Špela Ledinek Lozej Pričevanja o nekdanji ureditvi in življenju v planini Krstenica1
Prispevek je strnjen pregled pisnih, tako arhivskih, zgodovinskih, etnoloških kot geografskih, in ustnih pričevanj o preteklosti visokogorske planine Krstenica. Pozornost je usmerjena predvsem sporom o lastništvu in razmejitvah z drugimi planinami, organizaciji paše v okviru vaških srenj, pozneje zadrug, v zadnjem času v okviru samoiniciative posameznikov. Predstavljen je razvoj predelave mleka, od individualne - kuhanja sira iz kislega mleka in izdelovanja masla - prek sirarjenja v zadružni sirarni do izdelovanja sira danes. V zadnjem delu so obravnavane spremembe v planini po drugi svetovni vojni in v sedanjosti. Medtem ko so gospodarske in socialne spremembe življenja v Bohinju povzročile propad marsikatere visokogorske planine, je Krstenica ob pobudah domačinov vendarle preživela v današnji čas.
The article examines written (archival, historic, etnological, geographic) as well as oral sources on the past of the Krstenica Alpine dairy mountain. Among other things, the author focused on the disputes regarding the ownership of the mountain and its boundaries, on pasture organization within its village communities that later evolved into cooperatives, and on the recent initiative of a handful of enterprising individuals. The paper looks at the development of milk processing from individual production of butter and cheese to cheese-making cooperatives, and to modern cheese-making technologies. While harsh economic and social changes in the Bohinj area caused the decline of many an Alpine dairy mountain, domestic initiative helped the Krstenica Mountain to survive into the present.
Pri seznanjanju s Krstenico in drugimi bohinjskimi planinami je bilo poleg prispevkov Vilka Novaka (1955, I960, 1975), Anke Novak (1969, 1976, 1985, 1992, 1995) ter Metoda Vojvode (1965, 1967, 1975, 1989, 1995) ključno znanstvenoraziskovalno delo
1 1’ričoči prispevek je deloma prirejen uvodni del diplomske naloge (Ledinek 1999: 5-41), spisane na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete pod mentorstvom prof. Janeza Bogataja.
Toneta Cevca, njegovi prispevki o bohinjskih planinah (1978, 1984, 1985, 1992, 1992a) in monografske predstavitve Velike planine (1972, 1987, 1993). Medtem ko je Cevčeva pozornost usmerjena predvsem v preteklost, je avtorico zanimalo predvsem današnje življenje in delo v planini. Glavnina spoznanj je nastala na osnovi dvomesečnega terenskega dela v planini - opazovanja z aktivno udeležbo, intervjuvanja, fotodokumentira-nja in pisanja dnevnika. Sodobna podoba, opazovana in dokumentirana v pašni sezoni leta 1998 in opisana leta 1999,2 je bila v prvem poglavju diplomske naloge o spominu na krsteniško in nasploh planinsko življenje ter delo v preteklosti obogatena z dognanji Vilka Novaka, Anke Novak in Toneta Cevca.3
Planina Krstenica leži 1Ö70 m' nad morjem, kar razodeva težnjo po postavljanju gospodarskih oporišč na mejo, stičišče dveh gospodarskih pasov, gozdnega in golega visokogor-
Planina Krstenica. Največja in osrednja stavba planinskega naselja je sirarna. Okoli so manjši stanovi, ki danes ne služijo več prvotnemu namenu
1 Že od leta 1998 pa do 1999, ko sem za teden dni ponovno obiskala planino, se je marsikaj spremenilo: Kot prvo so v planini druge in drugačne krave, druga delovna ekipa, otroci, ki pomagajo Cilki, zrastejo, v planino pridejo drugi, ki vzpostavljajo drugačno delovno vzdušje, vsako leto se kaj popravi, počisti en del planine in zaraste drugi in konec koncev, sem vsako pašno sezono tudi sama starejša za eno leto, kar opredeljuje moje videnje.
Podrobneje o tehnikah in metodah dela ter metodološki osnovi prim. uvodni poglavji v diplomski nalogi (Ledinek 1999: 3-12).
' S tem zaostaja za najvišjo delujočo planino v Julijcih, Velim poljem, za borih deset metrov. Med opuščenimi planinami pa so jo v nadmorski višini prekašale planina Zgornji Tosc (1790 m), Rob (okoli 1800 m) in Jezerca (1720 m) (Novak 1995: 28). Iz planine Zgornja Krma pa so pasli živino v (sicer nenaseljeni) Konjski planini celo na višini 2020 m. Podobno visoko sta bili svoj čas češnjanski planini Pri jezerih (1680 m) in Ute (1750 m) v Dolini Triglavskih jezer. Več o geografskem položaju planin v Julijskih Alpah prim. Melik 1950: 41-58.
skega, v prehodno območje, ki lajša gospodarsko izkoriščanje obeh. Leži pod travnim robom vzhodnega zaključka grebena, ki teče od Krsteniškega, Jezerskega in Prevalskega Stoga, prek prepadnega Škednjevca vse do kamnitega blodnjaka Hribaric; torej relativno blizu osrčja Julijcev, pa vendarle daleč od obleganih planinskih magistral, po katerih hodijo poleti na Triglav trume turistov. S planine je proti jugu prelesten razgled na razpotegnjeno verigo Spodnjih bohinjskih gora, mejo bohinjskega sveta, proti severu pa se na robu nad planinskim naseljem odpira pogled celo proti Triglavu, kraljujeta pa mu tolsti travnati Tosc in razbito skalnati Vernar. Rob se proti jugovzhodu spušča v dolino Voje, na zahodu pa je meja med Krstenico in sosednjo planino Laz greben Ogradi. Ogradi in pa veriga Stogov se dvigata nad dolino, ki vodi od Krstenice proti opuščeni planini Jezerca. Tod je v kotanji in na pobočjih pod Cerpišem, Debelim vrhom, Vrhom Hribaric, Škedn-jevcem, Prevalskim in Jezerskim Stogom najboljši pašni svet. Lego in podobo Krstenice je v primerjavi s sosednjimi planinami slikovito ponazoril Kuharjev Joža:’ Laz, Blato, pa tamle Viševnik, Ovčarija, tam Dedno polje, Pri jezeru, no, to so ene lukne. Tie je pa fajn razgibana Krstenica. (J)'1 Za razliko od sosednjih planin v kraških kotanjah, kotlinah in suhih dolinah leži Krstenica na odprtem pobočju.7
»Planina« je v Bohinju predvsem gospodarsko-topografski pojem, ne uporablja se v smislu termina za goro oziroma hrib. Prav zato Bohinjec ne gre na planino ampak v planino (Melik 1950: 104-105). Geografsko in gospodarsko opredelitev planine nam podaja Pirc; označuje jo kot zemljiški areal, ki leži v gorovju nad krajevno mejo stalnih človekovih bivališč in omogoča za določeno dobo v poletju samostojno planšarsko obratovanje, na katerem se v času paše gospodari ločeno od dolinskih matičnih gospodarstev; je pa kljub temu bistveni sestavni del alpskih kmetijskih gospodarstev, ker je z njimi organsko povezan (Pirc 1954: 89-112). Planina Krstenica obsega planinsko naselje, torej planino v ožjem smislu, in pašnike, razložene po okoliških pobočjih in dolih.
Poimenovanje planine Krstenice izvira po Melikovem mnenju iz hriba Krstenica. Tako naj bi nekoč imenovali celotno pobočje zahodno nad dolino Voje (Melik 1950: 222). Čopu se zdi toponim obsoškega izvira, spominja namreč na Krstenico ob Kanalu pri Soči, kar priča o zgodovinski, socialni in trgovski povezanosti Bohinja s kraji na jugu in zahodu (Čop 1987:123). Poimenovanje pašnikov ali dnin (paše enega dneva) pa izhaja povečini iz geomorfoloških, rastlinskih in drugih značilnosti področja.H
5 Dobesedno navajanje informatorjev je napisano v kurzivi. Zaradi pomanjkljivega dialektološkega znanja citati niso verodostojen zapis lokalne govorice, ampak zgolj kompromis med knjižno slovenščino in češnjanskim (bohinjskim) narečjem.
6 V nadaljevanju je z okrajšavo »J« v oklepaju za dobesednim navajanjem označen Joža Odar, po domače Kuhar, predsednik če.šnjanske pašne skupnosti, ki je imel na Krstenici dve kravi.
7 Osnova za tako namestitev so nepropustne geološke plasti. Več o geološki in geomorfološki podobi Krstenice in drugih planin v Julijskih Alpah prim. Melik 1950: 209.
