g [rElOtšlD^Ora
Kljub težavam smo dosegli uspehe
Bežen pogled na naše delo v tem letu nam pove, da smo kljub težavam, ki so nas spremljale, dosegali uspehe. Težave s katerimi smo se srečavali, so bile zelo neenakomerna zaposlitev posameznih tozdov med letom, pomanjkanje nekaterih materialov na tržišču, poman-kljiva tehnična dokumentacija, kar nam onemogoča organiziran pristop k delu, izredno neredna plačila investitorjev, težave z likvidnostjo, pomanjkanje nekaterih strokovnih kadrov, zastoji v proizvodnji zaradi zastarele mehanizacije, pomankanje rezerv ih delov, izredno močna konkurenca na tržišču ter neurejene cene gradbenih uslug, zlasti v stanovanjski gradnji.
Vse to je bistveno vplivalo na naše poslovne uspehe. Na težave moramo čimprej pozabiti, saj nas žal redno spremljajo, zato pa raje osvežimo spomin na uspehe, ki smo jih dosegli. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo že v mesecu novembru presegli zastavljene planske haloge za leto 1984. Naš skupni prihodek se bo približal že 10 milijardam novih dinarjev, kar je eden od mejnikov v našem razvoju. Dohodek smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečali za 50 odstotkov, čisti dohodek pa za 59 odstotkov. Tudi osebne dohodke smo v primerjavi s preteklim letom povečali za 48 odstotkov, povprečni osebni dohodki pa so v mesecu oktobru že presegli 26 tisoč dinarjev, s čimer še vedno nismo zadovoljni, vendar smo dosegli očiten napredek na tem, za našega delavca najvažnejšem področju.
USPEH V TUJINI
Izreden uspeh smo dosegli v izvozu blaga v tujino. Na tujih tržiščih smo realizirali za 1.195 milijonov din vrednosti proizvodnje, kar je za 4,5 krat povečan izvoz.
Delovna organizacija je prejela preko 20 priznanj in plaket za kvalitetno in v roku zgrajene objekte ter dobro poslovno sodelovanje. Med njimi so plakete Plave lagune iz Poreča, Anite iz Vrsarja, Žita iz Ljubljane, Novolesa iz Novega mesta, Vojnega letalstva iz Beograda, Olimpijskega komiteja iz Beograda ter še mnoge druge.
Od važnejših investicij, ki smo jih zgradili, naj omenimo: proizvodno halo tozd MK1, prenovili proizvodne prostore tozda Keramika in nabavili novo mehanizacijo, vse v vrednosti preko 550 milijonov dinarjev. Veliko uspehov smo dosegli v razvoju prednapetega betona in že zgradili prvo halo z uporabo prednapetih nosilcev, projektiramo pa tudi že prvi most Z uporabo prednapetih nosilcev iz To gre la.
Začeli smo z izdelavo industrijsko zgrajenih stanovanjskih objektov z uporabo prednapetega betona, kar bo naš novi prispevek k pospešitvi stanovanjske izgradnje.
Kljub vsem težavam, ki so nas pestile, vidimo napredek v družbenem standardu delavcev, kulturnem in športnem življenju ter pri pridobitvi novih tržišč v domovini in tujini.
V leto 1985, stopamo z veliko neznankami. V teni letu zaključujemo srednjeročno plansko obdobje 1981 — 1985 in štirideset let razvoja Pionirja. Zavedamo se, da nas čaka še težje leto, ter tega, da je rešitev le v našem prizadevnem delu.
KAKO NASLEDNJE LETO
Naša usmeritev za prihodnje leto je predvsem bistveno povečana dejavnost na tujih tržiščih. Kljub temu, da je na tujih trgih prisotna izredno močna konkurenca, smo prepričani, da bo nekaj ponudb, ki so pri investitorjih v ožjem izboru, tudi realiziranih ozda bomo sklenili pogodbe in pričeli z deli. Največ računamo s povečanim obsegom proizvodnje v Libiji, nadaljevanjem del v Sovjetski zvezi, realne možnosti pa imamo tudi pri gradnji stanovanj v Alžiru in Gibraltarju ter ponovnem sodelovanju s Poljsko. Tu vidimo perspektivo za inženiring, projektivni biro, gradbeno operativo ter ostale dejavnosti gradbeništva v delovni organizaciji.
