NO. 4
Ameriška
imi"—HO/Wlfi
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNLAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JANUARY 7, 1954
LETO LTH —VOL. t.ttt
Najdba ukradenih bankovcev na farmi
Amerikanec slovenskega porekla je baje povedal Titu, da stare metode reševanja problemov niso vedno najboljše metode. — Skrajni čas je že, da si diplomacija prilasti nove ideje.
Drew Pearson, znani komen-^bosta mirno sedla za konferenč-
ino mizo.
“Nekaterih problemov ni mogoče rešiti s starimi metodami”, je nadaljeval Blatnik. “Potrebujemo novih približanj starim problemom. Potrebujemo nove ideje pri diplomaciji in voljo do priznanja, da stare metode niso vselej najboljše metode.”
------o-----
Va.
tator, objavlja v “The News” informacije, katerih točnosti se Veda ne moremo ugotoviti, pa bodo vsekakor zanimive za naše čitatelje. Tičejio se obiska zveznega kongresnika Blatnika iz Minnesote pri Titu, s katerim je razpravljal tudi o tržaškem vprašanju. Pearson pravi m ec drugim:
WASHINGTON.. — Kongresnik John Blatnik, demokrat Minnesote, se je nedavno vrnil z obiska v Trstu, Jugoslavji in Italiji.
Med drugo svetovno vojno je bil Blatnik tajni ameriški agent v Jugoslaviji. On govori gladko: jezik dežele (Blatnik je po poreklu Slovenec) in je delal roko v roki z jugoslovanskimi vojaki v njihovi borbi proti Nemcem Blatnik pozna jugoslov. voditelje in ljudstvo, in kar je rav tako važno, fudi oni njega poznajo in mu zaupajo.
Nekaj dni pred obiskom Tita je šel Blatnik v Trst, kjer je o-sebno proučeval položaj. Bil je alarmiran nad rastočo napetostjo ter sklenil, da bo nekaj u-krenil.
“Titu sem povedal,” je rekel pozneje svojim prijateljem, “da niora odnehati glede tržaškega vprašanja, ker sicer utegne vsa Stvar eksplodirati in priti izven Vsake kontrole.
“Tito je pazno poslušal, ko sem mu naglasil, da obe — Jugoslavija in Italija — druga drugo potrebujeta. ‘Italija potrebuje vaš les, vi pa potrebujete 51 j eno fino električnio' opremo in orodje. Na vojaški strani pa Atrebujete zaščito njenih oporišč za bombnike, da pomagate odbiti morebitno sovjetsko in-Vazijo. Italija pa potrebuje vas, da se lob vaši armadi skrha ost Sovjetske armade.’
“Kakor jaz gledam ta problem”, je Blatnik nadalje povedal Titu, “morate gledati vi kakor tudi Italijani, da spravite ta
Senatorja sla dobila od Gouzenka imena ter informacije
Rekla sta, da bosta informacije uporabila za zaščito notranje varnosti Združenih držav.
NAPADALCI
REUTHERJA
PRIJETI
Tri osebe, ki so bile v zvezi z napadom na Walter Reutherja, so bile aretirane.
NEW YORK. — Senatorja, ki sta šla v Kanado zasliševat Igorja Gouzenka, sta dobila od njega gotova imena in druge informacije tekom peturnega razgovora z njim.
Na vprašanje časnikarjev, kaj bosta storila z informacijami, ki sta jih dobila, je senator Jen-ner odgovoril: “Uporabili jih bomo za notranjo zaščito Združenih držav.
Senatorja nista hotela povedati, kje sta se sestala z Guzen-km, čigar bivališče drži kanadska vlada strogo tajno.
Senatorja sta tudi rekla, da je bila njuna misija zelo uspešna in zadovoljiva.
Smrt znanega detektiva v Clevelandu
CLEVELAND. — V torek je umrl na svojem domu na 1260 E. 61 St. John E. Torier, ki je bil eden najboljših clevelaandskih detektivov do svoje upokojitve leta 1929. Star je bil 79 let.
Med svojimi tovariši je bil poznan pod vzdevkom “orlovsko oko”, ker je imel čudovit spomin obraze in ker je bil prava
DETROIT. — Tukaj so dne 6. januarja aretirali tri osebe v izvezi z napadom, ki je bil pod-vzet pred skoraj šestimi leti na Walterja Reutherja, predsednika CIO. četrtega moža policija
v • v v
se isce.
Aretirani osumljenci so sledeči: C. Renda iz Grosse Pointe, Clarence Jacobs iz Tecumseh, Ont., in Peter Lombardo, ki od-sedeva zdaj svojo kazen v zaporih v Terre Haute, Ind.
Mož, ki ga policija še išče, pa se piše Santo Perrone, tudi iz Grosse Pointe.
Obtožnica jih obtožuje napada z namenom umora. Reuther, ki je bil takrat samo predsednik CIO unije avtomobilskih delavcev, je bil nevarno obstreljen, 20. avgusta 1948, ko je sedel v kuhinji svojega stanovanja. Us-streljen je bil skozi okno s šib-irami.
Napad je pustil njegovo desno roko skoraj nerabno.
Temu atentatu pa je kmalu sledil napad na njegovega brata Victor j a Reutherja, in sicer
Pri tatvini so bili udeleženi trije ljudje. Izdal jih je oče žene, h kateremu so prinesli spravit ukrade ni denar.
Landis je bil že več let zaposlen v vladni tiskarni, kjer so tiskali denar. — Vsi trije so črnci.
Včeraj ob enajstih dopoldne so našli mrtvega na njegovem domu na 6806 Bonna Ave., Johna Melle. Niti dan niti ura njegove smrti nista natančno ugotovljena. Zadnjikrat so ga videli živega v nedeljo. Podlegel je srčni hibi. Včeraj, v sredo, bi bil 76 let star. Rojen je bil pri Vrhniki, odkoder je prišel sem leta 1900. Pri White Motor Co. je bil zaposlen 40 let, zadnja štiri leta pa je bil v pokoju. Zadnjih 33 let je stanoval na 6806 Bonna Ave. Bil je vdovec; žena . ohana mu je umrla leta 1946. Zapušča sledeče otroke: Jennie Yelitz, John, William, Joseph, Ermin, Victor* in deset vnukov. Dalje zapušča sledeče brate in sestre: Frances
ko.
je bila njegova služba na vseh konvencijah in drugih velikih ishodih, kjer je varoval udeležence pred žeparji. Mnogokrat je na konvenciji aretiral žeparja, ki je bil tedaj prvikrat v mestu. Toner je že kdove kdaj
usoda za žeparje, osporazum s prvih strani čašo-j Qn ni nikoli pozabil obraza ali lsJa in v konferenčno sobo. In fotografije obraza, ki jo je kdaj o boste govorili o Trstu, poza- ividel. Posledica tega je bila, da oite vse sentimentalne izjave, ki s(-e jih dajali v preteklosti.”
“Vi torej mislite, da bi se ^oral ukloniti pri vprašanju Principa?” je vprašal Tito.
<( “Ne,” je odgovoril Blatnik. —
Mislim le, da bi gledali na pro lem z drugačnega vidika, z vi-‘Vka svetovnega miru, z vidika ekonomskega blagostanja.”
Ko je Blatnik tako naprej go-Wtt-il, je pričel Tito pritrjevalno kimati z glavo.
‘Danes”, je nadaljeval Blatim, “gledajo vsa ljudstva sveta tržaški problem. Gledajo v ,, eograd in Rim za znamenji, a so stari časi politike nasilja ^Pritiska minili.
1 ,Vi *n Prem:'er Pella ožgeta .a ko upanje v milijonih ljudi,
Ce se sporazumeta, da bosta pre-
Pehal,
a rožljati z orožjem in da
Vremenski
I Strgar v Indianapolisu, Rose meseca maja 1949. Ta je bil us-|pauiin (žena Franka Paulina, ki tre jen s šibrami v obraz, ko je tje jme] konca leta gasolinsko bral časopis v svojem domu. Od|postajo na St Clair Ave in E.
strela je izgubil svoje desno o-|61. St)) Mrs. Anton Mesec v
Chicagu, Frank J. Miller v San Franciscu, Johano v Ljubljani in Andreja Melle v Colorado. Bil je.član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, S. M. Zveze št. 5 in Cle-Predsednikova poslanica — veladski Slovenci št. 14 SDZ.
Radijska in TV oddaja predsednikove poslanice
WASHINGTON. — Neki zaskrbljen in obupan oče je pokazal v torek policiji sled za svojo hčerjo in njenim možem, nakar je policija že po nekaj urah prijela omenjena dva ter dobila tudi $128,300 od vsote $160,000, ki je bila ukradena v Bureau of Engraving and Printing v Wa-shingtonu, kjer tiskajo bankovce.
Glavni krivec te tatvine je 29 let stari James Rufus Landis, ki je bil že več let zaupanja vreden uslužbenec vladne tiskarne, kjer tiskajo bankovce.
ž njim vred je bila obdolžena soudeležbe njegova 26 let stara žena Mamie, s katero se je poročil, ko je bila stara 14 let. Pozneje pa je policija zaprla Wil liama Gilesa, soseda, ki živi v isti stanovanjski hiši kakor omenjena zakonca.
Presenetljiva tatvina denarja iz zelo zastražene vladne tiskarne je bila razrešena ob petih zjutraj, ko je telefonično poklical policijo z neke farme v Virginiji Irving Grant, oče Lan-disove žene Mamie, ki služi na dotični farmi.
Njegova zgodba je bila v kratkem sledeča: Rekel je, da ima v hiši na farmi mnogo denarja vladne zakladnice in da je do smrti prestrašen.
