170 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 V okviru letošnje konference ALA (Združenje ameriških knjižnic) v Washingtonu od 21. do 27. junija 2007 sem se udeležila tudi dvodnevne predkonference sekcije ALCTS (Association for Library Collections and Technical Ser- vices) na temo obdelave zbirk. Vsebina predkonference je bila razdeljena v dva dela in predstavljena v posebnem gradivu [1]. Prvi del, v katerem je tekla beseda o osnovah obdelave zbirk in je bil na pro- gramu prvi dan, so predavatelji razdelili v štiri sklope: definicije zbirke, normativni zapis za zbirko, bibliografski zapis za zbirko in postopek normativne kontrole za zbir- ke. Drugi del je bil na programu drugi dan in je obsegal sedem modulov: definicije zbirke, postopek normativne kontrole za zbirke, kreiranje referenc in normativni zapis, obravnava zbirk, številčenje zbirk, posebnosti pri zbirkah in spremembe pri zbirkah. Vsebina drugega dela je bila prilagojena tistim, ki bolje poznajo to področje. Predkonferenco je moderirala Rachel Wadham (Brigham Young University), pri predstavitvah pa so sodelovali: Valerie Bross (University of California, LA), Judy Kuhagen (Library of Congress), Iris Wolley (Columbia University), Mark Scharff (Washington University v St. Louis), Steven Miller (University of Wisconsin-Mil- waukee), Deborah Thomas (University of Tennessee) in Robert Maxwell (Brigham Young University). Organizatorji so si za cilj zastavili predstavitev termi- nologije s področja obdelave zbirk, načinov razlikovanja zbirk od drugih oblik izdaj ter predstavitev pomena nor- mativne kontrole zbirk. V kategorijo zbirk sodijo nekatere vrste zaključenih virov (monografije v več delih) in nekatere vrste kontinuiranih ali nezaključenih virov (serijske publikacije – knjižne zbirke). Poznajo še tretjo zvrst, tj. zbirki podoben vir (angl. series-like phrase), ko ni možno takoj prepoznati, ali ima bibliografski vir značilnosti zbirke ali ne. Za zbirko je značilno, da jo sestavlja več ločenih enot, ki imajo poleg lastnega naslova še skupni naslov, v okviru katerega so lahko posamezne enote oštevilčene ali ne. Monografije v več delih sestavlja skupina ločenih enot, za katere je zaključek izhajanja poznan, posamezne enote so lahko oštevilčene ali ne in imajo lahko svoj naslov ali pa tudi ne. Knjižno zbirko sestavlja skupina ločenih enot s svojim lastnim naslovom in skupnim naslovom, zaključek izhajanja pa ni znan. Normativna kontrola zbirk je pomembna za različne orga- nizacijske enote in delovne procese v knjižnici, predvsem za potrebe razvoja knjižnične zbirke (zaloge), nabave knjižničnega gradiva, obdelave knjižničnega gradiva ter za potrebe servisov za uporabnike. Z vidika uporabnikov je normativna kontrola zbirk koristna, ker zagotavlja lažje iskanje, identifikacijo in pridobivanje posameznih enot znotraj zbirke, za knjižnico pa pomeni večjo učinkovitost pri upravljanju zbirk in s tem nižje stroške. Predstavljena so bila vsa pomembnejša polja formata MARC 21 za normativne zapise zbirk, polja za zbirke v bibliografskem zapisu skupaj s primeri, posebnosti številčenja v zbirki in podzbirki, načini oblikovanja kvalifikatorjev za razlikovanje v naslovih, spremljanje sprememb pri zbirkah, možnosti pri izpisovanju zapi- sov v OPAC-u glede na različne knjižnične sisteme, možnosti glede postavitve (klasifikacije) zbirk itd. Pri predstavitvi delovnih postopkov normativne kontrole so posebej poudarili odločitve, ki jih je treba sprejemati v procesu kreiranja