* Tako se predel z najlepšo pašno trato neposredno nad sirarno imenuje Polju ali Poljana, zaradi česar je po Meliku za Krstenico v starejših topografskih kartah navedeno ime Poljana (Melik 1950: 138). Dnina ob poti v Laz se imenuje Luknja ali Konta, še naprej je Jasca, proti Ogradem pa Vrtača. Področju proti južnemu skalnatemu robu nad planino Blato pa pravijo Za robom in Za grabnom. Med planinskim naseljem in staro lovsko kočo je Doltnca. Tod in pa V Satju in V lesu se pase živina ob slabšem vremenu. Slednji dve dnini se imenujeta po rastju. Šavje je rastlina iz družine kislic, ki se še posebej bohotno razraste na najbolj gnojnih tleh po opuščenih planinah. Temu predelu pa so nekdaj pravili tudi Na kešt, ker so tja zagnali živint) ob sobotah, spotoma ko so šli naproti svojcem, ki so prinesli kešt /tedensko zalogo hrane/. Po pašnem dnevu se imenuje Nedeljska predel pod Krsteniškim Stogom, kamor so nekdaj gnali ob nedeljah. Nad njo je Trdinov vrb ali Trdinove, ki ga zaradi izstopajočega skalnatehga pomola imenujejo tudi Orlova glava, otroci pa kar Ta zgonta nedeljska. Ob poti Na Jezerce se pod skalami pri Oštariji odcepi pot za
Joža Odar, p. d. Kuhar, ob razkazovanju dnine V Savju; imenuje se po močno razbohotenem rastju iz družine kislic, ki se razraste na pognojenih tleh po opuščenih planinah
Krstenica sodi v okvir srenjske skupnosti Češnjica. Srenja je gospodarska skupnost vaščanov, prebivalcev iste občine, ki jo more tvoriti več vasi oziroma sosesk. Nekdaj je bila lastnica nekaterih planin ali gozdov, bodisi, da si je to pravico ohranila iz pradavnih časov, ali pa jih je odkupila od fevdalcev. Na servitutnih planinah pa je bila upravičena do paše in drugih, z njo zvezanih služnosti (Novak 1955: 305).Poleg planine Krstenica, kjer pasejo vaščani Češnjice in Jereke, pripadata češnjanski"1 srenji še visokogorski
dnino Pod Ogradmi na skrajnem dnu vrtače med slemenoma Ogradi in Slogov. Poimenovanje Ogradi je udejanjeno v fiziognomiji dolgega grebena, ki ograjujejo planino Laz od Krstenice, kajti ograd pomeni v Bohinju ograjen prostor za živino. Na drugi strani pa zaporedni čokati masivi Stogov prav tako spominjajo na bohinjske dvojne kozolce, imenovane sloge. Propadla planina Jezercu z okoliško pašo Na Jezercu, imenovani po tamkajšnjih lokvah, služi dandanes kol krsteniška podružnica, kamor zaženejo jalovo živino. Od tod se po strmih, meliščnih pobočjih Ogradi razprostira dnina Vplazeh, kjer se zaradi nevarnosti živina ne pase več, dalje proti Debelemu vrhu in Vrhu Hribaric pa področje Pod Cerpišem. Iz Jezerc se včasih živino zažene celo do Adama in lire, kot sta poimenovani osamljeni skali na travnatem Malem prevalu {Ta mau preval) med Prevalskim in Jezerskim Stogom, čez katerega se vzpenja označena planininska pot s Krstenice proti Velemu polju in Vodnikovemu domu. Tod je tudi meja med krsteniškimi in mišeljskimi (velopoljskimi) pašniki. Zelo dobra, a tudi zelo oddaljena, je paša pod Tavelčim prevalom /Mišeljski preval/ med Škednjevcem in Prevalskim Slogom. Pod sedlom med Jezerskim in Krsteniškim Stogom je dnina Pod macesni.
9 V Bohinju so poleg češnjanske srenje, kamor sodijo vasi Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik, še studor-ska (Studor in Stara Fužina), srenjska (Srednja vas), bukovska (Brod, Savica, Kamnje, Polje, Žlan, Laški Rovt), bitenjska (Bitnje, Log, Lepence), tolarska (Nemški Kovt), ravenska (Ravne), bistriška (Bohinjska Bistrica) in nomenjska srenja (Nomenj, Gorjuše) (Cevc 1992: 39-45).
Nekateri avtorji uporabljajo pridevniško obliko -češenjski-, sama glede na terenske informacije uporabljam ■češnjanski-.
planini Velo polje in Pod Mišelj vrhom, kjer pa pasejo Podjelci in Koprivnikarji," od nižjih in senožetnih planin pa Zajamniki, Javornica, Konjska dolina, Jelje, Pokrove, Na Pečeh in Goreljek (prim. Cevc 1992: 39-45).
Vas Češnjica v Zgornji bohinjski dolini
Češnjico in Jereko naj bi v srednjem veku koloniziral drugi staroslovanski naselitveni val, ki je dospel v Bohinj, zato češenjska pašna srenja sprva sploh ni imela visokogorskih planin. Na takšno trditev nas napeljuje še razmeroma majhen obseg češnjanskega gospodarskega območja v primerjavi z obsežnim ozemljem koseške srenje Studor in Srednja vas; govor Češnjanov, ki se, še danes, opazno razlikuje od govorice drugih Bohinjcev v Zgornji dolini; ter ustno izročilo, živo med Srenjani, da so Češnjani tuj živelj v Bohinju (prim. Ceklin 1977: 67).
Prvotno svobodne bohinjske koseze, ki so živeli na svojih lastnih posestvih in smeli z njimi prosto razpolagati, so si sčasoma podredili posamični zemljiški gospodje. Propadati so začeli koseška notranja uprava, sodstvo in osebna svoboda (prim. Kos 1955: 85, 86, 159, 209). Briksenško-blejsko gospostvo je počasi navezalo in vključilo češnjanske koseze, omenjene že v listinah 11. stoletja, ter njihove koseščine in koseške urade v svoja zemljiška gospostva. Dokončno so prišli v okvir briksenško-blejskega in radovljiškega gospostva v poznem srednjem veku. Opirajoč se na vladarske darovnice iz 11. stoletja, enostransko tolmačene v svojo korist, si je briksenški Bled v sporih z zakupnim posestvom Radovljica, ki je po smrti Celjanov (1456) prehajalo iz rok v roke, izsilila
" Nekoč so imeli Češnjani v najemu še planine na Komni: Lopučnico, Govnjač in planino Na kraju.
velike kose Bohinja.12 Med drugim so se polastili Komne s pašno Jezersko dolino, Mišeljsko planino in Velo polje ter položili svojo roko celo na vrh Triglava, kar so z dvema pogodbama, leta 1668 in 1749, tudi legalizirali. Češnjani so se zaradi kratenja starodavnih pravic in omejevanja svoboščin s strani samovoljnih Kreygov na Bledu -med drugim tudi zaradi dajatev na trideset (svoj čas podarjenih) škofovskih njiv - marca 1515 pritožili briksenškemu škofu in celo samemu cesarju Maksimiljanu (prim. Ceklin 1977: 5-17, 65-79, 129-144). Ne preseneča, da so imeli bohinjski kosezi pomembno besedo v velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515, toda kljub temu so ostali vse do sredine 19. stoletja pod fevdalno nadoblastjo.
Razmere med posestniki in srenjami so se začele spreminjati šele po zemljiški odvezi leta 1848. O odkupu in ureditvi služnostnih pravic med posestniki in kmeti, združenimi v srenjske skupnosti, povzemam izčrpno poročilo Vilka Novaka (Novak 1955: 298-299). Članstvo v srenji je bilo povezano s priposestvovanjem, pozneje tudi z vplačilom v srenjo. S prispevkom, bodisi v siru ali denarju, je pašni upravičenec pridobil pravico, da je smel prepasti v planini določeno število glav živine glede na velikost kmetije, kar so označevali z deleži.13 Vsi kmetje niso imeli enakih pravic, marveč različno velike, v sorazmerju s staro posestno velikostjo kmetije. Na eno celo kmetijo so računali v Bohinju pašno pravico za dvanajst krav, za manjšo kmetijo sorazmerno manj. Kdor je imel na primer četrtino kmetije, je imel pašno pravico za tri krave; če je imel dvanajstino kmetije, le za eno kravo. Podobne razlike so veljale za druge vrste živine po določenem medsebojnem ključu (Melik 1950: 140). Dalje je imel pašni upravičenec v srenji pravico uporabljati poti do planine in do napajališč, smel si je postaviti kočo v planini iz lesa, ki ga je dobil v skupnem gozdu, lahko je nabral les za kurjavo in podobno. S pravicami pa so bile povezane tudi nekatere dolžnosti.13 Tako je na primer moral sodelovati pri skupnih delih, ko so trebili in čistili planino, pri popravljanju poti, brvi, ograj in podobno (Cevc 1978: 413).
V času Kraljevine Jugoslavije so bile srenje preimenovane v agrarne skupnosti. Kljub temu pa je naziv srenja ljudstvo mimo vseh uradnih poimenovanj ohranilo do današnjega časa (Novak 1955; 306). Po drugi svetovni vojni je z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS52/1947) planina prešla v splošno ljudsko premoženje. Iz lasti splošnih ljudskih odborov je bilo lastništvo planin preneseno v okvir občinskega zemljiškega sklada. Občina je dodelila planinske pašnike v upravo kmetijski zadrugi v Srednji vasi, pripadajoče parcele gozda pa je izkoriščalo Gozdno gospodarstvo Bled (Uradni list LRS 7-18/1956). Kmalu je med pašnimi interesi in gozdnim gospodarstvom prišlo do trenj, katerih rezultat je bila leta I960 omejitev pašnih območij in ukinitev servitutne paše.15 S pogodbo med Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas in občinskim ljudskim odborom
12 V ta namen je prišel leta 1458 v Bohinj celo takratni briksenški škof Nikolaj Kuzanski. Bohinjcem je preti božjepotno cerkvijo na Bitnjah predstavil vrsto darovnic nemških vladarjev, katere pa z Bohinjem nimajo nobene zveze, obenem pa daroval koseški češnjanski srenji v last svojih trideset škofovskih njiv na zahodni strani Češnjice, kar se je Briksnu čez čas obrestovalo. Že blejski zakupniki so v 15. stoletju prestavili meje blejskega gospostva s Pokljuke na potok Ribnica - torej so znotraj svojih mej zaobjeli Češnjico. Podrobneje glej Ceklin (1977: 5-17, 65-79, 129-144).
" To jv v protokolu zapisan ločno, kok maš deležov. Recimo, at maš četrtinski delež at maš dvočetrtinski, tričetrtinski delež. No, jest mam recimo dvočetrtinski, to je polovica deleža. Na pohlepa kmeta naj bi biu en delež, pol so bil pa tnanš kmetje. (J)
11 Tisti, ki imajo delež, imajo v bistvu pravice in dolžnosti. On je dolžan skrbet za planino. (D) Z okrajšavo -D- v oklepaju za dobesednim navajanjem je označen Dušan Jovič, kmetijski pospeševalec v Srednji vtisi.
