DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom —■ Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 8 Sreda, 27. januarja 1937 Leto XII Rooseveltov program Njega zaprisega in izjava Predsednik Zedinjenih držav v Ameriki, Roosevelt, je bil izvoljen Pret^sednika z ogromno večino. iNinibus so mu dale socialne in gospodarske reforme, ki jih je hotel pa jih je najvišje državno sodišče razveljavilo, češ, da so protiustavne. Dne 21. t. m. je bil Roosevelt zaprisežen na Kaptolu v Washingtonu kot predsednik ter je ob tej priliki zopet izdal Amerikancem poslanico, v kateri zopet poudarja, da hoče usmeriti svoje sile v pravcu, da odstrani ^ nesorazmerje med boga-tvom in siromaštvom. Uvesti hoče socialno pravičnost povsod. Vse, Kar se smatra za socialno krivično, mora izginiti. V državi, kjer je vse-£a preveč, ne sme nihče ostati v bedi. Država mora skrbeti za to. Amerika naj postane vzor države vsemu svetu. Ta zahteva temelji na ameriški demokraciji. Socialna pravičnost in mednarodno sodelovanje vseh je predpogoj za mir in blagostanje med narodi. Roosevelt namerava izpremeniti načela ustave ter onemogočiti, da bi državno sodišče razveljavljalo sklepe parlamenta. Iz spomenice ni raz-viuno, kako pravzaprav misli Roosevelt uveljaviti svojo socialno pravičnost. Zedinjene država so kapitalistično razvita država in mora že v pocetkih nastati vprašanje, kako se naj ta socialna in gospodarska vprašanja rešujejo; kdo bo imel več vpliva na reševanje teli problemov ali Roosevelt ali kapital. Že to, da od strani kapitala ni ostre opozicije Proti Rooseveltovim načrtom doka-fn3^’ vAa se hoče kapital aktivno 'Oeležiti sodelovanja pri reformah. ri?kPa po!lieni obenem, da se ame-fašisti^i em' gibljejo prikrito v Amerik-i vodah’ l,!> katCTi'' b“ red« t SlCcr liaPrav'la »socialni nmniM., a z njim do skrajnosti lavsk-pn- Sv°h°ščine delavstva in de-uvpU-i p \‘hanja z zakoni, ki bodo iiarniiV P°d krinko »v varstvo narodnega gospodarstva«. ,e besede slišimo v vseh lilanpp,1il f7;e,at'- kjcr ie fašizem Se p ,. kapitala. Čudež bi bil, če bi ZpHm? m1 'n gospodarski proces v PitaJisSp J!avah’.ki so zgled ka-drU£aiV . ave’ 'zvršil ta proces stv() to v r,a/’ ameriško delav-deva. ki h-' ° resn'co Premalo uvi- ko repre ' r)f. P° svojem številu lah-faktor. tIraIo mogočen politični ganiane Vauhnike" Krt|,;/”CSk" ™« 70.000 „ raz- Delavska zbornica m«. , »Na predlog gospoda [csca: odobril minister za socialno ‘n. narodno zdravje Delavski , 0 g izredni kredit v iznosu k' ffa je votirala zadnja s ! • '»a Delavske zbornice za podpira-skih n^fpos,e"iil i" zaščito delav- "v sc '>"d" bajale sreskimi na5°S ^ ieflf cenim breznogi,,> ,e I>or°- venstveno onim 7 V!irPn'kv0ni' pr' otrok.« vclikun številom Draginja hitro narašča V zadnjih tednih se hitro dvigajo cene najpotrebnejšim življen-skim potrebščinam. Vse pa kaže, da pri tem ne bo ostalo, ampak, da se bodo cene dvigale še naprej. Če primerjamo cene na debelo danes z onimi okrog Novega leta, vidimo, da so se podražile: cenejše vrste kave (za ljudstvo) za Din 0.50 za kg, boljše kave še ne. riž za Din 0.20 do Din 0.40 za kg, olje za Din 0.75 za kg, limone za Din 35.— za zaboj, mast za Din 0.50 za kg, milo Zlatorog za Din 1.— za kg, milo Schicht za Din 0.75 za kg, sveče Din 0.75 za kg, papirnate vrečke za Din 1.— za kg, zavijalni papir za Din 1.