Na dontačem trgu sé bomo v večji meri angažirali v stanovanjski izgradnji, zlasti v Zagrebu, Sarajevu in na Reki. Tudi v turistični izgradnji nameravamo obdržati obseg del iz letošnjega leta — tu predvidevamo realizacijt v višini približno 2 milijardi novih dinarjev. Na tržišču moramo prodreti s kmetijskimi programi,
za kar bomo morati prvenstveno aktivirati naše predstavništvo v Beogradu. Z izgradnjo proizvodne hale za inštalaterstvo na Cikavi imamo vse možnosti za povečanje obsega te dejavnosti ter pripravo elementov v delavnicah, ki bi se nato na objektih le montirali. Takšen pristop k delu je za nas izrednega pomena, predvsem za tuja tržišča, kamor izvažamo material z uslugami. Keramika naj bi z rekonstrukcijo, nabavo nove peči in opreme potrojila obseg proizvodnje. Tako ima vse pogoje za prodajo na domačem in tujem trgu, le od kolektiva je odvisno, če bo izkoristil vse možnosti, ki se mu nudijo.
Za tozd Metlika imamo sanacijski program. S tem programom kompletiramo celotno dejavnost Pionirja tudi z zaključnimi deli. Z razvijanjem sliko-pleskarske, fasadreske, krovske in kamnoseške dejavnosti si odpiramo nove možnosti razvoja ter zaposlovanja delavcev na delih, ki smo jih do sedaj oddajali drugim izvajalcem. Delavci, ki bodo ostali v Metliki v omenjenih dejavnostih, se morajo zavedati, da bodo imeli vso podporo delovne organizacije, seveda pod pogojem, da bodo delali kvalitetno in v dogovorjenih rokih opravili posamezna dela, tako na domačih, še bolj pa na tujih gradbiščih.
Žal je perspektiva našega dela na Dolenjskem dokaj slaba, zato bomo v bodoče še v večji meri prisotni na oddaljenih gradbiščih. To pa zahteva od vseh nas, predvsem pa od strokovnega kadra, večjo samostojnost, boljšo pripravo dela ter večjo pripadnost kolektivu. S politiko nagrajevanja moramo omogočiti vodstvenemu kadru in proizvodnim delavcem na oddaljenih gradbiščih veliko boljše zaslužke.
NABAVILI BOMO NOV RAČUNALNIK
V planu investicijskih naložb za prihodnje leto moramo dati prednost obnovitvi gradbene mehanizacije ter nabavi strojev za obrate ter povečanju voznega parka. Z dobavo novega so-’dobnega računalnika nam bo končno omogočeno tudi računalniško vodenje proizvodnje. Od vseh predvidenih naložb največ pričakujemo ravno od računalnika. Zavedamo se, da smo največ zaostali za sve-
tovnimi gradbenimi podjetji prav na tem področju. Brez računalniške obdelave, računalniškega planiranja in vodenja ne moremo konkurirati na svetovnih tržiščih.
Povezani v sozdu Giposs in Adriagradnja, poslovni skupnosti Rudis in Evroturist ter poslovnim sodelovanjem z mnogimi delovnimi organizacijami po Jugoslaviji bomo tudi v prihodnjem letu iskali skupne rešitve za premagovanje vseh težav, ki čakajo gradbenike. Sodelovanje bomo še razširili in krepili zlasti s Smeltom za nastop na tujih trgih. In v vsej naši širini vidimo tudi našo moč ter prepričanje, da bomo tudi prihodnje leto uspešno poslovali.
Vsem delavcem Pionirja in poslovnim partnerjem želim srečno in uspešno novo leto.
Slavko Guštin predsednik poslovnega odbora
(	  N
Eden izmed upokojencev mi je med klepetom o organizaciji pionirjevega srečanja upokojencev dejal:
»Če Pionir v teh težkih časih ne bo zmogel organizirati te proslave, mi to povejte, da bom prodal kravo in vse plačal.
Mi upokojenci smo vsi pripravljeni prispevati, samo, da bo tudi prihodnje leto tako prijetno in lepo!«
/vww
Že tradicionalni zastopnik upokojencev, ki se sleherno leto zahvali organizatorjem je med drugim dejal:
»Pionir nam je mati, ti Slavko Guštin pa oče, pa čeprav si direktor!«
oHiotjÉÈD^ora s
Jubilanti in nagrajenci imajo besedo
MARIJA KOŠIR
Plaketa s srebrnim znakom Pionirja, ki sem jo prejela, mi osebno zelo veliko pomeni. Ta občutek je z besedo težko opisati. To je dokaz, da je v podjetju še razumevanje za vestne delavce, ki se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami in ovirami. V službi sem od leta 1957. Kot računovodja delovne organizacije sem preživljala njegova dobra, slaba in
krizna obdobja. Vseskozi sem delovala pri reorganizaciji podjetja, bila aktivna v različnih komisijah, pri uvajanju direet--costing metode, pri sestavi organigramov in sploh pri vodenju podjetja. Aktivna sem v samoupravnih organih, dolga leta pa sodelujem tudi kot delegat delovne organizacije v vseh naših sozdih in na ostalih področjih družbenega življenja. Često se k meni zatečejo ljudje s svojimi osebnimi problemi in prav rada jim pomagam, bodisi z nasveti, pojasnili ali pa nudim strokovno pomoč. Pionirju trenutno sicer ni lahko, vendar glede na njegov ugled in ime, ki ga ima doma in v tujini, menim, da bomo lažje premagali težave kot marsikatera druga delovna organizacija. Imamo dobro vodstvo in lahko mu zaupamo.