15 Nadrobneje o tem piše Vojvoda, ki opozarja na pretirano poudarjanje škode s strani gozdtirjev, a vendarle meni, da gozdna paša za moderno planinsko gospodarstvo ni opravičljiva (prim. Vojvoda 1965: 160-162 in 1967: 13-16).
v sedemdesetih letih so bile pravice uporabe planine prenesene na skupnost pašnih interesentov. Tako so bili odpravljeni tudi nekdanji spori o pašnih pravicah - paša je bila poslej dovoljena vsem zainteresiranim ne glede na pašne pravice: Dons je to /pašne pravice/ pršlo n pozabo nekak. Tok da tist, ki ma žvino, pa prižene gor. Sej tie so tud Ulje, ki nimajo nbenga deleža več, pa nbenih pravic, pa majo krave tie. Boh dej, da maš krave, da jih lohk ženeš, niso tko neumon, da bi se s tem sploh še bavli. (J)
Leta 1993 je bil sprejet Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnost in vrnitvi njihovega premoženja in pravic {Uradni list RS 5-233/94). Vsa zemljišča so bila prenesena na Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije. Ro procesu denacionalizacije naj bi bila zemljišča vrnjena v last in upravljanje vknjiženim pašnim upravičencem. Pašne pravice bodo dobili tisti, katerim so bile odvzete, so dediči pol tisti, ki so v krvnem sorodstvu. (D) Na drugi strani pa so bile pašne pravice nekoč vezane na kmetijo: To ostane por hiš. Podedvat se pa ne da. (f) Kmet torej ni mogel prodati svojega deleža drugače, kakor da je prodal kmetijo - pravica do deleža je bila neločljivo povezana s kmetijo kot celoto (Melik 1950: 134). Marsikateri dedič nekdanjih pašnih upravičencev se ne ukvarja več z živinorejo in ker naj bi bila ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti vezana na priposestvovanje članov,16 so v tem trenutku bodoča organizacija in članstvo v pašnih skupnostih - torej skupnosti pašnih interesentov, ter na drugi strani vloga in članstvo v agrarnih skupnostih - torej skupnosti vknjiženih pašnih upravičencev, precej nedorečene. Na vprašanje, čigava je planina, sledi dvojni odgovor: Od vseh, ki tie gor žvino gonjo, ki majo pašne pravice. (T)17 Torej tako od pašnih interesentov kot od (nekdanjih in bodočih) pašnih upravičencev.
Meje
Zaradi večjega števila živine so bile prav tako kot pašne pravice tudi meje med planinami natančno določene in mnogo bolj upoštevane kot danes. Ker pa so pastirji gnali do skrajnih meja planinskih pašnikov, je prihajalo do sporov tako z upravičenci sosednjih pašnih srenj - s Studorci, Fužinarji, Srenjani, Blejci, kot tudi z oddaljenimi obsoškimi pastirji, s katerimi so se Češnjani prepirali glede paše na Komni in v Dolini sedmerih jezer.1” Dramatične razsežnosti sporov s Primorci ponazarja zgodba: Ko sta šla pred sto leti in še več dva gor, da bi požgala planino /Lopučnico v Dolini sedmerih jezer/, ker so tam pasli kozle s soške strani, se jima je izza spodnjega dela vrat prikazal zaradi kačjega ali obadovega pika močno zateku črn kozu. Tista dva, ki sta spala na pogradu, sta se tako prestrašila, da je eden pričel govorit, da on nima nič s
lf' To označujejo izjave: More bit pa pousem gospodar, če hoče bit u agrarni skupnosti (J).
17 Z okrajšavo -T- v oklepaju za dobesednim navajanjem je označen Tone Hribar, (neformalni) gospodar, upravljalen oziroma hišnik na Krstenici.
Od leta 1806 je blejsko gospostvo na dražbi dajalo planine na Komni (Lepa Komna, Jezero, Na kraju, Razor, V konti) v zakup, večinoma za dobo šestih let. Do 1858 je bila Češnjica edina zakupnina. Ko pa je kupil blejsko gospostvo Kuard, je Komno vzel v zakup Anton Domeuščik iz Soče. Češnjani se niso umaknili s planine in kljub prepovedi radovljiškega glavarstva nadaljevali pašo. 1. avgusta 1861 pa je dalo blejsko gospostvo po orožnikih odgnati češnjansko živino s Komne in razdreti njihove stanove in staje. Češnjani so vložili odškodninsko tožbo zoper blejsko gospostvo, ki jo je sodišče v vseh instancah zavrnilo, vprašanje lastništva pa odstopilo organom za zemljiško odvezo. Češnjani so skupaj zjerekarji, Podjelci in Koprivnikarji zahtevali priznanje lastninske in servitutne pravice na Komni. Sklicevali so se na to, da so plačevali za svoje planine s Komno vred blejskemu gospostvu najemnino (Novak 1955: 297-298). Podrobneje o sporih s primorskimi pastirji glej tudi Melik 1950: 93-94.
tem... Mislila sta namreč, da se jima je prikazal sam vrag... Bajte pa le nista požgala! (L)V)
Na drugi strani pa razmejitve med območji pa.še posameznih sosesk znotraj češnjanske pašne srenje - torej med Če.šnjani, Jerekarji, Podjelci in Koprivnikarji - niso bile sporne: To se ni noč zaznamval, recimo, tie boš ti pasu, naprej pa jest, to se ni nikol noč. To so ble kar tak imena, recimo... razpotje, to m do razpotja so imeli te pravico, naprej pa Podjelci, ki so pasli, pa po planin sekal in tok naprej, a ne. ... tam u srensko planino /planino v okviru srenje Srednje vasi/, to m je bo pa že mau dr gač, če so pršle češenske u srensko planino Uskounica pa Praprotnica! (!)
Najhujši so bili spori s Fužinarji iz planine Laz, ki so si vseskozi lastili krsteniško planino.2(1 Po pripovedovanju naj bi Krstenico Češnjani dobili kot doto hčere fužinarskega župana, ki se je omožila v Češnjico: So nam naprej metal, da mamo njihovo planino. Da se je ena pormoživa s Fužine, da je dobila za doto. (JOH)2' Po gostilnah smo se pa večkrat zajebaval s Krstenice, kera od Fužinarjeu je bla tko gajstna, a ne. No in zdej Fožnarji nas zajbavajo, da mamo Češnan fožnarsko planino, mi se pa le smejemo. (J) Različica, ki jo je zapisal Melik, pravi, da se je neko dekle spod Studora omožilo s Češnjanom, nakar so temu Češnjami izjemoma dovolili, da je pošiljal živino v Krstenico. Pozneje je to postala razvada. Vedno več Češnjanov je paslo v Krstenici, dokler ni prišlo do tega, da je vsa Krstenica prešla v posest Češnjice (Melik 1950: 95).
Res je češnjanska Krstenica nenavadno osamljena sredi studorsko-fužinarskih planin in edina češnjanska planina, ki je nekdaj sodila v radovljiško fevdalno posest. Druge češnjanske planine so pripadale blejskemu gospostvu (Ceklin 1977:15). Razmejitev med Radovljico in Bledom pa je bila kar nekaj časa nedorečena, celo v tolikšni meri, da so morali Češnjani svoj čas za pašni užitek plačevati obema gospostvoma. Ker spričo drugotne srednjeveške kolonizacije češnjanska pašna srenja sprva sploh ni imela visokogorskih planin, pač pa samo slabše srednjegorske in senožetne na jugozahodnem obrobju Pokljuke, so Češnjani prišli na svoj račun šele potem, ko so v 16. stoletju blejski graščaki Kreygi postali radovljiški zakupniki in so nanovo začrtali meje blejskega gospostva (Ceklin 1977: 67). Ko leta 1579 radovljiški urbar navaja mejo svojega gospostva, je bila planina Velo polje že zunaj radovljiškega gospostva. Skupaj s planino Pod Mišelj vrhom naj bi bila dana v koriščenje češnjanski srenji. Urbar tudi navaja, da izkoriščajo planino Mišelj vrh22 le podložniki blejskega gospostva (torej Češnjani, Jerekarji, Podjelci in Koprivnikarji), tistih iz radovljiškega (torej Studorcev, Fužinarjev, Srenjanov) pa ne puščajo, čeprav morajo tjakaj goniti živino čez radovljiško ozemlje. Da pa je planina pod Bledom, je prišlo zategadelj, ker je nekoč imel obe gospostvi - Bled in Radovljico - v zakupu isti zakupnik, blejski Kreyg, pa je bilo ukazano, naj s te planine pošiljajo sir na
” Z okrajšavo -L- v oklepaju za dobesednim navajanjem je označen Lojze Mos, gozdar iz Češnjice, ki sicer nima živine na Krstenici, si je pa uredil hišico, hlev in majhno sirarno v nižji češnjanski planini Zajamniki, kjer namerava čez poletje nuditi turistom mlečne izdelke, hrano in pijačo v prijetnem planinskem okolju. 20 S tistim tivom, ki je biu za mleli cedit, sta sta /Fužinarja/ na Ogradi, pa uptl so, da idite dot, da je ta pvanina naša! (10 Z okrajšavo -K- v oklepaju za dobesednim navajanjem je označena Kozka Frelih, rojena Odar, po domače Kuharjeva, ki je v letih po drugi svetovni vojni majarila na Krstenici.
l' Z okrajšavo -JOH- v oklepaju za dobesednim navajanjem je označena Johana (Ivanka) Mlakar, starejša sestra Cilke, ki je v letih po drugi svetovni vojni majarila na Krstenici. u Starejši urbar iz leta 1488 ima za mišeljsko planino označbo -Slatna- oziroma »Lisičja gora- (Slatin bey dem Fuchsperg), urbar iz leta 1579 pa pravi da imenujejo podložniki to planino -Sv. Mihaela gora« (S. Michell perg; perg - v pomenu planina) (Ceklin 1977: 74 in Kos I960: 133-134).
Bled in pri tem je tudi ostalo (Kos I960: 133-134). Prisvojitev planine Velo polje in Pod Mišelj vrhom je bila potrjena s pogodbama iz let 1668 in 1749 (Ceklin 1977: 74).
Kako je bilo s planino Krstenica, viri neposredno ne navajajo, verjetno je pre.šla v roke Češnjanov vzporedno ali vsaj podobno kot planini Velo polje in Pod Mišelj vrhom. To bi potrjevala trditev Studorcev in Češnjanov ob urejevanju paše leta 1866, da omenjene tri planine, torej Velo polje, Mišelj vrh kot tudi Krstenica, niso sodile v območje blejskega, marveč radovljiškega gospostva (Novak 1955: 298).
Ali pa se je morda, kakor poročajo ustni viri, vendarle neka gajstna spod Studora oziroma iz Stare Fužine omožila s premetenim Češnjanom? V zvezi z zajedalsko priženitvijo Češnjanov na Krstenico je še posebej pričevalna trditev v pogajanjih za ureditev planinske paše leta 1866, kjer Studorci s Fužinarji pravijo, da so za planino Krstenica plačali urbarialno odvezo in da je Češnjica na njej uživala zgolj pašo. Kljub temu so leta 1868 Češnjani znova prijavili planino Krstenica Komisiji za odkup in ureditev služnostnih pravic. Dokazali so, da je briksenško škofijstvo 7. maja 1845 dovolilo prepis planine Krstenica (kot tudi Velo polje in Pod Mišelj vrhom) na občino Češnjico s pridruženimi ji vasmi. Dokončno pa so problem lastništva Krstenice obravnavali leta 1878: Studorci skupaj s Fužinarji so priznali Češnjanom lastninsko pravico za planini Velo polje in Pod Mišelj vrhom, deželna komisija pa je priznala upravičencem iz Studora in Stare Fužine na tistem delu Krstenice, kjer je gozd, servitutno pravico do lesa in drv, kar so Češnjani od njih odkupili (Novak 1955: 299).