—, papir za mast Din 0.60 za kg, petrolej za Din 0.10 za kg itd. Prej se je podražila že moka, sladkor in druge stvari. Dalje se je podražila za 10% vsa manufaktura in vse drugo, kar prihaja iz tujine oz. za kar so potrebne sirovine iz tujine. Nedavno je bila kaj pa ljudstvo? podražena za. ca. 30 odst. tudi železnina vseh vrst. Kaj bo delavstvo počelo? Mezde in plače se znižujejo, podjetniki poskušajo mezde utrgovati — cene živi jenskim potrebščinam so pa vedno višje. Predvsem- je udarjeno delovno ljudstvo in nameščenci. Kaj bodo storile oblasti, da preprečijo naraščanje draginje? Ukrepi so nujno potrebni! Večni pakt prijateljstva z Bolgarijo podpisan V Beogradu je bil 24. t. m. na svečan način podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Podpisala sta ga ministrski predsednik dr. Stojadinovič in bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov. Večno prijateljstvo med obema državama je gotovo najlepše, kar si moremo želeti. S podpisom pakta je utrjen mir na Balkanu, obe državi I pa sta pridobili na svojem zunanjepolitičnem vplivu. Sklenitev večnega prijateljstva med obema državama bi odjeknila še vse drugače, ako bi paktu pritrdila bolgarski in jugoslovanski parlament, ki bi bila izvoljena od ljudstva z enikim, tajnim in proporcionalnim glasovanjem. Bolgarija pa že par let sploh nima parlamenta. Nov proces proti stari boiSeviiki gardi v Moskvi Obtožujejo jih zarotništva proti Sovjetski Uniji Pred vojaškim sodiščem v Moskvi, ki je obsodilo na smrt »trockiste« Zinovjeva, Kamenjeva, Smir-nova, Mračkovskega i. dr., je te dni pričel zopet nov proces proti drugi garnituri najvidnejših članov bolše-viške stranke, ki so zlasti igrali vidno vlogo v bolševiški revoluciji leta 1917 in pri stvarjanju Sovjetske Rusije. Med obtoženimi, ki jih dolže, da so imeli zveze z Levom Trockim, da so delali na odcepljenju gotovih ozemelj od Sovjetske Rusije, pripravljali napad na državo in kovali zaroto proti sedanjemu režimu, se nahajajo: Pjatakov, Radek, Sokclni-kov, Serebjakov. N. I. Muralov, J. A. Livšic, A. Knjazev, I. D. Turok, i. I. Graše, G. G. Pušin. V. V. Arnold. B. A. Rataičik. A. A. Ncrki, B. O. Še-stov in M. S. Stroilov. Jf\ f I m i;~ v - f »• .. v. r* |Mf. Obtoženci zapet vse priznavajo Obtoženi Pjatakov, Radek in tovariši so pred sodiščem priznali vse, česar so obtoženi. Značilnost vseh dosedanjih političnih procesov v Moskvi je, da obtoženi vedno vse priznajo. Buharin odstavljen Kakor poroča Havas, je bil te dni odstavljen urednik moskovskih »Izvestij« Buharin, ki je tudi eden izmed stare Leninove garde. Socialistična internacionala o procesu Odbor za raziskovanje položaja političnih jetnikov Socialistične internacionale izjavlja, da je proces bil organiziran s tako naglico, da ni mogoče poslati k razpravi v Moskvo nobenih opazovalcev. Nadalje pravi pismo, namenjeno javnosti in pod-oisano od predsednika s. Louisa de Brcuckera in tajnika s. F. Adlerja: »Mi smo prepričani, da pomeni sedanji prrces nov težak udarec proti ugledu Sovjetske Unije v svetu, toda ne verujemo, da bi pri zaslepljenosti moskovskih vlastodržccv imela intervencija v tem trenutku izgloda na kakšen uspeh.« Osebna lastnina in dedno pravo v SOVjetSkl Rusiji 0° določilih nove ustave Sovjetska uradna agencija TASS javlja, da bo v zmislu določil nove ustave Sovjetske Rusije zakonito zaščitena osebna lastnina državljanov, v kolikor se tiče zaslužka, prihrankov, posesti lastne stanovanjske hiše predmetov, ki se uporabljajo v hišnem gospodarstvu in za osebno potrebo. Zagotovljena bo tudi pravica dedovanja osebne lastnine. Z ozirom) na to so začeli z deli na izpremembi obstoječega splošnega državljanskega zakona, da ga pri-kroje določbam nove ustave primerno. Pravica dedovanja je b:Ia doslej priznana samo otrokom, zakoncema, starišem umrlega in od njega vzdrževanim osebam. Krog upravičenih dedičev se bo z novim zakonom razširil, ker bo priznana pravica dedo- vanja tudi vsem bližnjim sorodnikom umrlega. Tudi zapuščinska pravica bo razširjena. Vsakdo bo lahko zapustil svojo lastnino ne samo svojim zakonitim dedičem, kakor to določa sedanji splošni državljanski zakon, ampak tudi popolnoma tuji osebi, ki ni v nobenem sorodstvu z zapustnikom. ❖ Z novim zakonom bo torej priznano in uveljavljeno načelo zasebne lastnine. . w i