•o
Its
iO
-O
SPODBUDNA ZGODBA
im
ï«n in !©
-r--
90,6 95,1 95,9 100,3
Gremo po gobe?
Po dveh letih prerasel okvire inkubatorja
Št. 80/Leto 67/Celje, 9. oktober 2012/Cena 1,30 EUR
□
U o
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Celjski spet doma
V delu prenovljenega Knežjega dvorca so svoj prostor na domačih tleh dobili tudi grofje Celjski. Najznamenitejša Celjana - Herman II. in Barbara Celjska -sta se takole udeležila srednjeveško obarvane slovesnosti.
Veter v omari z Lariso in Blanco
Občine pristale na 536 evrov povprečnine
Tudi uradno konec obiranja hmelja
Ne potrebujemo prestrašenih odvetnikov, kaj pa »mafijske«?
Velenjčan
najzabavnejši
Slovenec
ZA ZDRAVJE
Vsak avtist je zgodba
TORKOVA REKREACIJA
Tenis ali dolgi meč - lahko tudi oboje
STIRINOZCI
Na obisku v konjiškem živalskem vrtu
2
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Prostori, v katerih je postavljena razstava o Celjskih, so obnovljeni premišljeno, z izjemnim čutom za estetiko, tako da že sami po sebi, brez razstave, pripovedujejo čudovito zgodbo.
Celjski spet doma
Končan tretji del prenove Knežjega dvorca - Končno tudi prostori za razstavo Grofje Celjski
Dom za zgodbo o Celjskih
Ne zgolj za Celje, za ves slovenski kulturni prostor pomeni veliko, da je v prenovljeni stavbi svoj dom dobila tudi zgodba o Celjskih.
Kar v dveh nadstropjih dvorca skozi zelo estetsko, prepričljivo in strokovno predstavitev ponuja na ogled in v presojo vse, kar vemo o rodbini Žovneških, ki so postali Celjski grofje, zatem tudi knezi in ena najvplivnejših srednjeveških rodbin v Evropi.
Že prostori, v katerih je razstava, so mogočni. Mestoma so v njih ohranili staro pozidavo, skozi katero lahko dobimo občutek, kakšni so bili prostori, ko so bili Celjski na višku moči. Premišljena razsvetljava, odlična glasba, ki spremlja razstavo, zgodba na panojih, ohranjeni predmeti in elementi gradenj tudi z drugih posesti Celjskih so prepričljiv dokument in vsekakor razstava, ki jo je treba videti in pogledati tudi večkrat. Tudi slovite lobanje Celjskih so našle svoj prostor na razstavi. Vsaka posebej v mističnih, komaj osvetljenih vitrinah, v katere obiskovalec gleda skozi steklen križ, so krona razstave, kakršne se ne bi sramovali nikjer v svetu.
S četrtkovim slavnostnim odprtjem dela prenovljenega Knežjega dvorca v Celju je mesto dobilo več, kot se marsikdo zaveda. Ne le dobra dva milijona evrov vredne prostore dela dvorca, urejeno dvorišče z dostopom, tudi komunikacijski stolp in - kar šteje največ -izjemen prostor, v katerem je odslej v dveh nadstropjih vsem na ogled impresivna razstava Grofje Celjski.
Celjani so slovesnost ob predaji prostorov namenu znali pripraviti v slogu. V mesto sta se »vrnila« Herman II. in njegova hči Barbara, celo zbrano »tlačansko« občestvo sta nagovorila. Predvsem pa sta se v družbi vitezov, mečevalcev, burkačev, srednje-
veških plesalcev in drugih veselila, da se lahko vrneta v svoj dom. Prav toplo sta pozdravila tudi slavnostne govorce, župana Bojana Šro-ta, direktorico direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Da-mjano Pečnik in direktorja Pokrajinskega muzeja Celje Staneta Rozmana.
Za projekt iztržili tudi evropski denar
Šrot je v svojem pozdravu poudaril predvsem, da je obnovljeni del stavbe namenjen ljudem - meščanom in tistim, ki bodo v mesto prišli v želji, da spoznajo njegovo
Na razstavi o Celjskih so na ogled tudi slovite lobanje.
WM
zgodovino. »Na to smo Celjani upravičeno ponosni. Ni pa bilo od nekdaj tako. Večina dolga leta ni vedela, kako veličastna je ta zgradba in kako pomemben spomenik srednjeveške dediščine je. V zavesti mnogih je bila kasarna in do začetka 90. let je žalostno propadala. Izjemno vesel sem, da smo v težnjah po obnovi uspeli na državnem in evropskem razpisu.
Razstava Grofje Celjski je bila nazadnje na ogled leta 2008 na ljubljanskem gradu, v času, ko je Slovenija predsedovala EU. Odtlej je na vrnitev v svoj dom čakala v muzejskih depojih.
Prispevek Evrope in države je velik in pretežen, hvaležni smo za to. Kdor ne spoštuje zgodovine, je ne zna ceniti in težko gradi prihodnost. Delujemo v sedanjosti, trudimo se, da bi bilo jutri lepše rodovom, ki prihajajo, predvsem pa upamo, da bo del naših projektov nekoč našel mesto tudi v mestni zgodovini,« je med drugim dejal Šrot.
Knežji dvorec kot srce mesta
Prav tako s pohvalami ni skoparila Damjana Pečnik, ko je povedala, da ima Slovenija ohranjen en sam knežji dvorec in še tega so stoletja
Obnovljene prostore so namenu predali (z leve) Bojan Šrot, Damjana Pečnik in Stane Rozman.
habsburške nadvlade prekrila s prezidavami. Ob zahvali vsem, ki so sodelovali pri prenovi, od strokovnjakov do rokodelcev, obrtnikov in drugih, je izpostavila, da so izluščili vse, česar niso odnesli zgodovina, Savinja in predvsem človek. »Ko so trgovci in drugi ušli na obrobje, so prav kulturni delavci z občino in s škofijo tisti, ki dajejo jedru mesta življenjski utrip, srce pa postaja Knežji dvorec.
Nikjer v Sloveniji ni takšne kombinacije, s samozavestno predstavitvijo rimske ceste pod dvorcem in z obnovljenim delom dvorca. Celjani ste lahko srečni in ponosni, ker ste ohranili dva tisoč let zgodovine,« je dejala.
»Vesel sem, da je končan tretji del obnove Knežjega dvorca, to, da je v obnovljenih prostorih dobila domovanje ta razstava, pa je tako za nas muzealce kot za javnost
dogodek, ki presega lokalni pomen,« je ob odprtju razstave povedal Stane Rozman. »Obnovo smo, kar se je dalo, speljali v smer, da ostaja dvorec takšen, kot je bil v času Celjskih. Zahodno fasado smo obnavljali v gotskem slogu, kar bomo nadaljevali tudi v preostanku dvorca. Na srečo smo za to našli dovolj elementov gotike.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Obnovo je Mestna občina Celje speljala s sofinanciranjem evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter svojimi sredstvi, stala pa je malo več kot 2 milijona evrov.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Žogica spet v rokah države
Občine pristale, da povprečnina za leti 2013 in 2014 znaša 536 evrov - Država si je sama postavila 1. november sta zelo blizu
Prejšnji torek so slovenski župani v Celju opozarjali na predlagane spremembe financiranja občin in ponovno zniževanje povpreč-nine, kar bi v proračunskih letih 2013 in 2014 lahko v celoti zadušilo naložbeno politiko po občinah. Obe reprezentativni združenji lokalnih skupnosti - Skupnost občin Slovenije (Sos) in Združenje občin Slovenije (Zos) - sta zato pogajanje s predstavniki ministrstva za finance nadaljevali še vso sredo in četrtek in šele tik pred začetkom vladne »proračunske« seje dosegli dogovor, ki bo občinam vendarle še pustil nekaj manevrskega prostora za njihovo delo.
Slovenski župani so v Celju napovedali, da bodo v primeru, da država ne bo niti malo popustila in bo od njih še naprej terjala izpolnjevanje zakonsko določenih nalog,
za katere jim ne zagotavlja potrebnega denarja, uporabili vsa zakonita sredstva in se tako spustili v kolektivne tožbe zoper državo. Kot je povedal predsednik Sosa Leo Kremžar, so bila pogajanja s predstavniki ministrstva za finance zelo trda vse do konca, a predstavniki obeh reprezentativnih združenj slovenskih občin so na koncu dogovor vendarle podpisali. »Čeprav z nekoliko stisnjenimi zobmi, saj po izkušnjah, ki jih imamo doslej v dogovorih z državo, ni pričakovati, da bo vse zapisano tudi v resnici izpeljano,« pravi Kremžar in dodaja, da najbolj z nezaupanjem gleda na časovna roka, ki so ju med drugim tudi zapisali.
Nižja povprečnina, a država obljublja
Izračuni kažejo, da bi morala država občinam glede na naloge, ki jim jih z zakoni
določa, letos zagotavljati 630 evrov povprečnine oziroma t. i. glavarine na prebivalca. Seveda ni tako, saj so letos pristali pri številki 554 evrov. In tudi v prihodnjih dveh letih se bodo morali v občinah res zelo racionalno obnašati, če bodo hoteli »priti skozi« s
priznanimi 536 evri povpreč-nine. Na toliko nižji znesek so namreč župani in županje pristali v zameno za obljubo države, da bo vendarle izpolnila nekatere druge njihove zahteve, ki jih vsaj zadnje mesece zelo glasno ponavljajo.
V dogovoru so tako podpisali tudi zavezo Vlade
Republike Slovenije, da bo ministrstvo za pravosodje in javno upravo v sodelovanju z resornimi ministrstvi do 15. oktobra pripravilo poseben zakon za uravnoteženje javnih financ za občine. Kaj vse bo določal ta zakon, sicer še ni znano, a njegov cilj je
za desetino znižati stroške zakonsko določenih nalog občin. Dobra dva tedna več časa ima ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki mora do 1. novembra posredovati vladi v sprejem uredbo, ki bo na novo opredelila metodologijo določanja cen komunalnih storitev. Spomnimo, da je minister Franc Bogovič poleti v
Celju slovenskim županom obljubil, da se bodo cene komunalnih storitev sprostile konec avgusta, vendar so tik pred tem datumom v vladi odločili, da je potrebna nova metodologija za določanje cen in zato cene komunalnih storitev zamrznili še do konca leta. Če bo metodologija pripravljena in sprejeta pravočasno, bodo občine po večletni zamrznitvi lahko s 1. januarjem znova obračunale polno lastno ceno komunalnih storitev. Kot že poudarjajo v vladi, ne bodo dopustili,
roka; 15. oktober in
da bi se cene komunalnih storitev povzpele v nebo. A župani ves čas poudarjajo, da takšnega namena pri določanju cen komunalnih storitev niti v sanjah nimajo, saj bodo podražitve v svojih denarnicah čutili vsi občani. Glede na to, da večina komunalnih podjetij že nekaj časa ne zmore niti stroškov za redno vzdrževanje infrastrukture, kaj šele za kakšne širitve ali posodobitve, pa je jasno, da bodo položnice pri večini za nekaj evrov višje.
IVANA STAMEJČIČ
Eden trših pogajalskih orehov je bil tudi dogovor o tem, da ministrstvo za finance v tem trenutku ne spreminja Zakona o financiranju občin. A ta trenutek ne bo prav dolg, saj je bilo največ, na kar so pristali na ministrstvu za finance, to, da bodo k sodelovanju pri pripravi zakonskih sprememb povabili tudi obe reprezentativni združenji.
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je v torek v Celju povedal, da ga veseli, ker so slovenski župani eni redkih, ki v teh težkih časih sami iščejo rešitve in državi predlagajo, kako in kje varčevati. Kot sami poudarjajo, namreč razmere na terenu dobro poznajo in v dialogu z njimi sprejete rešitve so lahko veliko bolj življenjske kot tiste, ki nastajajo v ljubljanskih pisarnah. Prav zato, da bi slišal čim več predlogov se je včeraj sestal s predsednikom Sosa Leom Kremžarjem.
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
VLADO KRESLIN ^SS
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Manj evropskega denarja za Slovenijo
Razvojna agencija Savinjske regije je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo minuli teden pripravila delovno srečanje ob začetku priprave razvojnih programskih dokumentov za obdobje 2014-2020.
V Taboru v Spodnji Savinjski dolini so člani sveta regije in regijskega razvojnega sveta ter predstavniki nekaterih razvojnih regionalnih ustanov v Savinjski regiji prisluhnili sodelavcem ministrstva z državno sekretarko Moniko Kirbiš Rojs na čelu. Ti so jim predstavili usklajevanje regionalnih razvojnih progra-
TOREK
SREDA
mov, čezmejnih operativnih programov in kasneje tudi dogovorov za razvoj regij. V začetni fazi teh usklajevanj želijo na ministrstvu spodbuditi razpravo o razvojnih potencialih in potrebah v regiji. Da bodo ti vsaj v regi-
finančnem okvirju za obdobje 2014-2020 je bil namreč za november sklican Evropski svet, vendar je že zdaj jasno, da bo ta odločitev sprejemal morda tik pred koncem letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
jah prepoznani in določeni čim prej, če se zamuja že z uskladitvijo na ravni države in zlasti s pogajanji na ravni Evropske unije. O večletnem
ČETRTEK PETEK
3	■0	Ö	&
□i	U EHHE]		U KD
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@ nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
Obiske po statističnih razvojnih regijah so na ministrstvu začeli na Koroškem, druga je bila na vrsti Savinjska regija, v naslednjih mesecih pa bodo obiskali še vse preostale slovenske statistične regije.
Fotografija prikazuje razvalino v Trnovljah pri Celju, ki že veliko let kvari videz tega predela, je opozoril bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Kot opozarja državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, se je treba kljub temu, da finančni okvir še ni določen, že zdaj zavedati, da bo denarja v kohezijskih skladih v prihodnjih letih tudi za Slovenijo manj, kot ga je v tem finančnem obdobju. Razvitejše evropske države, ki so neto plačnice v skupno evropsko blagajno, namreč napovedujejo zategovanje pasu tudi na tem področju in s tem krčenje pomoči za razvoj manj razvitih območij.
IS
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Bolj ali manj uspešno iskanje denarja
Podrobnosti o proračunskih predlogih, ki burijo duhove
Vlada je sprejela predloga proračuna za leti 2013 in 2014, ki sta od včeraj v razpravi v državnem zboru. Proračuna predvsem zaradi dviga davka na dodano vrednost (DDV) in 5-odstotne-ga zmanjšanja plačne mase v javnem sektorju dvigujeta kar precej prahu.
Proračun za leto 2013 temelji na napovedih o nadaljevanju slabih razmer v mednarodnem okolju, oteženem dostopu do virov financiranja slovenske države, bank in podjetij ter na nadaljevanju konsolidacije javnih financ. Osrednja cilja ekonomske politike sta trajno strukturno uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za stabilno gospodarsko rast.
Kar se tiče proračunskega primanjkljaja, so letošnje gospodarske razmere in obeti za prihodnji dve leti slabši,
kot so bili prvotno pričakovani, kar vpliva tudi na gibanja v javnih financah. Zaradi tega bo Slovenija po ocenah v letih 2013 in 2014 dosegala višji primanjkljaj državnega proračuna od predvidenega v Programu stabilnosti 2011, vendar ga bo kljub temu zadržala pod mejo 3 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP). S tem bo Slovenija izpolnila zavezo Bruslju. Slovenija bo to dosegla z znižanjem plačne mase v javnem sektorju za 5 odstotkov ter zvišanjem DDV na nekatere storitve in izdelke.