Zaradi medsebojnih trenj med studorsko in češnjansko pašno srenjo, izpričanih že v 17. stoletju (prim. Kaspret 1889: 100), ni smela nobena češnjanska krava na fužinsko ozemlje. Pred 19. stoletjem so živino celo zaplenili (Novak 1955: 305), pozneje pa pomešali v svoj trop, pomolzli in zahtevali odkupnino. Prav tako neizprosni do fužinarskih krav pa so bili tudi Češnjani.23 Sčasoma se je oblikoval strpnejši odnos, danes sporov med Češnjani in Fužinarji ni več, pogostejši sta medsebojna pomoč in sodelovanje.^
Sirarstvo
Najstarejši zgodovinski viri, ki omenjajo dajatve v siru in s tem pričajo o izdelavi sira v Bohinju, so iz srede 13. stoletja (Novak 1961: 126-129). Urbar s konca 15. stoletja pa omenja dajatve v siru tudi že v zvezi z užitkom planin (Novak 1975: 1-2). Mleko in mlečni izdelki - poleg sira so v Trst in na Jesenice tovorili tudi maslo - so bili Bohinjcem že od nekdaj vir zaslužka, celo boljšega kot tistega od trgovine z lesom (prim. Novak 1995: 73).
Če so v planinah prvotno pridelovali in predelovali mleko individualno - vsak gospodar je v svojem stanu izdeloval maslo, zvare (sir iz kislega mleka), ožemčke, podobnjake iz prekajenega sira in mohant (Novak 1995: 30) - so se po letu 1873 v skladu s tedanjimi gospodarskimi interesi države, ki je že leta 1868 razpisala podporo za zboljšanje gospodarstva na planinah (Novak 1995: 29), kmetje na pobudo prizadevnega in naprednega župnika Janeza Mesarja organizirali v sirarsko družbo. V pivo takšno družbo na Kranjskem
i1 Kako so majerce morale pomolzli fužinarske krave, ki so se pasle na Krstenici, govori sledeča zgodba: In takrat, ko smo učasgor/na Krstenico/ psrgnal krave, poj so pa blefožnarske krave gor, poj so pa Medjou pa naš ata rekva: ‘Daj, pomozjih! Pomouz tele krave, da naudo hodil Fožnarji!- Sam jih pa res. Lih u Hribarjevimi hlevu, lih spustu, k so padli Fažnarji jih iskat. Pa lih je bili Hlipou in je biti, skoz je biu name jezen. Ja pa som jest mogu pomouzt, kokar so mi gospodarji ukazal.(R)
21 Kadar iz Laza pobegnejo koze, kar se je letošnje poletje zgodilo večkrat, tamkaj.šna majerca Anica telefonira Cilki na Krstenico, če smo morebiti videli njene koze ali vsaj slišali zvončklanje. Ko so nekoč prišle prav do Krstenice, so jih otroci, ki pomagajo Cilki, obrnili in pognali nazaj.
se je združilo 13 gospodarjev iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Lepene. Postavili so skupna pravila, najeli skupnega sirarja iz Bovca in 10. junija začeli sirariti na Bitenjski planini. Prepričljiv uspeh je spodbujal k posnemanju in tako so bile v naslednjih letih osnovane številne sirarske dmžbe. Nekaj Bohinjcev je bilo poslanih na tečaj sirarstva k švicarskemu strokovnjaku Tomažu Hitzu v Podljubinj in v planino Razor na Tolminskem, ki ga je organizirala Goriška kmetijska družba. Švicarski mojster je večkrat tudi sam prišel Bohinjce učit delat bohinjski sir-tako so pri nas poimenovali ementalec. Leta 1876 so z njegovim sodelovanjem uredili sirarno v Bohinjski Bistrici, ki je postala učilnica za praktični pouk sirarstva (prim. Cevc 1992: 96-99 in Novak 1987: 77).
Pravila društev, ki so skrbela za organizacijo skupnega sirarstva, urejala skupne obrate, skrbela za prodajo sira in za pravično delitev izkupička gospodarjem na osnovi skrbno vodene evidence o količini mleka, ki ga je posameznik oddal v skupni obrat, so bila tako premišljena, da so bila po prvi svetovni vojni vgrajena v pravila sirarskih zadrug. Ali - društva so dobila pravno obliko zadrug, ki so svoja pravila prilagodila zadružnemu zakonu. V okviru zadružnih interesov so bile na srenjskih planinah postavljene številne sirarne. Krsteniška je bila narejena v tridesetih letih21 po načrtih arhitekta Alfonza Pirca, ki je bil takrat zaposlen pri Komisiji za agrarne operacije za gradnjo sodobnejših stavb v naših planinah (prim. Cevc 1992: 96-104; Novak 1976: 30; 1983/84: 41; 1987: 79 in 1995: 35). Pod njegovim vodstvom je bilo sezidanih več sirarn v bohinjskih planinah.26 Zadruga je pospeševala trgovino s sirom (prim. Novak 1987: 78 in 1995: 29-30): Sir je šou pa ves u zadrugo. In so kmetje dobil od zadruge dnar. (T) Bohinjci ga navadno sploh niso jedli. A veškva, sej ni bu poceni!Pa standard ni biu tak tudi. Ni blo, da bi ga takrat lahko kupu. Sej je biu dobr... pol so včas, veš kako so včas gospodarji naredli pol: Pol so tok navedli, koko r da se je ker tak mau uškrtu. A veš kva je škart? Kej deformirou, no. Al pa, daje sor, da je mou kej, pa so rekli, da kej ni uredil z njim, pa so ga zrezal, da so si ga razdelil med sabo. (T) Za razloček od sira in masla, ki sta prav tako pripadala zadrugi, je skuta, ki so jo kuhali iz sirotke, ostala gospodarjem: Veš kaj, skuta, a ne, skuta je pa bla, skuta je šla med Idi. Skuto so pa tist gospodarji jemal, k so pomagal, a ne. Un je mogu drva Jx> rpravt, pomagat par siru, za un je pa vzeu skuto. (T) In kaj se je delalo s skuto? Ja, solil so jo! Za jest! Pa krompir! (T) Zadruga je obenem nadzorovala kvaliteto mleka: Vzorce so vzel, pa pol je šou u laboratorij, so mu mlek plačal glede na tolščobo. Je poršu im, tist k je vzorce pobrau, je paršu gori. Takšne stekleničke je jemou, je pobran, je pol napisou, ker je... Sej to je biufajn deu, je poršou gor ion, pa vzorce vzeu, pa nazaj dol, pa še ni rečen, da je šou tist dan dole! (T)
Sirar, čez zimo zaposlen v dolinski sirarni, čez poletje pa v planini, je imel odgovorno funkcijo v planšarskem obratu. V organizacijskem pogledu je bil vezni člen med skupnostjo majerjev v planini in vodstvom zadruge. Bil je glava planinskega obrata. Bremenila ga je vsa odgovornost za delo v sirarni. Ohranjene pogodbe s sirarji, ki jih je udinjala zadruga za delo v planini, vsebujejo poleg dogovora o delovnih terminih na posamičnih
a Natančne letnice se med seboj razlikujejo: Kuharjev Joža navaja (večkrat!) letnico 1936, Cilka (prav tako večkrat!) meni, da je bila zgrajena že leta 1932: Tale sirarca ima tamle nekje dvaintrideset letnico na pragu. Ta je bla preh kokr Zajamnič. Tam je pa petintrideset letnica. (Kadar ni v oklepaju navedeno drugače mi je zapisano povedala Cilka Mlakar, majerca na Krstenici). Cilkina sestra Johana pa meni, da je bila sirarna zgrajena 1933.
1(’ On je projecirou več teh sirarc: na Zajamničeh tud, kje biu vse en projektant, to so ble vse po enmu model narejene, te sirarce. Tud najetju. (J)
planinah, o plačilu in drugih nadrobnostih tudi določila, da dela strogo po ukazih zadruge, zahteve po skrbnem vodenju evidence o dnevni in tedenski količini mleka, ki ga sprejme od posameznih tropov, po rednem tedenskem pošiljanju evidenčnih tabel zadrugi ter po skrbnem ravnanju z inventarjem, mlekom in sirom v času zorenja. Sirarje bil dolžan poravnati škodo, če bi jo iz malomarnosti prizadejal inventarju ali mlečnim izdelkom (Novak 1987: 80-81). Ja ceu dopouclne /je imel dela/, pa še ponoč je mogu ustat, da je ta sorše obrnu, k je m u ta velcga. (JOŽ)11
Zaradi izrednega pomena je bilo sirarstvo ugleden poklic, za katerega so se šolali v mlekarski šoli v Škofji Loki in Kranju. Jest kar vem, je skoz ta mlekarska šola, clorgačso se pa Idje učil od teh starih sirarjev, ki so delal po vaseh. Tam se naučiš ta poprijem s sirom, a ne. (JOŽ) Plačani so bili na dan, pripadala pa jim je še skuta zadnjega tedna sirjenja (Novak 1987: 80-81).28 Nekateri sirarji so imeli vrh vsega v planini tudi svojo živino. Zanjo so skrbeli drugi majerji, ki so mu pomagali tudi pri delu v sirarni: Tretinli smo, drva smo mu dal, pa ceu dopoudne s mogu bit torn. En dan jest, drug dan druga, tret dan pa spet. (/OH) Ja, za so r je sam skrbu, pomagou si pa takrat pomit, mešat, pa diva naštimat, pa zmest (maslo). Od sirarjeve skrbnosti in znanja pri delu je bila odvisna kakovost sira in tako tudi boljši izkupiček, ki so si ga v jeseni gospodarji razdelili. Skrbeti je moral za pravično delitev sirotke, s katero so hranili prašiče, za vrstenje pri pomoči sirarju (tretinjenju), za delitev skute gospodarjem posamičnih tropov in za pravilno vrstenje pri transportu sira v dolino, katerega so ga zaradi velike količine in majhne kleti tedensko nosili in pozneje vozili v dolino.29 Osrednjo sirarjevo vlogo v planini potrjuje dejstvo, da se majerice ob pripovedovanju o dogodkih v planini ne spominjajo letnice, temveč sirarja, ki je bil tisto leto v planini. Na vprašanje, kdaj se je to ali ono zgodilo, odgovorijo: Takrat ko je biu /ta in ta sirar/...