i, , -. . „e, Parlament se sestane 1. februarja in bo zasedal do sprejetja proračuna. ki mora biti vsaj do 31. marca pod streho. Japoncem preseda imperializem Dežela je izmozgana — vlada naj gre Večinski stranki v japonskem parlamentu sta sklenili vreči vlado predsednika Hirota. Vladi očitata brezumno zapravljanje državnega denarja v oboroževalne svrhe in nesposobnost v zunanji politiki, ki je nakopala Japonski same sovražnike. ❖ Že dalj časa so prihajale iz Japonske vesti o strašni nezadovoljnosti, ki vlada med prebivalstvom s sedanjim režimom. Imperialistična politika vlade, ki stoji popolnoma pod vplivom vojaške kamarile, je prinesla državi silno nesrečo. Neznosni davki tarejo prebivalstvo, ki je docela obubožalo. Vojne akcije v Mandžuriji in na Kitajskem so požrle _ ogromne milijarde denarja. In še ni konca. Zapletena v težke konflikte na azijski celini, se nahajata japonska armada in mornarica v stalni vojni pripravljenosti, kar zahteva vedno nove težke finančne žrtve. Računi, ki jih delajo v Tokiju, kažejo čez dalje bolj, da se imperializem ne izplača, da je mala Japonska imeli večje oči kot želodec, ko je začela osvajati tuja ozemlja da si je prilastila več, kot pa more prebaviti. Vojaška uprava v zavojevanih pokrajinah zahteva vedno nove kredite. Za vzdrževanje države Man-džukuo, ki jo je umetno 'stvoril japonski imperializem, mora šteti japonska državna blagajna svoje novce. Iz zasedenih pokrajin pa ni ne denarja, ne naročil, ne surovin za japonsko industrijo. Neumni pakt z Nemčijo je spravil Japonsko v nemogoč položaj z državami, ki imajo svojo kolonijalno posest v Aziji in z Rusijo. Dežela gre gospodarskemu polomu naproti. Kapitalisti se zavedajo, da bi tak polom ne bil brez socialnih^ potresov, zato so začeli energično zavirati, če že le ni prepozno. Japonska je naravnost klasičen vzgled, kam privedejo deželo generali, ako prevladajo v notranji in zunanji politiki interesi njihove pro-fesije. Cerkev bogatašev. Kakšne posledice ima katoliška socialna reakcija v Avstriji za katoliško cerkev, Piše v listu katoliških delavskih društev »Oesterr. Arbeiterzeitung« nek »priznam« strokovnjak: »Če kato-1'ska akcija ne bo baš na socialnem polju pomagala slabejšemu, t. j. de-lavcetn, da pridejo do svojih pra-vic . se bodo mase trpečega ljudstva Š2 bolj (!) odrekle cerkvi, ki ne bi bila več cerkev revnih.« (Oesterr. Arbeiterzeitung«, št. 46 z dne 16. nov. 1936.) JDoma m m sueh* Zatišje na španskih bojiščih Vsi napori generala Franca zaman Ofenziva generala- Franca proti Malagi, važnemu pristaniškemu mestu v južni Španiji, se je ustavila pri Marbelli, kjer so plavolasi in črni Marokanci trčili na silovit odpor vladinih čet. S popolomomt ofenzive pri Malagi je splaval up generala Franca po vodi, da bi po zavzetju Malage z juga pritisnil proti Madridu. Vojna sreča zapušča generala Franca. V svetovni vojni so generale, ki so pokazali toliko nesposobnosti kot Franco, odstavljali in jih izročali vojnim sodiščem. Tudi Francu bi se bilo to že zgodilo, ako bi bil v svoji funkciji komu podrejen. Pred Madridom je položaj v glavnem neizpremenjen. Vladine čete so na več odsekih popravile svoje položaje in potisnile sovražnika nazaj. Zelo živahno je vladino letalstvo, ki zadnje čase neprestano bombardira sovražnikova oporišča daleč v zaledju. Pretekli petek, dne 22. t. m. •so vladina letala metala bombe na pristanišče Cadix blizu Gibraltarja in so z bombami potopila eno sovražno vojno ladjo. Na strani nacistov so se sedaj pojavila letala, ki so kar očitno označena s hakenkreuzem. Na ostalih frontah ni bilo posebnih dogodkov. V Ženevi, kjer se zbirajo delegati Društva narodov, prevladuje prepričanje, da bo legalna vlada zmagala in da bosta Nemčija ter Italija prisiljeni vzkratiti Francu svojo pomoč, ker jima pride stvar predrago. Mussolinijevi