Milijoni, na katere se računa
V proračunu za prihodnje leto je tako predvidenih 9,5 milijarde prihodkov in 8,5 milijarde evrov odhodkov. Skupno naj bi imeli malo več kot milijardo evrov primanjkljaja, ki naj bi bil leta
Številni nasprotujejo predvideni zvišani davčni stopnji za medijsko dejavnost. Dvig bi imel hude gospodarske posledice za medijsko dejavnost, posledično pa bi prizadel tudi druge panoge, na primer tiskarstvo in poštne storitve, pri tem pa naj ne bi prinesel nikakršnega pričakovanega davčnega učinka. Panoga je namreč v dvojni tranziciji, zato v Sloveniji potrebujemo tako davčno politiko, ki bo medijem olajšala razvoj in trženje digitalnih vsebin, ne pa jih ogrožala. Mnogi izpostavljajo vidik javnega interesa in pomen regionalnih medijev za zagotavljanje družbene obveščenosti in povezanosti ter ohranjanje kulturne krajine.
Če vlada namerava znižanje mase plač v javnem sektorju doseči z odpuščanjem, bo odziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja skrajno oster in enoznačen, se odzivajo v sindikatih. Napovedujejo tudi referendum o reformi trga dela, če bo ta sprejeta v sedanji obliki. Kot kažejo napovedi, bo v letu 2013 za plače v osnovnih in srednjih šolah približno 10 odstotkov manj sredstev glede na drugo polletje 2012. Javni zavodi v kulturi bodo imeli približno 17 odstotkov manj denarja za plače kot v letu 2011 ali 10 odstotkov manj kot v letu 2012.
2014 še nižji. To naj bi vlada dosegla s posegom v plače, s čimer naj bi prihranili 200 milijonov evrov. Dodatnih 250 milijonov evrov bi prinesli drugi ukrepi, pokojninska reforma ter višji DDV. Ta bi bil višji za časopise in revije, komunalne storitve (to bi po novem letu pomenilo od 3 do 4 evre višje zneske na položnicah), frizerske storitve, uporabo športnih objektov, čiščenje oken, dostavo lončnic in cvetja in tudi za hrano za živali.
Z novim letom bi začeli pobirati 25-odstotni davek na najemnine, po 20 milijonov evrov bi prinesle višje cestne in okoljske takse. Vlada računa tudi na 600 milijonov evropskega denarja za infrastrukturo, zdravstvo, okolje in druge lokalne naložbe. Dodatne
prilive v proračun si vlada obeta tudi od javnega objavljanja davčnih dolžnikov, sprememb pri davku na motorna vozila, večje obremenitve dražjih vozil. Vlada načrtuje tudi dodatno obremenitev finančnega sektorja, in sicer bo po vzoru obdavčitve zavarovalnih storitev predlagala uvedbo davka za vse finančne storitve.
Že v četrtek je vlada sprejela tudi predlog novele zakona o dohodnini, s katero se bo uvedla pavšalna obdavčitev za osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo manj kot 50 tisoč evrov letnega dohodka. Več prihodkov iz naslova dohodnine pa si obetajo od prepolovitve posebne olajšave za študentsko delo ter odprave olajšave za čezmejne dnevne delovne migrante.
URŠKA SELIŠNIK
Gospodarstvo proti višjemu DDV
Na predlog za višji DDV so se že odzvali v Obrtno-pod-jetniški in Gospodarski zbornici zbornici Slovenije, kjer jih motijo predvsem podražitve nekaterih dejavnosti.
Po ocenah obrtne zbornice je bila nižja stopnja DDV v obrtnih panogah v Sloveniji izjemno stimulativna, saj je spodbudila, da so dejavnost začeli posamezniki opravljati legalno in tako niso več predstavljali nelojalne konkurence. V OZS pričakujejo, da bo omenjeni ukrep zaradi posledičnega višanja cen povzročil zmanjšan obseg dela, zapiranje manjših poslovnih subjektov, odpuščanje delavcev ter selitev v ilegalni del opravljanja dejavnosti. Zato je predlog vlade glede zvišanja stopnje davka na dodano vrednost v panogah, kjer prevladuje ročno delo, po mnenju OZS neustrezen in mu zato tudi odločno nasprotuje.
Predlaga se, da se ohrani nižja stopnja DDV za naslednje kategorije blaga in storitev: hrano za ljudi in živali, razen hrane za hišne živali; pripravo jedi; dobavo vode; zdravila; medicinske pripomočke; prevoz oseb in njihove osebne prtljage; dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig na vseh fizičnih nosilcih; vstopnine za kulturne ter športne prireditve; avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov; dobavo, vključno z uvozom, določenih umetniških predmetov; dobavo, vključno z gradnjo, obnovo in popravili, stanovanj in drugih stanovanjskih objektov, če so del socialne politike; obnovo in popravila zasebnih stanovanj; dobavo blaga in storitev, namenjenih uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotor, prikolice ...; storitve pokopa in upepelitve; manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila; domače varstvo (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide).
Tudi Gospdarska zbornica Slovenije nasprotuje vsakemu povišanju davkov. »V pogojih gospodarske recesije in upadanja standardov je dvigovanje DDV za različne proizvode in storitve, še posebej za časopise in revije, ukrep, ki je enak gašenju požara z bencinom,« trdijo v GZS, kjer za lajšanje težav predlagajo zmanjševanje davkov in odpravljanje administrativnih bremen. Namesto povišanega DDV vidijo rešitev v sprejemu ustreznejših ukrepov za povečanje prilivov v proračun in predvsem v zagonu gospodarstva.
US
Poslanci različnih mnenj
Matjaž Han	Jakob Presečnik
(Foto: GrupA)	(Foto: US)
Potem ko je zeleno luč proračunu prižgala vlada, mu bodo končno besedo vendarle namenili v državnem zboru. Zato smo o mnenju povprašali nekatere poslance s Celjskega.
V petek še niso imeli v rokah potrebnih glasov poslanskih kolegov. Poudarjali so tudi, da z vsebino predlogov še niso podrobno seznanjeni oziroma vedo zanjo predvsem iz medijev.
Obžaluje
zamrznitev
projektov
Kot zagovarjajo v SDS, sta predloga proračunov pomemben ukrep za izhod iz krize. Glede na napovedi so bile sprejete nekatere pričakovane rešitve, kot je na primer pove-
Janja Napast (Foto: SHERPA)
čanje prihodkov iz nekaterih davčnih virov. Poudarjajo, da je pripravljen proračun dobra podlaga za razpravo in odločanje v državnem zboru. Glede dviga DDV trdijo, da se bo o
tem predlogu še razpravljalo in da ni nič dokončno, hkrati pa opozarjajo, da dvig DDV ne pomeni nujno tudi dviga cen izdelkov oziroma storitev in da je pri tem treba imeti v
mislih tudi konkurenčnost na trgu. Cilj vladnih ukrepov - tako pravijo v SDS - ni v tem, da »bi se kdorkoli izselil iz države ali da bi bili tisti, ki imajo manj, v kriznih trenut-
kih bolj obremenjeni kot tisti, ki imajo več«. Kot je še dodala poslanka Janja Napast, ji je še najbolj žal, ker je bilo treba zaradi stanja, kakršnega imamo v Sloveniji, zamrzniti nekatere projekte.
Prepričan, da proračun ne rešuje gospodarstva
»Če bo vlada samo s tem, da bo dvignila davke, izravnala proračun, je to zagotovo slabo,« poudarja Matjaž Han, SD. »Upam, da je upoštevala obresti za poroštva, ki jih bo treba plačati za slabo banko in holding. Upam tudi, da je dobro preračunala, koliko prihodkov bo z dvigom DDV. Zaenkrat glede na slišano mislim, da proračun gospodarstva ne bo rešil, temveč uničil, predvsem v primeru dviga dDv za medije. Menim, da bo ljudem iz denarnic pobral še več, kot bi bilo treba. To se bo poznalo predvsem pri komunali, kjer
se bo z višjimi položnicami odrazila tudi tržna cena. Menim, da vlada ni storila ničesar na prihodkovni stani, razen da bo od ljudi pobirala dodaten davek.«
Pričakuje težave pri usklajevanju
Sicer so bili ustrezni sklepi na vladi sprejeti v četrtek, šele včeraj pa naj bi gradivo poslali tudi v državni zbor, zato poslanci v petek še niso imeli točnih izračunov in predpostavk. »Zagotovo bo ogromno težav pri usklajevanju. Po eni strani bo težko priti do predvidenega primanjkljaja, po drugi strani pa v naši stranki ne podpiramo predvidnega dviga DDV, sploh za medije in komunalne storitve. Ob tem se zavedamo, da bo na tak način težko zložiti številke,« meni Jakob Preseč-nik, SLS. »Kot kaže, bo treba še veliko besed, predvsem pa pametnega usklajevanja.«
URŠKA SELIŠNIK
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Še nekaj centov manj
Kot kažejo zadnji podatki, pocenitev zemeljskega plina v Sloveniji še ni konec. V petek sta novi nižji ceni objavila dva prodajalca, družbi Energetika Celje in Petrol.
V Energetiki Celje so po pogajanjih z uvoznikom in dobaviteljem zemeljskega plina, družbo Geoplin, s 1. oktobrom pocenili ta ener-gent za 15 odstotkov, v petek pa še za dodatnih 8 odstot-
kov. Za okrog 8.200 odjemalcev na območju mesta Celje tako cena zemeljskega plina od 1. oktobra znaša 0,3985 evra/Sm3. To ceno zagotavljajo za celotno kurilno sezono oziroma do konca aprila. 23-odstotna pocenitev velja samo za zemeljski plin, cene vseh ostalih storitev oskrbe z zemeljskim plinom pa ostajajo nespremenjene. Dodatno 11-odstotno znižanje cene, odvisno od letne količine porabljenega zemeljskega plina, so v petek sprejeli tudi v družbi Petrol. Tudi pri njih cena standar-
dnega kubičnega metra plina od 1. oktobra znaša 0,3980 evra in velja do konca kurilne sezone. Petrol ponuja še dodatne paketne ugodnosti ob sočasnem nakupu zemeljskega plina in elektrike ob podaljšanju pogodbenega razmerja za do dve leti, v prihodnje pa bo zvestim kupcem ponudil še dodatne ugodnosti. Že zdaj lahko gospodinjski odjemalci pridobijo dobroimetje na Petrol klub kartico, ki ga lahko porabijo za vsa plačila na Petrolovih bencinskih servisih.
IS
Voc vendarle dokapitaliziran
Po slabih vesteh, ki so se zadnje tedne nizale v zvezi s poslovanjem največjega gradbinca na Celjskem, je v petek iz družbe Ceste mostovi Celje vendarle prišla tudi dobra novica.
Potem ko je že vse kazalo, da ne bo tako, je namreč v petek uspela dokapitalizacija hčerinskega podjetja Voc. To posledično pomeni, da družba tudi nima več blokiranih računov. Ko je namreč zadeva o dokapitalizaciji skoraj že padla v vodo, so banke SKB, Probanka, Abanka in Poštna banka Slovenije pokazale interes za dokapitalizacijo in pristale na re-
Energetika Celje s 1. oktobrom znižala cene zemeljskega plina za 23 odstotkov
ševanje in sodelovanje z dokapitalizatorjem družbe. Voc ima v tem trenutku še veljavno koncesijo za zimsko vzdrževanje, za katero izpolnjuje vse pogoje. Glede na položaj, v katerem je delniška družba CMC, bo vodstvo Skupine Ceste mostovi Celje s pomočjo bank zdaj intenzivno reševalo Voc. Tako naj bi se ta ponovno lahko prijavljal na razpise in še naprej opravljal dejavnost, s katero se ukvarja - torej vzdrževanje in obnovo cest - ter tako ohranil vsaj nekatera delovna mesta v skupini.
IS
V Energetiki Celje so v začetku tega tedna še znižali cene zemeljskega plina, in sicer za dodatnih 8 odstotkov. Že prejšnji teden so cene znižali za 15 odstotkov, kar pomeni, da bo Energetika Celje cene zemeljskega plina znižala za skupno 23 odstotkov. Ta odstotek je posledica uspešnih pogajanj z njihovim dobaviteljem zemeljskega plina. Znižane cene bodo veljale za celotno kurilno sezono 2012/13 oziroma do 30. aprila 2013.
Pomembno pa je poudariti, da govorimo le o ceni blaga brez omrežnine, meritev in pripadajočih davščin.
Energetika Celje kot dobavitelj zemeljskega plina je bila že v preteklosti med cenejšimi ponudniki. V preteklosti je na vseh ravneh odpirala vprašanja cenovne politike plina, vendar je šele vstop novega ponudnika na trg zemeljskega plina povzročil pozitivne premike na trgu in hkrati pospešil tudi aktivnosti za izboljšanje nabavne cene zemeljskega plina pri našem dobavitelju in uvozniku v Republiko Slovenijo.
Ena izmed prednosti Energetike Celje je vsekakor zanesljivost dobave zemeljskega
d e s e b o k js ci
o m o
plina, ki so ga tudi v času politično-gospo-darske krize v letu 2009, ko je bila dobava zemeljskega plina v Evropski uniji in tudi v sosednjih državah močno motena, s pomočjo svojega dobavitelja in uvoznika zagotavljali vsem svojim odjemalcem v zadostni količini in zmogljivosti.
Cena zemeljskega plina je v primerjavi s kurilnim oljem in tekočim naftnim plinom izjemno ugodna.
Razmere na trgu zemeljskega plina, tako kot tudi na mnogih drugih področjih, se spreminjajo in ponudba deloma presega povpraševanje, kar pozitivno vpliva na cene. V primeru spremenjenih razmer pa zanesljivost dobave in cenovno stabilnost dolgoročno jamčijo le dolgoročne pogodbe ali vsaj kombinacija enih in drugih. Energetika Celje se je kot dobavitelj zemeljskega plina ves čas trudila, da je glede na svoje poslanstvo vzdrževala cene zemeljskega plina, ki so bile med najnižjimi v Sloveniji in verjamejo, da bo tako tudi v bodoče.
Po dveh letih prerasel okvire podjetniškega inkubatorja
Skupaj s kolegom je našel priložnost v spletnem trženju turističnih zmogljivosti
Bojan Planko iz Šentjurja je svojo podjetniško pot skupaj s kolegom začel že kot študent v Mariboru. Diplomo računalništva in informatike je v žep sicer spravil šele pred kratkim, a to je bilo na njegovi poti bolj stvar načel kot potrebe. Podjetniška ideja je dobila podporo v enem prvih inkubatorjev v Sloveniji in sicer v mariborski Tovarni podjemov. Ko so podobno ustanovo odprli še v domačem Šentjurju, je bil prvi, ki je naselil pisarno. Po dveh letih jo zapušča. Podjetje je z zdaj že tremi zaposlenimi okvire inkubatorja preraslo.
»Ni bilo tako zelo dolgo nazaj, pa vendar je bil čas, v katerem smo mi stopali na podjetniško pot, povsem drugačen,« svojo zgodbo začne Bojan. »Sva pa s kolegom svojo kariero že od začetka nekako vzela v svoje roke.« Tovarna podjemov je bila ena prvih tovrstnih podjetniških spodbud. Tudi na razpisih ni bilo pretirane gneče in je bilo do sredstev bistveno lažje priti. Danes imajo nekateri inkubatorji, kot na primer tisti v Rogaški Slatini, tudi možnost najema delavnic. Večinoma pa gre za pisarniške dejavno-
Bojan Planko: »Z razvojem računalništva in razširjeno uporabo spleta je danes mogoče z manjšim vložkom na noge postaviti kakšen posel, za katerega bi nekoč porabili bistveno več manevrskega prostora in seveda začetnega kapitala.«
sti, ki temeljijo na spletnem poslovanju.