Policija je icdhitela na farmo, ki se nahaja kakih 50 milj od Washingtona. Tam je našla v kovinski škatlji ali tružici za orodje $95,000, nakar je slišala še ostanek Grantove zgodbe:
V ponedeljek ponoči so se pripeljali iz Washingtona njegova hči, njen mož in njun prijatelj
State of the Union Message, ki ^eb bo v soboto, 9. jan. ob y novem oldsmobiiU) se bahali J-o bo govoril danes pred kon- 9^ zjutraj v cerkev sv Vida m, im denar ter	s
gresom v Washingtonu, bo pre- od tam na Calvary pokopališče. ^ jim	vi dokler se «ne_
nasana od 12:30 do 1:15 danes Truplo je na mrtvaškem odru v	obiadi”
Grdinovem pogrebnem na E. 62. St.
opoldne po sledečih TV postajah: WNBK, WEWS in WXEL ter preko sledečih radio-postaj: WTAM, WHK, WGAR, WJW, WSRS, WERE in WDOK.
videl v časopisu ali tiralici njegovo scliko, katere ni več pozabil.
Pokojni zapušča ženo Estello in pet hčera, enega sina in eno sestro.
zavodu
Značilno število 33
EFFINGHAM, 111. — Zakonca Miller sta poročena 33 let. Imata tri sinove, tri omožene hčere, tri neporočene hčere, tri vnuke, tri vnukinje, tri nečake, tri nečakinje, tri pranečake, tri brate, tri svake in tri zete. Vseh skupaj jih je 33.
Grant ni hotel o tem najprej ničesar slišati, toda se je premislil, ko je eden izmed njih potegnil revolver. Njegova hči in ostala dva so mu potem izročili v nogavici $3,000, kar naj bi mu bilo v plačilo za njegovo uslugo.
Nato so se spet odpeljali. — Prestrašeni Grant se je zdaj pričel boriti s svojo vestjo in strahom pred odkritjem. Končno je o vsej zadevi povedal ženi, ki
SVOBODNI SVET stoji zdaj na pragu izvojevanja važne zmage v Koreji. Poveljstvo čet Zdr. narodov je zahtevalo in general Thimayya, indijski preds. Nevtralne komisije za repatriacijo vojnih ujetnikov, je na to zahtevo pristal, da morajo biti vsi o-ni protikomunistični vojni ujetniki, ki se nočejo vrniti nazaj domov, dne 22. januarja opolnoči osvobojeni.
Pri tej zadevi je na kocki vse več, kakor usoda 22,000 Kitajcev in Severnokorejcev, ki se no-čejlo vrniti v domovino pod komunizem. Vernom Aspaturian, profesor politične vede na Pennsylvania State Unversity, je napisal v reviji The Reporter članek, v katerem razlaga, da to ^	pomeni, da jesvobodni svet kon-
dcvai?es kinoma oblačno, po- čno vendarle (doumel in se na-1 *3hko sneženie in mr^ln. »učil
Zapad počasi zapopada, ~ zapopada pa le!
na teoriji, da se vojaštvo sovraž ne armade lahko nahujska in zapelje k dezertacijam ter prehodu k proletariatu, s čemer se u-stvari pri nasprotni sili “razredni razkroj.”
Tako vidimo, da so bile v prvi svetovni vojni nemške čete okužene z boljševiško propagando, kakor so bile tudi nekatere zavezniške čete, ki so bile zajete v Arhangelsku. Hitlerjevi nacisti so kmalu spoznali učinkovitost te vrste vojne, kajti nad 2,000,000 sovjetskih vojakov se jim je predalo in položilo orožje.
Toda Amerika in ostali zapad-ni zavezniki so bili počasni pri sneženje in mrzlo- *učil vodstva vojne potom izdaje zapopadenju te vrste vojne, ta-
prerok
pravi:
(war by treason).
Aspaturian zasleduje komuni-jtovni vojni nasilno repatriirali stično vojno potom izdaje vse od sovjetske dezerterje ter jih po-
ko počasni, da smo po drugi sve-, vodstva take vojne ter ohraniti
dni ustanovitve boljševiške
slali nazaj, kar je pomenilo v
publike. Te vrste vojna temelji njihovo gotovo smrt
V Koreji pa smo končno doumeli, da moremo mi vojevati te vrste vojno bolj učinkovito kakor komunisti. Kaj imamo mi nuditi komunističnemu vojaštvu, da ga pripravimo do tega, da pusti na cedilu čete proletariata in se pridruži četam kapitalizma? Dve mali in kratki besedici: svobodo in prostost. Svobodo, da lahko žive svoje lastno življenje, in prostost pred izkoriščanjem ;od strani njihovih komunističnih izkoriščevalcev.
Gledano s tega vidika, bomo razumeli, zakaj so se komunisti tako dolgo im tako trmasto borili za prisilno repatriacijo. Oni
so nam hoteli odvzeti pravico onkraj železne zavese,
sebi monopol zanjo. Zato so se dve dolgi leti prerekali o vprašanjih repatriacij in zato s0 sabotirali pojasnjevanja vojnim u-jetnikom, ko so sprevideli, da se velika večina njih noče več vrniti nazaj pod komunizem.
Te vrste vojna, vojevana zdaj od naše strani, pomeni, da Zapad ne bo stal ikrižemrok ter mirno gledal, kako se subverzira ter korumpira lojalnost njegovih državljanov, zakaj te vrste vojna pomeni — kar so že nacisti ugotovili — da komunisti niso imuni ali nepristopni za subverzijo.
Pa še nekaj pomeni. Namreč to: Komun, voditelji so bili opozorjeni, da tvegajo velik riziko, akjo pošljejo kdaj svoje vojake
je dobila srčni napad in je moral po-klicati zdravnika. Ob petih zjutraj se je Grant odločil, da pokliče policijo.
Le-ta je prihitela ter našla denar v tružici za orodje, kakor tudi še posebnih $3,000, katere so dali tatovi Grantu za njegovo pomoč.
Policija je nemudoma poklicala organe tajne službe, ki so ob desetih dopoldne aretirali Landisa pri njegovem delu v tiskarni. Landis je skoraj nemudoma priznal tatvino bankovcev. Rekel je, da je odprl dva zavoja ter ju napolnil z narezanim papirjem, kar se je zgodilo 31. decembra.
Nato je odvedel policiste v 5. nadstropje, kjer je imel skritih pod malim motornim vozilom nadaljnih $32,000, katerega denarja še ni odnesel iz poslopja.
S $95,000, ki so jih našli na farmi v Virginiji, je znašala vsota najdenega denarja $127,-000 od skupne vsote $160,000. V njegovem stanovanju pa so našli nadaljnih $1,300.
Landisova žena je zanikala vsako krivdo pri tatvini tega denarja, dasi ni nobenega dvoma, da je prišla večer poprej svojim možem in njegovim tovarišem na farmo v Virginijo. Za Landisa je bilo določene 50 tisoč, za njegovo ženo pa 10,000 dolarjev varščine.
Ženin odvetnik je prosil sod' nika, naj dovoli, da bi odšla žena domov, ker da ima dva majhna otroka, tada sodnik je proš' hjo odklonil.
Najvišja kazen, ki grozi zdaj Landisu, je 10-letni zapor, $10,-000 globe, ali pa oboje.
Pripomnimo naj še, da so: vsi trije zgoraj omenjeni črnci. ----------------o------
McCarthy napoveduje, da bodo komunisti zelo krvaveli"
Rekel je, da mu ni nihče od administracije izrazil želje, da bi preneihal s preiskavami komunistov.
WASHINGTON. — Senator McCarthy je potisnil na stran poročila o pritisku administracije, da bi nekoliko odnehal od svojega lova na komuniste, ter izjavil, da upa, da bodo komunisti v letu 1954 “zelo krvaveli”,' kar pomeni, da jim bo “puščal kri.” Nato je dejal, da mu ni nihče od administracije — vse gori od predsednika pa do zadnjega u-radnika — dejal, da bi opustil svoje preiskave osumljenih komunistov. Rekel je, da sicer pričakuje, da bodo nekateri senatorji poizkušali okrniti kongresne preiskave, “posebno one, kjer gre za izdajo,” toda njegov odbor bo nadaljeval s temi preiskavami, kakor je delal v preteklosti.
Najdba uranija v Avstraliji
MELBOURNE, Avstralija. — V Wild Dog Valley, 40 milj od Adelaide, glavnega mesta Južne Avstralije, so našli bogata ležišča urana.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Vov odbor—
Podružnica št. 6 SMZ ima za 1. 1954 sledeči odbor: predsednik G. Lavrich, podpred. M. Žele, tajnik in blagajnik F. .Macerol, zapisnikar Leo Novak, nadzorniki Leo Novak in L. Urbančič. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v šoli sv. Vida. Seja—
Društvo Napredek št. 132 ABZ ima v petek zvečer ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave. Asesment bodo pobirali že ob sedmih. Zlata poroka—
Mr. in Mrs. Valentine Šebenik, 1372 E. 53 St. praznujeta v nedeljo 10. januarja zlato poroko. Rojena v Jugoslaviji sta se naselila v Clevelandu pred 35 leti. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih je eden umrl; živi so: Pauline Siefert, Frank Šebenik, Ella Zupančič, Josephine Knaus in Theresa Gunsch. V nedeljo ob desetih bo v cerkvdi sv. Vida sv. maša, popoldne pa sprejem v Suckerts Chalet. Slavljencema čestitamo in jima želimo še dosti zdravih zadovoljnih let!
Seja—
V	nedeljo ima Društvo Kras št. 8 svojo redno sejo v navadnih prostorih in ob navadnem času.
Nov odbor—
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima za leto 1954 sledeči odbor: predsednik Joseph Golob, podpred. Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, IV 1-0319, blagajničarka Frances Julaylia, zapisnikarica Anna Cecilic, nadzorni odbor Leo Boštjančič, Fr. Sesile, Jean Marie Cecilic, zastopnica za Klub društev Frances Julaylia. Seje vsak tretji petek v mesecu ob osmih zvečer v AJC na Recher Ave.
Mladina vabi—
Father Victor Tomc naznanja, da priredi svetovidska mladina velik varietni program v šolski dvorani. Dve večerni prireditvi ob osmih bosta 17. in 24. januarja. Za otroke bo pa ob dveh paoldne 17. jan. Za večerne prireditve bo vstopnina samo 50c. Za otroško prireditev bo pa samo 25 centov za otroke.
Važna seja—
V	pietek 8. jan. zvečer ob 7:30 bo važna seja društva Ribnice št. 12 SDZ v navadnih prostorih. Na seji bodo volitve delegatov za prihodnjo konvencijo SDZ.