Čas po drugi svetovni vojni
Zadružna oblika sirjenja se je nadaljevala še poldrugo desetletje po drugi svetovni vojni.30 Od leta 1945 so se na Krstenici zvrstili naslednji sirarji: Martin Korošec (po domače Žvabov), Martin Langus (p. d. Kovačič),31 Tone Stare (p. d. Stareč Tonej), Anton
27 Z okrajšavo ■JOŽ* v oklepaju za dobesednim navajanjem je označen Jože Poljanec, izučen sirar.
2" Včash je sirar duhu plačo, za razliko od majerce, ki je dobita plačan od lislili gospodarjev, k so mete še druge Prave. (JOH).
29 Stara mama, kje planvala, so pa še z Jezerc nosil na glav u Podvrh lileb sira. Pa so velikokrat rekli, da me zalo boli le naprej glava. (P) Vozil so ga sprot, ga niso nalagal, potem so ga pa doma da! u klet in tam jezreu ratau. Po moje, ene štornajst dni slarga so že porpelal, ker luki ni blo prostora, če je vsak dan delou! (J) Transport sira je bilo zelo naporno delo. Smoga moglsami vozit od i!e. Smo ga na samoteir/samotežne sani/. Poene 120 ki! smoga naložol, pa samotežpeljal do dol, do Podvrh se reče, na Vojah. Ve, kjeu breg, kso mogl po trije en samotežnik vleči! Smo nabasal, da nisi mogu/ Pol, k si enkrat z brega začel, si pa vsak svojga peljou, nas je bvo pa ene sedm. To je bla še pred mano ta generacija delala. Mi smo že s konji vozil. In smo šli tie na Blat dol. Po ene dvakrat, /x> ene dva sta /o išla s konji, k konje pa več pelou, a ne. Tud tristo kil sira! (j)
10 V planino se je šlo tudi med drugo svetovno vojno, razen eno leto, ko so imeli policijsko uro.
■1' Kovačič je bil zelo natančen sirar, toda na koncu že tako zelo bolan in sklerozen, da so morale poprijeti in siriti kar same majerce. Kuharjeva Uozka in Mlakarjeva Johana, ki sta v povojnih letih majarili na Krstenici, se še posebej dobro spominjata sledečega dogodka: Je bva pa ena Zagrebčanka por Medjoumu /stanu/. Jes tretinsm torn, som skuto vahtou, k se je že skuta kuhala, ker sor smo dal že von, po pa skuto kuham, skuta je šla že mau čez... Tista Zagrebčanka se je pa por koritu umivava, brez vsega je bla tie gor /na oprsju/! Von jo pa gleda, gleda... Pol som pa rekli: -Stric! Skuta ho šla čez!-Je pa naredu /Zamahnil z roko/: -Kaj skuta!- Pa gledou. In som mogu sam tisto skuto pobrat, on niti trepnu ni, tko je biu veseu, da je nekaj tačga vidu. (10
Dobravc (p. d. Kovačev Tonej), Janez Dobravc (p. d. Gale)’2 in Goltnarjev Tone.33 Leta 1951 je na Krstenici začel sirariti Mikelj Srečko, ki je v planini delal vse pa.šne sezone do leta 1964 oziroma 1968.M
Poleg sirarja je bilo v planini vedno pet ali Sest majeric, redkeje kakšen majer, ki so skrbeli za živino in po vrstnem redu pomagali sirarju. Majarila so predvsem neporočena, samska dekleta, pozneje tako imenovane tete, ki so ostajale doma, sinovi, dokler niso šli
Posnetek fotografije, ki jo je leta 1946 posnel eden prvih rednih obiskovalcev-izletnikov Franc Močnik (last Rozke Frelih, roj. Odar, p. d. Kuhar). Z leve proti desni stojijo: Rozka Odar (majerica), Žvabova Štefka (na obisku pri starejši sestri Minki, pozneje je tudi sama majarila in se omožila z dolgoletnim krsteniškim sirarjem Mikelj Srečkom), Jeromova Ančka (majerica), profesor Ravnik (ki je prišel v planino z Močnikom), desno od njega je skrita Žvabova Minka, skrajno desni pa je sirar Martin Langus (p. d. Kovačič). Pred njim je Rozkina sestra Minca, ki je prav tako kakor Štefka na obisku pri starejši sestri. Sedi Ljubljančanka, ki je na Krstenico prišla s prof. Ravnikom
Tisto leto, ko je bil Gale, je bilo super, le tla je majercam en leden preh dol ušou. Sej nesle, sume mlade, pa takle... K se mu sor ni deuou, je šou pa za nami mtef/molzt/, da nismo listo mouzle /ki se je gonila/, da se mu zalo sor ne dela. Pa se ne (lena ser, ker se krava poja! To je Pin bi tak žlelil, poj smo mu pa rekle, tko da je Sou en teden preh. Je reku: -Jest ne upam več bil zremo n vos!-Ja, poj smo pa same de vale. (R) Spomin na Goltnarjevega Tončka, ki ga je rad pil, je neprijeten: Zalo ker kešl/tedenska zaloga hrane/, je bo pa učash pol litra vina za u čaj, pa redko kdaj še kašna /lasa vina, ampak on je poršou, pa je možakoma lili tko naredu, vzeti, je btu gospodar, upričo tebe spin, u kol, das dohiu črepine. Zapiuse je, zato ker je blu zasvojen. Sirarje blu dobr, samo če je bin trezen. Če je pa ušou, je pa nul en leden blu na Vodnikovi, alpa je blu por Mihouc u Fužini. (JOH)
•vl Kot zadnje leto sirarjenja Mikelj Srečka navajajo informatorji različni letnici: 1964 in 1968.
k vojakom, hčere, dokler se niso poročile. Skratka, povečini člani domače družine. Kjer so imeli posle, so majarili tudi hlapci in dekle. Nekateri pa so odšli v planino šele na starost, potem ko so posestvo izročili mladim. Bilo je v navadi, da so se pri majarskem delu vrstili bratje in sestre, starejšim so sledili mlajši (Novak 1989: 128). Pri Mlakarjevih je še pred prvo svetovno vojno majaril na Krstenici Cilkin oče: Prej je pa ata planvou, še pred prvo svetouno vojno, kar poj je biu u vojski, potem seje pa enaindvejstga leta pa že oženu, a ne,35 Njihovo živino je zato pasla teta v planini Na Kraju: Por nos pa ni blo nbenga tacga otroka, je pa teta Na Kraju meva naše krave. Po so pa naš otroc tok zrasli, je pa prva šla majart mama od Tončka /Cilkina najstarejša sestra Angela/. Ker so imeli pašne pravice, so smeli postaviti stan. Po Angelini poroki pa je šla v planino sestra Johana: Jos som bla vos čas mau tko..., som mela eno zaslombo, ker som mau invalid, veš, som pozabva povedat, zato som pa jest majarva. (JOH)
Majeriče so imele poleg svoje še živino drugih gospodarjev: To som jest nardila, a ne, da som čist prevzela, pa še od drugih gospodarjev. Recimo od osem do devet gospodarjev. (JOH) Za živino drugih gospodarjev so dobile plačilo, ki pa je bilo bornejše od sirarjevega zaslužka.y' V povojnih časih je bilo tako v planini tudi šestdeset molznic in pol toliko telet: Ja čez sto jih je pa tud bo. Z javouno vred. Ja računi, je blo po ene pet majerjou, šest, usakjih je meu po ene dvanajst, da jih je pomouzu, ja /gor to m, šedeset zmouzne. (J) Ampak u glavnem je bo velik krav, kor jalouno so pa učasih tud tam gor u Gounač /planino Govnjač na Komni/ gonil, pa Upučonco /planino Lopučnica pri Sedmerih jezerih/, to je u eni dolin, to rn k je zdej Triglavsk narodni park. ('JOHj Kljub napornemu delavniku se povojne majerice z nostalgijo spominjajo svoje mladosti v planini.37 Delavnik so dopolnjevale radosti, kot je npr. vzpon na Triglav,38 nezgode z živino in nerodnosti pri sirarjenju39 ter vragolije,'1" kar je mlade majerice navdajalo z vsaj delnim (pri)okusom samostojnosti in neodvisnosti od dolinskega življenja. Če je bilo planinsko življenje požlahtneno s prvimi zaljubljenostmi,11 pa majerice po poroki - bile so iskane neveste - navadno niso šle več v planino: Seveda, k nism pol noč večšou, k nism mogu iti! O, Marija! K so krave šle, tiste, k so jih gnali, som šou von na gank, pa
” Kadar v oklepaju za dobesednim navajanjem ni označeno drugače, pripoveduje Cilka, krsteniSka majerca in sirarka.