Ideja o spletnem trženju turističnih zmogljivosti je kot viaCroatia.com najprej zaživela za hrvaški trg. Sledilo je nekakšno logično nadaljevanje še slovenske različice. »Razlika med kla-
sično turistično agencijo je seveda v tem, da mi nimamo poslovalnic in tam zaposlenih agentov. Naša prednost pred drugimi podobnimi portali pa je tudi v tem, da ponujamo določene pakete in celostne ponudbe. Ne gre zgolj za posredovanje.«
V preteklih dneh so v podjetniškem inkubatorju v Šentjurju drugič pripravili dneve podjetništva. V izobraževalnem delu so tematiko izbrali na pobudo lokalne obrtno podjetniške zbornice. Najbolj pereča tema so bile izvršbe in načini, kako od podjetij v stečaju ali prisilni poravnavi kar v največji meri izterjati svoj denar. S plodnim sodelovanjem z mladinskim centrom poskušajo idejo podjetništva tudi čimbolj približati mladim. Kot je povedal predstavnik centra Jure Raztočnik, pa dolgotrajna gospodarska kriza zelo očitno vpliva tudi na podjetniški elan in motivacijo zainteresirane javnosti. V oktobru se v podjetniškem inkubatorju izpraznijo tri pisarne. Tako vabijo in odpirajo vrata novim podjetniškim idejam mladih podjetnikov. Čimprej dostavite svoj podjetniški načrt. Dneve podjetništva pa v inkubatorju zaključujejo 16. oktobra s predavanjem Jane Galič Izvršnica in ostale novosti Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.
Obšli finančno nedisciplino
Medtem ko vsi govorijo o krizi, bi človek mislil, da je turizem kot ena bolj luksuznih dejavnosti najbolj na udaru. »Ja in ne. Pozna se predvsem pri zamikih plačil
naših poslovnih partnerjev. Zato smo tudi spremenili sistem in zdaj smo mi tisti, ki prevzamemo plačilo in v imenu stranke zakupimo določen aranžma.« Strah pred tem, da bi na spletu vse uredili in plačali, potem pa pred apartmajem na morju ostali pred zaprtimi vrati, je menda odveč. »Stvar deluje zanesljivo in enostavno. Res pa tudi hitro. In vsako namestitev je treba tik pred zdajci še enkrat preveriti, če je prosta. Ker jih namreč tržijo mnogi, se prav lahko zgodi, da ti jo pred nosom kdo zasede.«
Njihovo podjetje zdaj zaposluje že tri ljudi. In čeprav
je bilo delovanje v okviru inkubatorja več kot dobrodošlo, za začetek pa tudi zelo ugodno, se z leti in širitvijo delovanja namnožijo tudi stroški. Prav ob našem obisku se je Planko skupaj s sodelavci selil na novo lokacijo v Šentjurju. »Selitev in hkratna prenova spletne strani vplivajo tudi na obisk, toda v najboljših časih smo beležili med tri- in štiri tisoč klikov dan,« o prepoznavnosti znamke pove Planko. Časi sicer niso rožnati, a o kakšnem pesimizmu vseeno ni sledu.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Tudi uradno konec obiranja hmelja
Točenje piva ob koncu Hmeljarskega likofa, s katerim so tudi letos hmeljarji simbolično obeležili konec obiranja hmelja.
ŽALEC - V soboto zvečer so hmeljarji na prireditvi Hmeljarski likof v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče še uradno končali letošnje obiranje hmelja. Hkrati je tradicionalna prireditev pomenila tudi konec letošnjega praznovanja občinskega praznika Občine Žalec.
Kljub temu, da je v zadnjih nekaj letih prodaja hmelja v krizi, so se hmeljarji, sicer v nekoliko okrnjeni zasedbi, le udeležili prireditve, ki je nekoč, ko so hmelj obirali cel mesec, pomenila razlog za veselje. Na sobotni prireditvi je zbrane najprej nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos. Izpostavil je, da je prav, da se še vedno spominjamo časov, ko je prireditev Hmeljarski likof pomenila konec obiranja hmelja in so se hmeljarji na njej veselili konca in zaslužka. Danes je namreč
bolj kot kaj drugega prireditev namenjena ohranjanju dolgoletne tradicije.
Sezono krojilo vreme
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je izpostavil, da je še kako pomembno, da se kmetje ne ukvarjajo le z eno samo panogo, temveč z več, kar jim pride še kako prav v časih, ko z denarjem od prodanega hmelja ne morejo skoraj niti »pokriti« stroškov pridelave. Svetovalka za področje hmeljarstva v Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Celje Irena Fri-škovec je povedala, da je na letošnjo letino zelo vplivalo vreme. Visoke temperature v juliju in avgustu so kar precej zmanjšale količino pridelka. Storžki se niso razvili, kot bi se morali, ostali so namreč drobni. Hmeljarji ocenjujejo,
da je letošnji pridelek okrog 1300 ton hmelja, kar je za 30 odstotkov manj kot lani, ko so pridelali kar 2500 ton. Točne podatke o letini bodo imeli po 15. oktobru, ko morajo vsi hmeljarji javiti količino pridelanega hmelja. Kljub temu, da so pridelali manj hmelja kot lani, hmeljarski starešina Slavko Šalej ostaja optimističen: »Prodaja je še vedno trnova, ampak so trni na srečo manjši. Tu in tam se na koncu predora že kažejo majhne svetle luči.«
Hmeljska kobula v roke Ireni Friškovec
Društvo hmeljarjev, hmelj-skih starešin in princes je tudi letos podelilo priznanja najzaslužnejšim hmeljarjem, ki kljub krizi še vedno vztrajajo in pridelujejo hmelj, pri tem pa še vedno ostajajo op-
timistični. Priznanje so tako prejeli hmeljarji Andrej Kramer iz Zaloške Gorice, Jurij Novak iz Kamenč in Anton Rožič, ki je tudi predsednik društva. Hmeljska kobula je tokrat romala v roke svetovalki na področju hmeljar-
stva Ireni Friškovec, ki s svojim znanjem nudi pomoč hmeljarjem, usmerja mladino in uspešno sodeluje pri prijavljanju najrazličnejših projektov.
Ob koncu prireditve so Janez Oset, Slavko Šalej, Anton
Rožič in Janko Kos še simbolično udarili po sodu in natočili pivo v vrčke, s katerimi so v nadaljevanju nazdravili še vsi ostali hmeljarji, zbrani v dvorani.
ŠO
Foto: TT
TIC Prebold, ki domuje na nekdanji domačiji v neposredni bližini Bolske, so med poletnimi počitnicami uredili dijaki in študenti v sklopu počitniškega dela.
Kmalu še zbirka in tržnica
PREBOLD - Občina je poleti v Dolenji vasi ob reki Bolski odkupila kmetijo, v kateri je uredila TIC Prebold. Zdaj načrtujejo, da bodo vanjo preselili še muzejsko zbirko, ki je pred časom domovala v preboldski graščini, in uredili prostore, kjer bi prodajali lokalne proizvode.
Občina Prebold je zgo- tevala tri tisoč evrov naje-
dovinsko zbirko umaknila iz preboldske graščine, ko je družina Paulini, ki je po denacionalizacij skem postopku postala lastnica graščine, za prostore zah-
mnine na mesec. Prav to je bil namreč tudi razlog, da je občina odkupila kmetijo v Dolenji vasi, v kateri želi postopoma urediti turistični center občine. V nove pro-
store bodo tako v kratkem prenesli zgodovinsko zbirko, ki prikazuje življenje Preboldčanov skozi zgodovino. Gre za predmete, povezane z življenjem v prvi svetovni vojni, bojem za severno mejo, v katerem je sodelovalo veliko Prebold-čanov, drugi svetovni vojni in povojnem življenju. V prostorih bodo uredili tudi
prodajalno oziroma tržnico, na kateri bodo lahko domačini prodajali svoje pridelke in ročna dela.
Zavoda ne bo
V občini Prebold želijo pospešiti razvoj turizma, a se kljub temu ne bodo odločili za ustanovitev zavoda za kulturo, turizem in šport, tako kot sta ga pred časom ustanovili dve manjši sosednji občini- Vransko in Polzela. Župan Vinko Debelak namreč meni, da je občina Prebold z malo več kot 5 tisoč prebivalci premajhna za tovrstne formalne ureditve. Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v Žalcu po njegovem mnenju namreč nudi dovolj podpore na področju kulture. Poleg tega je prepričan, da so občinske meje za kulturo premajhne. Prav tako bi bil zavod v teh težkih časih prehudo finančno breme za občinski proračun. Denar, ki bi ga sicer morali nameniti za delovanje zavoda, bodo tako še naprej raje namenili za ljubiteljsko kulturo in šport, s katerim se ukvarja Športna zveza Prebold, v kateri prav tako ne čutijo potrebe, da bi za športne programe skrbeli profesionalci.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE (arhiv NT)
Za hitro rešitev stanovanjskega problema
VELENJE - V mestu imajo 16 bivalnih enot, ki jih dodeljujejo v začasen najem občanom, ki se znajdejo v težki socialni stiski in sami v kratkoročnem obdobju ne morejo rešiti stanovanjskega problema.
Gre za sobe ali stanovanja v starejših blokih, ki so sicer opremljena v skladu z zakonom, vendar bivalne enote po svojem statusu in kvaliteti ne dosegajo meril neprofitnih stanovanj in nudijo samo začasno zatočišče. Kot je pojasnila vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak,
imajo bivalne enote že dlje časa.
Zgodi se, da občani izgubijo stanovanje, pojavi se nasilje v družini, namestili pa so tudi občane, ki so svoje imetje izgubili v požaru. Skratka, te enote pridejo v poštev takrat, ko je treba hitro reševati problem, da se ljudje ne znajdejo na cesti. Stanovanja so opremljena, saj večina ljudi nima pohištva in druge opreme. Stanovalci so v njih največ pol leta ali tako dolgo, dokler ne rešijo svojega stanovanjskega problema oziroma se prijavijo na razpise za dodelitev stanovanj. Seveda lahko bivanje podaljšajo, če je nujno. US
Minuli teden so svetniki sprejeli tudi ustrezen odlok o oddaji teh bivalnikov v najem, saj dosedanji način dodeljevanja ni predpisoval postopka in meril za oddajo. Tako je o sklenitvi najemne pogodbe na podlagi predloga službe za upravljanje s stanovanji odločal župan. Z novim pravilnikom, ki natančneje določa pravila, želijo vzpostaviti pravičen sistem za zagotovitev bivalnih enot občanom Mestne občine Velenje. Pri določitvi višine najemnine so v pravilniku povzeta določila stanovanjskega zakona glede oblikovanja neprofitnih najemnin ter socialni status najemnikov. Cena najema bivalnih enot za tiste, ki prejemajo samo socialno pomoč, je 50 evrov. Kot smo omenili, imajo v Velenju zaenkrat 16 enot. Trenutno sta dve enoti prazni, zanju pa imajo evidentiranih sedem prosilcev.
Po prehojeni poti
CELJE - Z novim šolskim letom je IV. osnovna šola Celje stopila v svoje 51. leto. S prvimi prireditvami so visok šolski jubilej obeležili že konec lanskega šolskega leta, praznovanje pa bodo nadaljevali še vse naslednje mesece.
V šolskem preddverju so minuli teden odprli za ogled fotografsko razstavo ob prehojeni 50-letni poti, saj so po besedah ravnateljice Nevenke Matelič Nunčič želeli tako učencem kot njihovim staršem in mlajšim sodelavcem v kolektivu pokazati, kaj vse so v šoli počeli že v minulih desetletjih. Izbor fotografij, ki zaradi bogato založenega šolskega arhiva ni bil lahka naloga, je opravil učitelj likovne vzgoje Vinko Zajc, razstava pa bo v šolskem preddverju na ogled še naslednje tedne. Sredi novembra bodo v šoli pripravili osrednjo slovesnost, v znamenju šolskega jubileja pa bodo tudi vsi letošnji projekti, v katerih sodelujejo učenci IV. OŠ. Tako se bodo 50-letnice šole lotili mladi raziskovalci, na to temo pa bodo učenci zastavili tudi svojo predstavitev v okviru Evropske vasi.
IS
Foto: GrupA
Fotografska razstava ob prehojeni 50-letni poti je še zlasti zanimiva za učence, ki danes obiskujejo IV. OŠ Celje.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Jabolk tokrat ne bo manjkalo
KOZJE - Podsreda in okolica sta v teh dneh v znamenju že 13. praznika kozjanskega jabolka. Vrhunec dogajanja bo ta konec tedna z dvodnevnim sejmom regionalnih produktov.
Letošnji sejem bo še bolj pester kot pretekla leta, saj bo svoje izdelke in pridelke razstavljalo in prodajalo 135 ponudnikov, kar je največ doslej. Stojnice bodo tako dobesedno preplavile celoten trg Podsreda, šibile pa se bodo pod najrazličnejšimi domačimi dobrotami in doma narejenimi izdelki. Manjkali ne bodo mlečni in mesni izdelki, izdelki iz medu, potice, marmelade, testenine, zelenjava, suho sadje, domače žganje. Umetniki bodo prodajali ročno izdelan nakit, okraske, svečnike, igrače, šale, kape in rokavice, spet drugi bodo obiskovalcem pobližje predstavili že skoraj pozabljeno domačo
in umetnostno obrt. Če je lani marsikdo pogrešal bistvo praznika, jabolka, jih bo letos na pretek. »Lani je bila letina jabolk zelo slaba, zato jih je zmanjkalo že po dveh urah. Sadjarji pravijo, da se tokrat ni bati, da bi praznik minil brez jabolk,« zagotavlja mag. Valerija Slemenšek iz Kozjanskega parka.
V dneh sejma bo obiskovalce skupaj zabavalo več
kot 200 nastopajočih, veliko pozornosti bo zagotovo pritegnilo tekmovanje v peki jabolčnega zavitka, na ogled bo razstava gob, športniki pa se bodo družili na nogometnih turnirjih in ob teku na grad Podsreda. Manjkala ne bosta niti fotografski ex-tempore in razglasitev carjeviča, lastnika najlepše urejenega sadovnjaka.
ANJA DEUČMAN
CELJE - Zavod Celeia in Društvo Raznolikost podeželja sta v soboto pripravila jesensko prireditev Podeželje v mestu.
Na mestni tržnici se je s svojo kulinarično in nastanitveno ponudbo, z izdelki rokodelskih obrti ter seveda domačimi pridelki predsta-
vilo kar 20 ponudnikov iz okolice mesta. Tokratnemu obisku Podeželja v mestu se je pridružilo še Združenje ekoloških pridelovalcev Deteljica. Na prireditvi so namreč želeli meščanom še posebej predstaviti projekt oskrbe z lokalnimi ekološko pridelanimi živili v zabojč-
kih. Člani Deteljice so za-bojčke ekološko pridelanih živil v Celju sicer že začeli prodajati in vse od prejšnjega tedna jih lahko meščani poiščejo ob četrtkih med 16. in 17. uro na parkirišču pri celjskem kmetijsko-gozdar-skem zavodu.
IS, foto: SHERPA
Prireditev, ki iz leta v leto pridobiva prepoznavnost in je v zadnjih letih v majhen kozjanski kraj v dveh dneh privabila več kot deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, bo tudi tokrat postregla s pestrim kulturnim, zabavnim in športnim dogajanjem. Že v nedeljo so se ljubitelji hoje odpravili na pohod po kozjanskih sadovnjakih, danes, v torek, ob 18. uri bodo v prostorih uprave predstavili projekt Glavate vrbe, v četrtek ob isti uri še posebnosti metuljev Kozjanskega. Jutri, v sredo, bo dan odprtih vrat gradu Podsreda, v petek pa bodo v Slovensko-bavarski hiši na ogled postavili razstavi Stare sorte jabolk in Sadje na znamkah.
Kot je za prireditve Podeželje v mestu že značilno, je tudi sobotno spremljal bogat program, ki je vključeval različne pokušnje domačih dobrot, vožnjo s kočijo po mestu ter predstavitve različnih društev. Ob zvokih narodnozabavnega ansambla Domen z Vižarji so nekateri na mestni tržnici tudi zaplesali.
Podeželje obiskalo mesto
Očistili dom za metulje
CELJE - Sobotno dopoldne je skupina zaposlenih iz celjske enote zavoda za varstvo narave, članov Lovske družine Grmada in prostovoljcev preživela na čistilni akciji v Volčekih. Del območja med Začretom, Bukovžlakom in Proseniškim (2500 m2) so očistili zarasti, podjetje Simbio pa je poskrbelo za brezplačen odvoz skoraj 7 ton odstranjene vegetacije.