Letna seja—
Letna seja St. Clair Rifle kluba bo v pietek, 8. januarja ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Včeraj se je pričelo zasedanje 83. kongresa, danes po 12. uri opoldne pa bo predsednik prebral kongresu svojo nestrpno pričakovano in važno poslanico o stanju Unije (State of the Union Message).
CLEVELAND. — Včeraj sta bila ubita nek oče in njegov sin, ko je njun avtomobil na snegu zdrsnil na pot težkemu trnku. Bila sta na potu na pogreb nekega sorodnika v Petino. Omenjena sta 60 let star Frank Twardzik, in njegov sin M. J. Twardzik. WASHINGTON. — Združene države in Sovjetska zveza so se včeraj sporazumele, da bodo imele predhodne razgovore o Eisenhowerjevem načrtu za mirovno uporabo atomov.

Ameriška Domovina
lep
SiH St. Clair Ave.
r«—»foivti

iiEaderson l-*%28
-- — ”*• Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
En:,e?ed as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
“3^1^33	No. 4	Thurs., Jan. 7, 1954
Titova igra s tržaškimi Slovenci
Dr. Juraj Krnjevič, glavni tajnik Hrvatske seljačke stranke, je napisal v zadnji lanski številki “Ameriškega Hr-vatskega Glasnika” poučen članek o Titovem igranju s tržaškimi Slovenci in njihovimi koristmi.
Iz njega povzemamo glavne misli za naše čitatelje.
“Nihče se ni nikdar groznejše poigral s Slovenci in Hrvati Trsta in okolice, pa jih potem pustil na cedilu, kot Tito, Kardelj, Djilas in njihova komunistična tolpa v poslednjih mesecih!” S temi besedami začenja pisec članek, nato nadaljuje:
“Proučevanje dogodkov kaže, da so Tito in njegova diplomacija sprožili plaz, ki se ni zrušil na Italijo, ampak je pokazal vso nesposobnost in revščino rdeče Jugoslavije ter povzročil ogromno škodo Slovencem in Hrvatom.
Tito in njegova diplomacija so jeseni sami sprožili tržaško vprašanje. Da tega niso storili, bi bilo v Trstu še danes mirno, kot je bilo.
Toda Tito je v onem čau rabil zunanjepolitični uspeh, da bi se mogel doma vsaj z nečim: pohvaliti. Italijanska vlada je izšla iz zadnjih volitev slabša, kot je bila dotlej in Tito je mislil, da to lahko izkoristi. Sprožil je vprašanje Trsta, ni pa računal na to, da bi se utegnili Amerika in Vel. Britanija postaviti medenj in Italijo. V tem je bila vsa nesposobnost in zločinska lahkovernost Titovih diplomatov. Ni izključeno, da bi Amerikanci in Angleži v drugačnih razmerah pristali na ohranitev samostojnosti Svobodnega tržaškega ozemlja, toda v času, ko je bila italijanska vlada že doma oslabljena, niso mogli dovoliti, da doživi še velik zunanjepolitični neuspeh. Iz lastne koristi so morali podpreti italijansko vlado in jo rešiti pred padcem, ki bi lahko pomenil preokret v italijanski zunanji politiki. Titovim: diplomatom bi ne bilo treba veliko pameti, da bi spoznali, da to ni čas za reševanje tržaškega vprašanja.
Tito in njegovi so; izgleda, tudi pozabili, da so gospodarsko popolnoma v rokah Amerike in Vel. Britanije, prav tako tudi v vprašanju oboroževanja. Celo od same Italije je rdeča Jugoslavija v marsičem odvisna. Tako prihaja od tam v Jugoslavijo ves bencin in ostala olja, brez katerih je vsako moderno gospodarstvo in vsako vodenje vojne nemogoče.
Kako malo so Tito in njegovi diplomati poznali mednarodni položaj, je pokazal Tito v svojem govoru na Okroglici, kjer je govoril o zbiranju italijanske vojske na meji kot o “mahanju z leseno sabljo.” Osem dni kasneje je v Splitu govoril o tem že precej drugače, dokler ni končno spoznal, da je stvar čisto resna in je zato mobiliziral in poslal svojo lastno vojsko na mejo.
Ko so 8. oktobra Amerikanci in Angle,ži izjavili, da bode cono A Svob. tržaškega ozemlja izročili Italiji, so po ulicah jugoslovanskih mest vpili: “Življenje damo, Trsta ne damo!” “Naj vsi Italijani vedo, da Trst branijo partizani!” časopisje je dnevno prinašalo proteste, da “našega Trsta ne damo Italiji.”
“S svojo krvjo in svojimi življenji bomo branili vsak centimeter naše drage zemlje, v katero spada tudi Trst! Borili se bomo do zadnje kaplje krvi!”
Titova vlada je istočasno ponovno izjavila, da ameriško-angleška odločitev o Trstu zadeva življenjske koristi Jugoslavije in ogroža njeno neodvisnost. Sam Tito je v Leskovcu in v Skoplju izjavljal, da se bo z orožjem uprl zasedbi 't rsta po Italijanih.
Titov zagrebški “Vjesnik” opisuje takole vpliv, ki ga je imelo opisano obnašanje jugoslovanskih komunistov na prebivalstvo v Trstu: “Ves Trst živi pod vtisom Titovega govora v Leskovcu. Povsod se govori o njem. Med tem ko nekateri med čitanjem spoznavajo, da so propadle njihove sanje, ga drugi bero z olajšanjem, ker je v njem vsemu svetu jasno rečeno, da Jugoslavija ne bo dovolila, da Trst zasedejo Italijani. Odločne Titove besede so razčistile težke ozračje obupa in negotovosti.” Po Titovem govoru v Skoplju piše isti časopis: “Tudi poslednja sled obupa, ki jo je bilo mogoče ooaziti pri tržaških Slovencih in naprednih Italijanih je po Titovih besedah v Skoplju izginila.-Ne motimo se, če rečemo, da so prebivalci Trsta napovedani govor Tita težje pričakovali kot narodi Jugoslavije.”
Ni si težko predstavljati, kakšno razočaranje in razpoloženje je nastalo v Trstu, ko so nekaj tednov kasneje Tito, Kardelj, Djilas in tovarišija stisnili rep med noge in se začeli odrekati Trstu.
Na Okroglici v začetku septembra je bil Trst za Tita “NAŠ TRST,” koncem novembra pa je dejal v Jajcu, da “Trst pripada Italiji, ker nam je potrebna neka rešitev.”
Da popolnoma pokažejo svojo revščino, so se titovci Trstu javno odrekli, čeprav še do konference o Trstu ni niti prišlo }t\ čeprav italijanska vlada ni odstopila niti za las od svojih zahtev.”
Tito in njegovi, ki so v tržaškem vprašanju ves čas barantali, namesto da bi se v soglasju s tržaškim slovenskim prebivalstvom dosledno zavzemali za slovenske koristi, se-
NOVINE
Naš narod v Kanadi
(Iz Londona v Port Huron)
V kanadskom London! je ešče nekaj drugij slovenski] (kranjski]) družin i tudi te smo namenili obiskati — eli ka, de smo pa nikoga ne doma dobili. To je iza Ameriko ne nikaj novoga, pa naj bo to v USA ali v Kanadi. Tudi v Clevelandi ne najdeš prek dneva nikoga doma zvun tistij, ka ponoči delajo. Takši se pa kak pa podnevi zaklenejo i spijo, ar so spremenili den v noč, noč pa v den.
Mariča je začnola opozarjati, ka je trbej nekaj za spomin kupiti. Za deco. Pišta je bio za to včasi pripravljeni. Nakupovanje pri Mauserovij je ni nikdar vzrok za svaje. Izdati peneze za deco, za ženo i za knjige se Pištiji nikdar ne vidi škoda. Zavinoli smo v londonski “down town,” tam iz edne trgovine v drugo. “Tega bo Helenca zelo vesela, to bo kakor nalašč za Rotijo, tisto bo za bučka Klemena, za Marjetko- pa medvedeka ...” I žmetno bi bilo presoditi, čido veselje je bilo vekše, eli Pištovo v trgovini eli dečinje doma. Kaikpa sta se spomnila tudi “stare” mame, šte-ra je doma deco komanderala. “Tisto jaz znam najbole kupiti,” je pravila Mariča i se zagnala v oddelek, kde je napis: “Perfumery.” “Zdaj si pa ešče ti izberi — ka ti srce požele, ve tak znam, ka de to gvant,” je Pišta z nasmehom. gučao Mariči na poškao obrnjeni proti njoj, z očmi pa čmigao meni: “Tak zdaj vidiš, ti človek našega naroda, kak se godi nam, šteri imamo ženo pa deco .. . hudilk!”
že počivlje njegova žena i hčerka. žena jemi vmrla pred štirimi leti, tudi okoli božiča. Pokojni John je bio rojeni na Hotizi v Prekmurji. Doživo je 66 let, od toga je preživo v Ameriki 45 let. Zapušča sina Johna, smeho Marto i dve vnukici. V betegi jemi je dosta pomagala ženina sestra Ana Balažič. Več roda ima ešče v starom kraji. Naj v miru počivlje!
Društvo sv. Ivana (DSS 13) je imelo letno sejo 27. decembra. V odbor so bili zvoljeni: Steve Kosar, predsednik; J. Toplak, podpredsednik; Ana Frank tajnica; Frank Turner blagajnik; Clara Foys,, zapisnikarica; Job Denša, Andr. Glavač i Fred Glavač nadzorniki. Duhovni vodja je g. župnik Lenard Bogolin.
Društvo sv. Ane. (KSKJ 170.) Tudi to društvo je imelo 27. dec. (svojo letno sejo. Novi odbor je etkaši: Duh. vodja Rev. Lenard Bogolin, častna preds. Veronika Kolenko, predsednica Antonija Denša, podpredsednica Cecilija Horvath, tajnica Gizella Hozian, blag. Rose Possedi, zapisnikarica Mary Hozian, nadzornice: Mary Klayderman, Mary Ožbolt i Josephine Farkaš. Voditeljica Terezija Sobočan.