prividi Plaši ga bolševizem, nevarna se mu zdi demokracija Za »Volkischer Beobachter< je dal Mussolini izjavo o sodelovanju rned Italijo in Nemčijo. O tem sodelovanju pravi, da pomeni začetek urejevanja prilik v Evropi. »Ne verujem v Zedinjene države Evrope«, je rekel, »pač pa v neke vrsto evropsko idejo, rojeno iz spoznanja, da naši kulturi, obstoju in civilizaciji grozi ena sama nevarnost: bolševizem. Stojimo na časovni pre-kretnici. ki pomeni popoln prelom političnih in socialnih ideologij. Demokracije so dogospodarile. One so danes zavedno ali nezavedno samo ognjišča korupcije, nosilke bacilov in pomočnice bolševizma.« Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti O bo*ševizmu v Španiji govori, komur je to potrebno pravi zunanji minister del Vayo Španski zunanji minister del Va-yo je izjavil te dni: Takozvano bol-ševiško nevarnost v Španiji vidijo samo oni, katerim je ta argument potreben za njihovo imperijalistično propagando. Z njim operirajo, da bi na ta način opravičili svojo namero, ki obstoji v tem, da bi se spremenilo sedanje stanje na Sredozemskem morju in v Afriki. Špansko ljudstvo želi živeti pod demokratičnim režimom. Principi svobode so globoko ukoreninjeni v srcih Špancev. Sedanja politična situacija je posledica vojnega stanja in časa, ki vedno več ali manj omejuje demokratične svoboščine. To zelo dobro razumejo liberalne katoliške stranke, ki se zato bore na naši strani proti skupnemu neprijatelju. Po zmagi bomo zelo hitro vrnili vse demokratične svoboščine. Glede verske svobode je dejal del Vayo: Ne morem dovolj podčrtati, da republika ne pobija vere kot take, ampak nastopa le proti cerkvenim krogom*, kolikor le ti izrabljajo vero proti republiki. O nadaljnji usodi Španije pa je rekel del Vayo, da ne bo nikoli dopustila, da bi katerakoli zunanja sila vodila Španijo in da se španski dogodki v resnici tičejo samo Špancev samih. „Pravo Lidu“ o vojni v Španiji Jan Vanek pravi v soc. dem. »Pravo Lidu« o Španiji: Polletna bilanca vojne v Španiji je kar najbolj tragična. Španski »patrioti« imajo stotisoče mrtvecev na vesti in milijonske škode na imetju in na narodnih kulturnih dobrinah1. Ob šestmesečni državljanski vojni je že prav čas, da se konča z dosedanjimi diplomatskimi akcijami in poseže z učinkovitejšimi pomočki v boje. Demokratične države in So- vjetska Rusija so že dokazale, da ne marajo s špansko vojno vznemirjati Evrope. Dru^a stran dela ravno nasprotno in označuje delo za mir kot strah in bojazljivost. Ne preostaja torej nič drugega, kakor pokazati, da ima vsaka stvar svoje meje. Ni treba, da nastane iz španske vojne evropejska vojna, če pravočasno — in prav sedaj je še čas — združena mirovna fronta jasno pove: »Dovolj je tega!« Kmetijske zbornice Ide.ia stanovščine je propadla — poljedelski zbornice delavci ne bodo člani Te dni pričakujejo uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Obvezni člani zbornic bodo posestniki polj in gozdov in vsi tisti, ki morajo plačevati zemljiški davek, prostovoljni člani pa vsi zakupniki, uživalci kmetijskih in gozdnih posestev in vse tiste osebe, ki črpajo svoje dohodke od kmetijstva. Volitve v zbcrnice bodo posredne. Vsak srez bo volil po enega svetovalca, takisto tudi kmetijske družbe, ki imajo 50 podružnic z najmanj 10.000 člani, potem poklicna društva agronomov, veterinarjev in gozdarjev. 