SILVO LOPATIČ
Vesel sem bronaste plakete, ki mi je bila podeljena, še posebej zato, ker so me predlagali moji sodelavci iz tozda in mi s tem dali priznanje za moje dolgoletno delo ter dokazali, da me cenijo kot delavca, kot človeka in ne zgolj kot nadrejenega. V Pionirju sem od 1977 leta. Najprej sem delal kot tehnolog, potem sem bil vodja proizvod-
nje, sedaj pa sem tehnični vodja tozda. Ni mi vseeno, ker je med tozdi premalo razumevanja, saj zaradi tega trpi ves Pionir. V Togrelu smo začeli z izdelavo elementov za stanovanjsko gradnjo in ker je v Jugoslaviji več tisoč gradbincev preveč, se bomo pač morali preusmeriti v ostale dejavnosti, izhod iz krize pa bomo morali iskati tudi na tujih tržiščih. To bom občutil tudi sam, saj grem kmalu službeno v Libijo za dlje časa. Vseskozi sem družbeno politično aktiven, v prostem času pa se ukvarjam z glasbo, pa še hišo sem začel graditi.
IVAN DRAGINC
Letos sem tudi jaz dočakal, da mi je delavski svet delovne organizacije podelil bronasto
plaketo. S tem so me zelo počastili in vsaj delno poplačali prizadevnost s katero opravljam svoje delo. V Lesnem obratu sem od leta 1958 in kot operativni vodja tozda opažam velike spremembe v tehnologiji dela. Posledice gradbene krize se čutijo tudi pri nas, vse večja pa je tudi konkurenca na tržišču vrat Poleg tega se je zelo spremeni.
odnos do dela, včasih smo morali biti tiho in poslušati nadrejene, sedaj pa vse preveč radi razpravljamo, kar se pozna tudi pri našem delu. Sicer pa je Pionir prebrodil že marsikatero krizo in bo tudi to, prav gotovo. In mi z njim tudi.
ELICA JAPELJ
1964 sem začela delati v računovodstvu in kar težko verjamem, da je za mano že 20 let, tako hitro so minila. Ko sem pred dvanajstimi leti prevzela mesto vodje finančne operative, je bil to majhen in prijeten kolektiv. Imela sem občutek, da vsakdo ve, kaj dela, da se vsakdo zaveda svoje odgovornosti, danes pa je na žalost marsikje
drugače. Imam občutek, da se je v teh letih zgodilo mnogo. Dvajset let je dolga doba in ko razmišljamo o preteklosti, so bili tu tudi lepi trenutki. V začetku službovanja sem rada delala pri mladini in se ukvarjala s kulturo, sedaj pa ... Menim, da je priznanje, ki sem ga prejela, obeleženo tudi s tem.
MARJAN FILIPČIČ
V Pionir sem prišel pred tridesetimi leti in prevzel dela personalnega referenta, nato sem bil sekretar podjetja, referent za izobraževanje, osem let pa sem delal na terenu, skorajda po vsej Jugoslaviji. Zadnjih deset let sem vodja splošne službe v novomeškem Gradbenem sektorju. Vseskozi sem bil aktiven v samoupravnih organih, na športnem področju in sploh sem ves čas žrtvoval za Pionir, ki mi resnično veliko pomeni. Z žalostjo pa ugotavljam, da odgovornost do dela ni več taka kot včasih, ko so bili odnosi pristnejši. V
teh časih pa je bilo tudi manj sestankovanja in znali smo se držati dogovorov.
PETER SELAK
Kot Pionirjev štipendist sem pred desetimi leti začel svojo pot v DSSS, najprej v računovodstvu in kmalu zatem v me-hanografskem centru kot programer. Že takrat sem sanjal o novem in boljšem načinu dela s sodobnim računalnikom. Želje vseh nas, ki smo tedaj delali v centru so se uresničile leta 1977 z nabavo računalnika IBM 370/115. Vendar ni bilo lahko, moral sem prebiti mnogo po-poldnevov in noči v službi, se izobraževati in strokovno izpopolnjevati in delo je steklo. Sodeloval sem v mladinski organizaciji in bil tudi njen sekretar, še vedno se rad ukvarjam s športom in sodelujem na kulturnih prireditvah, na lastno ini-
ciativo pa študiram poslovno informatiko na VEKŠ. Tako je hitro minilo deset let, vesel pa sem, da se v našemu centru za avtomatsko obdelavo podatkov obeta nov, sodoben računalnik, ki ga naša delovna organizacija resnično potrebuje, če hoče stopati v korak z ostalimi ter sodobno poslovati.