Zelem verdništvi Novin i vsem čitatelcm Ameriške Domovine srečrtol, zdravo i milosti puno novo leto 1954.
Antonija Denša.
sporočili, je fara kupila metodistično cerkev in župnišče nasproti svoje cerkve. V teh prostorih bo sedaj dovolj mesta za razne prireditve. V bližnji bodočnosti nameravajo zazidati prostor med kupljeno cerkvijo in 'novo dvorano.
Vsem naročnikom Ameriške Domovine želim srečno novo leto.
Ludvig Jelenc.
Novfce iz Chicaga
American Friends of the Anti-bolshevistlc' Block of Nations prirede v j nedeljo 10. januarja Poslovili smo se od tak jako, ko^ert bdžičnih pesmi narodov prijazne družine Bitenčeve i od-j za železno zaveso v prostorih pelali proti Detroiti. Če do po-; Lane Tech High School Audito-udne pridemo ta, smo zlebka Lium na 2500 W. Addison St. Na proti večeri v Clevelandi. Ne:koncertu bo nas,topil tudi slovenimo šli naravn-oč v Detroit, liki|ski pevski zbor fare sv. Štefana.
v Port Huron najprle, šteri je na Koncert se bo začel ob štirih
no pota do Detroita (nekaj nad pop^ vstopnina je $1.25. Vstopnico milj -od Londona). Port Hu-|ce so naprodaj pri Mirku Gusti-ron je ob Huronskem jezeeru žu na 2307 So. Walcott Ave.
tam, kde se začne velka reka St.
Poročili slo se v cerkvi sv. Šte-
Clair, štera veže Huronsko i St. j fana; Ferdinand Marčič z gdč. Clairsko jezero i dede dol naše Reziko viašič, Rado Pirih z gdč. Srijsko jezero. Huronsko jeze- Štefanijo Mavec. Obema paro-ro’je cd petij velkij jezer drugo ma želimo mnogo sreče!
najvekše. Vsi hajovi, šteri vozijo rudb iz Minnesoto v Cleve-1 and, morajo preplavati Huron-vko jezero in pri Port Huroni zavoziti v‘reko St. Clair. Eli ne je bio samo to vzrok, zakaj smo šli v te kraje. Za nas Slovence je to sveta zemlja. Tu v toj .okolici
V	bolnišnico je moral iskat zdravja France Zupan z 1824 W. 22. Pl. želimo mu skorajšnjega 'okrevanja.
V	službo strica Sama odide 7. januarja Andrej Remec z 1935 W. 22. Pl.
Tetka štorklja se je oglasila je misijonaro naš svetniški pus- ^ Georgeu Jr, in Marcelli ši_
oek Friderik Baraga. Leta 1835 ie Baraga bio plebanuš v varaši St. Clair malo niže od Port Nu-rona. Baraga je peški bodo iz St. Claira v Port Huron i obiskavao 'ndijanska plemena.
Lani je Baragova zveza naprosila pisatelja Mausera, ka bi naj napisan pripovest (roman) od pušpeka Friderika Baraga. Dosta ležej je takso reč pisati, če človek pozna kraje, kde se pripovest dogaja. I tak je naš Pišta med vožnjov od časa do časa potihne. Zagledno se je v pokrajino za skc.ro 120 let nazaj i gledalo misijonara Barago s krplja-mi koračiti po snegi med indijanskimi kučami. . .
(Drgoč dele) CHICAGO
Vm.ro j c John Toplak i bio po-
mec na 2313 So. Walcott Ave. in jima pustila krepkega fantka. S tem sta postala Mr. in Mrs. Leo Mladič na 1919 W. 22. Pl. prastari oče in prastara mati. čestitamo!
Mihael Arko, 2036 W. Coulter St., se je ponesrečil z ročno cir-kularko. Prvo pomoč je moral iskati v bolnišnici, sedaj se zdravi doma. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Anton Velbel, 1848 W. 23. St., je dobil 24. dec. ameriško državljanstvo. čestitamo! Anten je bil dve leti pri vojakih, od tega eno leto v Koreji.
Fara sv. Štefana je tudi v preteklem letu lepo napredovala pod vodstvom župnika p. Leonarda BrgoUna. Odpravljeno je bilo pomanjkanje šolskih pro-
Pisni® iz špitafa na Dravi
faulturna ^ronika
Dobili smo pismo z dne 27. 1. L, v katerem .stoji tudi tole: “Kakor Vam je gotovo že znano, je prejšnji ponedeljek zgorela naša priljubljena taboriščna kapela. Ogenj je nastal na podstrešju,, in sicer nad delavnicami, ki so bile poleg kapele. Prišel je skozi vdtlake, iz katerih so bili napravljeni dimniki. Te vrste požarov bo to zimo n&jbrž še več v tako imenovanem srednjem taboriščnem bloku, koder so bili lani vsi dimniki narejeni iz takih votlakov, da si mogel skozi nje s prstom izvrtati luknjo. V delavnicah je bilo uničenih 12 strojev. Gg. Zaletel in Zdolšek najbrž ne bosta utrpela zaradi ognja kake posebne škode, ker sta bila za vse polno zavarovana. Hudo pa je zadet čevljar, ki mu je razen enega stroja vse zgorelo. Sicer se je bil že zavaroval toda prve premije še ni plačal. Kapelo samo bi bili rešili, če ne* bi bila voda v hidrantih zaprta. Avstrijska taboriščna odnosna Vodovodna uprava v določenem času zapira vodo za taborišče, čeravno, jo to mesečno plača toliko, kolikor je porabi Vse leto. Trdijo, da b!o uprava zaradi tega kaznovana. Iz kapele je uspelo vse rešiti, kar se je dalo odtrgati. Pomagali so našim ljudem zlasti še Rusi in Madžari.
Kmalu po požaru je taboriščni župnik g. Miklavčič sklical sestanek, da se pogovorimo, kje naj bi vnaprej imeli cerkvena opravila. Eni so bili za to, da se piostavi nova kapela,' za kar naj bi se obrnili za pomoč na rojake po svetu, drugi pa so bili mnenja, da nam zadošča zidana kapela, ki stoji na robu taborišča ob cesti in nam je vedno na razpolago, ali pa da se poslužimo, ed-linške podružnične cerkve.. G. župnik j e napravil vlogo na škofij o v Celovcu in na dežel, vlado. Od ordinariata je dobil nasvet, naj se Slovenci poslužijo spredaj omenjene kapele ali pa cerkvice v sosednjem Edlingu; če pa žele, dobe prostor tudi v špitalski farni cerkvi. Ordinariat je v svojem odgovoru (opozoril na to, da bo zemljišče, na katerem stoji taborišče, ko odidejo' iz Avstrije vse zasedbene sile, vrnjeno lastnikom. V tem primeru pa bi mogel lastnik zemljišča, na katerem bi stala nova kapela, zahtevati, da se ta odstrani.”
J. S.
Sprememba pri jugoslov. filmu
kopani iz cerkve Svetega Troj-j štorov s tem, da so predelali sta-stva na cintori sv. Jožefa. Tam|ro dvorano v šoli. Kot smo že
"Jaj v svojem časopisju napadajo demokratične Slovence v Trstu in jih zmerjajo z izdajalci. V resnici pa so oni ?dini krivi, da Trst danes ni v sklopu Jugoslavije, oziroma Slovenije.
Titu in njegovim krvavim pomočnikom slovenske narodne koristi niso bile nikdar mar, šlo jim je vedno in jim gre "udi danes samo za zmago komunistične stvari. To ve dobro slovenski narod doma. to vemo Slovenci v zamejstvu.
Žal je med Slovenci v svobodnem svetu še vedno nekaj takih, ki nočejo spregledati te Titove igre.
Iz poročila časopisa “Variety” z dne 30. dec. 53. je razvidno, da so se v jugoslovanskem filmu izvršile že nekatere večje spremembe, druge so pa še na vrsti.
Jugoslovanska filmska industrija je bila že dalj časa v hudi gospodarski zadregi, kot nam je povedal sam njen tukajšnji zastopnik Obrad Gliševič, ko je delat! propagando za “Kekca.” Nagovarjal nas je, da naj bi z reklame za ta film in druge proizvode “Triglav-filma,”' ki ima -voje prostore v nekdanji jezuitski cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, pomagali reševati “slovensko filmsko industrijlc”- pred propadom. Ker nam je dobro znano, da je ta “slovenska” filmska ind. izključno v rokah vnetih Titovih pristašev in častilcev ter je njena glavna naloga širiti titovstvo med Slovenci, smo vsako sodelovanje odklenili. Naše načelo je: Za slovenstvo vse, za titovstvo nič!
Zgleda, da se tov. Obradu re-
Etbin Kristan
Pisatelj Etbin Kristan je umrl. Bolje bi moral zapisati: človek Etbin Kristan je umrl, zakaj pisatelj Kristan je umrl že pred leti.
V množici mnogih umetnikov, ki so v zadnjih letih odšli s tega sveta, pisatelj Etbin Kristan gotovo ne predstavlja velikana. Bil je to umetnik povprečnih zmož-mesti, ki se nikoli ni mogel dvigniti iz svojega ozkega pojmovanja in je v tej svoji ozkosti umrl tudi kot umetnik, žalostno je dejstvo, da Kristana apieriški svet ni oplodil, da ni znal. pobrati drobtin, svetle drobce ameriške kulture, temveč je kakor veša Kolobaril v svojem cvetu. Stari se mu je odmikal, novega pa ni mogel dojeti tako kakor bi ga moral in mogel. Pisatelj Adamič je vsaj v tem znal zagrabiti čas. Znal je iz tega življenja, ki je vrelo okrog njega, v svojih reportažah ujeti vsaj nekaj. Prav zato je Adamič živel kot umetnik dlje kakor Kristan. Kristan pa je počasi in z vsakim momentom lezel v sterilnost. Držala ga je pokonci samo še neka trdno ograjena skupnost, ki pa sama ni imela več prave kulturne gonilne sile in se je izživljala na političnem polju, zlasti še v času, ko je doma divjala revolucija. Kristan se je v svoji notranjosti zavedel nemloči. Odšel je domov in v poslednjem kadilu, s katerim ga je obdal njegovim idejam identični režim, umrl.