normativnih zapisov, akterje (osebje v referenčnih oddelkih, v nabavi, v obdelavi gradiva in normativni kontroli), ki v tem procesu sodelujejo, politiko sprejemanja odločitev ter mesta za iskanje in pridobivanje normativnih zapisov (Normativna datoteka OCLC, Normativna datoteka LC, datoteke raznih ponudnikov knjižničnih sistemov). Poudarili so tudi identifikacijo pravega normativnega zapisa za zbirko ter prevzemanje, kreiranje in vzdrževanje normativnih zapisov. Splošni vtis o predkonferenci: izjemna kompleksnost nor- mativne kontrole zbirk ter razdelanost v anglo-ameriških katalogizacijskih standardih in praksi. V gradivu predkon- ference so podani številni primeri, žal s precej napakami, na katere so prisotni katalogizatorji sproti opozarjali. Prav tako je bila večina predavateljev, z izjemo predavateljice iz Kongresne knjižnice, slabo pripravljena. KONFERENCA ALA 2007 DOI:10.3359/oz0703170 M 171ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Na konferenci ALA 2007 je bilo kot običajno veliko za- nimivih predavanj. Sledi kratek povzetek prispevkov, ki sem jih poslušala, in opis dogodkov, ki sem se jih udeležila. 1. Informiranje o prihodnosti formata MARC: izkustveni pristop (Informing the Future of MARC: An Empirical Approach) Dr. William E. Moen in dr. Shawne D. Miksa (Scho- ol of Library and Information Sciences, University of North Texas) sta predstavila dosedanje rezultate raziskave o tem, kako katalogizatorji uporabljajo for- mat MARC (http://www.mcdu.unt.edu). Raziskovalni projekt je posvečen spominu na Henriette D. Avram (1919–2006), avtorico formata MARC, ki je v tridese- tih letih uporabe postal eden osrednjih knjižničarskih standardov. USMARC (sedaj MARC 21) je leta 1972 vseboval 278 polj/podpolj, danes jih vsebuje že več ka- kor 2.000. Kljub njegovi razširjenosti doslej še ni bila opravljena nobena sistematična analiza njegove upora- be. Rezultati najnovejše analize 400.000 zapisov MARC v okviru projekta vzpostavitve interoperabilnostnega testnega okolja Z39.50 so pokazali nizko pojavnost po- sameznih polj/podpolj. V analiziranih zapisih se je po- javilo manj kot polovica polj/podpolj in le 36 polj/pod- polj se je hkrati pojavilo v 80 odstotkih zapisov. Moen in Miksa sta predstavila raziskavo, ki še teče in zajema preko 56 milijonov bibliografskih zapisov. Tudi ta kaže podobne rezultate: le 4 odstotki polj se pojavljajo hkrati v 80 odstotkih zapisov in kar 62 odstotkov polj se po- javlja v manj kot v 1 odstotku zapisov. Analiza priso- tnosti polj/podpolj se izvaja tudi z vidika funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise, in sicer za potrebe iska- nja, identifikacije, izbora in pridobivanja bibliografskih virov. V okviru raziskave je predviden tudi razvoj različ- nih orodij, ki jih bodo dobile knjižnice za potrebe analiz strukture lokalnih bibliografskih baz podatkov. Sally H. McCallum (Kongresna knjižnica, vodja Network Development and MARC Standards Office) je pouda- rila, da prevladuje težnja po dodatnih poljih/podpoljih, navkljub številnosti in izrednim težavam pri doseganju konsenza za opuščanje polj. Katalogizatorji namreč ne želijo kreirati kratkih zapisov. Sally H. McCallum je prepričana, da bo tudi strukturirani jezik XML kmalu nadomestil neki novi jezik, podobno kot se je zgodilo s SGML. Najavila je postopne razvojne faze v pri- hodnosti: pripravo profila RDA, prilagoditve standardu UNICODE, različne dopolnitve formata za upravljanje pravic dostopa, ohranjanje gradiva itd. Opozorila