Pripravila:
Irena Vide, Goran Rovan
Q D^O[^]D^OO[j^____________
Priznanja za dolgoletno delo
30 let dela so praznovali:
Marjan Filipčič, Alojz Gider, Mihael Jalovec, Ivan Jožef, Stanislav Klobčar, Stane Ravbar, Jože Rešetič, Albin Hrovat, (Gradbeni sektor Novo mesto), Zora Mohar, Štefanija Pirnat (Gradbeni sektor Ljubljana), Anton Gazvoda, Rudolf Kralj (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Milan Vidljinovič (Lesni obrat), Martin Pungerčar, Ranko Jankovič, Danijel Štirn (Tehnična komerciala in inženiring), Štefka Jurečič (DSSS), Miran Gorišek, Ivan Vidmar (Gradbeni sektor Krško), Janko Priselac (Gradbena operativa Metlika), Ciril Puntar (Togrel).
25 let dela so praznovali:
Franc Gorišek, Alojz Kastelic, Mojo Kostanjevac, Jože Luzar. Vinko Murgelj, Gregor Rupar, Stanko Turk, Domine Zupančič. (Gradbeni sektor Novo mesto), Husein Bajrektarevič, Jože Bobnar, Muhamed Džafič, Milan Fistrič, Niko Kamcnarič, Valentin Pečaver, Zvonko Petschauer, Granjo Poslek, Franc Radej. Franc Recek. Sveto Rodič, Ciril Špoljar. Alojz Vukšinič, Ivan Živič (Gradbeni sektor Ljubljana), Jože Andrejaš, Ivan Kene, Anton Kežman, Franc Kodrič, Jože Križman, Anton Leskošek, Franc Meke, Anton Petrišič (Gradbeni sektor Krško), Mehmed Kovačevič, Franjo Vrbanac (Gradbeni sektor Zagreb), Avgust Pavšič, (Togrel), Alojz Bele, Ludvik Bobnar, Anton Jerič, Ivan Jeriček, Milan Knap, Alojz Simonič, Polde Sinkovič, Ivan Smolič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Alojz Božič, Janez Gorjanc, Edvard Kukman, Alojz Medic, Stane Miklavčič (Lesni obrat), Anton Bučar, Ivan Rovan (Tehnična komerciala in inženiring), Cvetka Knap, Marinka Vesel (DSSS).
20 let dela so praznovali:
Jože Barbo, Vlado Cizelj, Latislav Dordevič, Destan Gaši, Rifat Jakupovič, Jože Klemenčič, Stanislav Luzar, Alojz Pavlin, Jože Pepel, Jože Primc, Avguštin Škufca, Janez Turk, Henrik Urbič, Anton Vidmar, Devad Zilič, Vlado Žmavc (Gradbeni sektor Novo mesto), Valentin Čepon, Simo Marinkovič, Kasim Nakič, Ibrahim Samardžič, Bahrija Trnjanin, Živorad Vicentič (Gradbeni sektor Ljubljana), Džafer Hotič, Savo Letič, Ivan Stergar, Dominik Špan, Zoran Šušulič, Franc Vidmar (Gradbeni sektor Krško), Vinko Stipolšek (Gradbeni sektor Zagreb), Alojz Drenik, Jože Hren, Albin Jarc, Jovan Kapevski, Franc Krese, Momčilo Malinovič, Anton Slak, Mihael Tomažin, Franc Turk, Janez Železnik (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Kristina Turk, Alojz Dragan, Anton Krašovec, Alojz Lenarčič (Lesni obrat), Elizabeta Japelj (Interna banka), Alojz Oven, Milan Šinkovec (DSSS).