Težko je zapisati resnico ob mrtvem človeku. Globoko spoštovanje ob človeku, ki mu je Bog prestrigel nit življenja, me je vedno navdajalo s strahom, da bi mrtvim delal krivico. Tudi mrtvemu Kristanu jo nočem. Eno pa je gotovo in bo v zgodovini ostalo: Kristan je bil gibek socialist, povprečen umetnik, čas revolucije pa je gledal skoz očala radikalnega sločializma in se'je zato znašel na strani teh, ki so z ognjem in mečem uničevali slovenska življenja. Ob teh ljudeh je poiskal dom za zadnje dni svojega življenja. Jokal je nad grobovi talcev v Dragi in nič pomislili, da tam leži stotine teh, ki so bili daleč od komunizma, da tam leže mnogi, ki slo jih komunistični ovaduhi poslali v smrt. Ni pa jokal umetnik Kristan nad deset tisoči, ki .so jih poklali tisti, ki so Kristanu zadnja leta kadili. Pred menoj leži knjiga, ki jo je Kristan napisal, leta 1948 in jo je izdala Prosvetna Matica. Povest iz še ne pozabljenih dni, je podnaslov. Kako bridko je brati nemoč umetnika Kristana, kako bridko je misliti, na kako podpovprečen način je Kristan služil umetno* V tej knjigi je bil pisatelj’
sti.
Kristan že mrtev. Brez umetniške cene, nizanje besedi, samo še neko hrepenenje v rdeče zarje.
Etbin Kristan je bil rojen 15. aprila 1867. Prišel je 3 pesmimi
živetih motivov. V prozi ni ustvaril posebnega. Med njegovimi boljšimi stvarmi je bilo Pertinčevo pomlajenje, novela, ki je izšla pri Slovenski Matici v Ljubljani. Kristan ni bil širok, še manj globok epik. Jezik mu, je zelo papirnat.
Največ je Kristan ustvaril v dramatiki. Največ sile je pokazal tu in reči moram, da bi verjetno tu prodrl, da se ni pokopal s političnim delom in s svojo zale-telostjo. Bil je med tistimi, ki so imeli vrbove hrbte in se je znal upogibati ob pravem času v pravo stran.
Njegove igre kakor Volja, Tovarna, Kato Vrankovi, so stvari, ki kažejo, da je bil Kristan poklican za dramatika. Tu bi znal ustvarjati. Toda kakor sem že zapisal: ameriški svet ga ni oplodil. Kristan se ga je dotaknil samo v toliko, v kolikor je moglo to služiti njegovim socialističnim težnjam. In to je bilo premalo. Kristanova ozkost je ubila poslednjo silo v umetniku in tako bo mrtvi Kristan prišel v slovensko kulturna zgodovina samo še kot dramatik. Posvečenih mu bo nekaj vrst. Krivda je na njem in na vseh tistih, ki so v svoji slepoti metali sulice na vse, kar ni bilo radikalno liberalnega, na vse, kar je bilo “farskega.” Premajhni so bili, da bi mogli dojeti, da je kultura nekaj več kakor samo napad na Cerkev. In ker tega niso mogli dojeti, so pustili in bili veseli, da je Kristan s svojo unfetniško silo, ki jo je še imel, drvel v neizbežno pogubo.
Napisal sem te besede, ker je Kristan bil umetnik, napisal, ker je bil Slovenec, napisal tudi zato, ker sem spoštoval njegovo visbko starost. Vendar sem napisal te besede tudi v opomin vsem, ki mislijo, da je kulturno delo hvalisanje tistega, kar ne poznajo, da je kulturno delo samo to, kar sloni na Marksu in Engelsu in da je prva in naj-višja zapoved: udarjaj. Ko pre-f)iram stare Ameriške družinske koledarje in edicije, ki so izšle pred leti, se ne čudim, da se je Kristan udušil. Umetnost ni politika! Umetnost je več, je tisto, kar je vsakemu poštenemu človeku sveto in plemenito. Kristan je tisto spregledal, škoda.
šel je Adamič, šel je Kristan. Dva slovenska cvetoVa, ki sta usahnila, ker nista spoznala, da je umetnost več kakor ozko gledanje, ki nista spoznala, da je največja umetnost nevzdržno iskati Resnico. Nista jo do. kraja iskala. Obstala sta pri prvi svetli drobini. Ne morem si pomagati, toda vselej se ob obeh spomnim Erjavčevega kmeta .Čerina, ki je mislil, da je našel zlatu, pa je odkril le nekaj železne rude.
Škoda obeh. Dva okremenela slovenska vala v tujini, dva mrtva kapnika.
Karel Mauser.
Slovenci v Avstraliji imajo svoj lasten tiskan
in v niegovi zbirki žarki in sne-1 ustanovila šapiregrafiran listič žinke je poleg mnogih artisti-1 “Misli.” Iz meseca v mesec je onih poskusov nekaj lepih in do- ]]s]; lepo napredoval in se razvi-
jal ter v kratkem zajel dober del Sevanje titovske filmske indu- tamkajšnjih Slovencev, atrije ni posebno posrečilo, sicer Ko sta se p. Klavdij in p. Be-ispremernbe ne bi bile potrebne, no morala vrniti v Ameriko, je Titova vlada heče po poročilu prevzel njuno delo njun sobrat
lista “Variety” jugoslovansko p. R. Pivko. Gospod pridno mi-filmsko industrijo osvoboditi sijionari in piše za svoje rojake, “birokratskih in monopolističnih Mesečnik “Misli” je sedaj začel tendenc.” Filmski delavci so tiskati v tiskarni in obljublja, da ustanovili središče za “sodelova- bo s tem nadaljeval, če bo le nanje dela, skupne pomoči in za šel med rojaki dovolj opore, varstvo skupnih koristi.” To sre- “Misli” so zanimive in dosti dišče se upira centralizaciji film- poučne. Rojakom, ki se zanima-Pke industrije na temelju, da je jo za avstralske razmere, bi bile “treba ločiti industrijsko delo iz- dober vodnik. Naslov urednika delave filma, od njegove umet- je: Rev. R. Pivko, 45 Victoria niške strani.”	j St., Waverley, N. S. W.
v
časopis
• Pred dvemi leti sta p. Klavdij Okorn OFM in p. Beno Korbič, ki sta tedaj misijcnarila med slovenskimi rojaki v Avstraliji,

Or, Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
16. Završetek verskih bojev. — Izgon protestantskega plemstva. — Druga vojna z Benečani.
Mihael Verbec, katerega so bili pred leti pregnali iz Trpiie pri Novem mestu, je bival stalno na zemljišču grofov Zrinjskih pri Metliki. Od tod je napravljal vsako leto daljša ali krajša potovanja po vsem Dolenjskem in prirejal po gradovih bogoslužne shodie. Z Ogrskega in Medjimurja so prihajali ne le v obmejne pokrajine, temveč celo na Koroško. Med deželnimi uradniki in uslužbenci je bilo še vedno precej lute-ranov. Ko je Hren zahteval njih izgon, so jih stanovi. ščitili s tem, da so jim podelili deželno plemstvo. Tudi med grajskimi pisarji in oskrbniki še tu in tam nahajamo privržence nove vere. — Vendar je tudi med plemstvom katoliška vera počasi pridobivala vedno več tal. Leto za letom sta pošiljala škof Hren in patriarh Frančišek Barbaro zapisnike iz-preobrnjencev v Rim.
L. 1616. piše Hren papežu Pavlu V. sledeče: “Le še nekatere odlične osebe, katerim se je bila dovolila svoboda veroizpovedi, priznavajo luteransko vero, pa tudi od teh sem v kratkem času 12 privedel nazaj v naročje katoliške cerkve in u-panje je, da se bodo tudi drugi izpreobrnili, ker vedno občujejo s katoličani. Ves mestni magistrat ljubljanski, vsi mestni in deželni uradniki priznavajo katoliško vero; nikdo ne more več ostati v službi in tudi ne v deželi, kdor ne dokaže z listki opravljene velikonočne spove-in sv. obhajila, da je katoličan.” Veliko izgledovanja je napravila 1. 1625. izpreobrnitev deželnega maršala Teodorika pl. Turjaškega. Naj večji vpliv so imeli na mišljenje plemstva jezuiti. Mladi plemiški naraščaj, ki se je vzgojeval v njihovih šolah, je postal katoliški, ne da, bi mri bilo treba še posebej prigovarjati. Po otrokih pa so našli jezutiti pot tudi do src sta-rišev. Zato se ni čuditi, ako je pripadal okoli 1. 1628. že velik del plemstva katoliški veri.
Veliki uspehi, ki so jih dosegli cesarski poveljniki v tridesetletni vojski, Tillyjeve in Wallen-steinovie zmage, so omogočile, Ferdinandu, da je zastavil sekiro na korenino luteranstva, od koder je nekdaj vzklilo in se razvilo v močno drevo in od koder so še vedno poganjale nove mladike. Prvega avgusta 1628 se je objavil odlok cesarja Ferdinanda, ki je zapovedal vsem ntekatoliškem plemičem zapustiti njegove dedne dežele.
Že leto prej se je bila ustanovila nova reformacijska komi-sija, ki je imela paziti na živ-Iji-nje duhovništva in ljudstva, župani, sodniki, pisarji, ki niso bili dobri katoličani, so se imeti odstaviti, nekatoliški deželni uslužbenci in učitelji naj bi izgubili svoje službe. Župniki naj Pazijo, kako se župljani drže pestcv, kako posvečujejo* praznike in obiskujejo cerkev. Krivoverske knjige naj’ se pobere-1°! vendar ne sežgo, temveč iz-r°če vseučilišču v Gradcu ali pa Jezuitskemu kolegiju. Svetna °blast naj komisiji pomaga, da s° njeni odloki izvrše.