je na članek Beth Goldsmith in Frances Knudson, objavljen v D-Lib Magazinu, september 2006 (http://www.dlib. org/dlib/september06/goldsmith/09goldsmith.html). V članku so predstavljeni rezultati primerjalne analize formatov MARC XML, DC, PRISM, ONIX in MODS z vidika zagotavljanja razdrobljenosti (angl. granularity), preglednosti (angl. transparency) in razširljivosti (angl. extensibility) pri kreiranju metapodatkov za digitalni re- pozitorij. Na osnovi rezultatov te analize so pri kreiranju metapodatkov za digitalni repozitorij Los Alamos Natio- nal Laboratory Research Library uporabili bibliografske zapise v formatu MARC XML. 2. Avtomatsko kreiranje metapodatkov z odprtim programjem (Automating Meta- data Creation with Open Source Soft- ware) Patrick Yott (Brown University Library, http://dl.lib. brown. e ) je predstavil aplikacijo, namenjeno avtomatske- mu kreiranju metapodatkov za potrebe elektronske knjiž- nice njihove univerze, ki tedensko publicira okoli 750 elektronskih dokumentov. Metapodatki pokrivajo različna področja od opisnih in administrativnih metapodatkov do metapodatkov za potrebe upravljanja pravic dostopa, ohranjanja gradiva in gradnjo objektov. Za en objekt je namreč treba kreirati 97 različnih datotek. Na praktičnem primeru je predstavil postopek kreiranja metapodatkov z različnimi odprtokodnimi orodji in pri tem poudaril, da se trudijo čim več opravil, zlasti pri kreiranju metapodatkov tehnične narave, avtomatizirati in ročno delo zmanjšati na minimum. 3. Zagotavljanje delovanja infrastrukture za elektronske vire: u~inkovita izmenjava in izpostavljanje metapodatkov (Making the E-Resource Infrastructure Work: Effec- tive Metadata Exchange & Exposure) Gary Coker (Metapress, direktor Razvoja in raziskav) je predstavil razvojne trende, ki od izdajateljev zahteva- jo popolnoma drugačne pristope k organiziranju vsebin. Uporabniki internetnih storitev porabijo v povprečju manj kot 2 minuti za posamezno sejo, pri čemer 58 od- stotkov sej ne traja niti 1 minuto. Lojalnost uporabnikov do posameznega vira ali blagovne znamke izginja. Pri- čakujejo se odgovori na specifična vprašanja, kar zahte- va drobljenje (fragmentiranje) vsebin na manjše enote. Iskalniki morajo biti enostavni in zmožni hitro ponuditi rezultate. Spremljanje citiranja in objavljanje najbolj citiranih virov postaja vse pomembnejše, prav tako pa tudi prilagoditev informacij in metapodatkov upo- rabnikom mobilnih naprav. Nettie Lagace (Ex Libris, Inc., vodja izdelkov SFX) [2] nam je na primeru SFX predstavila povezovalno ogrodje OpenURL (OpenURL Linking Framework) in nas napotila na končno poročilo UKSG (United Kingdom Serials Group) o projektu Link Resolvers and the Serials Supply Chain (http://www. uksg.org/projects/linkfinal). OpenURL omogoča pre- POROČILO 172 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 nos metapodatkov o enoti (npr. članku v reviji) od vira (angl. sources), kjer se pojavi citat (npr. v določeni bazi podatkov), do razreševalnika povezav (angl. link resolver). Pomemben element ogrodja je baza znanja o lokacijah spletnih vsebin. Vse potencialne lokacije na spletu so predstavljene kot tarče (angl. targets). Vir mora zagotavljati OpenURL, tarča pa mora vsebovati povezavo do sintakse. Poudarila je prednost eksplicit- nih povezav na nivoju vira z identifikatorjem DOI pred neeksplicitnimi povezavami, pri katerih se uporabljajo drugi identifikatorji. Če sintaksa ne zagotavlja poveza- ve, lahko uporabniki izdelka SFX