* Majarcam so samo dal. Ni nkol iibena mela besedo, da bi mogla kej reči. (JOH)
17 Šestnajst let smo bli slari, ja, k smo začel. Ja, to je biu Se živlenje, zdej pa tku let, kolkrat po šestnajst! Tak je bo, tač živlenje je biu, noč pokvarjen, pošteno smo živeli, noč ni n beden kej slabga mislu, res. (R) w In pol smo šli tko zgodaj, polnoč, opolnoči, a ne, in ko smo šli na Triglav gor... Tko je blo lepo, a veš koj je blo to velik, k nos je tku šlo, enaintrideset Idi! In je tačas Joža /brat/ pršu gor, da je planvou, je šou mlest zjutrej, zvečer smo bli pa že nazaj. (R)
•” In jes ta pom dan imu pomaganje, nišam vedli, k sva šva do mize, preše, nisva mogla port gor vzdigonUJe pa pod mizo padi! Som pa jest pometli tiste drobce, tko da jo pol le neki ratal! (JOH)
4,1 Mau smo si nagajal, a veš, nastavljali vedra vode na vrata, pa košonga moža so našemit, in naprauli cune, nabasal, nagačol, da je sodu notri, da je učash, k je ker notor poršu, ga je skoraj kap; namazali s sajami tistega, ki to ni pričakoval - ni bo važon, a je župnik, a! je biu učitel, gor je bo tisoč metrou nad morjem, pol ni blo noč važno, ker je biu črn. (R)
- Pa kozla naštimali v posteljo: Julki so žiuga, da seje ululou, Slejki pa ne / zgolj lutko/. ... Julka je zamerva, veš. (JOH)
- Ja, seveda, k so jt le ttagačenga dali! /smeh/ To n is smeu zameri čes vatu met družbo! Nbeno reč, ne. To se pa tud dobrspomnom enkrat, ksomjes tretinva, k je šou sneli, kar ga je dol mogvo. U kuhni so pa bli, u sirorco so pol jnršli, a ne, kje biu mraz,... Poj pa pride Angela barat, je rekva: •A tvoja ura kej gre?-Pustovka je pa rekva: -Če bo šva, b bla že doma, k je tak ureme!- Pa je bla užaljena. Za tisto, je rekva: -Kva meje mogla tok nazaj!- Pa je biu le hec. Nazaj jo ni znava! (R)
11 No, to je blo čist te tako, a ne, mimogrede. Tist smo se bol sam gledal, to ni blo noč drugga. (R)
tku som veku, tku mi je bo, k je tist čas poršu, k so krave gnal! Tko se mi je luštal it, pa mogva nism!Ja, seveda, k maš otroke! Še dons me, ampak še dons, k krave ženejo, jest ne morem spati. Jest moram ustati. Ja, tok. Sej se vse mora pol enkrat zaklučit. (R)
Zaključilo se je tudi planinsko življenje: Konec šestdesetih let'12 zaradi družbenih in gospodarskih sprememb, predvsem zaradi zanemarjanja zasebnega kmetijstva in industrializacije,'11 odloka o ukinitvi gozdne paše leta I960, zgraditve nove skupne sirarne v Srednji vasi leta 1971,u organiziranega odvoza mleka z nekaterih nižjih planin, pomanjkanja ustreznega delovnega kadra,45 niso več gnali v planino v okviru zadruge. Kmetje so dali prednost enostavnejši dolinski živinoreji (Senegačnik 1983: 38-39).
Po razpadu zadružnega sirarstva visokogorskih planinah so na Krstenici pasli še redki zanesenjaki, ki niso sledili prizadevanjem zadruge po opustitvi visokogorske paše in so skušali obdržati planino pri življenju.
V začetku sedemdesetih nekaj let ni bilo nikogar na Krstenico.46 Celo Hribarjev Martin, ki je vztrajal do tedaj, je majaril s svojo snaho Mlakarjevo Cilko v nižji planini Zajamniki. Skozi celotno pašno sezono sta ostala na Zajamnikih zato, kor sama si nišam upala tlele sm /na Krstenico/ prit, takrat še ne. Nišam tok znala. Poleg tega so bili z njo majhni otroci, ki jih je čuvala, telefona ni bilo in kva če se mejhenmu otrok kej nardi! Tom /na Zajamnikih/ je pa le bliz cesta. Tako sta bila z Martinom na Zajamnikih neki let, poj se je pa on naveličou, skoz več Idi je bo pa to, poj je šou pa on prej na Krstenico... Kot prvi se je torej na Krstenico vrnil Martin, za njim pa je kaj kmalu prišla tudi Cilka: In ko je on tlele gor, ene tri leta je biu še sam, poj je biu pa že tak bol, ni si tok kuhou, pa tak, takrat som jest tud pršla za njim. Naš otroc so bli že tok večji, da n i blo treba tok, da se ne bojiš.
In kako to, da je šla pri Mlakarjevih v planino prav Cilka? Zato kor je por nos doma bla ta navada, daje biu /majer/, da nos je blo dost, pa še zmeram je biu nekdo in u tistom, k se je to opušal, smo mi bli tok navajen, da smo šli naprej s tem, a ne. Jest nisom znou... Ne vem, tko je pršlo.
Današnja organizacija
Vaške srenje so kljub nacionalizaciji in zadružni reorganizaciji po drugi svetovni vojni ohranile nekdanje planine kot vaško last. Na Krstenici so se po razpadu zadružnega sirarstva lastniki živine iz Češnjice in Jereke organizirali v nekakšni divji obliki zadružništva. Zdej so že vsa la leta eni in ist navajen, da gredo gor. Po pa učas, tko košon zravon šeporslon, da pride še ta, a ne, uni,...če je majerca za to, da gredo! (/OTI) Zdaj je, četudi komu ni prav, tako glede odgovornosti kot odločitev glavna Cilka. V planini je sama za vse, majer in sirar obenem, zato ji pri delu pomagajo otroci, ki preživijo na Krstenici del počitnic.
12 Kot zadnje leto zadružnega sirarstva, ko je v planini siraril Mikelj Srečko, navajajo informatorji različni letnici: 1964 in 1968. Leta 1971 je KZ Srednja vas zadnjič poslala sirarje v planino, toda nič več na Krstenico! Prim. Novak 1987: 81.
11 Koliko je sploh še takšnih kmetov, ki se preživljajo zgolj s kmetijstvom? Pruuzaprau nbenga več. Mlslsm, da bi ii družin na biu eilen zaposlen, je ni... Al ma pokojnino, at... Nehaj ma že, daje Se dodaten l/ir. (J)
H Poprej je imala vsaka vas svojo sirarno. Sirarji so čez leto delali v vaški sirarni, poleti pa so šli v planino.
15 Dolgoletni majerji in sirarji so ostareli, mladi pa so si kruh iskali drugod, predvsem v nekmetijskih dejavnostih.
46 Tudi tu so različni informatorji navajali različne letnice - gre za štiri pašne sezone med 1969 in 1975.
SäföSr*.»%£ti
Živina na paši
Na Krstenici se pase tista živina, ki jo sprejme Cilka. Z večino gospodarjev živine je v bližnji (npr. Mlakarjevi, Hribarjevi, Medjevi) ali daljni žlahti(Novakovi, Šoštar). Določeni imajo krave v planini kot lastniki hlevov (Kuhar, Žvab) ali pa, ker je taka tradicija (Mencgar). Cilka pa sprejme tudi živino nekaterih kmetov izven (nekdanje) češnjanske srenje (npr. Viharjevo in Mežnarjevo iz Stare Fužine, Lenartovo iz Studorja). Nekateri imajo v planini zgolj eno molzno kravo, samico (Mežnar, Šoštar), večina po dve (Kovačeve, Kuhar, Novak,'17 Žvab), nekateri tudi tri (Gale, Medja, Mencgar) in več (Hribar,48 Mlakar49). Več koksr tri sploh nima nbeden. Če jih ma, jih ma pa doma raj, a ne. Več kot tri z mlekom, tok nbeclen ne žene gor. No, uhka tud, preobremenjena je poj Cilka. Ja, Cilka jih ma mau več, k so domače. (J) Poleg molznih krav, zmouzne, jih ima večina še nekaj jalouceu.
In kako je urejeno s plačilom in drugimi obveznostmi tistih, ki imajo živino v planini? Poleg tega, da se lastniki vrstijo pri dostavljanju kešta, tedenske zaloge hrane, priskrbijo nafto za agregat in drva ter sodelujejo v občasnih delovnih akcijah, Cilki na sezono plačajo 5000 SIT po glavi živine in pol manj za teleta.,0 Sir ostane gospodarjem, razen če ti želijo, da ga Cilka proda planincem in jim izroči denar. Vsak gospodar, ki ima gor
17 Novakovi so prignali dve kravi, odgnali pa žal le Jagodo, po Lisko je prišel mesar.
111 Hribarjevi so imeli Štiri, toda eni se je že prvi dan zmešalo, da jo je ucvrla nazaj proti Blatu. Več dni so jo iskali, ko pa so jo našli, je bila nenavadno napadalna, sploh se ni pustila prijeti in je pri tem celo poškodovala gospodarja Hribarjevega Jožeta. Planinsko svobodno življenje pa je bilo za to leto zanjo končano.
9 Mlakarjevi imajo poleg jalovne v planini kar pet molznih krav.
Domačo živino, torej Mlakarjevo (od brata Nikota) in Hribarjevo (od nečaka, Martinovega sina Jožeta), pa tudi Medjevo prepase Cilka brez plačila.
žvino, ma tok mleka; za tok mleka ti pripada tokle sira al pa tokle dnarja, če se sir prodaja na planini. (D) Za opravljeno sirarsko delo pripada Cilki še mleko, ki ga pomolze zadnji teden paše v planini, pa čeprav ji od tega ne ostane kaj prida, saj ga sproti spijejo tisti, ki pomagajo, oziroma jih Cilka na koncu nagradi s hlebcem sira. Z nekaj gospodarji je dogovorjeno, da ne plačajo nič, vendar pa Cilki pripada vse mleko, kar je zanjo ugodnejše.51
Pašna skupnost dobi s posredovanjem kmetijske pospeševalne službe52 tudi državne spodbude za razvoj planinske paše. To je pa za spodbudo za pašo na planinskih pašnikih. Tie pride 8000 na kravo molznico, 5500 za telice, za pitance, za presušene krave. To pa dobi skupnost, se prav agrarna skupnost Češnjica dobi za te živali spodbudo za razvoj planinske paše. (D) Seznam v planini pasenih krav posreduje kmetijskemu pospeševalcu predsednik češenjske pašne skupnosti Joža Odar (p. d. Kuhar): To ma krava vsaka ma oringel. Številke, a ne, in zdej te številke dol uzet, pa pospeševalci po rnesejo seznam, papir, zdej pa pober, pa od vsacga kmeta, ki ma tok žvine, tok glave,... In useh teh krau, moro m pobrat številko, imena, poj paJoviču /kmetijskemu pospeševalcu/ dam, ta pa naprej da na republiko in poj nalakžejo ta dnar. To se prau, je meva Krstenica pa Zajamniči skupej letos tristooseminšedeset taužent, je blo tega dnarja, tko da smo še sirorco prekril. (J) Denar namenijo navadno za vzdrževanje planine. Leta 1998 so npr. na novo prekrili sirarno in uredili žlebove, za naslednje so načrtovali ureditev električne energije na sončno svetlobo. Kmetijski pospeševalec Dušan Jovič obišče Krstenico in tudi dni ge še delujoče planine vsaj enkrat letno. Popolnoma predan svojemu delu ima kaj nehvaležno nalogo med tnalom in nakovalom - med državnimi institucijami in bohinjskimi kmeti. Jovič je tko, no. Od države je postav/en, nubenmu se rad ne zameri, če ma le možnost, rad uslugo nardi, če mu drugi ne mečejo kolena pod... polena pod noge. Tko da raj noč oblube ne nardi, če ne more, a ne. Ja, sej je težko to.