Fova komisija je imela pomesti zadnje ostanke luteran-■jtva, a hkrati je imel tudi privi-, mgirano plemstvo zadeti uso- | udarec. — V omienjenem ; °dloku z dne 1. avgusta našteva ccbar Ferdinand najpreje, kaj je Vse storil proti luteranstvu- j
si njegovi odloki so se milo j J--viševali, ker je vedno upal, S Cla kode plemstvo krenilo na pot ^ °jih prednikov, se povrnilo h katoliški veri in tako obnovilo
cerkveno edinost v deželi. Marsikje je siciar seme vzklilo, dru’ god pa je padlo na peščena tla-
Ker ima deželni knez dolžnost, da zatira v svojih deželah verske zmote in posplošuje starodavno, edinozveličavno katoliško vero, mora skrbeti, da tudi člani starih plemiških družin, ki so se vedno odlikovali s svojoj zvestobo, ne trpe škode na svojih dušah. Zato mora tudi tie rodbine pritegniti verski reformaciji, katero je odredil. — Slednjič določa obrok enega leta, v katerem se morajo povrniti v katoliško cierkev. Kdor bi tega ne hotel storiti, ne sme več dalje v cesarjevih dednih deželah prebivati in tamkaj i-meti svoja posestva, temveč jih mora izročiti katoliškemu pooblaščencu, da jih pozneje proda. . Ako bi tudi ta ne mogel najti kupca, jih bode vlada prodala na dražbi. Izvzeta so le fidejkomisna posestva, od katerih ostane izseljencem užitek. Zaradi zaslug, ki si jih je plemstvo pridobilo za cesarsko hiše, in večkrat izkazane zvestobe jim cesar popusti plačevanje “desetega vinarja.”
Odločilni korak je bil storjen. S trobentanjem in bobnanjem so razglasili cesarski odlok po vseh krajih, z vseh prižnic so ga oznanili ljudstvu. Bil je strog odlok, a potreben, ako je hotel Ferdinand reformacijsko delo, ki ga je bil pred 30 leti pričel, z uspehom završiti. — Koliko;; plemiških rodbin je izpolnilo njegovo željo in se še v zadnjem letu oklenilo katoliške vere, nam ni znano. Vemo pa, da tudi število izseljencev ni bilo majhno. Zapisniki navajajo okoli 800 oseb, ki so zapustile. notranjeavstrijske dežele in se izselile deloma na Nemško, deloma na Češko ali Ogrsko. Med njimi so bile stare plemiške rodbine štajerske, koroške in kranjske, kakor Dietrich-stein, Eggenberg, Herberstein, Herbersdorf, Hohenwart. Khe-venhuller, Lamberg, Liechtenstein, Stubenberg, Thurn, Tra-uttmannsdorf, Scharfenberg, Windischgratz na Štajerskem; Aichelburg, Keutschach, Khe-venhuller, Manndorf, Ramb-schussel, Seenuss, Zach na Koroškem; Egg, Gali, amberg, Pa-radeiser, Pečovič, Aichelberg, Apfalter, Mordax, Moscon, Ra-uber, Schwab, Tschernernbl na Kranjskerh. Mnogo se jih je naselilo v Nurnbergu, drugi so šli v Avsburg, Regensburg, Ulm, ali Lindau. Še danes je videti na pokopališču sv. Janeza in v cerkvi sv- Jerneja pri Nurnbergu mnogo grobnih napisov in grbov nekdanjih avstrijskih izseljencev.
Z izselitvijo protestantskega plemstva so se končali verski boji, končalo pa tudi stoletno nasprostvo med .valarjem in stanovi. Poslej se stanovska samozavest nikdar več ne pojavlja s toliko silo, kakor v dobi reformacije.
(Dalje prihodnjič)
I

%,
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
U»t»n»vU«ia 29. novembra 1*14,
Zedinjenih Državah CnJ«?. Inljnt lil	* **• HUael«
Severne Amerike DcUcZ« JOllCl, III. 14. maia 1414
N Ris geslo: “Vse sa vero. dom In narod; vsi sa enega, eden sa vse.”
Družba
GI.AVN1 ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St, Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., JoEet, ffl. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, lil.
Duh vodja: REV. GEORSE KUZMA, Wilton Center, Feotone, F. O, UL Vt-H o.rtraunlk - .TOf^PTT A. ZALAR. 351 N. Chicago 8t„ Jollet. Dl.
NADZORNI ODBOR:	,
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., -Jollet. ILUnoU
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12. 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
(vlade) je izvoljen bivši notranji minister Boris Kraigher, za člane pa dr. Marjan Brecelj, Jože Borštnar, Milko Goršič, Stane Kavčič, Franc Kimovec, Boris Kocjančič, Ada Krivic, Matija Maležič, Zoran Polič, Franc Popit, Niko šilih in Janez Vipotnik. V beograjskem Zveznem zboru bodo zastopali LR Slovenijo Jože Borštnar, dr. Marjan Brecelj, Boris Kraigher, Vladko Majhen, Zoran Polič, Niko Šilih, Josip Vidmar in Olga Vrabič.
“Bili so površni”
Mariborski “Večer” piše 17. dec. lani sledeče: “Ko so komunisti pred nekaj dnevi v Tovarni avtomobilov delali kritičen pregled svojega dela, so ugotovili med drugim, da so sicer mnogo razpravljali o pomoči mladini, da pa je ostalo v glavnem samo pri tem razpravljanju, . . . odnosno da so pri tem bili površni ... — No če so že komunisti postali površni in samo govore, potem se Tito in njegovi res ne morejo na nikogar več opreti!
-----o------
Pokvarjeno meso so prodajali kljub prepovedi
ton. Natančna številka sploh ni znana. V Sloveniji so pomembna petrolejska polja v Prekmurju okoli Dolnje Lendave. Izkoriščati so jih začeli že pred vojno, zlasti pa Nemci med vojno.
------o------
Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani
Vlada LR Slovenije je sklenila ustanoviti v slovenski prestolnici inštitut za telesno vzgojo, s Stopnjo višje strokovne šole.
------o------
Turčija pošilja pšenico v Jugoslavijo
Jugoslavija, ki je pred vojno vsako leto izvozila večje količine pšenice, jo v povojnih letih skt> ro redno uvaža. “Suša” in slabo gospodarstvo povzročata stalno pomanjkanje v naši stari domovini. Tako sedaj Jugoslavija kupuje, kar je nekdaj predajala. Po dogovoru s Turčijo bo Jugo--------------------------------o-
slavij a uvozila letos iz Turčije 100,000 ton pšenice. Prve pošiljke so dospele v jugoslovanska pristanišča koncem novembra. ---------------o------
V Istri popravljajo ceste
Poročilo iz Ljubljane govori o popravilu cest v Istri in ostalem Slov. Primorju. Med drugim so popravili važno cesto Ljubljana-Postcijna-Reka.
-------o-----
V Kranju grade novo kinodvorano
Kranj potrebuje novo kino-dvoirano, da bi bili razbremenjeni dvorani “Storžič” v mestu in “Svoboda” v Stražišču. Tudi spored bi bil bolj pester, ugotavlja “Slov. poročevalec,” pri tem pa poudarja, da mestu manjka še veliko nujnejših zgradb, kot je kinodvorana in naj bi iz javnih sredstev zgradili najprej te.
S prijateljem na hrbtu preko Niagarskih slapov
Ljudje skušajo na razne načine vzbuditi pozornost na se, pri tem marsikdo zgubi življenje. To nam lepo povedo zgodbe “junakov,” ki so se spuščali preko slavnih slapov v sodih ali pa hodili preko njih po žici.
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav i ne manj kot 5 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za *250.00. *500.00 ali *1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako levo viža.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne kakor tudi za razne operacije m poškednine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski In angleški
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. SOI Lime Sto JcUet Bi.

■ z
LR Slovenija ima novo vlado
Sredi decembra se je zbrala, novoizvoljena skupščina LR Slo-j venije, da izvoli svoje predsedstvo in izvršni svet (vlado)..
Za predsednika Republiškega zbora so izvolili Vladka Majhna iz Maribora, za podpredsednika Angelo Ocepek, za zapisnikarje pa Dušana Boleta, Ančko Glo-bačnikova in Antona Peternela. Za predsednika Zbora proizvajalcev je bil izvoljen Mavrici j Bore, sin mežnarja v šmarci pri Kamniku, za podpredsednika ing. Vilma Pirkovič, za zapisnikarje Pepca Jež, Milan Lacko in ing. Boris Pipan. — Kot smo že pred časom pisali je dobila LR Slovenija lani novo ustavo, po kateri je “ljudsko zastopstvo” sestavljeno iz dveh domov iz Republiškega zbora in iz Zbora
proizvajalcev. Med tem ko velja za volitev Republiškega zbora enaka in splošna volilna pravica — volilci imajo sicer izbiro le med različnimi kandidati partije —, veljajo za volitev Zbora prioizvajalcev posebna pravila, ki dajejo prednost industrijskemu delavstvu, kmeta in obrtnika pa hudo zapostavljajo. Volitve v celoti pa so le navaden cirkus in pesek v oči svobodnemu svetu. Njih bistvo je najbolj zadel oni hrvaški kmet, ki je dejal, da dirka enega samega konja ni zanimiva.