Volčeki so predel mokrotnih travnikov, na katerih živijo redke vrste metuljev, zato sodijo v državno zaščiteno območje Nature 2000. Te površine se hitro zaraščajo, ker se opušča košnja, poleg tega se širijo nevzdrževane me-jice. Tako se vsako leto zmanjšujejo travniške površine, ki jih ogrožajo tudi posegi, kot so spreminjanje v njive, gnojenje, izsuševanje. Prav travniki pa so pomembni za življenje
metuljev, dve vrsti, ki živita v Volčekih, sodita med ogrožene tudi v evropskem merilu. Zato so v sobotni akciji odstranjevali odvečno zarast in s tem širili travniške površine. S tem bodo tudi prispevali k večji varnosti na bližnji cesti, saj se v grmovju velikokrat skriva divjad, ki lahko s skokom na cesto povzroči nesrečo. Z očiščenjem tega območja bo nevarnost takšnih trkov manjša.
TC, foto: GrupA
Podobno akcijo bodo zavod za varstvo narave, občini Zreče in Mislinja ter podjetje Unior - Program turizem, pripravili v soboto dopoldne, ko bodo čistili zaraščajoča travišča - planje na Pohorju.
V sobotni akciji so čistili zaraščene travnike Volčekov, kjer živijo ogrožene vrste metuljev.
Menjava denarja in blaga
REČICA OB SAVINJI - člani turističnega društva so v nedeljo znova uspešno izpeljali 17. Lenartov sejem, v katerim skušajo obuditi spomin na sejemski živ-žav, ki je odlikoval Rečico ob Savinji med obema vojnama.
Nekateri od likov, ki so obiskali Lenartov sejem.
Na sejem so znova privabili številne prodajalce, ki so ponujali domače blago, dobrote in izdelke, primerne za vsakdanjo rabo. Sej-marji so prišli iz različnih koncev Slovenije, sejemsko ponudbo na dobro založenih stojnica pa je obogatilo kar nekaj domačinov. V TD se trudijo, da bi sejem minil brez kiča in plastike, vseeno pa so poskrbeli, da je bila sejemska ponudba primerna današnjemu času.
Seveda so tudi letos v goste povabili nekdanje zgornjesa-vinjske posebneže ki so obiskovali sejemska dogajanja v medvojnem času. Tako je na sejem prišla trška gospoda v starih oblačilih, pičkurin, slepec, »šuhpucer«, številna družina, cukrova Liza in številni drugi. Prišla je tudi ciganska Urška, ki so jo na Rečici obiskali prijatelji iz cele Slovenije. Kot po navadi sta stroga trška policaja dvignila trško zastavo in naznanila pravila sejmarje-nja, ki je minilo v znamenju prizadevanj, da čimveč blaga menja lastnike, denar pa mošnjičke.
US
SVET ZAVODA
VIZ III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA
Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA / RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/- ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09, 65/09 in 20/2011).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druga sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Pisne prijave z overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	potrdilo o izobrazbi, nazivu
•	potrdilo o strokovnem izpitu
•	potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v roku enega leta, sicer preneha mandat po zakonu
•	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj
•	potrdilo ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev
•	potrdilo ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost
•	potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica
•	pisna izjava, da zoper kandidata ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost pri kateremkoli sodišču
•	program vodenja zavoda, ki ga bodo kandidati tudi predstavili svetu šole, pošljite v zaprti ovojnici s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/ICE v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov VIZ III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
Vlogo bomo še upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Staro v novem
V Kvartirni hiši v Gosposki ulici v Celju je na ogled fotografska razstava Duhovi preteklosti, na kateri svoje fotografije razstavlja pet mladih avtorjev, ki so bili med 12 udeleženci projekta Kultour 12.
Projekt je zastavilo Turistično društvo Celje, da bi z njegovo izvedbo skozi več ustvarjalnih delavnic izbolj-
šalo znanje in izobrazbo pri uporabi fotografske in video opreme pri mladih. Končni cilj projekta je, pravi predsednik društva Matija Golner, pridobitev stalnega festivala turističnega filma in fotografije. Ob letošnjem natečaju so pripravili tudi slikanje z modeli, saj so že v izhodišču želeli na simbolni ravni povezati staro z
novim. Tako so na fotografijah mladi avtorji upodobili ob nekaterih podrobnostih celjskih vedut tudi skupino v srednjeveška oblačila oblečenih modelov, ki so pozirali ob najbolj drznih in sodobnih objektih v mestu. Tudi na ta izviren način so iskali odseve preteklosti v današnji podobi mesta.
BRST, foto: GrupA
Branje društvu v čast
Društvo slovenskih pisateljev je proslavilo 140-letnico. Na predvečer jubileja sta v sredo v Celju območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti in osrednja knjižnica pripravili Literarna branja.
Osrednji gost večera je bil pesnik, prevajalec, esejist in redni profesor na Fakulteti za družbene vede Aleš Debeljak, ki je za svoja dela prejel več slovenskih in mednarodnih nagrad - vključno z nagrado Prešernovega sklada - ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Brali so tudi literati s Celjskega - Nuša Ilovar, Marijan Pušavec, Mohor Hudej ter Tomaž Krajnc. Literarna branja so na predvečer 140-letnice Društva slovenskih pisateljev organizirali še v devetih krajih po Sloveniji.
BS, foto: GrupA
Topolovčeva prepletanja
V prostorih Železarskega muzeja Teharje je od petka na ogled razstava, ki je prava redkost pri nas. Pod naslovom Prepletanja so na ogled postavili dela vsaj desetletnega ustvarjanja samosvojega in izjemno nekomunikativnega umetnika Konrada Topolovca, ki živi in ustvarja na Teharjah.
Topolovec, letnik 1955, je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral je pri prof. Gustavu Gnamušu. Svoj umetniški razvoj je gradil na izkušnji visokega modernizma ter na ideji in ikonografiji nove figuralike v osemdesetih. Njegovih del v javnih prostorih nismo videli že dolga leta. Topolovec pravi, da je tokratna razstava izjema, saj ne razstavlja in ne želi razstavljati. »Če hoče kdo videti moja dela, naj pride na obisk k meni in jih bo lahko videl,« je odgovoril na vprašanje, zakaj ne razstavlja.
Sicer pa je ob razstavi izšel tudi izredno lep katalog, za katerega je spremno besedo z oceno in analizo Topolovčevih slik napisala samostojna kustosinja Alenka Domjan.
Topolovec je tokrat v svojih slikah, polnih zagonetnih blodnjakov in realnih ter fantazijskih figur predstavil zgodbe svoje domišljije, svojega sveta. Z uporabo posebnih, pogojno jim lahko rečemo arhaičnih barv, je ustvaril dela, ki naravnost kipijo od čudne, težko doumljive energije in domišljije. Avtor interpretacijo prepušča občinstvu, a vendarle pove, da po končanem desetletnem ciklusu del, ki jih je postavil na ogled, opušča figuraliko in se v svojih novih delih prepušča predvsem študiji in raziskavi prostora. Nastaja nov ciklus, ki ga na razstavi za pokušino predstavlja v okroglih formatih in z video projekcijo.
BRST, foto: SHERPA
Konrad Topolovec pred svojimi deli
i
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celi
Razbiti spomini z odliko
Film Razbiti spomini v režiji Tomaža Krajnca in pod mentorskim vodstvom Marka Radosavljevića, ki so ga na I. gimnaziji v Celju posneli v lanskem šolskem letu, je sodeloval na Festivalu slovenskega filma v Portorožu in v svoji kategoriji študijskih filmov zasedel odlično tretje mesto.
Strokovna žirija je ocenila, da je bil film Razbiti spomini boljši od mnogih drugih kratkih filmov v produkciji šol in akademij. V kategoriji študijskih filmov je letos sodelovalo 11 filmov, večinoma so to bili izdelki ustvarjalcev z AGRFT in Visoke šole za umetnost. Gimnazijci si s tem filmom zdaj želijo na še kakšen filmski festivala, za to šolsko leto pa imajo v načrtu snemanje novega filma.	Bs
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Eden številnih prizorov, v katerem so učenci združili ples, glasbo in pesem.
S petjem in plesom skozi vrtinec zmešnjav
Muzikal Mamma Mia angleškega dramskega krožka Page 2 Stage
Angleški dramski krožek Page 2 Stage Osnovne šole Petrovče je v četrtek zvečer v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu premierno uprizoril muzikal Mamma Mia. 25 devetošolcev je tako v uro in pol trajajoči predstavi združilo znanje angleščine, igre, plesa in petja ter nabito polno dvorano popeljalo v sončno Grčijo, kjer se je dogajal film - muzikal Mamma Mia, na podlagi katerega so Petrovčani pripravili predstavo.
Muzikal Mamma Mia je do zdaj največji angleški dramski projekt Osnovne šole Petrovče. Učenci so se nanj pripravljali leto dni. Najprej so si ogledali originalni muzikal, nakar so člani krožka, takrat še osmošolci, počasi začeli spoznavati glavne like. Na bralnih vajah so tako ugotovili, komu je katera vloga pisana na kožo in komu jezik v angleščini dobro teče. Kasneje se je v priprave vključila tudi koreografinja, ki je glasbene vložke umeščala v predstavo. Pesmi legendarne skupine Abba so učenci posneli v studiu, kar je bilo po njihovem pripovedovanju še posebej velika izkušnja. Če je bil mentorici Veroniki Tavčar in ostalim učiteljicam, ki so sodelovale pri nastajanju mu-zikala, še posebej velik izziv uskladiti vse nastopajoče, je bila za učence najhujši zalogaj angleščina, saj so mo-
rali celoten muzikal naštudirati v tem jeziku. S suvereno igro, z dovršenimi plesnimi koraki in s pevskimi vložki so petrovški osnovnošolci navdušili občinstvo in dokazali, da lahko tudi učenci pripravijo projekt, ki se lahko kosa s predstavami različnih kulturnih društev.
Po uspešni četrtkovi premieri in štirih ponovitvah za osnovnošolce petrovške učence zdaj čakajo še nastopi pred osnovnošolci iz vse Slovenije, njihovemu vabilu se je namreč odzvalo že več kot dvajset šol.
Muzikal Mamma Mia govori o mladenki, ki se bo kmalu poročila in bi zato rada ob sebi imela tudi očeta. Ker ji mama ni nikoli zaupala očetovega imena, bodoča nevesta na grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti. Med ugotavljanjem, kdo bi lahko bil njen oče, so pe-trovški devetošolci pripravili vrtinec zabavnih zmešnjav, ki so jih popestrili s plesom, petjem in z igro. V vlogi glavne igralke je nastopila učenka Zala Županič.
ŠO
Foto: GrupA
V domu nekoga drugega
Ste že kdaj razmišljali, da bi oddali svojo hišo oziroma stanovanje za mesec dni popolnemu tujcu, vi pa bi v tem času bivali v njegovem domu na drugem koncu sveta? Menjava domov v času dopusta je vedno bolj priljubljen način preživljanja počitnic. Nekateri se zanj odločijo zaradi želje po pustolovščini, drugi zaradi izziva, spet tretji zaradi težke življenjske izkušnje, na katero so naleteli v svojem domačem kraju.
Ena takšnih ljudi, ki si želijo nekaj časa preživeti v povsem drugem okolju in s tem pozabiti na vsakdanje skrbi, je tudi glavna junakinja romana Hiša na Tari. Ria z možem Dannyjem in dvema otrokoma živi v Dublinu v stari viktorijanski hiši, ki jo počasi, a z veseljem obnavljajo. Ria je prepričana, da je srečno poročena, potem pa jo mož, trgovec z nepremičninami in nepremičninski posrednik, nekega dne preseneti z novico, da jo zapušča zaradi druge ženske. Rii, izvrstni kuharici in gospodinji, se svet obrne na glavo. Stvari, ki se jih je nekoč veselila, ji postanejo breme, a še bolj kot to ji postajajo breme tudi spomini in okolica. Nekoč čisto po naključju prestreže telefonski klic, ki je sicer namenjen možu. Klicala je Američanka Marilyn, ki je želela poizvedeti, če mogoče Danny pozna koga, ki bi bil v Dublinu pripravljen za dva meseca zamenjati hišo. Ria, sicer tradicionalna ženska, ki še pred kratkim ne bi nikoli prepustila hiše popolnemu tujcu, brez pomisleka sprejme ponudbo in tako čez poletje zamenja hišo z Američanko, ki se ne more sprijazniti s smrtjo edinega sina, zato si prav tako želi daleč stran. Ria poletje preživi v mestu Westville v Connecticutu, Marilyn v Dublinu.
Ria ima v popolnoma novem okolju, kjer jo nihče ne pozna, tako dovolj časa, da razmisli o svojem življenju, prav tako naveže stike z novimi ljudmi, ki ji na nek način pomagajo ponovno spraviti življenje v ustaljene tirnice. Po mesecu k Rii na počitnice v Ameriko pripotujeta tudi hči Annie in sin Brian. Glavni junakinji uspe življenje obrniti v svoj prid in tako s pomočjo zamenjave hiše pustiti za sabo grenko izkušnjo. Ali to pomeni, da lahko že z zamenjavo okolja pustimo za sabo vse težave, ki nas pestijo? Ali po drugi strani na ta način le bežimo pred njimi?
ŠO
O avtorici
Maeve Binchy se je rodila leta 1940 v Dalkeyju na obrobju Dublina, umrla pa je letos junija po kratki bolezni, stara 72 let. Sprva je delala kot učiteljica, nato kot novinarka, kolumnistka in urednica pri časniku Irish Times. Pozneje se je posvetila pisateljevanju. Prodala je več kot 40 milijonov izvodov svojih romanov in kratkih zgodb. V njih je opisovala življenje na Irskem. Zadnji roman Minding Frankie je objavila leta 2010, ko je na podelitvi irskih književnih nagrad (Irish Book Awards) prejela tudi nagrado za življenjsko delo.
PRIPOROČAMO
... obisk koncerta, ki ga bosta jutri (v sredo) v kavarnici Muzeja novejše zgodovine Celje ob razstavi Obrazi operete pripravila muzej novejše zgodovine in Hiša kulture Celje. Gre za eno
sklepnih dejanj ob razstavi, ki je plod triletnega mednarodnega sodelovanja muzeja in hiše kulture v evropskem projektu Jumum in ki je ob izvrstni razstavi prinesla tudi nov pogled na opereto in nove operete mladih skladateljev. V sredo bodo v Celju ob 18. uri nastopili solisti SNG Opera in balet Ljubljana, ki bodo predstavili izbor najlepših melodij iz operet, ki so nastajale v produkciji ljubljanske opere. Solisti - sopranistki Urška Žižek in Dunja Spruk, tenorist Andrej Debevec in baritonista Slavko Savinšek in Jože Vidic - bodo predstavili arije in duete iz Kâlmânove Kneginje čardaša, Leharjeve Vesele vdove in Straussovega Netopirja. Večer bo popestril tudi pogovor z umetniki, ki ga bo vodil Gregor Deleja, sicer tudi soavtor omenjene razstave ... (vstop prost)
... obisk koncerta zasedbe 4saxess, s katerim se bo začela nova sezona abonmaja Klasika Zavoda Celeia Celje in ki bo nocoj (torek) ob 19.30 v Celjskem domu. V svojem desetletnem delovanju se je kvartet 4saxess, ki ga sestavljajo Lev Pupis, sopran saksofon, Oskar Laznik, alt saksofon, Primož Fleischman, tenor saksofon, in Dejan Prešiček, bariton saksofon, oblikoval v pomembno komorno zasedbo v slovenskem glasbenem prostoru, hkrati pa ima za seboj tudi številna gostovanja v državah, kot so Hrvaška, Italija, Avstrija in Francija. Raznovrstnost izobrazbe članov kvarteta daje skupini širok glasbeni nazor in bogastvo izraznosti. Diplomirali so namreč v Ljubljani, Zagrebu in Frankfurtu, izpopolnjevali pa so se v Parizu, Bordeauxu in Bostonu. Prav ta raznolikost vpliva na medsebojno subtilno usklajevanje umetnikov, katerih cilj je edinstven glasbeni izraz. Na koncertu v Celju bodo umetniki izvajali dela Nine Šenk, Kena Steena, Igorja Lunderja, Janeza Gregorca in Izidorja Leitingerja ... (vstopnina 10 EUR)
mM
Nočne Ladje
mcir»|M»l
MESTNI KINO METROPOL 10.-14. oktober 2012
10
POGOVARJALI SMO SE
NOVI TEDNIK
Velenjčan najzabavnejši Slovenec
Matematik Uroš Kuzman do naslova stand up komika leta 2012
Septembra je ljubljanski kino Komuna gostil deset komikov, ki so se potegovali za naslov stand up komika leta. Svoje mesto na končnem nastopu so si tekmovalci izborili na treh pomladanskih izborih, ko je po enega finalista izbrala strokovna komisija, enega občinstvo in enega spletna javnost preko Facebook profila. V šestmi-nutnem končnem nastopu je občinstvo in komisijo najbolj prepričal Velenjčan Uroš Kuzman.
