške Matice za
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
»SAVA
opče osiguravajuče dioni-
ustanovijena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvataka , štedionica, Hrvataka eskomptna banka in Srpaka banka d. d. u Zagrebu, Jadran-ako-Podunavaka banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Boanu 1 Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Aaaicurazioni Generali v Tratu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-uatanovi-teljie okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v
v vseh zavarovalnih'strokah.
je najmodernejie urejena ter livrSnje vsa tiskarniškn dela od najpripro-atejštga do najmodernejšega. - Tiska šolske, mlad nske, iepos.ovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali yečbarvnem liskn. — Brošure v malUi in tndi največjih nakladah. Časopise, revije, miad. liste.
Jugoslavijo: Prunk Josip, Ljubljana, Karlovška cesta 20/1., kateremu naj se obenem s prijavo nakaže takoj tudi članarina za leto 1928. v znesku 25 Din.
Nepotrebno razburjanje je povzročil nas poslednji članek o postavitvi spomenika Kralju Osvoboditelju, v katerem smo iznesli naše subjektivno stališče napram tej akciji. Vsako podtikovanje kakršnihkoli motivov je povsem neosnovano, najmanj pa še ona o »bankah«, ki imajo spričo sedanjih obupnih gospodarskih prilik v resnici težko stališče napram raznim patriotič-nim akcijam. Enako je neumestno tudi primerjanje te milijonske akcije z ona za postavitev spomenika Su-hobajerskim žrtvam, ki bo po svoji zasnovi s*tal povsem malo vsoto in bo v bistvu le znak pietete napram mrtvim na Suhem bajerju, kateri bodo sicer v nasprotnem slučaju kmalu čisto pozabljeni.
VSE ORGANIZACIJE razpuščene in nerazpuščene ponovno opozarjamo, da se odzovejo naredjenju br. Velikega čelnika Marka radi prijav predsednika, tajnika in blagajnika ter svoj naslov!
Oblastni odbor Orjune.
„CABA“
oime 0CHrypaBajyhe ahohh-uapCKO npyuiTBO y 3arpe6y
Odgovorni urednik: Jože Spah*
Za konzorcij lista »Orluna« odgovarja Drejče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France štrukelj.