10 svetovalcev pa ima pravico imenovati zbornični svet. Sreskega svetovalca voli 50 od občinskih odborov izvoljenih volilnih mož. Od teh 50 mož jih voli vsak občinski odbor toliko, kolikor ustreza sorazmerju katastrskega dohodka dotič-ne občine v primeri s celotnim katastrskim dohodkom sreza. Sredstva bodo dobivale zbornice od doklade na zemljarino, ki bo smela znašati največ 5 odst. Volilni sistem je torej urejen tako, da volitve ne bodo razburjale kmetov, ker ne bodo imeli glasovalne pravice. Važno pri vsej stvari se nam zdi. da je ideja stanovščine, ki so jo propagirali v zvezi z ustanovitvijo kmetijskih zbornic propadla in poljedelski delavci ne bodo člani kmetijskih zbornic. Nemila operira samo s komunistično nevarnostjo sedaj tudi proti Čehoslovaški Nemčija je začela proti ČSR kampanjo s trditvijo, da se v ČSR grade oporišča za rusko letalstvo. Čehoslovaška vlada je to trditev razkrinkala kot grdo izmišljotino. Listi pišejo, da si nemški fašizem stalno izmišlja komunistično nevarnost, za katero skriva svoje imperijalistične namere. Pod pretvezo, da zatre komunistično nevarnost, intervenira v Španiji, kjer sc hoče usidrati in sedaj hoče to nevarnost »ugotoviti« tudi v ČSR, kjer bi menda rad »osvobodil« sudetske Nemce izpod čehoslovaškega »suženjstva«. Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Spredaj bi morala biti lepa železna ograja, zadaj in ob strani pa živa meja. Za hišo je še vedno dovolj prostora za zelenjadnik, a po pobočju gori lahko nasadim najmanj dvajset dreves. Pod vrhom bi pa razpredel gosto brajdo in pod njo bi Si postavil utico. Ob večerih bi 1*Jo v nji tako prijetno sedeti in se Hladiti. Barbka bi mu tja gori prinesla kavo s smetano in še sama bi prisedla, tesno k meni. Ti načrti so mu rojili po glavi celo pot proti domu, razvijal jih je še, ko se je v svoji sobi slačil in še dolgo potem, ko je že ležal v postelji. V spanju se mu je zdelo, da sc mu je prikazal sam sveti Vincencij v redovniški halji, da ga je blagoslovil in mu rekel: »Mir *s teboj. Ker si pravičen, naj ti bo želja uslišana.« Dal mu je zavitek bankovcev in na zavitku so bile zlate številke: 215.291. Prebudil se je ves znojen in v strahu segal krog sebe misleč, da mu je zavitek ravnokar padel iz roke. Šele čez nekaj časa se je zdramil in žalosten spoznal, da še ni tako daleč. Ko pa je natančneje premišljeval o sanjah, je bil kmalu trdno prepričan, da ga je veliki svetnik hotel le pripraviti na veliko srečo, ki ga nedvomno čaka. Nihče izmed teh, ki so ali bodo kupili srečke, ni bil s svetim Vincencijem tako v dobrih odnošajih kakor ravno Ro-ženkranc, ki je še kot deček rad prebiral njegov življenjepis v Mohorjevih »Zgodbah svetnikov« in ki je v cerkvi pred njegovo podobo mnogokrat vrgel v nabiralnik kak novčič za '*! *■ In storil je trden sklep: če njegova srečka zadene, bo v zahvalo deset odstotkov dobitka poklonil Vincencijevi družbi. Poleg tega bo pa še vsako leto na praznik svetega Vincencija šel k spovedi in obhajilu. Ta velikodušni sklep ga je še bolj potrdil v prepričanju, da bo njegova srečka gotovo zadela. In sicer najvišji dobitek, 600.001) dinarjev, na manj sploh ni mislil. Nekega dne je zopet korakal mimo svoje ljubljene parcele. Za mejo je stal posestnik Goričnik in ogledoval, bo li kaj to leto sliv. Ravno se je pripravljal, da stopi še v breg proti vinogradu pogledat, kako grozdje kaže, ko ga je gospod Ro-ženkranc ogovoril. »Dober dan.« »Dober dan.« »Letos boste imeli precej sliv.« »Bi bilo, da ni teh zajedavcev. Glejte, koliko jih je že po tleli. »Mogoče bi bilo dobro, če bi drevje malo oškropili z galico?« »Ne bi pomagalo dosti. Pa se tudi ne izplača.« »Sem slišal, da nameravate tole parcelo prodati ?« »Takoj, če se najde kupec, ki pošteno plača. Ampak z gotovino, ne s kako hranilno knjižico, na katero bi dobil samo 200 dinarjev tedensko.« »Meni se tale parcela zelo dona-de. Koliko bi pa hoteli imeti za njo? Vem za kupca.« »Dvajset dinarjev za kvadratni meter.« »Koliko pa zahtevate za vse čez: vse gori do vinograda?