Ste pevec v Šaleškem študentskem oktetu, asistent na Fakulteti za matematiko v Ljubljani, komik in novopečeni očka. Kako uspete uskladiti vse obveznosti?
Včasih ni lahko. Vendar me večina teh stvari izjemno veseli, zato mi ni težko žrtvovati prostega časa. Je pa res, da me dekle zaradi zadnje vloge vse večkrat pogleda izpod čela, a zaenkrat še ni bilo odločnejših protestov.
Kombinacija matematik, komik in pevec ni ravno pogosta. Se motim?
V matematičnih vodah je mogoče najti marsikoga. Prihodnje politike in direktorje, dobrosrčne umetnike, skuštrane glasbenike in tudi tiste, ki se v življenju posvetijo zgolj matematiki. Pravil ni. Poznam kar nekaj matematikov, ki pojejo, med komiki, vsaj zaenkrat, še nimam stanovskega kolega.
Kdaj se je začela vaša pot komika? Ste že od nekdaj zabavali prijatelje in družino?
Bil sem na mnogih potovanjih in taborih, kjer sem družbo pogosto zabaval s šalami in kitaro. Tovrstna pozornost mi je bila všeč. Z nastankom Šaleškega študentskega okteta sem dobil priložnost, da se preizkusim v tem tudi na odru, ko sem povezoval naše koncerte. Sčasoma so bili vložki vedno bolj pripravljeni, zčel sem pisati svoje šale. Potrebno »brco« na stand up odre sem dobil, ko sem se pred dvema letoma udeležil delavnic Akademije Panč.
Zakaj ste se prijavili na tekmovanje za stand up komika leta 2012?
Na začetku sem se malo obotavljal, ker ne maram »talent show«
scene. Prvič, ker sta komedija in kultura nekaj zelo subjektivnega, drugič, ker socialna omrežja mnogokrat prikažejo ljudi v slabi luči. Tudi tokrat so se med nastopi vrstili neumni in zlovešči »twiti«, ki kažejo na to, da se ljudje še vedno najraje naslajajo na bedi bližnjega. Vseeno je pretehtalo to, da je udeležba na tekmovanju pomenila dva nastopa pred nabito polno in razpoloženo dvorano. Navkljub temu, da nastopam že slabi dve leti, so take priložnosti redke.
Kaj za vas pomeni osvojeni naziv stand up komik leta?
Naziv mi je prinesel nekaj več publicitete in prepoznavnosti. Opravil sem nekaj intervjujev, morda bom v bližnji prihodnosti na ta račun dobil še kakšen nastop več. Poudaril bi, da je šlo - kljub laskavemu naslovu - za tekmovanje, na katerem smo tekmovali vzhajajoči upi in novinci. Zmaga je tako nek simboličen konec moje uvajalne dobe. Ne morem reči, da sem zdaj prvorazredni komik, niti za slovenske razmere. Še veliko dela, nastopov in različnih preizkušenj me čaka. Upam pa, da me bodo ljubitelji komedije lahko še nekaj časa videvali na odrih po Sloveniji.
Katere šale najbolj »vžgejo« pri Slovencih in katerega humorja ne razumemo? Se vam zdi, da se znamo Slovenci sprostiti in iskreno nasmejati ob dobri šali? Kakšen humor je značilen za vas?
Recepta ni, kot tudi ne enoumnega odgovora. Niti ni odvisno le od posameznika, temveč tudi od prostora in družbe. Nihče ni posebej sproščen na uradnih sprejemih ali v družbi svojega šefa. Ko luči ugasnejo in se nasmihanje posameznika izgubi v gromkem smehu avditorija, »vžge« tudi marsikaj sicer prepovedanega. Komedija zrcali tebe, tvoj vsakdan. Na odru nisi v vlogi Hamleta, ampak ljudi nagovarjaš s svojim razmišljanjem. Šale črpam iz ljudi iz svoje okolice in resničnih dogodkov. Zadržan sem do nekaterih sicer pogostih tem. Imam srečo, da me pri tem podpirajo bližnji, ki se tu in tam najdejo v mojih zgodbicah.
Uroš Kuzman
Dobite navdih tudi v krizi in politiki? Se vam zdi, da bi v Sloveniji potrebovali več humorja in da bi lahko s tem lažje pozabili težave?
Političnega humorja je veliko, tako v dnevnih časopisih kot na radijskih in televizijskih programih ter stand up odrih. Nekateri menijo, da je ena poglavitnih nalog humorja protiutež oziroma kritika vladajoče oblasti ter tudi konzervativnosti. Sam se ne strinjam s tem. Opazil
sem namreč, da se ljudje smejijo tudi slabim šalam, ki nastanejo na račun žaljenja oseb ali ideološkega prepričanja. Raje vidim, da so navdušeni zaradi originalnosti kot zaradi kritičnih stališč.
Kako sicer ocenjujete slovensko stand up sceno?
Stand up komedija pri nas je vse bolj priljubljena in tudi razvita. Dobro izkorišča svobodo žanra in se prilagaja posebnostim našega prostora, in sicer sorodnosti jezi-
ka z jeziki držav bivše Jugoslavije, široki mreži študentskih klubov, relativno nezasičenemu medijskemu prostoru. V zadnjih letih vse bolj stopa tudi na velike, festivalske odre. Iz recenzij lahko razberemo, da zaenkrat še ni priznana v klasičnih dramskih krogih, saj je nemalokrat žanr označen za plehkega in komercialnega. Pogosto ga primerjajo z improvizacijskim gledališčem. Menim, da je to posledica tega, da pri nas še ni komika z več kot desetletje dolgim opusom dela in kultom osebnosti. Tudi de-skanje na snegu je navkljub svoji priljubljenosti še vedno v senci klasičnega smučanja, ko pa bo dobilo svojega Ingemarja Stenmarka, Bojana Križaja in Jureta Koširja, bo tudi bolj cenjeno.
Zakaj ravno študij matematike? Ali pri delu asistenta zabavate študente?
Matematiko so mi položili v zibelko, z njo se ukvarjata tako oče kot starejši brat. Že v osnovni in srednji šoli sem začutil, da je to področje, za katerega sem še posebej nadarjen. Sčasoma je šolanje preraslo v poklic. Komedijo in pedagoško delo strogo ločim. Ocenjevati kogarkoli in kjerkoli ni prijetno, treba je vzdrževati določeno razdaljo, da si lahko kasneje čim bolj objektiven in pravičen. Profesionalne prigode tako redko zaidejo na oder.
Z družino boste štiri mesece preživeli v Franciji, kjer boste končali doktorat. Obstaja možnost, da bi vas zamikalo ostati v tujini?
Nikoli ne reci nikoli, vendar to ni moj prvi načrt. Veliko sem že potoval, nekaj tudi zaradi službene poti. Seveda obstajajo mesta in države, kjer bi morda za isto znanje in delo dobil boljšo kvaliteto življenja, a bi z odhodom porušil vezi, ki sem jih spletel v preteklosti. Raje bom doma unovčil izkušnje in na ta način vrnil okolju, kar je vlagalo vame, saj nas le ob takem razmišljanju v Sloveniji čaka lepša prihodnost.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Uroša Kuzmana
REKREACIJA
Ko smučanje ni le za redke izbrance
Osnovna šola Dobje s pomočjo razpisov vsem otrokom razširja gibalna obzorja
Treba je doseči, da otroci šport vzljubijo in da potrebo po njem ponotranjijo. To je ena najpomembnejših vzgojnih nalog v šoli. Osnovna šola Dobje je med tistimi, ki se tega lotevajo zelo ustvarjalno in raznovrstno, predvsem pa učencem in njihovim staršem prijazno.
V šoli imajo že deset let športni oddelek prvega trile-tja, v katerem izvajajo nad-standardno športno ponudbo. »Vpisani so vsi učenci, vsako leto pa lahko po pou-
ku dodatno obiskujejo štiri ure športne vadbe in vsaj tri tečajne oblike športnih dejavnosti,« je razložila ravnateljica Suzana Plemenitaš. Ponudba je raznolika. Izbirajo lahko med nogometom, atletiko, rokometom, borilnimi veščinami in še čim. »Letos smo nabavili opremo za tenis, izvajali smo že gimnastiko, vse mogoče igre z žogo. Vsako leto pa je najbolj množično obiskan ples.« Na predmetni stopnji se posledično njihova šolska ekipa skoraj praviloma uvr-
Suzana Plemenitaš
sti na državno tekmovanje. Ob tem imajo tudi kar nekaj deklet, ki ples resno trenirajo v klubih in posegajo tudi po najvišjih naslovih na državnih prvenstvih.
Športna oprema brezplačno na voljo vsem otrokom
Posebnost njihove šole je, da v prvem triletju prav vsem učencem omogočijo smučanje in rolanje. Prve osnove dobijo kar na hribu ob šoli, vsaj dvakrat pa gredo tudi na pravo smučišče, da se otroci naučijo uporabljati tudi vlečnico in druge naprave. Za tečaj rolanja je seveda primerno kar domače igrišče. »V veliko veselje mi je, ko jih v tretjem razredu od 15 otrok vsaj 12 suvereno smuča v pravilnih zavojih. Večina jih s pravilno tehni-
»Na razredni stopnji so sistematizirane tri ure športne vzgoje tedensko. Glede na to, da naj bi se po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije otroci gibali vsak dan 60 minut, bi morali imeti na urniku vsak dan športno vzgojo. Ker to ni mogoče, rešujemo v naši šoli dodatni uri z nadstandardno športno ponudbo za učence od prvega do petega razreda.«
ko tudi splava do tega časa,« razlaga Plemenitaševa.
V petem in šestem razredu v šoli v naravi tehniko obeh veščin še izpilijo in nadgradijo. Takšnih programi bi bili brez posebnega prizadevanja šole za večino staršev praktično nedosegljivi. »Na razpisih ministrstva in Občine Dobje smo v vseh teh letih dobili toliko sredstev, da je skoraj v celoti >pokrit< strokovni kader, prav tako imamo smučarsko opremo in rolerje, ki si jih otroci lahko brezplačno izposodi-
jo. Zdaj smo temu dodali še kompletno opremo za tenis. Vadbe pa izvaja kar naša športna pedagoginja.«
Sogovornici se zdi izjemno pomembno, da v dobi računalnikov otroke še bolj intenzivno usmerjamo v šport in jim pokažemo, kako dober je občutek, ko osvojijo določeno veščino. »Ker je debelost tudi vedno bolj resen problem, pa posebej poudarjamo zdravo prehrano.«
StO
Foto: GrupA
V podlistku borilnih veščin si lahko tokrat na strani 11 preberete nekaj več o dolgem meču, prihodnjič vam bomo predstavili ruvanje oziroma rokoborbo.
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Igra za vse generacije
Sezona igranja tenisa na prostem se končuje, še vedno pa lahko igrate v zaprtih prostorih
Tenis je šport, za katerega nismo nikoli prestari. Ko enkrat osvojimo osnovne udarce in jih znamo uporabiti v igri, nam je v vedno večje zadovoljstvo, četudi naša igra ni niti približno podobna kakšnim mojstrovinam Djokovića ali sester Williams. Lahko ga igramo vse leto, saj je kar nekaj igrišč tudi v dvoranah ali pokritih z balonom, pri čemer ga lahko igramo posamično ali v dvojicah. Nakup opreme, zlasti loparja, je na začetku sicer malo večji finančni zalogaj, kasneje pa so stroški predvsem za zakup igrišča. Če je nekoč ta igra veljala za privilegij bogatih, je danes splošno razširjena.
Kako se lotiti tenisa, da bomo igrali uspešno in brez poškodb, smo se pogovarjali s Celjanom Boštjanom Dober-škom, nekoč uspešnim igralcem tenisa, danes trenerjem mladih nadarjenih igralcev. Če gre za otroke, svetuje, da se najprej vključijo v kakšen športni ali atletski klub, kjer se naučijo osnov teka in ob-
vladovanja telesa. Nato se lahko v teniškem programu naučijo osnovnih udarcev, kot so forehand, backhand, volley, smash in servis. In pri kateri starosti naj bi se otroci začeli učiti tenis? Doberšek, ki je sam začel pri sedmih letih, pravi, da je odvisno od otroka, kdaj lahko drži lopar in udarja žogico. Vsa oprema je danes že prilagojena otrokom, zato se je že srečal z učencem, ki je imel komaj dobrih pet let.
Pred nakupom loparja
Včasih je bilo težko dobiti primeren lopar, a tudi cene so bile kar visoke, danes pa lahko za 60 do 100 evrov
kupimo ustrezen lopar za rekreacijo. Pred nakupom se je dobro posvetovati s kakšnim strokovnjakom o tem, na kaj je treba biti pozoren. Najbolj pomembna je velikost ročaja, da ni prevelik niti premajhen. Ko ga objamemo, mora biti še za prst prostora, je enostaven recept ob nakupu. K strošku za lopar je treba prišteti še tistega za copate, oblačila in žogice. Najbolje se je včlaniti v katerega od klubov, kjer lahko
V času Avstro-Ogrske so slovenski študentje na Češkem in v Avstriji spoznali to igro in jo ponesli v domovino. Okoli leta 1880 naj bi tenis že igrali v vojašnicah v Ljubljani in Mariboru. Pomembno vlogo pri širjenju tenisa v častniških krogih naj bi imele njihove žene, saj je predstavljal zabavo, v kateri so lahko aktivno sodelovale. Ivan Tavčar pa je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče, in sicer na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Prvi slovenski teniški klub pa je bil leta 1899 ustanovljen v Celju.
»Danes je tenis splošno razširjen, kar je po eni strani dobro, po drugi pa se dogajajo čudne stvari, ki se včasih niso. Tako prihaja celo do pretepov na igrišču, kar je zame kot športnika povsem nerazumljivo!«
Pri tenisu traja kar nekaj časa, da človek obvlada udarce in da jih nato zna uporabiti v igri. Zato tudi odraslim, ki bi želeli igrati, Doberšek priporoča, da se vpišejo v kakšen tečaj in se naučijo osnov. Najtežje je namreč popravljati napačno naučene stvari.
dobite od 25 do 30 nalepk za sezono, kar vas stane od 80 do 100 evrov.
Da ne pride do poškodb
Doberšek poudarja, da je pred igro ali treningom zelo pomembno ogrevanje, po koncu pa so nujne raztezne vaje. Poškodbe so možne, od zvinov gležnja do težav s kolenom. Poseben problem je lahko tako imenovan teniški komolec, do katerega pride zaradi slabe tehnike. V tem primeru mora pomagati specialist, treba je prekiniti igranje in okrepiti mišice. »Sicer pa pri tenisu deluje celotno telo in zato je treba biti ustrezno pripravljen, saj je to tehnično naporen šport. Tako so tudi poškodbe redkejše,« opozarja Doberšek.
TC
Foto: SHERPA
Boštjan Doberšek je bil pri petnajstih državni prvak Slovenije v mladinskih kategorijah, leta 1995 je bil članski državni prvak v dvojicah ter zmagovalec članskega mastersa Slovenije. Udeležil se je številnih turnirjev v tujini, kjer se je nato usposabljal tudi za trenerja. Pohvali se lahko, da je odkril Nastjo Kolar in da trenira številne mlade obetavne igralce.