Na splošno pa je po mnenju večine, ki je doživela in se spominja povojnega življenja na Krstenici, velika razlika v primerjavi z dandanašnjim življenjem in delom v planini. To se precej razlikuje. Takrat smo mi tko, da so nam gor nosil, pa včash so poršli še s harmoniko, pa tak bol zadržan deu je biu. To je pa vse na enmu zdej! To je velika razlika. Pa velika odgovornost! Pa velik se jepopravo I. Pa voda seje spelava, pa na lažji način se dela. Samo sama je /Cilka/ za vse. ja velika sprememba je. In to je biu čist nekošen drgačen žiulene, ne vem, če je Cilka sploh to sprejeva kdaj. (JOTI) Če je krsteniška sedanjost neločljivo povezana s preteklostjo, je na drugi strani med sodobnostjo in preteklostjo s pridihom zlate dobe tudi nasprotujoč si odnos (prim. Zonabend 1993: 18), še več, šele preteklost z vsemi razlikami, posebnostmi in dogodki, ljudem omogoča ubesediti sodobnost.
51 Na tak način ima dogovorjeno plačilo tudi velopoljski majer Francelj. Ta me je pravzaprav opozoril, da Cilka s plačilom nima fajn ušli num.
u Kmetijsko pospeševalna služba, državna inštitucija, situirana v Srednji vasi, skrbi po besedah tamkajšnjega pospeševalca Dušana Joviča za izbolšanje pri kvaliteti mleka, pol je ena naloga oživlanje planin in planšarstva, pol je pomoč pri pridobivanju raznih soglasij za gradnjo, kar se tiče kmetijstva, se prav, če je za obnovo hlevou al pa novogradnje, polje v bistvu pomoč pri izračunu obrokov na osnovi analiz. To, pol so pa še te drobne reči tud,... sodelovanje z zadrugo, po! kašne premije. To so v bistvu, kar daje država kol spodbudo za rejo živine. To je v glavnem je vse, kadar mamo ta javna dela, vodenje tega, se že kašne take stvari najdejo, no v glavnem gre za razvoj podeželja kot takega. Tud pomoč prt izdelavi projektou, načrtou za celostno urejanje podeželja. (D)
Prihodnost
Za razloček od preteklosti in sodobnosti je krsteniška prihodnost mnogo bolj negotova, pa čeprav se zdi kmetijskemu pospeševalcu Dušan Joviču Krstenica zgleden primer žive planine: Ja, tla začnejo dejansko nazaj planšart, a ne, da se tko koko r je na Krstenic, kokov pr Cilki, žou je že nekak n letih, ampak ta način je pravi. Da gredo gor mouznice, da se izdeluje gor sir. (D) Predpogoj za ohranitev planinske živinoreje je vsekakor dober položaj kmetijstva v dolini. Ker je Bohinjsko območje za intenzivno kmetijstvo manj primerno (Markeš 1997: 6),53 ga že od nekdaj dopolnjujejo druge dejavnosti. Vedno so nekaj počel, al so fural, al so delal v fužinah, ker je bio tie fužinarstvo razvito, al so, v končni fazi so hodil tud komu kej pomagat. Da niso hli bogati kmetje, je že to razvidno, da tud hlapcov in dekel v Bohinju ni blo ne vem kok velik. (D) V zadnjem času pa se je kmetijstvo znašlo v izrazito podrejenem položaju, na ravni dopolnilne dejavnosti. Potrebni so novi razmisleki o funkciji kmetijstva na območjih neintenzivne pridelave.
Po mnenju bohinjskega kmetijskega pospeševalca se po vključitvi v Evropsko unijo kaže visokogorski paši svetlejša prihodnost. Evropa namreč z donacijami podpira tovrstno dejavnost. Meni, da je ena od rešitev bohinjske planinske živinoreje gotovo v spodbudah tako s strani države in občine kot tudi od drugih državnih in lokalnih institucij. Ce bi pa to, teh spodbud ne bi blo, hi blipa stroški za kmeta preveliki in se mu dejansko ne bi splačalo dat v planino. . ..Ker da bodo vse stroške nosili kmetje, to ne bo šlo. Seveda, če bodo šli v to smer, da bodo planine obdržal. Samo zdejje pa ta problem, bomo mi do sprejema u Europsko skupnost te planine res usposobsl do take mere in obdržal živino gor, al nam bo prej vse skup dol pršlo. ... Al pa veliki pridelovalci mleka, tisti bodo mel težave z Evropo. Taka pridelava pa tole, ker tie gre za očuvanje krajine, kakor pa za kmetijstvo. (D) Prav zato naj bi na bohinjsko kmetijsko proizvodnjo ne gledali zgolj skozi prizmo rentabilnosti, temveč predvsem skozi ohranjanje kulturne krajine. Ampak za to morjo vsi neki dat, ne sam kmetje. Turizem. Predvsem turizem, ja. (D) Bohinjci so bolj črnogledi: Ker na tej tolmačjo že skoz to tematiko Europa, Europa. Europa bo pa tiste ta mate ubiva! Poj bojo pa sam tisti od šedeset do osemdeset, stodvejst krau udo meli, še uspešn. Ker bo uhka pol konkurirou Europi... Ja, to bodo taki šoki. (L)54
Ključno za ohranjanje visokogorske pašne živinoreje je zainteresirati in usposobiti primeren delovni kader. Zaradi prestrukturiranja gospodarstva so si ljudje v povojnih časih iskali delo v sekundarnih dejavnostih, vzporedno se je mšila razširjena družinska sestava, kar je povzročilo, da ljudi, primernih za delo v planini, praktično ni. Ja tko je, potrebe take, da bi šli ljudje iz Bohinja v planino ni, so še zaposleni. Pomanjkanja delovnih mest ni. Brezposelnost še ni prisotna, delajo na LIP-u, neki jih dela tie u zadrugi, v turizmu... To ni redna zaposlitev tie u planin. Ker včasih je šlo to prek zadruge, a ne, so mlekarji, ki so se odločil delal skoz tie /v dolinski sirarni/ in so šli /čez poletje/ v planino. To je pol zamrlo... Pol je blo ogromno majerc, ta sistem je tekel drugač. Se je to prekinlo, so šli ljudje pač u službo, določeni ljudje so ratal stari, ostareli, ne hodjo več, tako da je zdej
M ...v Bohinju je ene 3-2 at pa 3-B, 4 hektare v povprečju velika kmetija. To je mejhna kmetija s tem, da govorimo o razdrobljenosti, da je tud vse skup razmetano, da ni kompleksov. (D) O razdrobljenosti priča podatek, da so v Blatu ob melioraciji 152 hektarjev zemljišča ugotovili prav toliko, 152 lastnikov zemljišča, parcel pa trikrat toliko.(D)
51 Vsekakor bi bilo glede na spremembe v pogajanjih o vstopu Slovenije v Evropo potrebno kmetijskemu pospeševalcu kot tudi drugim ponovno zastaviti vprašanje.
iÄiml
Medjev Gašper ter Ferlinova Janez in Andrej. Otroci so radi v planini, ker imajo veliko prostega časa, a tudi veliko odgovornega dela
dejansko majer in sirar u isti osebi. To prek ni blo. In tko da, zdej če sla dva, al pa tko kot ma Cilka, ki ma pomoč, gre že. Sistem bo pač cfargačen, kakor je bil, sigurno se ne bo vrnil na tisto kar je bilo, a ne. Da bi bilo spet tok ljudi na planin gor, da bi vsak svoje majam, ne. Pač bo treba neko skupnost in bosta pol majarja, verjetno bosta mogla bit povsod dva, odvisno od števila živine, pač upravljala in pastirska dela in sirarska. (D) Za sirarska opravila je potrebno interesente tudi izobraziti -. Ja, sej to je, to je ta druga reč, k smo že en tečaj mel za sirarstvo, sej je Cilka tud hodila na ta tečaj v Kranju, smo en tak tečaj že organiziral za te majerce. (D)
Pobudniki bodo vsekakor morali biti kmetje sami. Na silo nekaj nardit, to ne funkcionira. Nekaj časa že, ampak pol ponavad crkne. .. .Ampak oni so tisti, ki bodo pač imel, bodo mogl met večji interese. (D) Na srečo je na Krstenic zlo močan interes. (D) Še bolj razveseljiv pa je odgovor kmetijskega pospeševalca na vprašanje, kako vidi prihodnost Krstenic e? Ja, jest jo vidim zlo rožnato. Glede na to, kok so ljudje prpravljeni delat in kok je mladine gor. Tako pr Cilki, k smo streho popravljal, daje bilo ljudi gor, mladih, ne samo upokojencev. In mislim, da je to prava pot, da bo planina ostala. (D)
Summary
Testimonies of Past Life on the Krstenica Dairy Mountain
The works of Vilko Novak, Anka Novak, Metod Vojvoda, and especially Tone Cevc who has done extensive research work on the Bohinj dairy mountains and wrote a monograph on the Velika Planina dairy mountain, have all contributed much to the author's knowledge about the
subject. While Cevc was more interested in the past, the author focused mainly on the daily life on the Krsterriea Mountain at present. Two months of field work on the mountain, in the course of which the author employed the method of observation and participation, interview, documenting data with a camera, and writing a diary, served as the basis for this treatise.
The Krstenica Mountain is situated 1670 meters above the sea level where forests and Alpine highlands meet. It is relatively close to the Julian Alps, yet far enough from heavily frequented popular mountain destinations. Different from the neighbouring countries that lie in Karst basins, depressions and dry valleys, Krstenica lies on an open slope under the Krstenica Stog. In Bohinj, planina (dairy mountain) mainly denotes an economic and a topographic term, not a hill or a mere mountain. It is an area situated high in the mountains above the level of permanent dwellings, and for several summer months enables independent dairy activities. During these months these activities are autonomous, but despite the fact that they do not depend on the home farming estates in the valley, they do represent a component part of Alpine farmhouses. A dairy mountain thus comprises the mountain as well as pastures on nearby slopes.