10 let dela so praznovali:
Stanka Pavec, Ljudmila Progar, Milena Srovin, Peter Barišič, Dorde Blagojevič, Branko Brtan, Zlatko Budetič, Marko Brtan, Milovan Čelič, Fadil Dizdarevič, Stjepan Horvat, Ilija Jukič, Danilo Juriševič, Martin Kolar, Nikola Kozič, Milorad Kustu-rič, Stanko Lesjak, Stjepan Lovrinič, Ljubo Lukanovič, Muha-rem Mahovec, Mile Miladič, Mustafa Muharemovič, Bajro Murtič, Anton Plut, Živojin Popovič, Nikola Ristič, Nedo Simič,
[f^D[^][^QDra s
Omer Šehič, Mile Trivunčevič, Šaban Velija, Viktor Velše, Robert Zupančič, Ivan Žugelj, Milan Jojič, Karel Kajič, (Gradbeni sektor Novo mesto), Nataša Črne-Krenčič, Ivana Mihajlovič, Radojka Došenovič, Kasim Ahmič, Anto Budimir, Sidik Durič, Abaz Grabič, Sakib Ičič, Šero Imširovič, Cvijetan Jovič, Jošo Jovičič, Lazar Jugovič, Rasim Kerič, Milovan Kresojevič, Leopold Kundih, Zuhdija Mehič, Osman Mesič, Safet Mušič, Rame Nu-reski, Šaban Perviz, Jusuf Pidič, Ishak, Trnjanin, Samed Vilič, Suljo Zenkič, Aleksander Živanič, Gojko Žlajpah, Branko Žu-čko (Gradbeni sektor Ljubljana), Dragica Bjelič, Ida Slapšak, Enis Abazovič, Milan Aleksič, Sava Bakič, Branko Beribak, Izet Burkič, Safet Burkič, Nikola Butina, Branko Butkovič, Mile Cimeša, Vladimir Debelak, Ekrem Gluhič, Redžo Hadži-pašič, Redžo Hajrič. Ašir Halilovič, Džordže Ilič, Stipe Jukič, Božidar Kasapovič, Ivan Majetič, Miroslav Marinc, Avdo Mehmedovič, Osman Mehmedovič, Husein Našič, Rade Obra-dovič, Mujo Okič, Nikola Pejič, Jože Pikeljc, Dušan Rudič, Hamza Salkič, Adem Subašič, Ignac Štrucl, Ivica Tomič, Anton, Tršelič, Branko Zagrajšek, Ivan Zorko, Meho Hamzič (Gradbeni sektor Krško), Enver Abdič, Momčilo Baralič, Ljuban Blaževič, Rajko Borenovič, Began Čurič, Đuro Dakič, Juraj Lovrenčič, Ramo Mehmedovič, Rasim Omerovič, Branko Panič, Mirko Popovič, Milan Vrbanc, Slavko Vukič (Gradbeni sektor Zagreb), Milan Bajc, Vinko Brajkovič, Ivan Kožar, Zvonko Mlinarič, Stjepan Tkalac, Marijan Vrbos, Nikola Vujičič, Dragutin Zoretič, Marko Vladič (Gradbena operativa Metlika), Jože Brezinšek, Darko Kožar, Franc Pavkovič, Ismal Sivac, Mesud Sivac, Pavle Sobot, Martin Unetič, Stanislav Unetič, Franc Urbanč, Franc Žibert, Franc Oštrbenk, Vinko Kern (Togrel), Marjeta Blatnik, Cveto Bakše, Franc Černe, Rudi Irt, Janko Jankovič, Drago Klobučar, Ciril Lipej, Anton Martinčič, Dušan Matko, Stanko Medic, Miroslav Milojkovič, Anton Nemanič, Viljem Novina, Slavko Orehek, Anton Prus, Milan Ravbar, Idriz Sumeič, Albin Sašek, Hazim Šehič, Drago Vena, Simo Veselinovič, Jože Zorko, Rudolf Zupančič, Munih Kumalič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Husnija Nadarevič, Franc Novak, Jože Retelj, Matej Slivnik, Srečko Tomec (Lesni obrat), Stjepan Krsnik (Keramika in zaključna dela). Polona Plaznik (Projektivni biro), Ana Graberski, Desa Babič, Anton Vovko, Ivan Slapšak (Tehnična komerciala in inženiring), Marija Avbar, Jožica Hajnič, Nada Matijašič, Emilija Vena (Interna banka), Nevenka Stankovič, Almira Pureber, Leposava Mihajlovič, Igor Babnik, Josip Barič, Jože Burgar, Peter Selak, Jože Kump (DSSS).
V letu 1984 so se upokojili:
Emilija Žagar, Avguštin Škufca, Stanko Turk, Mihajlo Nunič, Alojz Potočar, Alojz Modic, Ladislav Rauh, Tihomir Pavlovič, Bajro Murtič, Alojz Kocjan, Stanko Mavsar, Milan Klobčar, Dragoljub Kostantinovič, Sulejman Omerbašič, Alojz Eršte, Rudi Vidmar (Gradbeni sektor Novo mesto), Jožica Zorko, Luka Savič, Muharem Dizdarevič, Osman Hasanbegovič, Hamdo Omeraševič, Jovan Stojanovič, Franc Kožar, Miha Galič, Miha Pšeničnik, Zikrija Kumalič, Zoran Šušulič, Hasib Hotič, Jože Žnideršič (Gradbeni sektor Krško), Katarina Prvulovič, Avgust Strtak, Dobrivoje Damjanovič, Vladimir Savič, Mustafa, Šehič (Gradbeni sektor Ljubljana), Olga Franjevič, Franc Penava, Zvonko Ljubič, Ivan Lovrenčič, Nedeljko Ignjič (Gradbeni sektor Zagreb), Mirko Galez, Zvonko Kožar (Gradbena operativa Metlika), Ciril Puntar (Togrel), Jože Mrvar, Slavko Virant, Jože Kic, Egidij Šinkovec, Štefan Vovko, Viktor Per (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Jože Retelj, Franc Hančič, Jože Tomc (Lesni obrat), Budimir Tonič (Keramika in zaključna dela), Marija Brzin, Rozalija Bučar, Anica Filipčič, Ivanka Martinovič, Marija Zoran, Janez Vidic, Alojz Pavlič, Marjan Kos, Anton Mesojedec (DSSS).