Boj z dolgim mečem
Evropska avtohtona borilna veščina
Ena najbolj priljubljenih avtohtonih borilnih veščin je boj z dolgim mečem.
Med Slovenci so priljubljene in najbolj znane borilne veščine z vhoda - od juda, karateja do ta-ekwondoja. Le malokateri Slovenec pozna starodobne avtohtone borilne veščine, ki so se pred stoletji razvijale prav na slovenskih tleh. Med njimi je danes najpopularnejši boj z dolgim mečem.
Boj z dolgim mečem se je v Evropi pojavil v 13. stoletju. Čeprav veliko ljudi misli, da so bili nekoč meči veliko težji, kot so danes, so tehtali le do 1,3 kilograma, dolgi pa so bili do 1,4 metra, kolikor so tudi danes.
Pet osnovnih prež
Tehnike bojevanja z dolgim mečem so zapletene, zato morajo ljubitelji najprej opraviti veliko skupinskih in rutinskih vaj, šele nato se lahko lotijo dvobojevanja. Osnova za boj je pet prež in z njimi povezanih udarcev. Prva je preža z vrha, kjer meč počiva na desni rami oziroma ima bojevalec roke in meč dvignjene nad glavo. Druga je volovska preža, kjer bojevalec drži meč s prekrižanima rokama na desni strani nad glavo, konica meča pa je usmerjena v nasprotnikovo glavo. Plužno prežo poznavalci imenuje-
jo kar klasična, pri njej sta roki v bližini desnega boka, konica meča je usmerjena navzgor v nasprotnikovo glavo. Ena privlačnejših je norčeva, kjer bojevalec napada popolnoma odkrit in s tem vabi nasprotnika, da napade tudi on. Pri zaporni preži bojevalec drži meč na desni strani telesa, njegova konica je usmerjena v tla. Uporablja se pri zakrivlje-
nem udarcu, pri katerem se zamah začne na tleh, nato meč potuje v smeri kroga, ki se konča na nasprotnikovih rokah. Če ima dvobojeva-lec zelo dolge noge, lahko nasprotnika zadene celo v glavo.
Preže so osnove, na podlagi katerih se bojuje. Poleg zakrivljenega udarca sta pogosta še prečni in horizontalni, ki se lahko spremeni
v sekanje in rezanje. Najpogosteje pa se poslužujejo bodenja.
Bojevanje ni tekmovanje
Čeprav obstajalo tekmovalni turnirji v bojih z dolgim mečem, ponavadi ljubitelji ne tekmujejo. Boljšega bojevalca določijo na podlagi števila zadetkov, ki imajo različno število točk. Število
je namreč odvisno od tega, v kateri del telesa bojevalec zadene in s kakšno močjo. Najpomembnejše pravilo, na katerega bojevalci ne smejo nikoli pozabiti, je varnost nasprotnika. Udarec z dolgim mečem je lahko zelo nevaren, še posebno takrat, ko bojevalec dobi udarec v glavo, pri tem pa se z gibi ne zavaruje. A prav zato je obvezna zaščita. Uporabljajo mečevalske maske, ki ščitijo udarce do 1600 N (newtonov), kar je po mnenju nekaterih premalo za njihove mnogokrat močnejše udarce. Pri bojevanju so roke zaščitene z rokavicami, ki so tudi edina originalna oprema za boje z dolgim mečem. Ostala oprema je v osnovi namenjena športnemu me-
čevanju, a jo s pridom uporabljajo tudi ljubitelji boja z dolgim mečem. Za zaščito telesa uporabljajo prešite jopiče in plastično zaščito pod njimi. Meči so brez konic, poleg tega jih zavijejo v usnje in lepilni trak, da so posledice morebitnih poškodb čim manjše.
Tehnika bojevanja z dolgim mečem, s katero se ukvarjajo slovenski ljubitelji evropskih zgodovinskih borilnih veščin, spada v nemško šolo. Mečevanje je vrh doseglo v sredini in 2. polovici 15. stoletja. Prvi priročnik je iz leta 1389.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
13.	oktober POHODNIŠTVO
Vzpon na Stenar, 2501 m, info: PD Celje Matica, www. planinsko-drustvo-celje.si
14.	oktober TEK
5. tek kozjanskega jabolka, info: ŠD Podsreda, Jernej Ja-grič (jagric.jernej@gmail.com)
20. oktober BADMINTON
Turnir posameznikov v badmintonu, info: ŠD Gaberje, Metod Trebičnik (metod.trebicnnik@t-2.net), www.sdg.si
Sedem ur in pol brez gola
V 13. krogu 1. slovenske nogometne lige je velenjski Rudar še tretjič v tej sezoni izgubil z Aluminijem, ki je skočil na četrto mesto in za točko prehitel Celje.
Še na peti zaporedni tekmi Celjani niso dosegli gola. Po popolnem >presingu< bi lahko povedli že v 7. minuti.
>Nakantati< koga
Gregor Bajde je imenitno zaposlil Benjamina Verbi-
ča, ki pa mu je žoga vseeno uhajala in jo je ulovil na robu kazenskega prostora ter jo udaril v padcu. Švignila je preko vrat. Nato je z razdalje nevarno sprožil še Miha
Celje (4-3-1-2): Kotnik - Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Tomažič Šeruga, Kolsi - Plesec - Bajde, Verbič. Igrali so še Iva-nović, Medved, Centrih.
LESTVICA 1.SNL
Marijan Pušnik
Korošec. Sledile so minute gostov, zadetka pa je Dejanu Žigonu in Amedeju Vetrihu preprečil odlični celjski vratar Matic Kotnik. V drugem delu so gostitelji prevzeli pobudo, prekinitvi strelskega posta pa je bil najbližje Nikola Ivano-vić. Celje pogreša Romana
Bezjaka; ne toliko zaradi zadetkov, kot zaradi prodorov in ogrožanja nasprotnih vrat z domala vseh položajev. »Prvič v svoji karieri vodim ekipo, ki na petih zaporednih tekmah ni dosegla gola. Zadovoljili so me obrambni igralci,« je priznal trener Marijan Pušnik. Stebra obrambe sta Matic Žitko in Marko Krajcer: »Začeli smo dobro, se postavili zelo visoko. Žal nam v napadu ne steče, to je velika težava. Moramo popraviti realizacijo, kajti v zadnji vrsti ne bomo zmogli preprečiti vseh priložnosti. Odigrati moramo tekmo s katerim od nižjeligašev in ga >nakantati<, da si povrnemo samozavest. Na treningih je vse v redu, na tekmah pa ne.« Danes bodo Celjani gostovali v Slovenskih Konjicah pri Dravinji, po premoru zaradi reprezentančnih tekem pa v Murski Soboti. Predzadnji Velenjčani bodo tedaj pričakali Koprčane.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
MARIBOR	13	10	2	1	28:7	32
OUMPMA	13	8	2	3	27:13	26
DOMŽALE	13	7	1	5	13:11	22
ALUMINU	13	6	1	6	15:18	19
CELJE	13	4	6	3	9:9	18
LUKA KOPER 13		5	3	5	14:16	18
TRIGLAV	13	4	2	7	9:11	14
GORICA	13	3	3	7	16:22	12
RUDAR	13	3	3	7	10:24	12
MURA 05	13	3	1	9	15:25	10
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Celjanke so se vrnile na vrh
Kegljačice celjskega Lanteksa so devetič zmagovalke klubskega svetovnega pokala.
V nemškem Augsburgu so v finalu gladko premagale srbski Pionir iz Subotice s 6,5:1,5. Ekipa trenerja Lada Gobca je kvalifikacije zaključila na drugem mestu, v polfinalu pa nato izločila romunski Elektromures. Sloviti in favorizirani nemški Bamberg, lanski zmagovalec, se je osredotočil le na Lanteks, a senzacionalno klonil proti Vojvodinkam. V petkovi številki nT bomo orisali pot Celjank do zmage - v svojem sedmem zaporednem finalu so petič slavile.
DŠ
Z leve stojijo Rada Savič, Saša Črep, Lado Gobec, Eva Sajko, Anja Kozmus in pomočnik trenerja Srečko Fidel, čepijo pa Barbara Fidel, Nada Savič, Brigita Strelec in Polona Rogina.
Dobljen polčas pro
Tudi v drugem krogu rokometne lige prvakov je ekipa-Celja Pivovarne Laško doživela poraz, kar pa je bilo pravzaprav pričakovano.
Pred tekmo se je klubsko vodstvo zahvalilo dolgoletnima klubskima delavcema; Radu Petruju teče 29. leto, ekonomu Borisu Vrščaju 24.
Rdeč karton?
Celjski rokometaši so s številnimi menjavami mest nihali visoko špansko obrambo in v soju sončnih žarkov, ki so prodirali v dvorano, s fanatično borbenostjo s 15:13 dobili polčas proti madridskemu Atleticu, nato pa pred le 1.500 gledalci klonili z 28:22. Svetovni rokometni zvezdnik, Splitčan Ivano Balić je prikazal le del svojega repertoarja, obenem pa se ni obnašal prav nič zvezdniško. »Nimamo še prepoznavnega sloga igre zaradi velikega števila novincev. Celjani bi si morda zaslužili višje vodstvo po prvem delu, v drugem pa smo zaigrali bolje, kajti med odmorom je trener Dušebajev upravičeno besnel,« je povedal Balić. Predvsem bi francoska sodnika lahko v 23. minuti brez slabe vesti pokazala rdeč karton krožnemu napadalcu Eduju Fer-nandezu, ki je po prekinitvi ak-
cije udaril Vida Poteka v obraz. Da je ostalo ob koncu le +6, so gostje zapravili sedemmetrov-ko. Mimogrede, ta izid je na naših stavnicah prinašal največ zaslužka.
Hrabri Zelenović
Gašper Marguč je zadel osemkrat. »Odločilna je bila >daljša klop< gostov, ki so menjavali na 15 minut. Vpliv je imela tudi njihova sprememba postavitve obrambe, s 6-0 na 51. Vratar Hombrados je odlično branil v drugem delu. Na plan so prodrle izkušnje in Španci so prevesili tehtnico sebi v prid. Mislim, da nas niso podcenjevali, kajti prvi del smo odigrali zelo kakovostno. Poraza z Ve-szpremom in Atleticom nas nista potrla, gre za moštvi višjega ranga. Mi bomo proti Sävehofu in Constanti lovili četrto mesto v skupini.« Marguč je še dodal, da je za Celje pomemben predvsem jutrišnji obračun v Trebnjem. Trener Vladan Matić je nekaj samozavesti povrnil Nemanji Zelenoviću, ki je dvakrat zadel iz igre, medtem ko je Borut Mačkovšek izkoristil sedemme-trovki, a v naletu proti obrambi še ni našel pravega občutka.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Le Mate Lekai je bil izmed cel z žogo).
Strelski šov Tadeja Vidmajerja
V	2. slovenski nogometni ligi je moštvo iz Šmartnega ob Paki prišlo do pete zmage. Junak tekme v Radomljah je bil Tadej Vidmajer. Šampion in Dravinja sta bila poražena, Celjani v Krškem, Konjičani pa doma proti Krki.
Nogometaši Šmartnega 1928 so slavili v Radomljah s 3:2. V 58. minuti so vodili že s 3:0, gostitelji pa so se jim minuto pred koncem rednega dela tekme približali na vsega gol zaostanka, vendar pa jim izenačiti ni uspelo. Vse tri gole je za Šmartno dosegel Tadej Vidmajer, ki je sicer član celjskega prvoligaša, a igra z dvojno registracijo. Že tretjo tekmo zapored je pod taktirko trenerja Oskarja Drobneta odigral na mestu vezista. Pred tem je bil branilec.
V	8. krogu je bil Vidmajer mož odločitve tekme pri vodilni Krki, zdaj je dosegel svoj prvi »hattrick« in se na lestvici strelcev povzpel na četrto mesto. »Zadovoljstvo je res izjemno. Vesel sem treh golov, čeprav sem v 65. minuti prejel močan udarec v mišico in sem moral zapustiti igrišče. Upam, da bom tudi v prihodnje igral na tej poziciji. Si pa želim, da zdaj tudi v Celju dobim priložnost in dosežem kakšen gol.« Šmartno bo v soboto gostilo Dravinjo. Šampion, ki je z 1:0 izgubil v Krškem (gol je dosegel Blaž Dolinar, nekdanji član Šampiona), bo v soboto gostil Dob.
MITJA KNEZ
Nogometaši Barcelone v Laškem
Jutri se bo začel elitni del lige prvakov v futsalu. Naši državni prvaki Litijani bodo turnir ene izmed štirih skupin gostili v laških Treh lilijah, kajti njihova dvorana ne ustreza zahtevam.
Litijani so slabo opravili generalko, v petek jih je v njihovi dvorani porazil Dobovec in prevzel vodstvo na lestvici. V sredo bodo skušali ugnati Split, v četrtek azerbajdžanski Araz Naxçivan, da bi se v soboto ob 20.30 z evropskim prvakom FC Barcelona pomerili za prvo mesto. Sicer pa so Katalonci podobno kot v nogometu tudi v futsalu »svet zase« in njihove mojstrovine si velja ogledati v živo.
Selektor futsal reprezentance, Celjan Andrej Dobovičnik je pred prijateljskima tekmama v Srbiji na priprave povabil tudi Uroša Krofliča in Alena Mordeja iz Dobovca ter Draška Kuglerja iz Kluba malega nogometa Nazarje Glin, ki je zabeležil prvo prvenstveno zmago v novi sezoni, ko je doma slavil proti ljubljanskemu Vuku.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
Aleš Marot je črno-belim v Litiji z golom v 38. minuti priboril dragoceno zmago.
PANORAMA
Košarkarice celjskega Athletea so doživele drugi poraz v novi sezoni Jadranske lige. V Celju je gostoval beograjski Radivoj Korać, ki je slavil s 74:69. Gostje so se morale izjemno potruditi za zmago.
Celjanke so v tem trenutku zelo oslabljene.
Odličen odpor
Marico Gajić je pretekli teden zbil avto, zato bo morala počivati dober mesec dni, še vedno pa ni povsem pripravljena Živa Macura, ki ima težave s kolenom. Pričakovati je bilo, da bo odlična gostujoča zasedba prišla do lahke zmage, potem ko domači trener Damir Grgič v tem trenutku nima pravih menjav za igralke, ki začenjajo tekme. Vendarle pa sta Grgičeva taktika in zelo dobra igra njegovih varovank v prvem polčasu gostjam pošteno zagrozila. Radivoj Korać je sicer povedel z 10:2, potem pa so gostiteljice preobrnile rezultat in prvi polčas dobile s prepričljivih 47:37. Trenutno glavno orožje Athletea Sanja Orozović je že do odmora dosegla 21 točk. V nadaljevanju se je prednost povzpela tudi že na +15, potem pa se je tehtnica počasi začela prevešati na gostujočo stran. Sprva je Eva Lisec dobila četrto osebno napako in trenerju Grgiču je zmanjkalo igralk, ki bi lahko zaustavljale
nalet gostij. Kljub temu so se Celjanke dobro držale in do zadnjih dveh minut tekme držale neodločen rezultat. Beograjčanke so se rešile s tremi zaporednimi trojkami.
Ostal grenak priokus
Čeprav je bilo brezpredmetno pričakovati, da bodo oslabljene domačinke zdržale vse do konca, pa je kljub temu ostalo nekaj grenkega priokusa. A igra in borbenost sta navdušili. Damir Grgič je dejal: »Čestitke gostujoči in moji ekipi za zelo lepo košarko. Vedeli smo, da bi lahko morda dobili tekmo, če bi imeli pod nadzorom skok. Manjkale so nam izkušnje in daljša klop, saj smo igrali le s šestimi igralkami. Upam, da bo naslednjič sreča na naši strani. Ritem je težek in upam, da bomo zdržali.« Kapetanka Sanja Orozović se je ustavila pri 28 točkah, vpisala pa je še 10 skokov. Eva Lisec je prispevala 18, Nina Gabrovšek pa 14 točk. »Videlo se je, da nam je manjkala Marica Gajić. Premalo je bilo visokih igralk pod obročema, ko ni bilo pravega skoka. Nismo pa pričakovale takšne prednosti, ki smo si jo priigrale. Na žalost je nismo uspele zadržati. Morda je bilo iz gostujoče strani prisotno podcenjevanje, a na to se nismo ozirale. Igrale
Po prepričljivi zmagi v uvodnem krogu lige prvakov so rokometaši Gorenja doživeli prepričljiv poraz v Skopju.