Za predsednika “L. j u d s k e skupščine” LRS je bil izvoljen Miha Marinko, za pedpredsedni-ka Ferdo Kozak, za sekretarja Albert Jakopič. Miha je novi predsednik LR Slovenije. Nadomestil je Jos. Vidmarja. Za predsednika izvršnega sveta
Kako sknbe titovci za ljudsko zdravje in blagostanje, pokaže prav lepo slučaj s podjetjem “Mesnina” v “Nebotičniku” v Ljubljani. Po poročilu. “Slov. porcičevalca” z dne 2. dec. je to podjetje uživalo v Ljubljani odličen ugled vsled vljudne postrežbe, dobrega blaga in bogate izbire. Kljub temu pa je začelo nekega dne prodajati pokvarjeno salamo. Ljudje so se pritoževali, toda -prodaja kljub prepovedi ni prenehala. Nadzornik je ponovno zaplenil pokvarjeno blago in prepovedal njegovo prodajo, toda to ni dosti zaleglo. Še pet dni po prvi prepovedi je našel v trgovini blizu 50 funtov pokvarjene salame, namenjene za prodaj, Preiskava je dognala, da podjetje mesnina, meso, ki se pokvari, zmelje med dobro in iz te mešanice dela salame, ki gredo med ljudi. Pravijo, da delajo to iz gospodarskih razldgov. Poleg tega pa so ugotovili, da je to “ljudsko” podjetje kupilo v Zemunu vagon mesa od živine, na kateri so delali poskuse z raznimi zdravili. Ljubljančani so seve vse to pojedli. Da jim to pokvarjeno meso in salama nista “dišala” je gotovo, sicer se ne bi pritoževali, toda drugega niso imeli. Je pa že res, kar trdijo naši “naprednjaki,” da je namreč v Titovini vsega dovolj in da je za ljudstvo dobro poskrbljeno. ----------------o------
Petrolejski vrelci
Na naftinih poljih v Šumeča-nih je nastala med vrtanjem v zemljo tako močna erupcija podzemeljskega plina, da je poškodovala vrtalni stolp, aparate in naprave okoli njega. Pritisk je bil tako močan, da je vrgel kamenje in pesek 100 metrov visoko. V Jugoslaviji so v povojnih letih začeli petrolejska ležišča v večji meri izkoriščati, vendar pa proizvodnja surovega petroleja še ni segla - dosti preko 100,000
K POLNOČNICI — Gorski kmetje in njihove družine na poti k polnočnici. Slika je bila posneta v Tirolah v Avstriji.
.čeprav sta mogočni Katarakte gornjega Orinocca in bobneče vode slapov Victoria višja od Niagarskih slapov, vzbujajo leti slej ko prej največjo pozornost. Ob koncu 19. stoletja je blip: že več primerov, da so se hoteli razni za senzacije navdušeni ljudje v zvezi z Niagarskimi slapovi proslaviti. Začelo se je tekmovanje, kdo bo drznejši. — Prvi je bil Amerikanec Samuel Patch. Na otočku Goa je postavil odskočno desko in skočil 110 čevljev globoko, ne da bi se pobil.
Mnogo večjo senzacijo je vzbudil “veliki Blondon,” leta 1824 v St. Omeru v Franciji rojeni Jean Francois Gravelet. Blom-don je hodil čez Niagarske slapove po vrvi. Po pravici je zaslovel kot najdrznejši akrobrat takratnih časov. Na bregovih se je zbralo nekega septembrskega popoldne leta 1860 več stotisoč gledalcev. Med njimi so bili Mark Twain, princ Waleski, poznejši kralj Edvard VIL, in ameriški predsednik Fillmore. Vrv .sc napeli 160 čevljev nad bobnečimi slapovi. Dolga je bila dobre pol milje. Napetost je dosegla višek, ko je stopil na vrv Blondon v rdečkastem trikoju. V rokah je držal dolgo palico, ki jo je, ko je srečno prišel na drugi breg, vrgel v šumeče slapove. Po napeti vrvi je hodil dobrih 20 minut, ki so se zdele gledalcem ure.
Blondon se je na kanadski strani mudil nekaj časa v garderobi, potlej pa se je vrnil s samokolnico in jo po vrvi potiskal pred seboj nazaj na ameriško stran. Najbolj napet pa je bil trenutek, ko je s svojim prijateljem Harry Colcordom na hrbtu po vrvi srečno prišel čez Niagarske slapove. Najbolj presenetljivo pa je, da je hodil po hoduljah. Ko je s svojim prijateljem srečnb prišel na drugi breg, so mu ljudje navdušeno ploskali. Drzna akrobata sta zaslužila sicer samo 2500 dolarjev, -toda Blondon je zaslovel po vsem svetu, in ko je pozneje nastopil v Londonu mu je vrgla vstopnina celo pretnoženje.
Nekateri drzni ljudje so sku-
gel kriti izdatkov. Leta 1951 pa je ob novem poskusu našel smrt v Niagarskih slapovih.
Blaženi Pij X. bo kmalu proglašen za svetnika
Kongregacija svetih obredov je pred kratkim razpravljala o dveh čudežih, ki se pripisujeta priprošnji blaženega papeža Pi-ja X. Prvi se je zgodil v Neaplju, kjer je advokat Franc Belsa-ni, bolan na pljučih, nenadoma ozdravel v meči med 26. in 27. avgustom leta 1951. Drugi čudež je bil v Palermu, kjer so zdravniki usmiljenko sestro Marijo Scorcia proglasili za neozdravljivo. Februarja leta 1951 je nenadoma ozdravela. Oba čudeža je junija potrdila posebna zdravniška komisija. Pričakujejo, da bo blaženi papež Pij X. že prihodnje leto proglašen za svetnika.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini (Duplex) 6 in 6 sob, polna klet pod vsako, zimska okna, 4 garaže. Lastnik prodaja za $15,-700. Na 1125 Norwood Rd. EX 1-4388.	(5)
Soba se odda
Opremljena soba se odda poštenemu fantu na 920 E. 73 St.	(5)
Soba se odda
Opremljena soba -se odda enemu ali dvema poštenima fantoma. Kličite po 5. uri EX 1-2773.	<5)
Soba in garaža
Opremljena soba se odda moškemu. Garaža na razpolago. Si lahko tudi kuha. — Vprašajte na 1171 E. 58 St., EX 1-0184.	—(4)
Iščemo žensko
Iščemo žensko, da bi bila tovarišica naši materi. Kličite EX 1-3431.	(5)
Hiše naprodaj
E. 74 St. za 2 družini, 2 plinska furneza, 2 garaži, lot 175 čevljev dolg. Zelo ^merna cena. Se lahko takoj vselite.
Blizu Holy Cross cerkve, 6
šali Niagarske slapove tudi pre- sob za 1 družino, plinska gor-plavati. Med njimi je zlasti znan! kota, kuhinja obita s ploščami, angleški kapitan Webb, ki je po-j Cena zelo zmerna. Se lahko prej preplaval Rokavski preliv.' takoj vselite.
Niagarske'slapove je hotel preplavati leta 1883, pa mu sreča ni j bila naklonjena. Zgrabil ga jej velik val in ga vrtinčil, 'dokler | se ni onesvestil in utonil.
Bilc je tudi več poskusov, da' bi človek preplaval Niagarske slapove zaprt v sodu. Prvi tak poskus je naravil leta 1945 Anglež William Hill. Dal si je napraviti poseben sod in poskus se mu je posrečil. Na bregovih se je zbralo nad 200,000 gledalcev,! vendar pa Hill finančnega uspe-j ha ni dosegel. Pozneje je moral j 960 E. 185 St. sod na dražbi prodati, ker ni mio-1
Globokar Realty
986 E. 74th St. HE 1-6607
(5)
NAPRODAJ
blizu E. 222. ceste v fari sv. Kristine 5-sobni zidan bungalow, 3 spalnice, beneški zastori (Venetian blinds), soba za zabave, plinska kurjava, garaža in dovoz.
Cena $17,800
Za podrobnosti vprašajte pri
Kovač Realty
KE 1-5030
Pamet in sloga:	tako bo vse
prav. Taka je moja volja. Če bi se hotel Habsburg vnovič polastiti Lombardije, vam danes prisegam, da bom z vami, da vas ne bom nikoli zapustil. Če propade ta dežtela, tudi mene ne bo več. Tudi Sparta in Atene so dočakale svoj konec.”
Od časa Plutarhovih mož ni bilo poveljnika, ki bi bil tako govoril. V tem prvem prestolnem govoru, ki ga govori zavojevalec, so vse prvinie, s katerimi je v pismu in besedi dve desetletji vplival na evropske duhove. Vse je prieprosto, vse določno, trdnost je tolikšna, da mu je vsakdo voljan slediti. Vazali ste, toda svobodni. Jaz sem vaš gospod, ali ščitil vas bom. 500 topov in francosko prijateljstvo. Taka je moja volja-Svoj konec pa ima svaka stvar.
Kako buči bogato mesto v tej majski noči! Umetni ogenj in muzika! Pri oknu palačie Ser-belloni, v kateri se je nastanil, stoji vojskovodja; banket je pri kraju, sprejemna slavnost, o kateri je nekoč sanjala mladeni-
SOČNE TELEČJE ZAREBRNICE (CHOPS)
49c ff.
MALA TELEČJA PRŠA
25c ft.
SVINJSKA REBRNA PEČENKA
45c ft.
MESO ZA JUHO (REBRA)
I9c ft.
PLEČNO SVINJSKO MESO ZA KLOBASE
49c ft.
PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE
85c ft.
| LILLIAN'S
SUPER MARKET
784 East 152 SI.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE
AGNES BECK
ki je premiula 7. januaja 1948
Šest let že Te zemlja krije, ko ločili smo se le za čas, tam Tebi lepše sonce sije, kjer pravi je le dom za nas.
Večni Bog Ti daj plačilo, ko svetu že dala si slovo, draga soproga, dobra mati, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
ANTON BECK, soprog ANTHONY, sin JOSEPHINE, hči VNUKI
in drugi sorodniki Cleveland, O., 7. jan. 1954.
čeva domišljija, je končana, tako je minil prvi, dteviški trenutek. Ali misli nazaj? Naprej? Kaj ga zanima?
“Kaj pravite, vpraša pribočnika, kaj si mislijo Parižani o< nas. Ali so zadovoljni?” In ko mu Marmont odgovori povsem' naravno, ga pogleda in nadaljuje: “In vendar niso še prav nič, videli! Bodočnost pripravlja mnogo večje zmage. Boginja sreče ge mi ni nasmehnila, da bi jo zavrgel. Čim bolj se mi ta ženska udaja, tem več zahtevam od nje. V nekaj dneh bomo stali ob Adiži, tedaj bo Italija naša. Morebiti jo bomo zapustili, da bomo prodirali naprej. Naši časi niso ustvarili nič velikega. Jaz hočem pokazati primer.”
Kraljevska postelja v tej palači: tako udobno še ni počival v svojem življenju. Le da je preširoka za enega! Kje je Jo-sephina? Kaj so brez nje zmagoslavni sprevodi in zmage, rakete in zastave! Zakaj je ni? Ali je res bolna? Ali ima ljubimca? Nočne ure preleži brez spanja.