@ [j3D[a][r^0[r^
Upokojenci se predstavljajo
FRANC AJSTER, železokrivec
Zmotil sem ga v družbi bivših sodelavcev. Prepričljivo je bilo videti vzdušje, ki dokazuje, da niso bili samo sodelavci, temveč prijatelji.
»Joj, kako sem vesel, da ste me povabili, da sem tu med
vami. Kako je bilo včasih? No ja, ni bilo lepo, pretežko pa tudi ne, saj vidite, da smo zdržali tudi najtežje. Ponosen sem, da smo vedno z veseljem premagovali napore. Ko je bilo najtežje, nas je reševal smeh, ki ga ni nikoli manjkalo. Še najbolj pa sem ponosen na to, da so mi v Togrelu ponudili delo, čeprav sem upokojen. Pravijo, da sem bil priden in da bi zato še lahko delal. Ja, ponosen sem na to!«
ALOJZ MODIC, zidar
Ko smo ga fotografirali, mu je bilo nerodno in v naglici si je popravljal značko Pionirja. »Najbolj sem vesel, da sem še pri zdravju, da včasih primem orodje in kaj pozidam, kar tako iz užitka. Ob delu mi hitreje mine čas in spomini beže skorajda štiri desetletja nazaj, ko mi je bilo najhuje. Ni bilo strojev, veliko je bilo žuljev, potu in ob delu prečutih noči. Potem so prihajali stroji. Vsakega smo občudovali, računali koliko ljudi nadomešča .... Iz dneva v dan jih je bilo več. Toda delo je ostalo. Resda stroji zahtevajo bolj izobražene ljudi, več znanja, toda delo je delo. Delo je potrebno spoštovati in opraviti vedno najbolje. Včasih, tam pred petintridesetimi leti smo
bili ponosni, če je prišel v upravo kak pameten človek, danes pa se mi zdi, da jih je preveč.«
JOŽE VIDE, komercialist
Ni ravno veliko naključje srečati Jožeta na hodnikih Inženiringa, ali dvorišču Pionirja. Čeprav z oporo, hodi ponosno in slehernemu ki ga sreča s ponosom pokloni kak nasvet, ali pa prizadeto opozori na napake. Vse o Pionirju ga zanima, vse hoče vedeti, spoznati.
»Isto čutim kot tedaj, ko sem še delal. Mislim s Pionirjem, živim z vami, trepetam ob neuspehih in se veselim priznanj. Zamerim vam, če niste dosledni, če včasih niste Pionirjevci. Morate razumeti, da je pravi Pionirjevec le tisti, ki ima pošten odnos do dela, to je tisti, ki ne hodi na »šiht«, temveč domov v »firmo« zase in za druge delat. Vsakdo mora biti del telesa, ki mora sinhrono
opravljati funkcijo v tej družbi. Verjemite mi, da vam zaupam, da boste častno ponesli ime Pionirja tudi iz te krize. Ne razočarajte nas! Tudi mi smo pripravljeni pomagati če bo treba.«
FRANC HANČIČ, mizar
Komajda leto dni je odkar je odšel v pokoj, pa mu je nekako nerodno med gardo upokojenih pionirjevcev. Kritičnost in poznavanje razmer v kolektivu je še živo in zato sem ga poprosil, da svetuje nam mlajšim. »Mladi bi morali vedeti, da je za dobro delo podjetja potrebna tudi brigadirska volja in ne samo opraviti delo po opisu nalog. Zavesti in pripadnosti je premalo. Morda je temu kriva tudi mehanizacija, ki včasih razoseblja ljudi, jih razdružuje, ustvarja nečloveške odnose. Spominjam se, da nas je udarniško, brezplačno delo najbolj združevalo. Ni bilo toplih obro-
kov, ne prevozov, a bili smo prijatelji. Mladi imajo preveč zahtev po pravicah in premalo zavesti pri opravljanju nalog. Morda je ravno ta kriza tista, ki bo mladim povedala, da je delo tudi bogastvo.«
ALOJZ LINDIČ, zidar
»Pred štirimi leti, ko sem odhajal v pokoj, sem mislil, da bo brez mene podjetje propadlo. A, poglej ga vraga, še delate in nič slabše kot tedaj, pa čeprav je danes veliko težje kot tedaj. Vse kaže, da boste tudi v teh
časih zdržali, kot smo mi že nekajkrat.