uporabijo DOI (pred- vsem manjši založniki), sicer pa je možen le dostop do kazala vsebine. Darcy J. Dapra (Google, odgovorna za strateške partnerje) je predstavila mehanizme pove- zovanja znotraj GoogleScholar. Poudarila je Googlovo strategijo povezovanja z vsemi zainteresiranimi partnerji od posameznih knjižnic do državnih konzorcijev ter nujnost uvedbe razreševalnika povezav v knjižnicah. Jill Emery (University of Texas Libraries, vodja nabave) ugotavlja, da opisni metapodatki (format MARC) sploh ne predstavljajo težav v primerjavi s številnimi drugimi metapodatki, ki so potrebni za upravljanje e-virov (ad- ministrativni metapodatki, metapodatki za upravljanje dostopa …). Večino teh metapodatkov je treba vzposta- viti na novo ali ponovno, kar predstavlja obsežno delo, ker sodelujejo s številnimi izdajatelji. 4. Forum o novostih s podro~ja RDA (RDA Update Forum) Marjorie Bloss, vodja projekta RDA, je predstavila zasnovo in pripravo spletnega vira RDA Online. Stanje razvojnega projekta RDA: Opis virov in dostop (RDA: Resource Description and Access) je predstavil John Attig [3], novi član JSC (Joint Steering Committee). Poudaril je cilje, ki jih želijo doseči, novo strukturo pu- blikacije s pojasnili o tekočem delu ter terminski plan. Publikacija ima sedaj dva dela (A in B). Del A vsebuje opis in dostopne elemente, del B pa normativno kontro- lo dostopnih elementov. Predvidevajo, da bodo publi- kacijo objavili v začetku leta 2009 (marec–junij 2007: pregled popravljenega poglavja 3; julij–september 2007: pregled popravljenih poglavij 6–7; december 2007–ma- rec 2008: pregled dela B; julij–september 2008: pregled celotnega predloga RDA; začetek leta 2009: objava). Med razpravo je bilo jasno, da so nekateri knjižničarji precej skeptični glede uvedbe RDA v praksi. Udeleženci smo v posebnem dokumentu [4] prejeli kratek pregled nastajanja RDA, pomembnejše tekoče aktivnosti, pre- gled pomembnih spletnih naslovov; dodani pa so tudi zaključki sestanka, ki je potekal v Britanski knjižnici od 30. aprila do 1. maja (http://www.bl.uk/services/biblio- graphic/meeting.html). 5. Otvoritev konference (Opening Gen- eral Session) Glavni govornik na slavnostni otvoritvi konference je bil senator William W. Bradley. Govoril je o svoji najno- vejši knjigi The New American Story, v kateri se sprašuje, kaj je treba storiti, da postane Amerika boljša in močnejša država, ki bo bolj zvesta sama sebi. 6. Forum za odnose z javnostmi – 10 do- brih tehnologij, ki lahko vplivajo na na~rt komunikacije z javnostmi in va{o knjižnico (PR Forum – 10 Cool Technologies That Can Impact The Public Relations Plan @ your library) Stephen Abram (podpredsednik za inovacije in vodilni strateg pri SirsiDynix) je poznan kot zelo zanimiv gov- ornik na konferencah. Tokrat je knjižničarje spodbujal k aktivnejšemu nastopanju v javnosti in promociji tistih storitev, ki jih ponujajo samo knjižnice. Z Googlom ne morejo tekmovati, lahko pa ponudijo znanje svojih ljudi, ker tega tehnologija ne more zagotoviti. Na praktičnih primerih je pokazal uporabnost najnovejših tehnologij (YouTube, Second Life, Facebook, MySpace, Flickr, Podcasts, Wikipedia, Ning, Twitter, Mozes, NowPublic, MyBlogLog, Blogging, Tagging and Scanning and RSS, SEO: Search Engine Optimization, LinkedIn/Plaxo), ki lahko prispevajo k promociji knjižnic, njihovih proiz- vodov in storitev. Veliko povedanega na predavanju je podrobneje predstavljeno v njegovi najnovejši knjigi A Guide for Information Leaders, ki jo imamo tudi v naši knjižnici. 