S 30:23 je bil v Skopju boljši Metalurg. Le pet Velenjčanov se je vpisalo v listo strelcev.
Ni igral, a zadeval
Najbolj učinkovit je bil Marko Bezjak z osmimi goli, sledil mu je s sedmimi Jure Dole-nec, ki sploh ni igral - zaradi poškodbe je izvajal le sedem-metrovke in ni niti ene zapravil! Stegenska mišica se mu je natrgala na sredinem derbiju v dvorani Zlatorog. Jutri bo proti Sevnici še lahko počival, proti Kielcam konec tedna in v sredo, 17. oktobra, v Rdeči dvorani s Silkeborgom pa ne. V skopski dvorani je pred
Branko Tamše
smo svojo igro,« je povedala Gabrovškova.
Ustrašile so se vodstva
Zelo razočarana je po tekmi obsedela Sanja Orozović. »Ne vem sploh, kaj dejati, saj sem še pod vtisom tekme. Sem zelo razočarana, da nismo zmagale, saj smo bile zelo blizu. Močno smo si želele, a se ni izšlo. Je pa to navsezadnje velika šola za nas. Za vse, ki smo še zelo mlade, predvsem za tiste, ki igrajo še kadetsko ligo. Več kot očitno je bilo, da nam je manjkala Marica Gajić,« je v uvodu dejala Orozovićeva in pripomnila: »Ja, morda smo se ustrašile našega vodstva, ko je kazalo, da smo blizu presenečenja. Nismo znale reagirati, ko smo imele lepo prednost.« Celjanke bodo danes ob 20. uri v domači dvorani vnaprej odigrale tekmo 5. kroga proti Partizanu. »Proti nikomur v tej ligi nimamo kaj izgubiti. Igramo iz tekme v tekmo. Nikoli se ne ve, lahko presenetimo Partizan, pa ne z zmago, temveč z našo igro. Zagotovo bomo dobro igrale, kaj nam bo to prineslo, pa bomo videle,« je zaključila Sanja Orozović, izjemno talentirana košarkarica. V četrtek Athlete čaka tekma 1. kroga domačega prvenstva, ko bo v Celju gostovala ekipa Domžal.
MITJA KNEZ Foto: TimE
5.000 gledalci po izenačenju na 1:1 sledil delni izid 4:0 za domačine. Pritisku navijačev sta podlegla tudi romunska sodnika in Velenjčani so ob odmoru zaostajali s 13:6! Vrnitve nazaj praktično več ni bilo.
Jezni Tamše
Po vrnitvi iz Makedonije smo se pogovarjali s trenerjem slovenskih prvakov Brankom Tamšetom: »Poznala se nam je odsotnost Dolenca, ki je sicer imenitno izvajal kazenske strele. Ne vem, če ima Melić zlomljen nos, toda po udarcu, ki ga je prejel, mu je kri močno tekla. Že tako naporen ritem tekem se bo še stopnjeval.«
Dolgo ga ni bilo iz slačilnice. Zakaj? »Morali smo se pogovoriti. Najbolj me jezi, da smo izgubili brez izstreljenega metka. Vračanje v obrambo je bilo slabo, >prodali< so nam dvanajst protinapadov. Obenem pa vem, da niso gostitelji bolje pripravljeni od nas ...« Še kaj? »Ne morem razumeti, kako je občinstvo uspelo iztiriti moje varovance, ki so obenem očitno mislili, da pred vrati Metalurga stoji sam Jezus Kristus, ne pa Darko Stanić. Odličen vratar je, da ne bo pomote,« je zaključil Tamše, vselej hvaležen sogovornik.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: Celje - Gorica 0:0, Aluminij - Rudar 3:0 (0:0); Bingo (59), Kurež (66), Dreven-šek (74-11 m), Triglav - Maribor 1:0 (1:0), Koper - Domžale 1:2 (0:1), Olimpija - Mura 3:1 (1:1).
2.	SL, 10. krog: Krško - Šampion 1:0 (1:0), Dravinja - Krka 0:2 (0:0), Radomlje - Šmartno 1928 2:3 (0:1); Vidmajer (10, 52, 58). Vrstni red: Krka 23, Zavrč 22, Dob 20, Šenčur, Šmartno 16, Šampion 13, Krško, Bela krajina 9, Radomlje
7,	Dravinja 5.
3.	SL - vzhod, 7. krog: Ljutomer - Kovinar Štore 2:1 (1:0); Fazliu (48), Zreče - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0); Debelak (2211 m); Firšt (78). Vrstni red: Veržej, Tromejnik, Dravograd 15, Šmarje, Ljutomer 12, Zreče 11, Beltinci, Odranci, Čarda 10, Grad 9, Bistrica, Rakičan 7, Malečnik 6, Kovinar 3.
Štajerska liga, 7. krog: Pohorje - Žalec 0:3 (0:2); Brglez (10), Gajič (13), Prislan (76), Šoštanj - Marles hiše 1:2 (0:0); Celcer (56), Tezno - Šentjur 1:0 (1:0). Vrstni red: Šoštanj, Peca 14, Radlje, Pohorje, Žalec, Marles hiše 12, Šentjur, Pesnica
10,	Slovenj Gradec 8, Lenart 7, Paloma, Tezno 4.
MČL, MNZ Celje, 7. krog: Krško B - Mons Claudius 6:1 (3:1); Močnik (29), Vojnik - Pi-vovar Laško 2:0 (1:0); Sokolo-vski (12-11 m), Kotnik (55), Rogaška - Kozje 4:0 (1:0); Her-nevs (42), Vtič (59, 83), Križanec (65). Vrstni red: Krško B 18, Mons Claudius, Rogaška
11,	Vojnik 9, Kozje 5, Radeče 3, Laško 1.
MALI NOGOMET
1.	SL, 4. krog: Nazarje - Vuko Ljubljana 3:2 (1:1); Brinjovc (7), Metulj (29), V. Kugler
(37),	Litija - Dobovec 2:3 (1:1); Vojsk (15), Vrabel (28), Marot
(38).	Vrstni red: Dobovec 10, Oplast, Puntar 8, Litija 7, Nazarje, Bronx 4, Slovenske Gorice 3, Vuko 0.
2.	SL, 3. krog: Veplas Velenje - Fragmat 7:1 (2:0); Softič (11), Korošec (12, 30, 40), Lovrič (31), Špacapan (35), Šket (36). Vrstni red: Brezje, Tomaž, Velenje 6, Stipy, Kebelj, Velike Lašče 5, Fragmat 4, Ajdovščina 3, Krt 1, Sevnica, Benedikt 0.
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Atletico Madrid 22:28 (15:13); Marguč
8,	Lekai 4, Toskić, Zelenović, Mačkovšek 2, Razgor, Rane-vski, Skube, Mlakar 1; Lazarov 8, Barachet 3, Metalurg - Gorenje 30:23 (13:6); Georgievski, Manaskov 7; Bezjak 8, Dolenec 7, Miklavčič, Melić 3, Cehte 2. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 9. 10. KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 5.
krog, Celje: Athlete - Partizan (20).
Sreda, 10. 10.
ROKOMET
1. SL, 6. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško, Velenje: Gorenje - Sevnica. (19).
Četrtek, 11. 10. KOŠARKA
1. SL (ž), 1. krog, Celje: Athlete - Domžale (20).
cc
CINKARNA
>ti Atleticu »Ne Jezus Kristus,
Darko Stanić!u
Velenjčani so prejemali številne udarce, najbolj očitnega pa Fahrudin Melić, izvrstno desno krilo Gorenja.
jskih zunanjih napadalcev učinkovitejši od Nemanje Zelenovića (na sliki
CC
CINKARNA
Oslabljene na pragu presenečenja
Sanja Orozović je proti ekipi, ki nosi ime legendarnega jugoslovanskega košarkarja, zadevala z vseh položajev.
14
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Gremo po gobe?
Zaradi bogate gobje bere ogorčenje lastnikov gozdov
Zapis srednješolke na Facebooku: »Groza me je današnjega kosila. Spet gobova juha in potem gobe z jajčki.« To je trenutni vsakdan mnogih družin, saj je širša celjska regija, sploh v bližini gozdov, podobna mravljišču. Gobe, od jurč-kov do dežnikaric in še kakšne štorovke, kar vabijo k nabiranju. Nekateri jih namenijo za kosilo, drugi za vlaganje, tretji za prodajo ... Kdo bi vedel, možnosti je veliko. Na tržnici je cena za kilogram jurčkov menda tudi po 20 evrov. Zato nič čudnega, da se skupaj z vnetimi gobarji pojavljajo tudi težave.
Nikakor namreč ne moremo mimo opozoril lastnikov gozdov ali prebivalcev v obgozdnih zaselkih. Da se
Lani je bilo zaradi suše manj gob. V celem letu so gozdarski inšpektorji ob pomoči policije opravili 13 pregledov. Pri tem je bil izdan le en plačilni nalog v prekrškov-nem postopku, ker je kršitelj imel pri sebi več gob, kot bi jih lahko nabral v enem dnevu. Kljub temu, da kršitev ni bilo veliko, imajo take akcije po mnenju inšpektorjev preventivni učinek, saj sporočajo javnosti, da se je treba tudi v gozdu ravnati v skladu s predpisi.
pohvalijo, da so gobe nabrali na Pavličevem sedlu. Menda vsaka takšna izjava precej poveča obisk Solčavskega.
Nesramni in nekulturni gobarji
»Nič nimam proti temu, da ljudje pridejo v gozd za rekreacijo, si naberejo gobe za svoje potrebe ter v miru ter po tihem zapustijo gozd. Vendar se večina gobarjev kar naprej vrača in to postaja neznosno. V ranem jutru je
Po mnenju javnosti in strokovnjakov bi bilo treba uvesti časovno in prostorsko omejitev nabiranja gob. Verjetno bi bilo treba razmišljati o uvedbi dovolilnice za nabiralce, s katero bi posameznik pridobil pravico do nabiranja gob v določenem času na določenem območju.
lahko. Mislite, da zdaj hodijo hčerke same po gozdu?« Po Solčavi se govori o čisto konkretnih dogodkih. Kako se je eden od lastnikov gozda, in to invalid za nameček, peljal s svojim avtom po cesti v svojem gozdu. In ga je ena od gobark nahrulila, češ kako si drzne z avtom v gozd. Komaj sta se sporazumela, da ima v nenazadnje le nekoliko več pravice. Tudi to se dogaja, da gozdarji med delom koga opozarjajo, naj se umakne, ker je smreka zarezana. Odgovor, da lahko hodijo, kjer jim ustreza, menda ni redek. Vsak ima pravico hoditi po gozdu, lastniki morajo biti pa tiho, je mogoče slišati komentar v Solčavi.
cesta spreminja v avtocesto, da nabiralci gob tacajo, da uničujejo vsepovprek ... Lepo vreme in prava luna postajata mora nekaterih ljudi, ki si želijo, da bi bilo gobje sezone čimprej konec in da bi se končno nehala ta nezaželena obljudenost manjših krajev.
Pritoževanje domačinov na Solčavskem smo poslušali že pred leti, ob zadnji izjemni gobarski sezoni. Takrat so menda bili v gozdovih tudi Italijani, ki so kar na eni od turističnih kmetij namesto oddiha neumorno vlagali gobe za ozimnico. Dopust so menda italijanski gostje, tako je bilo mogoče slišati med domačini, podaljšali za teden dni. Spet drugi so gobe nosili kar v nahrbtnikih. »A saj je gobar-
Lastniki, tudi Covnik, tarnajo: »Vsako leto je huje, gobarji so iz leta v leto bolj nekulturni in nesramni, tudi agresivni. Lastniki gozdov postajamo moteč element, tudi če v gozdu samo delamo. Če slučajno katerega od gobarjev opozoriš, pa je tako in tako vse narobe. Za gobarji v gozdu ostaja ogromno smeti. Vem, da se sliši čudno, vendar smeti kar naprej pobiramo in jih odnašamo iz gozda. Vrečke, plastične steklenice, ovojni papir od sendvičev, čokolade... vse pade na tla. >Navdušeni< gobarji brcajo vse, kar jim pride pod noge, tudi zavarovane gobe, še mušnice so okrog obrnjene. Vse je pohojeno, uničuje se podrast, lomi se vejevje... Kot da to ni dovolj, za nameček še kradejo. V teh dneh delamo v gozdu in smo vajeni kar tam puščati orodje. Potem pa izgine sekira, gorivo... Očitno jim marsikaj prav pride.«
bilo ob cesti pet avtomobilov, še več skritih po gozdu, še pet sem jih srečal po poti - nekateri so takšna stalnica, da jih poznam po avtomobilih. Ti zagotovo ne nabirajo gob za hrano,« je pripovedoval Marko Suhodolnik, Covnik po domače. Ob kmetiji je
Pred dnevi smo poslušali, da je ena od slovenskih gozdarskih inšpektoric ob pomoči policistov uničila 30 kilogramov zaplenjenih gob in jih vrnila v naravo. Kar je v času, ko marsikakšnemu državljanu kruli želodec zaradi vse težjih življenjskih razmer, zagotovo prav tako nespametno početje.
jev skoraj več kot gob,« se še znajo nasmejati domačini.
Vse bolj pa je grenak nasmeh lastnikov gozdov. Da je med ljudmi zaradi gobarjev veliko slabe volje, je potrdil tudi solčavski župan Alojz Li-pnik in dodal, da sicer inšpektorjev še niso pozivali, ker se bojijo, da ne bi kaj veliko zaleglo. Tako in tako se prodajalci na ljubljanski tržnici radi
več kot 300 hektarjev gozdov od 900 do 1617 metrov nadmorske višine.
Tudi primeri iz vsakdanjega življenja niso najbolj prijazni. Ena od Covnikovih hčera je je četverico »juncev« (gre za ničkaj ljubkovalni izraz za mlade fante) opozorila, naj ne delajo škode v gozdu. »Odvrnili so ji, naj bo tiho in gre takoj domov, dokler še
Kot opažajo inšpektorji, nabiralci gob v glavnem dobro poznajo določilo, ki količinsko omejuje nabiranje gob do dva kilograma, nekoliko manj poznajo določila o načinu nabiranja in prenašanja gob, zelo slabo poznajo zaščitene vrste. Gozdarska inšpekcija že več let opozarja na potrebo po spremembi predpisa. Sedanja omejitev nabiranja na dva kilograma zahteva veliko nadzora, ne zagotavlja pa več miru v gozdu.
Se bomo zgledovali po avstrijski zakonodaji?
Suhodolnik je še omenil avstrijsko prakso, kjer lahko posamezniki kot pri nas naberejo po dva kilograma gob, vendar se morajo dogovoriti z lastnikom.