Tu na srečanju upokojencev mi je izredno lepo, saj srečujem prijatelje s katerimi smo zgradili nešteto objektov, na katere sem še danes ponosen. Obujamo spomine, se od srca nasmejemo smešnim prigodam, ki jih nikoli ni manjkalo, zapojemo nekaj pesmi in že je za nami najlepši dan v letu. Mi smo iz leta v leto starejši, vi pa ste vedno večji in večji. Držite se še tako, kot se držijo samo Pionirjevci!«
K mizi je pristopil njegov stari prijatelj in po objemu in stisku dlani je iz njunih ust kar sama od sebe privrela pesem spomina.
SILVO VIDRIH, delovodja
To je možakar z naslovne strani. Še danes izredno močan, vitalen, pa čeprav mu je 28 let dela pri Pionirju zarisalo v prijazni obraz nešteto gub. Njegove dlani, prepričajo opazovalca, da so znale stisniti, znale dvigniti in da še danes krepko poprimejo delo in toplo stisnejo prijatelju roko.
»Še sem Pionirjev. Hvaležen sem mu, saj mi je dal delo, kruh, možnost, da sem zgradil hišo, si ustvaril dom. Ponosen sem, da znajo tudi mladi poprijeti, pa čeprav včasih vidim, da nekateri »iščejo krivine«. To ni prav! Še danes bi prišel na delo, če bi bilo Pionirju tako težko, pa čeprav vem, da ne bi več toliko koristil kot včasih. Sodobna mehanizacija, računalniki in znanje so verjetno delo veliko spremenili.
Pa še to bi rad povedal, da bi gradbinci morali imeti veliko

večje plače kot delavci v tovarnah za stroji, saj so oni na toplem, gradbinec pa je v blatu, dežju, mrazu . . . Skorajda v gradbeništvu ni dela, ki bi bilo lahko, skorajda ni delavca, ki nima žuljev.
MARIJA HREN, pomočnik računovodje
Srečal sem jo med nekdanjimi sodelavci, v prijetnem klepetu. Še vedno je taka kot pred časom, morda jo le črnina, ki jo nosi zaradi smrti očeta, malce postara.
V pokoj sem odšla pred pol leta. V Pionirju sem zapustila več kot 36 let, vendar če po pravici
povem, dela niti ne pogrešam. Dolgčas mi je samo po sodelavkah, s katerimi sem preživela toliko let. Še vedno se spominjam svojih prvih dni v Pionirju, ko smo bili kot ena družina. Marsikaj smo preživeli, pomagali smo eden drugemu, pozabiti pa ne morem tudi leta 1978, ko smo v računovodstvu prišli na računalniško obdelavo, to leto sem imela namreč kar
858 nadur. Sedaj sem končno le našla dovolj časa in adaptirala hišo, pokojnino imam kar v redu za moje skromne potrebe, želim si le zdravja, pa bom več kot zadovoljna.
Pripravil: Toni Vovko
V letu 1984 so nam podelili priznanja
IZOLATER Zagreb — za sodelovanje pri razvoju
YU SKI POOL — za uspešno sodelovanje v smučarski sezoni 1984 in izvedbi ZOI Sarajevo
NOVOLES Novo mesto — za uspešno sodelovanje in prizadevanje pri izgradnji tovarne v Radatovičih
I. SLOVENSKA ARTILERIJSKA BRIGADA — za aktivno sodelovanje pri gojitvi in razvijanju tradicije brigade
HOJA Ljubljana — za dolgoletno poslovno sodelovanje
IMOS Inženiring Ljubljana — za poslovno tehnično sodelovanje
GIP INGRAD Celje — za poslovno sodelovanje
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE — Pevskemu zboru Pionir
GRO IZGRADNJA Ogulin — za poslovno sodelovanje
DRUŠIVO PRIJATELJEV MLADINE Novo mesto— za uspešno sodelovanje
PLAVA LAGUNA Poreč — plaketa za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje ob 25-letnici
Podeljene so plakete in priznanja delovne organizacije
Plaketo s srebrnim znakom so prejeli: Jure Perše (Gradbeni sektor Novo mesto), Anton Vire (Tehnična komerciala in inženiring), Marija Košir (DSSS), Marjan Zupanc (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije).