7. S tehni~nega vidika: razgovor o najsodobnej{i avtomatizaciji knjižnic in tehnologiji (Speaking Technically: A Con- versation about Cutting-Edge Library Au- tomation and Technology) Andrew Pace (North Carolina State University, vodja In- formacijske tehnologije) in Marshall Breeding (Vander- bilt University Library, direktor za inovativne tehnologije in razvoj) sta postavljala vprašanja vodjem tehnoloških oddelkov iz vodilnih podjetij na področju avtomatizacije knjižnic in iskalnikov: SirsiDynix, ExLibris, Innovative Interface, OCLC, Google itd., po eno vprašanje pa so si udeleženci zastavili med seboj. Vprašanja so se nanašala predvsem na odnose med stroški, vrednostjo in časom pri razvoju programske opreme, na reševanje problemov partnerstva s knjižnicami različnih vrst in njihovih različnih zahtev in prioritet po razvoju proizvodov, odprtost ali zaprtost programskih rešitev, vzdrževanje starih knjižničnih sistemov, združevanje razvoja številnih POROČILO M T 173ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 različnih proizvodov in storitev. Nanašala so se tudi na perspektive razvoja digitalnih knjižnic in povezave z obstoječimi knjižničnimi sistemi, na stališča v zvezi z odprto kodo (jo vidijo kot konkurenco in koliko jo sami uporabljajo) itd. 8. Normativna kontrola in fasetno brskanje (Authority Control Meets Faceted Browse) Kathryn La Barre (University of Illinois at Urbana- Champaign), Charley Pennell (North Carolina State University) in Mary Charles Lasater (Vanderbilt Uni- versity Libraries) so na kratko predstavili teorijo faset ter praktične primere fasetnega pristopa v online katalogih in digitalnih zbirkah [5, 6]. Glavno sporočilo vseh treh referentov je bila pomembnost strukturiranih in konsis- tentnih normativnih podatkov za izvedbo fasetnega pris- topa pri navigaciji v katalogih in zbirkah. Primer takšnega proizvoda, ki vključuje najnovejšo tehnologijo iskanja, zasnovano na fasetnem pristopu navigacije, je ENDECA http://endeca.com/. 9. Program predsednika ALE predstav- lja Roberta F. Kennedyja ml.: “Pogodba z na{o prihodnostjo” (ALA President’s Pro- gram featuring Robert F. Kennedy, Jr.: “A Contract With Our Future”) Robert F. Kennedy ml. ima številne funkcije na področju varovanja okolja, posebej vodá, obenem pa je tudi profesor na Pace University School of Law’s En- vironmental Litigation Clinic. Njegovo predavanje je bilo osredotočeno na probleme varovanja okolja in pojas- njevanja, zakaj je dobra okoljska politika hkrati tudi dobra poslovna, gospodarska in razvojna politika. Izrekel je veliko kritik na račun Busheve politike na tem področju, ki je kratkoročna in praviloma podrejena profitnim in- teresom ameriškega kapitala. Takoj po Bushevi zmagi so bili namreč ukinjeni številni okoljski zakoni, ki niso bili v interesu ameriškega kapitala. V administraciji so na delovnih mestih, odgovornih za okoljsko politiko in zakonodajo, zaposleni pretežno državni uradniki, ki so sodelovali v Bushevi predsedniški kampanji. Za takšno stanje, ki dejansko pomeni odklon od 230-letne ameriške demokracije, je obdolžil tudi nekritične ameriške medije, ki raje pišejo in poročajo o filmskih zvezdah. Robert F. Kennedy ml. piše o okoljski problematiki tudi knjige; med zadnjimi knjižnimi uspešnicami dnevnika New York Times je tudi njegova knjiga Crimes Against Nature (2004). 