« Gospod Goričnik je malo pomislil in izjavil: »Boji v našem gasilstvu«. Pod tem naslovom piše »Jutro« o nekih dogodkih v posameznih gasilskih župah in gasilskih četah v Sloveniji, ki dajo slutiti, da je pričelo v gasilskih edinicah strankarsko razraču-navanje. Dosedanje uprave so bile povečini postavljene od bivšega režima in so v njih najbolj vidni pristaši JNS. Ko je bivši režim padel, je pričelo čiščenje vseh korporacij od njegovih mandatarjev, kjerkoli so se usidrali. Nazadnje je sedaj prišlo na vrsto tudi gasilstvo. Ri*iii "■ - —- —* V«”’ ) Za nas je stvar samo zabavna, nič več in nič manj. Prej ali slej se bo vse do bro izteklo, samo da bi v tem času nikjer ne gorelo, ker bi se lahko dogodilo, da bi nihče ne gasil. Ako bi novo imenovani funkcijonari dali povelje, bi jim razrešeni ugovarjali, sklicujoč se na svojo prisego, moštvo pa bi ne vedelo, koga naj posluša. Predno bi se to uredilo, bi ogenj že sam ponehal. Kdo bi si bil mislil, da bo kdaj s »fajerveri« tak križ. Skoro 36.000 brezposelnih je iskalo dela pri posredovalnicah dela v decembru 1. 1. in sicer 30.037 moških in 5962 žen. Delo je dobilo 1416 moških in 1344 žen. Število brezposelnih v decembru se je povišalo za 3277. Brezposelno podporo je prejelo 15.868 nezaposlenih in sicer Din 1,466.259 redne. Din 358.499 izredne in Din 39.854 potne podpore. # Delavci razumejo. Na nekem zborovanju v Avstriji je nek minister ostro kritiziral delovanje delavskih zbornic v dobi, ko tamkaj še ni bilo črne stanovščine. Med drugim je predstavnikom zbornic očital tudi plače. Nek delavec je imel korajžo, da je ministru vpadel v besedo, rekoč: »Magari so lačani kot ministri! Plačevali smo jih mi in radi, saj so delali za nas. Tudi vas moramo plačevati, čeprav delate proti nam.« Delavca so seveda zaprli. Povedal je pa le. kar je mislil in resnico je govoril. Občinske volitve v Bolgariji bodo prve 7. marca, zadnje pa 28. marca po volilnem redu, v katerem1 ne nastopajo stranke, ampak le osebe kot kandidati. ♦ Nova slovenska roža. Prejšnji »Poned. Slovenec« je poročal med drugimi zanimivostmi o slovenskem nageljnu. Nagelj, ki ga ima v mislih, je bil menda utrgan v bohinjskem pogorju, kjer baš v tem mesecu najlepše cvetejo »slovenski nageljni«. Navadni nageljni, kakor jih pa slovenski fantje in dekleta poznamo, pa prihajajo k nam v tem času samo iz toplih krajev sosednje države. »40.000 dinarjev.« »Hm, Bom govoril z dotičnikom. Mogoče pa napravimo kupčijo.« Roženkranc je nalašč govoril v imenu tretje osebe, da se ne bi prehitro obvezal. Torej, sedaj ve. pri čem je. Sedaj lahko kalkulira. Polovica dobitka je 300.000. Če odšteje 40.000, ostane 260.000 za hišo \n nje opremo. Za pohištvo in kar je še treba, bi določil 60.000 in tako ne bi smela biti hiša, popolnoma gotova, z vodovodom1 in elektriko in s končno predajo ključev, dražja od 200.000 dinarjev. Na, za ta denar se pa že tudi lahko postavi pravcata vila, v kateri bi se tudi gospod odvetnik Gostolevc ne sramoval stanovati Enkrat je gosnod Roženkranc nameraval v svoji novi hiši dati napraviti tudi kopalnico, a se je premislil ko je spoznal, da je to nepotreben luksus. Saj nisem dimnikar da bi se moral vsak dan prati, je modroval. Za poštenega človeka je dosti, če si vsako jutro umije obraz, za noge si pa vzamem vsak teden enkrat škaf vode. Tisto večno čofotanje nagcev po vodi ie današnjemu svetu samo v pohujšanje. (Dalje prihodnjič.) MrtiU Ummv mmBmmmmmmmmBmmmummmmmsmmmmammumBmmJfmammmrn Trbovlje Občinska seja Na zadnji občinski seji, ki se je vršila v pondeljek, dne 18. januarja, se je razpravljalo o pravilniku o ustanavljanju in sistemizaciji službenih mest ter ureditvi službenih odnosov uslužbencev občine Trbovlje. 