Plaketo z bronastim znakom so prejeli: Silvo Lopatič (Togrel), Anton Grandovec (Projektivni biro), Franc Mihalič (Gradbeni sektor Novo mesto), Ivan Draginc (Lesni obrat), Dominik Klavžar (Gradbeni sektor Krško).
Priznanja so prejeli: Ivan Štefanič, Franc Skrbinek, Ivan Lah, (Togrel), Franc Vizjak (Projektivni biro), Elica Japelj, Egidij Skube, Anica Skubic (Interna banka), Slavka Radenšek, (Gradbeni sektor Krško), Zdravko Jelenič (Lesni obrat), Alojz Hosta, Milan Verček (DSSS), Alojz Fabjan, Franc Jenič (Keramika), Edo Vivoda, Ana Oražem, Ranko Jankovič, Anton Bučar, Zmago Brenčič (Tehnična komerciala in inženiring), Vinko Dežman, Štefka Blatnik, Jože Avsec, Janez Železnik, Roman Tomšič, Alojz Bele (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Henrik Urbič, Slavko Komes, Hasan Kamenčić, Alojz Bačar, Stane Ravbar, Avguštin Šare, Stane Klopčar, Redžep Mehmeti (Gradbeni sektor Novo mesto).
PRIZNANJA PO TOZDIH
GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA
ŽITO Ljubljana — za izgradnjo silosa PLAVA LAGUNA Poreč — srebrna plaketa sozda PLAVA LAGUNA Poreč — srebrno plaketo Andreju Kurniku za dolgoletno sodelovanje pri izgradnji turističnih objektov
LESNI OBRAT
BEOGRAJSKA BANKA — za poslovno sodelovanje
KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA
GORENJSKI SEJEM — za nastop in sodelovanje na sejmu
GRADBENA OPERATIVA METLIKA
SLO Metlika — priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo
GRADBENI SEKTOR ZAGREB
MJESNA ZAJEDNICA SRDOČI Reka — za aktivnost in dosežene rezultate v družbenopolitičnem delu krajevne skupnosti
GRADBENI SEKTOR KRŠKO
TRANSPORT Krško — priznanje za poslovno sodelovanje ob 25-letnici
IZOLATER Zagreb — zahvala za poslovno sodelovanje ob 30-letnici
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZOI — priznanje in plaketo za sodelovanje
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZOI — plaketo in priznanje ZOI Branetu Butkoviču in Vinku Gramcu
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZOI — priznanje ZOI Franju Pomperju, Huadu Matriču, Niku Živkoviču in Ham-diji Egrliču
k
Namesto uvodnika
Tudi zloglasno Orwellovo leto se izteka. Pred vami je zadnja številka glasila Pionir, ki so jo tokrat za spremembo pripravili delavci oddelka ekonomske propagande. Za to številko smo izbrali del barvnih fotolitov, ki smo jih uporabljali pri tiskanju naših prospektov in ostalega propagandnega materiala, tako da stroški tiskanja te poslednje letošnje številke ne bodo nič večji kot ostalih rednih številk. Zdelo se nam je namreč prav, da del teh stvari v sliki predstavimo tistim našim delavcem, ki se z njimi ne srečujejo vsak dan in upamo, da je naša odločitev pravilna. Predstavljamo vam tudi naše nagrajence, jubilante in upokojence, ki si to prav gotovo zaslužijo, pomanjkanje prostora pa nas je prisililo, da je spisek predstavljenih precej skrčen. Opravičujemo se tistim, ki jih pač ni na straneh tega glasila. Skušali jih bomo predstaviti v naslednjem letu. Ker bo izdaja glasila v barvah v teh stabilizacijskih časih marsikoga zbodla, smo vam dolžni to pojasnilo, sami pa presodite, če smo naredili prav.
Delavci EP
Ko sem vprašal enega izmed udeležencev, kaj mu je bilo najbolj všeč v programu proslave je odločno odgovoril:
»Tista lepa, mlada dekleta, ki so plesala ... no ja, tudi direktor ni bil slab!«
Pionir je glasilo Kolektiva SGP »Pionir« Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša Borsan, namestnik Danila Jenko (Lesni obrat), člani uredniškega odbora: Ivanka Salinger (Gradbena operativa Metlika), Ida Slapšak (Gradbeni sektor Krško), Milan Oražem (Gradbeni sektor Ljubljana), Zdenka Rajer (Gradbeni sektor Novo mesto), Branimir Grašovec (Gradbeni sektor Zagreb), Smiljana Kos (Keramika in zaključna dela), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Anton Grandovec (Projektivni biro), Srečko Jugovič (Togrel), Marjana Kraševec (Interna banka), Rudi Ivančič (Skupne službe).
Naslov uredništva: Pionir, glasilo kolektiva SGP »Pionir« 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Stavek, film, prelom In tisk: Tiskarna Novo mesto.