10. H. W. Wilson Co. – Prihodnost infor- macijskega poizvedovanja (H. W. Wilson Co. – Future of Information Retrieval) Marydee Ojala (urednica ONLINE) je predstavila raz- liko med informacijskimi specialisti, ki poznajo načine strukturiranja informacij in jih zato znajo poiskati, in preostalimi iskalci informacij, ki za iskanje v glavnem uporabljajo Google. Informacijska zasičenost narekuje izobraževanje iskalcev informacij. Za prihodnost je na- povedala kontrolirano informacijsko okolje, visoko ceno brez zagotovljene kakovosti, konsolidacijo informacijske industrije ter približevanje procesov iskanja in prido- bivanja virov. Joy Dalema (Bookism.org) se je v svoji predstavitvi o prihodnosti iskanja osredotočil predvsem na vprašanja zagotavljanja zasebnosti, ki še vedno osta- jajo odprta. Mike Buschman (Microsoft’s Live Search Selection) je razpravljal o vprašanjih, ki se pojavljajo v povezavi z elektronskimi knjižnicami, na katere zaenkrat ni odgovorov: Kaj je enota knjige? Kaj je “delo”? Kakšna je prihodnost knjižnice kot fizičnega prostora? Kako se bo razvijala informacijska industrija? … David Lankes (direktor Information Institute of Syracuse in izredni uni- verzitetni profesor na Syracuse University’s School of In- formation Studies) je poudaril, da imajo knjižnice odlično mesto v informacijski družbi in da lahko v prihodnosti veliko prispevajo v procesu pridobivanja informacij za svoje uporabnike. Po njegovem mnenju je prihodnost knjižnic v pogovoru, druženju in pomoči uporabnikom pri iskanju smiselnih informacij znotraj konteksta. 11. Program predsednika ALCTS: Popolna najdljivost: knjižni~arji, knjižnice in (inteli- gentni) mrežno povezani objekti (ALCTS President’s Program: Ambient Findability: Librarians, Libraries and the Internet of Things) V programu je bilo vključeno predavanje Petra Morvilla (predsednik SemanticStudios.com), avtorja številnih publikacij, ki obravnavajo arhitekturo spletnih informacij. Naslov predavanja je povzet po njegovi najnovejši knjigi Ambient Findability. Opozoril je na številne tehnologije, ki jih imamo na voljo, vprašanje pa je, kako jih upora- biti zaradi precejšnje nestabilnosti na informacijskem tržišču. Spremenilo se je predvsem to, da danes obvladuje številne informacije na spletu le nekaj podjetij. Pri pri- dobivanju informacij je več možnih poti in vprašanje je, katera je najboljša. Iskanje in pridobivanje informacij ter zaupanje so tesno povezani, zagotavljanje zasebnosti pa je zaenkrat še zelo šibka točka. Iskanje informacij je postal nov vmesnik za trgovino, kar je zaskrbljujoče. Po njegovem mnenju gre pri spletnikovanju ali pisanju spletnih dnevnikov (angl. blogging) predvsem za iskanje strank ali “internetno ribičijo” (angl. fishing). Obilica POROČILO 174 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 informacij povzroča zmanjšanje pozornosti uporabnikov. Iskanje informacij je proces učenja in kot dober primer sistema, pri katerem je uporabljen pristop navigacije, ki dopušča uporabniku, da sam izbira pot, je sistem ENDE- CA. Kot veliko drugih uspešnih sistemov tudi ENDECA vsebuje dobro kombinacijo starih in novih pristopov. Peter Morvill je še dodal, da pri domačih straneh upora- bnost ne zadošča več, morajo biti tudi prijetne, privlačne in zaupne. 