2e pred sejo so se zglasili nižji uslužbenci, ki prejemajo Din 600 do Din 700 mesečne plače, pri županu sodr. Klenovšku in ustmeno zaprosili za zvišanje plače. Predsednik s. Klenovšek je obljubil, da bo storil, kar je v okviru zakona in proračuna storiti mogoče. Tako se je potem na predlog delavskih zastopnikov v občinskem odboru sklenilo, da se jim sedaj in v mesecu aprilu, ko bodo dovršili pripravljalno dobo, zviša plača, kar bodo nižji uslužbenci, ki imajo zares nizke prejemke, gotovo z veseljem vzeli na znanje. , Veliko zanimanje je na seji povzročila tuai polemika o pritožbi glede kmetijskega oaoora, ki ji je sresko načelstvo ugodilo. mski odbor se bo proti odloku sreske-ga načelstva pritožil na bansko upravo in ee bo potrebno, tudi na upravno sodišče v Celju. Občinski odbor smatra, da je pri sestavi kmetijskega odbora postopal popolnoma po zakonu. O tem bomo po končanem pritožbenem postopanju in ev. razsod- še spregovorili. S strani delavskih zastopnikov se je tudi vložila zahteva, da se mora s strani občine poskrbeti za kurjenje prostora v Brezposelni kuhinji in prenočišče za brezposelne. t„i.5.upan s- Klenovšek je obljubil, da se bo oj zavzel za izvedbo teh predlogov. Zopet praznovanje I rboveljska premogokopna družba je razglasila, da se bo v mesecu. februarju delalo samo 15 delovnih dni. Pravi se, da je uprava državnih železnic znatno znižala svoja naročila. Ne vemo sicer, koliko je resnice na tem ali vsekakor rudarje skrbi, kako bodo s tako zmanjšanim zaslužkom mogli preživljati svoje družine? In kaj bo šele na poletje? Dobro bi bilo, če bi resnicoljubni »Slovenec«, kot glasilo najmočnejše politične skupine v državi, že enkrat zavzel odločno stališče v obrambo naših slovenskih rudarjev. Dela in kruha hoče delavstvo in ne fraz! Hrastnik Občni zbor razredno organiziranih rudarjev. V nedeljo, dne 17. t. tu. se je vršil redni letni občni zbor podružnice ZR I. Podružnica je bila v preteklem letu jako agilna, tako v pogledu nabiranja članov, kot tudi širjenja razredne zavesti. Vse pretečeno leto je bilo za nas rudarje dokaj burno in je zahtevalo od vsakega člana, še posebej pa od odbornikov- da so postavili celega moža. V dokaz, da je članstvo znalo ceniti delo starega odbora je, da je pri novih volitvah po večini izvolilo dosedanje odbornike. Na novo pa je bilo izvoljenih tudi neKaj mlajših članov. Predsednik pa je dpi S' ^'ac*nik. Omenimo naj še referat v iedr - ?entrale s. Arha iz Zagorja, ki je neiših ! , govoru poročal o najaktual-sti o , ldevah rudarskega delavstva, zla-Podiičm >>sai,aciji« Bratovskih skladnic. rudarjev rudarje je bila zgodba io je nrerfrvpi Sr,)Skega rudnika, ki nam dobro ^ ?; Arl> i" si jo bomo rudarji Stroko vnp U ' °dsle> bomo 7'naii m0Č K? v organizacije še bolj ceniti kot orc‘ani'7- .?.ncno ie želel v imenu centrale razmahaC1Oh?n0S:? usPehov'in čim večjega kulturni V y 0r -ie pozdravil v imenu odsek- Sa rils^Va »Vzajemnosti« pevski izr e k p i 'i0 delaysko pesmijo. Nadalje je M'i1nvri,P0Z. ve tudi Predsednik občine s. cjje .1! ?beile,n najstarejši član organiza-boliir, a 1. , ?rganizacija na polju dela za ves' U!n bodočnost delavstva dosegla čim še, kličen 1)a bo t0 del° eil” uspešnej-ganizirani 0 vseni n|darjetn, ki še niste or-• v organizacijo! 56 Pr| Raihe»b«»’3u hiše ne zida'*?- ,*nuiij0 zidarji, ako gospod F.« z dne 9 • 'e naslov uvodnika v »D. spuščali v p0&aria 1937- Mi se ?e,bi ako ne bi bil v * avtorjem uvodnika, lJri nas na Senovem : m z ,,),h(lvim delm"-"o zavedno strokovni amo 'n0C-° razr£d' teri je večina rudarjev °rKan,z.aclJ?.' ka' ™£cifdje, 56 K” Im'seti"' SSST^S' .”riS,’eVke' “ brezposelnih . , nekai nezavednih mo štirie - • Sal nied.,.zaP°slenimi so sanji čelu ,v- „• !" ustanovili ZZD, kateri stoji l{er vedri’ t ‘ Rudarji so se smejali, šli 11-1 1; pes. taco nil0,i tlldi ,liso ie- »7- . na' omenimo samo to, da ciin tu11’ Kospotl ustanavlja organiza-ni7i’ n,e Kredo rudarji v njo!