Od prvega dne je ta človek tvegal rešpekt, ki si ga je izsilil pri naj starejših generalih. Kajti vsakomur, s komer je govoril neslužbeno, je kazal portret svoje žene. “Saj prideš kmalu, ali ne, ji piše v enem izmed teh skoraj dnevnih- pisem, pri meni moraš biti, na mojem srcu, v mojih rokah! Hitro, leti, leti!” On pozna njeno lahkotno čud, neprestano, pripravljenost njenih čutov u-dajati ge novim vtisom, novim častilcem. Toda zdaj, zdaj! Kaj jo more zadrževati! Tu jo je pričakoval; njegovo samoljubje je koprnelo po tem, da bi se prebil iz divjave bojev do tod, kjer bi lahko dal v eni izmted teh palač njenim čarom, njenim voljam kraljevski okvir, ki je edini vreden nje in njega.
Ali prav s svojimi dejanji jo zadržuje v Parizu. Tega vie-liki računar ni vpošteval- Zdaj hoče po dolgih letih svojega po-lusvetskega položaja naposled blesteti v svojem Parizu kot legitimna žena vojskovodje, o katerem govore vsi časniki in. vsi ljudje:	Ali mali general
morda misli, da ga je vzela iz strasti? Ko prispo prve zastave, se pojavi v vozu med ljudstvom.
In ko čuje vzklikanje, si misli, to je bolje nego prebivati v tujih mjestih med surovimi vojaki. Komaj da mu odgovarja. On piše vedno nujneje. Nenadoma takele besede: “Ali imaš ljubčka, tako kakega devetnajstletnega? Čte je res, se boj Othello-ve pesti!” Ona se smeje in njena prijateljica jo sliši reči: “Komičen človek, ta Bonaparte!”
Naslednjega dne pišle Carnotu sredi prvih nujnih zadev: “Jaz sem obupan, moje žene ni in je ni. Imeti mora kakega ljubimca, ki jo zadržuje v Parizu. Preklinjam vse žjenske!” Toda naposled pride pismo, ker se. ne more več izgovarjati z nevarnostmi in nesnago taborišč, si izmisli izgovor. Piše mu, da je noseča.
Blisk z jasnega: ali ga hočiejo blagosloviti vsi srečni duhovi? To je bila edina stvar, ki si jo je sredi svojih uspehov še lahko poželel. Zakaj če ga bo usoda vedla v vedno večjih vijugah navzgor, kakor mu pravi slutnja, kakor je sklenila volja: potem, Josephina, še kar potrebujeva naslednikov. Toda ta bitka je šele v načrtu in še ni dobljena; čakajo ga nove nevarnosti. Zgrozi se: ali je res? In je otrok njegov?
“Kriv sem!, drsi njegova nečitljiva pisava po službenih polah vrhovnega poveljnika- Jaz Te dolžim. Ti pa bolna! Ljubezen mi jie vzela pamet, oprosti, dobil jo bom nazaj! . . Moje življenje je sen brez konca, temna slutnja mi jemlje sapo, brezupen sem. Piši mi deset strani, samo to mie lahko potolaži. Bolna si, me ljubiš, si noseča, jaz pa Te ne smem niti videti. Kdo je pri Tebi? Hor-tense? Odkar mislim, da Ti streže, imam to dražestno dekle tisočkrat rajši . . V Tvojiam naročju naj leži otrok, tako čudovit, kakor si sama! Ah, če bi Te lahko videl vsaj za en dan!
. . Veš, če bi našel ljubimca pri Tebi, bi ga pri priči raztrgal!”
. Toda kdo naj ji pomaga! Prijateljstva ni na svetu, edina stvar je vez krvi. “Obupan sem, pišie istega dne Josephu, moja žena je bolna, sam ne vem več kje se me glava drži, strašne slutnje mi mučijo srce. Rotim Te, piši mi! Od otroških let sva vezana po krvi in po nagnjenju, daj, skrbi, stori zanjo, kar bi jaz z vso vnemo storil zate!
. . Poznaš mojo ljubezen, veš, kako je vroča, veš, da nisem še nikoli tako ljubil, da je Josephina prva ženska, ki jo obožujem. Njeno stanje me dela blaznega .. Če pa je zopet zdrava in lahko potuje, naj pride k meni: moram jo stisniti na srce, ljubim jo brez uma in ne morem živeti bnez nje. Če me ne
ljubi več, nimam več opravka na tem svetu. O, prijatelj, ne zadržuj kurirja dalj nego šest ur v Parizu, pošlji mi ga z odgovorom, ki me bo poživil! Bodi srečen! Narava me je ppe-klela, da bom vedno zmagoval samo v vnanjih stvareh!”
Na dan teh dveh pisem narekuje med drugim: ukaz Ber-thierju, naj zagede Aleksandrijo. Poročilo direktoriju zaradi nujno potrebnih dopolnitev. Ultimat genovskemu senatu zaradi umorjenih vojakov. Pover-nikov listino Muratu za genovski genat. Načrt o predaji nekaterih topov, ki so ostali na rivijeri. Ukaz Masseni, naj prevzame v beneškem arzenalu strelivo. Povelje Lannesu, naj ustavi svoje prodiranje. Povelje, da naj se vse sumljive osebe odženo v Tortone. Povelje o oddelku, ki ga je treba poslati v Todlon. Obvestilo Keller-mannu, da so denarji in čete na poti.
Njegovo pismo ima uspeh: Joseph predlaga Josephini, naj potuje z njim v Milan. Kako naj se še izvije? Malo vzdihovanja, priprave, na veliki poslovilni svečanosti v Luxem-bourgu — jok, in na pot. Sicer pa, jutri je poslednji junij, stezi j a je prav za prav pri kraju in družba na poti tudi ni slaba; Joseph, ki ji sedi nasproti, je sicer njen skriti sovražnik, toda Junot je čeden fant, psiček Fortune je sladak kakor vedno, — in potem ta mladi Charles, ki ga je pred nedavnim spoznala in ki se odtlej ni več ganil od nje. Ali mu gre za kariero alt za njo? ~ Kakšno nenavadno i-me: Hippolyte, kakšna čudovita lovska uniforma, kakšne veselic zgodbice pripoveduje, kakšno poznanje naj novejših shaw-lov in lasulj, — kakšne popolne noge!
Milan Bonaparta ni? Novi boji pod Verono? Nič zato, tu je nepričakovano prijetno! Čedna
palača in vse prihaja k nji in se ji klanja, Hippolyte je geve-da še vedno hors concours, kdo drugi zna tako žvenkati s svojim mečem po Corsu? Samo da mora biti človek hudo previden, kajti vse oči preže! Ah,Hippolyte jie spreten, on že najde kake molčeče stopnice.
Nenadoma poplah, poročilo: vojskovodja se vrača izpod Verone. In dva dneva in dve noči jo zasipa lava tega ognjenika.
V
Trikrat poizkusi nemški cesar po svojiem poveljniku osvoboditi Mantovo, ki jo Bonaparte oblega, kajti Mantova je ključ. Zdaj prihaja ob Gardskem jezeru stari Wurmser z novo ar-
mado. Vrgel je sovražnika nazaj in Bonaparte mora Mantovo ostaviti, da bo zmogel bitko na odprtem polju. Ali mied tem mu je sovražnik odrezal u-mik proti Milanu. Strahotna zagata, najhujša nevarnost. Bonaparte se vrže iz Milana, jezdi v julijski vročini po padski ravnini od enega dela armade do drugega in zbira vge moči, kajti vse je v nevarnosti: stanje najvišje aktivnosti in napetosti.
“Odkar sem Te zapustil, piše na večer enega izmed teh dni, sem neprestano žalosten. Sre-
čen sem samo v Tvoji bližini. Vedno mislim na Tvoje poljube, na Tvoje solze, na Tvojo očarljivo ljubosumnost in Josephini-ne dražesti, ki jim ni primere, razvnemajo vedno znova žareče plamene mojega srca in mojih čutov. Kdaj bom naposled lahko prebil bnez skrbi in brez poslov ves svoj čas pri Tebi, da ne bom imel drugega opravka, kakor ljubiti Te . . . Odkar Te poznam, Te obožujem vsak dan bolj, kar mi dokazuje, kako napačen je La Bruverov stavek, da prihaja ljubezen nenadoma.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-GA NAGROBNIH SPOMENIKOV
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti' revmatizmu. Vprašajte nas.	i
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
fTTTŽTTTT« *X
Re-TSu Auto Body Co.
Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj«. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
Cxxxxji xx xix Xxx.XXXXxx.i.XXXCD
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se p riporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
Hitite! investirajte do 11-ega
Denar, ki ga vložite na vašo zavarovano hranilno vlogo do 11. januarja se bo obrestovalo od 1. januai’ja dalje.. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000 — in se obrestujejo. Ne odlašajte, temveč odprite ali vložite redno na vašo hranilno vlogo!
Tekaše obresti 21/2% wa leto
SKLAIR
Savings-Loan Co.
^813 E. I85»h ST. IV 1-7800 6235 ST. CLAIR HE 1*5670

I	Zolo in Ninovi
mm
POGREBNIZAVOD	E
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicotl 1-0583
COLLINWOODSKE URAD
452 E. 152nd STREET
Tel.: IVanhoe 1-3111
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
MODERNA PRAŠIČ JERE J A — Na kmetijski razstavi v Londonu so pokazali tudi tole pripravo za krmljenje prašičkov. Baje se aparat zelo dobro obnese.
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
“Loomcraft”
BROADCLOTH s širokimi naramnicami
SLIPS
Ista krila izrednih mer 46 ™ 52 ...............
.1.29
Široko rezana, udobna spodnja krila iz finega broadclotha, znamke “Loomcraft”. Brezpogojno zajamčena. široke naramnice se zelo udobno nosijo in nikdar ne režejo. Zgoraj okrašena z ljubkimi obšitki. Štirje dolžinski šivi preprečijo gubanje. Spodaj širok rob. Samo bele barve.
The May Co.’s Basement Lingerie oddelek