According to Melik, Krstenica acquired its name from the Krstenica hill, which used to denote the whole slope west of the Voje valley. Čop, on the other hand, feels that the name derives from the area along the Soča river since the name reminds him of Krstenica by Kanal pri Soči; this confirms historical, social and trade connections between Bohinj and places west and south of it. Most pasture names have been named by geomorphologieal, vegetal or other characteristics of the area.
Krstenica belongs to the common of Češnjica. A common or a community is an economic community of villagers all residing in the same municipality, and may consist of several villages or neighbourhoods. In the past the common used to own certain dairy mountains or forests, and had acquired this right in prehistoric times or had bought it from feudal lords. In the past, pasture rights depended upon the membership in the common and were in proportion to the size of the farming estate; this was marked by shares. In Bohinj, a farming estate had the right to graze up to twelve cows in the pasture; less if the estate was a small one. Rightful claimant to pasture rights were allowed to use the paths to the dairy mountain and the watering place, and could build a wooden cabin in the mountain; the wood for the cabin came from the jointly-owned forest. Claimants could also gather wood for heating. They were obliged to participate in common chores on the mountain. Because of the great number of cattle before the Second World War the borders between individual dairy mountains were very strictly defined and observed. Villagers from Češnjica, whose pastures were on the Krstenica Mountain, often quarreled with the Fužine villagers from the Laz Mountain. Since according to an oral assurance Krstenica had been allotted to the Češnjica residents as part of the dowry of the mayor of Fužine’s daughter, who married a man from Češnjica, the Fužine residents felt that Krstenica belonged to them. After WWII servitude rights were transferred to the community of those who were interested in using the pasture.
The oldest historic sources that mention the tithe given in cheese, thus verifying cheese making in Bohinj, date from the middle of the 13"' century. A land register from the end of the 15"' century already mentioned the cheese tithe in connection with pasture rights. Initially each farmer who had come to the dairy mountain manufactured his own cheese, butter and cheese products. After 1873, however, a progressive parish priest named Janez Mesar organized villagers in a cheese-making society; this was in accord with the economic interests of the state that in 1868 promised to subsidize economic activities on dairy mountains. In 1876 villagers built a cheese dairy in Bohinjska Bistrica, and future cheese makers came there to learn the trade. Cheese-making associations took care of organizing joint cheese-making, cared for common cheese dairies, and organized the sale of cheese and a just distribution of the take on the basis of careful supervision of milk quantities brought in to the joint dairy. Their rules were so elaborate that after the First World War they were incorporated into the rules of cheese-making cooperatives.
Numerous cheese dairies were built on dairy mountains by cheese-making cooperatives. The one on Krstenica was built in the 1930’s after the plans of architect Alfonz Pirc. A cheese-maker, who worked in the cheese dairy in the valley during winter and on the dairy mountain during the summer, held a responsible function within the dairy plant. Me was namely the link between the
community of cheese makers on the mountain and the co-op leadership. Aside from an agreement about the number of work days on the dairy mountain and the pay, the preserved contracts between cheese makers employed by a co-op to work on a dairy mountain stipulate also a number of other details: a cheese maker had to strictly obey the requirements of the co-op; had to carefully keep the records on daily and weekly quantities of milk from individual herds of cattle; to send the evidence tables to the co-op on a weekly basis; and to carefully supervize the inventory, milk and cheese during the ripening of cheese. He was obliged to compensate for any damages inflicted upon the inventory or milk products due to his negligence.
Cheese cooperatives continued for approximately fifteen years after WWII. Aside from the cheese maker there were also five or six women (only rarely men), who were staying on the mountain during the summer months. The women took care of the cattle and helped the cheese maker. They were either the single daughters of the family or older, unmarried women who had stayed at the family farm, less often the sons of the family who helped on the mountain until they were drafted. Aside from taking care of their family’s cattle, these helpers were in charge of other families' animals as well; if this was the case, they received payment for this. After the Second World War there were sometimes up to sixty milk cows on the mountain, and up to thirty calves. If the family could afford farmhands or maids, they went to the mountain as well. Some people went there in their old age, after they had transferred the family farm to their children.
At the end of the 1960’s cattle herds were no longer taken to the mountain through the co-ops. There were several reasons for that: because of social and economic changes, especially increasing industrialization, privately-owned farms started to be neglected. In I960 the state abolished forest pastures, a new cheese dairy was built in Srednja Vas in 1971, and the transportation of milk was organized from some lower dairy mountains. There was also a shortage of skilled workers who could perform such work. On the Krstenica Mountain, however, several enthusiasts continued the pasture. Unwilling to follow the example of the cooperative that tried to discontinue the pasture on the mountain, they strived to keep the dairy mountain alive. Lately, this has been largely due to the efforts of Cilka Mlakar. She continues this work by herself, taking care of the cattle and cheese making as well, and is helped only by a handful of children. Each year, she takes care of up to sixty animals. Their owners pay her a certain amount of money, but in return receive an equivalent of milk obtained by milking in the form of either cheese or money. Cilka, on the other hand, also gets payed for making cheese, the payment being in the form of milk milked during the final week of the pasture.
Due to purely domestic initiative, Krstenica is one of those rare Alpine dairy mountains that has survived into the present. Several enthusiasts managed to adapt the dying and unprofitable Alpine pasture to their own, as well as the modern, way of life. Moreover, they seemed to evoke the interest in their activities in their fellow villagers as well, and especially in the young. We do not need to fear for the future of the Krstenica Mountain.
Viri in literatura Ceklin, Franc
1977	Bohinj in Triglav, Planinski vestniki7: 5-17, 65-79, 129-144.
Cevc, Tone
1972	Velika Planina. Življenje, clelo in izročilo pastirjev. Ljubljana.
1978	Planina Velo polje v času prvega vzpona na Triglav, Planinski vestniki!■.	408-
426.
1984	Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev. Ljubljana.
1985	Ljudsko arhitekturno izročilo na ozemlju TNP, v: Triglavski narodni park.	Vod-
nik. Bled, 139-146.
1987 Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. (2. dop. izd.) Ljubljana.
1992 Bohinj in njegove planine. Radovljica.
1992	Bohinjski nadstropni stan v luči strukturne analize, Traditiones 21: 7-16.
1993	Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. (3. dop. izd.) Ljubljana. 1995 Tipologija tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah, v:
Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Zbornik razprav. Ljubljana, 50-65. Cvetek, Marija
1993 Naš voča so včas zapodval. Bohinjskepravljojce. Ljubljana.
Čop, Dušan
1987 Onomastično-lingvistične zanimivosti Bohinja, v: Bohinjski zbornik. Radovljica, 123-128.
Jovič', Dušan
(b.n.l.) Predstavitev kmetijstva v Bohinju. (Tipkopis) (b. n. k.)
Kaspret, Anton
1889 Über die Lage der Bauern in Oberkrain, v: Mitteilungen Musealverein für Krain. Ljubljana, 69-148.
Kos, Milko
1955 Zgodovina Slovencev. Ljubljana.
I960 O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda, Geografski vestnik 32: 131-139. Ledinek, Špela
1999 Planina Krstenica. (Diplomska naloga na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF). Ljubljana.
Markeš, Marija
1997 Pomen, vloga in naloge kmetijstva v razvojnem programu Triglavskega narodnega parka. (Delovno gradivo.) Bled.
Melik, Anton 1950	Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana.
Novak, Anka
1969	O zgodovini planšarstva na Gorenjskem, Planinski vestnik 69: 414-418.
1976	Planšarsko stavbarstvo v Bohinju, Snovanje 2, 26-30.
1976	A. Novak in T. Cevc s sod. N. Križnarja, Živinoreja, v: ETSEO. Vprašalnice 1,
Ljubljana, 21-83-1983/84 Planinsko sirarstvo v Bohinju, Pionir 5: 40-43.
1985	Planšarstvo in pašne planine na gorenjski strani TNP, v: Triglavski narodni
park. Vodnik. Bled, 147-160.
1987	Iz duhovne kulture Bohinjcev, Traditiones 16: 279-287.
1992	Planšarske zgradbe v bohinjskih gorah, Varstvo spomenikov 34: 132-150.
1995	Življenje in delo planšarjev v Bohinju, v: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah.
Zbornik razprav. Ljubljana, 25-39-Novak, Vilko
1955	Odkup in ureditev služnostnih pravic v Bohinju, v: Zbornik Filozofske fakultete
2. Ljubljana, 259-315.
1960	Planšarstvo, v: Slovenska ljudska kultura. Oris. Ljubljana, 65-72.
1961	Die Stellung des Alpwesens in Slowenien zwischen germanischen und romanischen Raume, v: Alpes Orientales 2, 126-129.
1970	Živinoreja, v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1. Ljubljana, 343-394.
1975	Aus der Geschichte des Alpwesens in der brixner Grundherrschaft in Slowe-
nien, v: Alpes Orientales 1, 1-10.
Pirc, Alfonz
1954 Gospodarski pojem planine v Sloveniji, Geografski vestnik 26: 89-112. Senegačnik, Jurij
1983 Nekatere značilnosti najnovejšega razvoja planinskega gospodarstva, Geographica Slovenica 14: 38-43.
Sustič, Josip
1926 Planinsko kmetijstvo in kmetijsko pašništvo (planšarstvo), v: Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. Ljubljana, 25—151.
Uradni list Ljudske republike Slovenije.
Uradni list Republike Slovenije.
Vojvoda, Metod
1965	Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju. (Doktorska disertacija) Ljubljana.
1967	Spreminjanje gospodarskih funkcij in fiziognomije sezonsko poseljenega pasu v
Slovenskih Alpah v zadnjih desetih letih. Ljubljana.
1995 Geografska oznaka planinskega gospodarstva v Bohinju, v: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Zbornik razprav. Ljubljana, 12-24.
Vojvoda, Metod in Ludvik Tončič 1975	Preobrazba gorskega sezonsko pastirsko poseljenega področja Slovenije. Ljublja-
na.
1989 Življenje in delo planšarjev v bohinjskih planinah, Glasnik SED 29: 121-150. Zonabend, Fran^oise
1993 Dolgi spomin. Časi in zgodovine v vasi. Ljubljana.