« — Orga- 'ran rudar v ZRJ. Radvanie f mDe'avsko Predavanje. V sredo, dne 27. im ,',i-iPri^om oh P°l 7. uri zvečer se davnnit V Kostilni K. Marije Pesek pre- t 0 socialni zakonodaji, pomenu p o,ovne organizacije in delavskega tiska, redila bosta ss. dr. Reisman in Josip etejan. Pridite polnoštevilno. Redna letna krajevna medstrokovna konferenca v Uubllani se bo vršila v nedeljo, dne 31. januarja 1937 ob 9. uri dopoldne v veKki dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so poročila, predlog za uvedbo prispevka ter volitev novega odbora. Pristop na konferenco imajo vsi odborniki podružnic' v področju krajevne medstrokovne organizacije, III. (38.) Delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« bo v sredo, dne 27. januarja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice z lepim in pestrim sporedom. Predaval bo prof. Favai o ideji »Združenih držav Evrope«. Delavski pevski zbor bo zapel več delavskih in narodnih pesmi. Mala Verica bo igrala na harmoniko narodne pesmi. Vmes bodo recitacije. Sopran in alt s spremljanjem klavirja bo zapel Rubin-steinove, Puccinijeve in Offenbachove duete ter Mozartove variacije s flauto. »Zarja« bo zaigrala več skladb. IV. redni občni zaor Konzumne zadruge za Ljubljano in okolico r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Jerneja cesta št. 39a se bo vršil v četrtek, dne 11. februarja 1937 s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Gorenjski kolodvor« na Medvedovi cesti št. 8 s sledečim dnevnim redom: 1. Čita-nje zapisnika; 2. poročilo načelstva; 3. predložitev bilance; 4. poročilo nadzorstva; kot gosti pa zastopniki oblastnih odborov in člani strokovne komisije. Medstrokovni odbor je pričel v minulem letu z dobro uspelimi predavanji. V tem letu hoče to in drugo delo nadaljevati. Zato pozivamo vse odbornike pristojnih podružnic, da se konference polnoštevilno udeleže. 5. volitev načelstva; 6. volitev nadzorstva; 7. razno. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. Nadzorstvo in načelstvo. Obvestilo vsem prijateljem. Z ozirom na govorice, ki se širijo v tovarni »Saturnus« o meni podpisanem, češ, da imam veliko posestvo, trgovino, razne druge zaslužke izven tovarne in da je tudi moja žena v službi, izjavljam to-le; Kdor želi imeti moje posestvo in mojo trgovino, naj pride, da mu vse to podarim. Kdor želi imeti službo moje žene, naj se javi pri do-tičnem delodajalcu, ker mu jo radevolje odstopi. Kdor hoče vse to imeti, se mora zglasiti še pred zaupniškimi volitvami v tovarni »Saturnus«, t. j. do vključno 28. t. m. Opozarjam pa, da bom v bodoče proti vsakomur, ki bi takšne in slične vesti šinil, sodnijsko postopal. Bešter Alojz, predsednik podr. SMRJ, Moste pri Ljubljani. Maribor Socialistična konferenca Pretečeni petek, dne 22. t. m. se je vršila socialistična konferenca, katere so se udeležili zaupniki socialističnega gibanja. Konferenca je bila informativnega značaja. Govorili so ss.; Petejan Josip o političnem položaju, Grčar Viktor o občinski politiki, Eržen Viktor o potrebi ustanovitve socialistične stranke in Jelen Adolf o tisku. Iznešeni referati so bili sprejeti ž velikim odobravanjem. Konferenca je pokazala, da socialistična misel živi in da delavstvo upravičeno terja priznanje legali-tete socialistične stranke, da bo v stanu braniti svoje politične, gospodarske, socialne in kulturne pridobitve in se bojevati za politično in gospodarsko demokracijo. Umrl je v Mariboru 37 letni sprevodnik d. ž. Haris Alojz na pljučnici, ki si jo je nakopal kot posledico hudega prehlada v službi. Pokojni je imel 15 službenih let. Ves cas, odkar je prišel na železnico, je bil član svobodne železničarske organizacije do njenega razpusta. Radi svoje zavednosti je trpel preganjanje in je bil tudi eden izmed onih, ki jih je režim 1. 1932. kazensko premestil v južne kraje. Pogreb zavednega sodruga bo v sredo, dne 27. t. m. ob pol 4. uri pop. na pobrežkem pokopališču. Čast njegovemu spominu. Preostalim naše sožalje. Vredno, da se zabeleži. Iz časopisnih obvestil posnemamo, da je pravni zast-oipnik to.varnarje