12. Program predsednika RUSA: ~asovna odisejada: Vizije o referen~nem in uporabni{kem servisu (RUSA President’s Program: Time Odyssey: Visions of Refe- rence and User Services) Program je obsegal predstavitev vizije o referenčnem in uporabniškem servisu v letu 2017. Genevieve Bell (Intel, direktorica uporabniškega servisa in antropologinja) je predstavila svoje delo in pojasnila, kako zastopa interese uporabnikov v okviru Intela. Sporočilo njenega predavan- ja je bilo, da se bodo knjižnice od hraniteljic informacij spremenile v družbena središča, ki bodo ponujala dostop do kulture, znanja in izobraževanja ob podpori visoke tehnologije. Profesor Allen Renear (Library & Informa- tion Science, University of Illinois) ugotavlja, da študenti ne uporabljajo različnih indeksov in baz podatkov ter drugih orodij zato, da bi pridobili članke in jih brali, temveč zato, da bi se branju izognili. Eksplozija infor- macij in konkurenca namreč silita študente k učinkoviti izrabi informacij, branje člankov pa zahteva čas in zato ni učinkovito. Predavanje je zaključil z mislijo, da se bo v naslednjih 10 letih veliko stvari spremenilo, kljub temu pa bodo osnove ostale iste. Wendy Schultz (WFSF, direktorica Infinite Futures) je pri predstavitvi prihod- nosti knjižnic izhajala iz izobraževalnih, tehnoloških in družbenih sprememb. Po njenem mnenju knjižnice niso samo zbirka publikacij, ampak skupnost, ki promovira in hrani svoje spomine. Knjižnice ne igrajo samo vloge mentorjev pri uporabi hranjenega znanja, temveč tudi same prispevajo h kreiranju novega znanja. Lee Rainie (direktorica projekta Pew Internet & American Life) je v predstavitvi poudarila naraščajoče potrebe po pomoči knjižničarjev, ki naj svojim uporabnikom svetujejo pri učenju. 13. Zaklju~ek konference Ob zaključku konference ALA je nastopil tudi pisatelj Garrison Keillor, avtor številnih knjig, član Ameriške akademije umetnosti in književnosti ter dobitnik številnih nagrad. Z zelo zanimivim nastopom je spodbudil navdu- šenje in aplavze knjižničarjev, ki so do zadnjega mesta napolnili dvorano. 14. Dan knjižni~arjev na Kapitolu Zadnji dan konference smo imeli priložnost obiskati člane Kongresa v njihovih delovnih prostorih. Namen obiska je bil kongresnikom predstaviti poslanstvo in naloge, ki jih opravljajo knjižničarji. Vsi udeleženci so prejeli posebne rdeče majice z napisom “Za podporo knjižnicam”. Priložnost sva želela s kolegom izkoristiti za obisk kon- gresnikov slovenskega porekla: republikanca Georga Voinovicha, ki zastopa državo Ohio, in demokratko Amy Klobuchar, ki zastopa državo Minnesota. Žal sta bila oba na seji Kongresa, tako da sva pozdrave predala nju- nima tajnicama. Ob tej priliki sem se udeležila tudi orga- niziranega ogleda Kongresne knjižnice. Reference 1 ALA [ALCTS] (2007). Comprehensive Series Training. Predsta- vitveno gradivo s predkonference ALCTS v Washingtonu, Thurs- day, June 21 - Friday, June, 22, 2007. Washington, DC, Trainnee Manual. 2 Lagace, N. (2007). Making the E-Resource Infrastructure Work: Effective Metadata Exchange & Exposure. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Washingtonu, 21.–27. junij 2007. 3 Attig, J. (2007). RDA: Resource Description and Access. A new Cataloging Standard for a Digital Future. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Washingtonu, 21.–27. junij 2007. 4 JCR (2007). RDA: Resource Description and Access. Gradivo s konference ALA v Washingtonu, 21.–27. junij 2007. 5 Pennell, C. (2007). Forward to the past: resurrecting faceted search @ NCSU libraries. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Washingtonu, 21.–27. junij 2007. 6 Lasater, C. M. (2007). Authority Control meets Faceted Browse: Vanderbilt and Primo. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Washingtonu, 21.–27. junij 2007. Marta Seljak POROČILO