Poleg tega se sezona konča 1. oktobra, da si narava in živali spočijejo. Kazen za nabiralce po končani sezoni je
3 tisoč evrov, poleg tega pa je treba plačati dodatnih 500 evrov, če gobar zapusti javno cesto oziroma pot. »Glede na to, da smo blizu avstrijske meje, se lahko zgodi, da bodo prijeli katerega od slovenskih navdušencev. potem se bo to razvedelo in bo morebiti kakšen gobar manj. Inšpektorji pri nas brez spremstva policije ne morejo kaj veliko - še prtljažnika ne smejo odpreti.«
Beg živali, inšpekcija ter koncesija
»Gozd takšnega navala preprosto ne more zdržati. Tako mimogrede, tudi lastniki ne bomo dolgo zdržali,« je opozoril Covnik. »Če bo šlo tako naprej, lahko divjega petelina odmislimo. V normalnem času lahko srnjad in divjega petelina vidiš, kadar hočeš. Hrup zaradi dela v gozdu živali ne mori. Danes pa imamo v naših gozdovih praktično človeka ob človeku. Zato so zdaj živali zaradi drugačnega hrupa, pogovorov, smeha, tudi klicanja pregnane na avstrijsko stran, kjer je mir in si lahko divjad oddahne.«
Ko smo Suhodolnika povprašali, če je že poklical gozdarsko inšpektorico, se je samo nasmejal. Pred dnevi je bil namreč sam poklican na zagovor, ker je v svojem goz-
du postavil opozorilne znake, ki prepovedujejo nabiranje gob. »To je protizakonito, ker nisem bil dogovorjen z zavodom za gozdove in občino. Sicer je večina gozda vključenega v Naturo 2000 in zdaj se dogovarjamo. Če bosta zavod in občina soglašala, bi lahko s tablami >zaprli< območje.«
Menda je bil Suhodolnik tudi obveščen, da bi lahko kot lastnik prijavil dopolnilno dejavnost nabiranja gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Potem bi lahko pridobil koncesijo in drugi menda ne bi smeli nabirati gob. »V resnici ne vem, kako bi to izgledalo v praksi oziroma kako bi kakšnemu navdušenemu gobarju dopovedal, da imam koncesijo in da nima zakonskih podlag za nabiranje gob v mojem gozdu,« je s precej smeha omenil Suhodolnik.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Med arhitekturnim maratonom so si zainteresirani ob vodenju Majde Golob Mareš (četrta z leve) ogledali tudi nekatere uspešne prenove v mestnem jedru Celja.
Gradili so mesto
Ob arhitekturem maratonu Prenova je kul kopica delavnic in poskusov ozave-ščanja o pomenu ravnanja s prostorom
Prenova kot generator razvoja
Preko 40 udeležencev je zbral posvet o prenovi kot generatorju razvoja v Šoštanju. Predstavniki lokalnih skupnosti, ministrstva, stroke, gospodarstva, javnih služb in zavodov, so v razpravi predstavili svoje poglede na pomen prenove.
Za kako veliko nalogo gre, je razbrati že iz besed mag. Erika Potočarja, podsekretarja direktorata za energijo, ki je poudaril, da nas k prenovi zavezujejo direktive EU, poleg tega pa tudi samo stanje nepremičnin, saj kar 35 odstotkov energije v Sloveniji porabimo za stavbe, od tega kar četrtino za njihovo ogrevanje. Dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je prav ekonomsko in kulturološko krizo postavil kot izziv in kot priložnost, da se zavemo, da manjša poraba energije vpliva na celoten sistem naših vrednot. Prenove naj se ne lotevamo zgolj zaradi načrtovanih prihrankov energije, pač pa predvsem zaradi izboljšanja kvalitete. O pomenu arhitekturne stroke pri prenovi je govoril tudi mag. Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je opozoril na slabo izvedene prenove, izgubo kvalitetne arhitekture, tudi degradacijo prostora, za kar je kriva slabo urejena zakonadaja na tem področju in zlasti nadzor. Posvet je zaključila še okrogla miza, katere ugotovitve bodo oblikovane kot pobuda za oblikovanje novega modela prenove v Sloveniji, ki mora temeljiti na celovitosti prenove stavbe, na izboljšanju njene kvalitete, sodelovanju z arhitekturno stroko, kvalitetnih materialih za izvedbo prenove in na kakovostno izvedenih obrtniških delih pri prenovi stavb.	MGO
Kaj je arhitektura? Znanost? Umetnost? Igra razmišljanj o prostoru, v katerem mora stati nekaj, kar tja sodi in je za prostor ne-moteče? Vse to je in še več. Predvsem pa ni bav-bav. Je trezen razmislek o tem, kaj nek prostor potrebuje in kaj mu lahko z »vsadki« - stavbami, smiselno povezanimi potmi, funkcijami in še čim - da. Da bi živeli bolj bogato, bolj smiselno in lažje.
Zelo primitiven in na njeno bistvo skrčen opis funkcij arhitekture ni poskus demitiziranja znanosti, ki je hkrati umetnost in upošteva kopico drugih ved in znanosti, od socioloških do psiholoških, pa tudi mnogo bolj profanih. Je le izhodišče, na katerem je Zavod Metro SR v Celju izpeljal 24- in nekaj več urni arhitekturni maraton s sloganom - Prenova je kul.
In v petek je bilo v Celjskem mladinskem centru, kjer se je zvečine maraton dogajal,
kaj videti. Razstava zamisli za nekatere najuspešnejše novogradnje (ali predloge zanje) v Celju in okolici, njihova umestitev v prostor, pa filmi in predavanja o arhitekturi, izpeljana na način, ki je blizu mladim in predvsem - gradnja mesta mladih. V veliki dvorani mladinskega centra je ob dogovorjenih in nedogovorjenih obiskih skupin mladih raslo mesto. Pravzaprav ne mesto, le zamisel o njem. Z žago in kockami iz stiropora so na paletah nastajala mestna središča. Zaščitni znak vseh so bile stolpnice. A niti enega izdelka ni bilo, ki ne bi stolpnic razpostavil tako, da sredi njih ni nastal trg. In ta trg je bil poln zelenih površin, vode v fontanah, bazenih ali umetnih potočkih, brvi, športnih in rekreacijskih površin. Skozi igrivo delavnico in brez pretiranega poseganja arhitektov v njihova razmišljanja so tako mladi pokazali, kakšne bi morale biti ob bival-
nih funkcije mestnih ali središč novo nastajajočih sosesk.
Prostor za stroko
Vsemu temu so organizatorji dodali še druge vsebine - od brezplačnih svetovanj arhitektov, do predstavitev študija arhitekture in tudi strokovnih vsebin. Mestna občina Celje je med drugim prestavila izhodišča za reurbanizacijo mestnega jedra in obnovo dela starega mestnega jedra v Celju. Največ zanimanja pa je vzbudil mednarodni projekt EPOurban, s katerim želi občina spodbuditi zasebne lastnike k prenovi zgradb tako, da jim pomaga pri pripravi projektov. Nekaj nad 2 milijona evrov vreden projekt bo v desetini sofinancirala občina, pretežno s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt bo trajal 39 mesecev, in združuje devet partnerjev iz sedmih držav. Glavni cilj je spodbuditi in pomagati zasebnim lastnikom
nepremičnin pri pripravi projektov in pridobivanju finančnih sredstev za obnovo fasad, pri čemer pa sam projekt ne zagotavlja sredstev za obnovo.
Ob vsem naštetem so med celjskim maratonom predstavili tudi urbane prenove v Celju, pripravili voden ogled Celja, v vseslovenskem projektu Odprte hiše (predstavil je 119 uspešnih prenov v Sloveniji), pa so predstavili mladinski hostel, ki je ob prenovi upošteval pomen objekta kulturne dediščine, vanj pa vključil mlade celjske umetnike.
Zelo ambiciozno zastavljen maraton morda ni doživel takšnega odziva, kot bi si ga zaslužil, zagotovo pa
je bil s svojo odprtostjo za vse generacije in spodbudo k razmišljanju, kaj prenove in posegi v arhitekturo mesta sploh pomenijo za boljše življenje meščanov več kot dobrodošla spodbuda k podobnim dogodkom. Te Zavod Metro SR napoveduje že za prihodnje leto, ko nameravajo z začetimi aktivnostmi nadaljevati in jih nadgrajevati, morda v pravi festival arhitekture.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Gorazd Furman Oman: »Prenova je v časih, ko ni denarja za naložbe, ena od najboljših poti za oživljanje oziroma zagon gradbeništva in celotnega gospodarstva v Sloveniji. Problem pa je, kako o prenovi razmišljamo. Ne gre zgolj za energetsko sanacijo, za lepljenje stiropora na stavbe in zamenjavo stavbnega pohištva. Pri tako obsežnem in zastarelem stavbnem fondu, kot ga imamo v Sloveniji, je treba razmišljati o celostni prenovi, ki bo tudi v funkciji izboljšanja življenjskih razmer in pogojev bivanja ter s tem bolj kakovostnega življenja. Imamo veliko priložnost, ki bo tudi močno podprta s strani evropske unije oziroma njenih strukturnih skladov.«
POLITIKA
S poslanskega na sekretarski stolček
V Celjskem mladinskem centru je ob spodbudah arhitektov skozi roke mladih raslo mesto za mestom.
Vlada je v četrtek za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor imenovala Ljuba Žnidarja. Na novem položaju je nekdanji polzelski župan in v zadnjem mandatu državnozborski poslanec začel že včeraj skrbeti za železniško in cestno infrastrukturo ter umeščanje objektov v prostor. Gre, kot tudi sam pravi, za zelo zahtevno in nehvaležno delovno področje, kjer je naša država zadnja leta v velikem zaostanku.
Največji je pri pripravi projektov na področju železniške infrastrukture, malo bolje pa po Žnidarjevih besedah kaže črpanju evropskega denarja za cestno infrastrukturo. Na tem področju je novi državni sekretar tudi najbolj domač, saj je bil do lanskega maja glavni direktor družbe za državne ceste. Kot pou-
Ljubo Žnidar, sicer dolgoletni polzelski župan, je bil na lanskih držav-nozborskih volitvah izvoljen za poslanca, zdaj pa ga bo na tem položaju nadomestila Alenka Koren Gomboc, rojena Velenjčanka, ki je na listi SDS kandidirala na Koroškem.
darja, je na infrastrukturnem področju veliko neopravljenega dela, saj je vprašljiva
tudi poraba evropskega denarja iz kohezijskih skladov zaradi tega, ker projekti niso pripravljeni tako daleč, da bi bila mogoča tudi operativna izvedba. Veliko projektov v Sloveniji »caplja« na mestu tudi zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov pri umeščanju novih objektov v prostor. Tak je tudi primer gradnje 3. razvojne osi, kjer se bo po Žnidarjevih besedah nekaterih odsekov, zlasti med Velenjem in navezavo hitre ceste na štajersko avtocesto, treba lotiti povsem na začetku. »Pri umeščanju v prostor in določitvi trase bo morala biti tokrat bolj upoštevana ekonomska logika, saj so razmere povsem drugačne, kot so bile pred petimi ali šestimi leti, ko je bil finančni vložek manj pomemben kriterij,« napoveduje Žnidar svoje prve delovne naloge.
IS, foto: SHERPA
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Vsaka oseba z avtizmom je zgodba zase
Bistveni sta zgodnja diagnoza in celovita obravnava
Marsikdo zelo slabo pozna avtizem, čeprav se z njim po raziskavah sodeč sooča odstotek svetovnega prebivalstva. Po nekaterih novejših podatkih naj bi imel avtizem celo vsak 88. človek; v Sloveniji letno na novo diagnosticirajo okoli 150 oseb z avtizmom. Marsikdaj se zaplete že pri postavitvi diagnoze, z dodatnimi težavami pa se starši otrok, ki imajo avtizem, srečujejo zaradi pomanjkanja informacij in strokovne podpore ter možnosti za vključevanje teh oseb v družbo.
Toliko, kolikor je oseb na svetu, ki imajo avtizem, toliko je tudi pojavnosti avtizma, saj se pri vsakomur kaže na nekoliko drugačen način. Glavne smernice pa je vendarle mogoče potegniti. Kot razlaga ustanoviteljica in predsednica centra za avtizem s sedežem v Ljubljani in enoto v Celju Vesna Melanšek se osebe z avtizmom soočajo s primanjkljajem na področju fleksibilnosti mišljenja, posledično pa imajo primanjkljaje tudi na področju komunikacije in socialne interakcije.
»Če ne zmoreš predvidevati, če si ne znaš predstavljati, če ne znaš posploševati svojih izkušenj in če ne veš, kaj se bo zgodilo v naslednjem koraku ali kaj je pravilno v določeni situaciji, je logično, da imaš težave tudi na področju komunikacije in socialne interakcije,« razlaga Celjanka, ki je avtizem začela spoznavati, ko so njenemu zdaj 17-letnemu sinu Tomažu pri osmih letih diagnosticirali avtizem.
Avtizem je dokončna diagnoza, ki človeka spremlja celo življenje. Nekateri z njo lažje, drugi težje živijo, odvisno od težav in predvsem odziva okolice. Melanškova pravi, da je diagnoza za marsikaterega starša in učitelja nekakšen izgovor, da se z otrokom ni treba ukvarjati, ker nečesa tako ali tako ni sposoben. Resnica je po besedah izkušene mamice čisto drugačna. Tak otrok potrebuje še več pozornosti in je ob pravilni podpori in spodbudah sposoben marsičesa.
»Nisem vesela, da imam otroka z avtizmom. Nisem se sprijaznila s tem, ker ko se sprijazniš, se vdaš, sem pa to sprejela. Zdaj pač živim s tem in sinu v življenju omogočam čim več,« pravi Vesna Melanšek. (Foto: GrupA)
Številni simptomi
Avtizem ni bolezen, temveč stanje. Prej kot je odkrito, boljše možnosti ima človek za soočanje s svetom in za osebnostno napredovanje. Melanškova pravi, da je prve znake avtizma pri Tomažu zaznala že pri šestih mesecih, a zdravniki diagnoze še več let niso potrdili. Prepričana je, da bi morala skupina strokovnjakov s psihologi na čelu avtizem pri otroku zaznati najkasneje do otrokovega tretjega leta, a ga po njenih besedah še vedno prevečkrat enačijo z nevzgojenim ali ne-socializiranim otrokom. Na nekatere simptome so lahko pozorni tudi starši.
Za otroke z avtizmom je na primer značilno, da dolgo ne razvijejo govora, ne odzivajo se na svoje ime, pogosto ne razumejo vprašanj in navodil, ne marajo dotikov, ne uporabljajo očesnega stika, senzorno so izjemno občutljivi, motijo jih hrup in barve, prav tako so na-
Vesna Melanšek je leta 2005 ustanovila Center društvo za avtizem s sedežem v Ljubljani in enotami še v drugih krajih Slovenije, saj je, kot pravi, spoznala, da je pri nas za osebe z avtizmom in njihove svojce slabo poskrbljeno. Privabila je strokovnjake, ki staršem nudijo svetovanja, izobraževanja in izmenjavo izkušenj, za osebe z avtizmom pa izvajajo programe, ki omogočajo čim boljši razvoj posameznika. Center se je v preteklih letih financiral s pomočjo evropskega denarja, letos pa, ko bi morala sofinanciranje prevzeti država, je ostal brez podpore. Melanškova in člani centra trenutno čakajo objavo razpisov, na katere bodo zopet prijavili nekaj projektov.
gnjeni k samopoškodbenemu vedenju. Več ur lahko tudi nepremično zrejo v tekočo vodo ali vrtenje nekega predmeta, prav tako zelo radi razvrščajo stvari, s čimer ustvarjajo red, ki jih pomirja, jim daje občutek varnosti. »Sicer pa sem prepričana, da prav vsak starš začuti, da z otrokom nekaj ni v redu in takrat je treba poiskati pomoč strokovnjakov, ki so dolžni dati odgovor. Starši
le, da bi si Tomaž znal sam vsaj obrisati ritko, sva danes na stopnji, ko je praktično samostojen. Pravkar je na tečaju fotografije, pri čemer izjemno uživa, zatem gre še v fitnes,« ponosno razlaga Melanškova in dodaja, da poskuša sina čim bolje opremiti za življenje, da ne bo popolnoma izgubljen takrat, ko ona zanj več ne bo mogla skrbeti. Tako mu omogoča razvoj na področjih, kjer
Natančen vzrok razvoja avtizma ni znan. Je pa znano, da so za avtizem odgovorni genetski dejavniki ob kombinaciji z biološkimi ali okoljskimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj možganov. Nikakor pa avtizma ne povzroči »napačna« vzgoja otroka.
odgovora, da ne znajo vzgajati otroka, kar sem tudi sama doživljala, nikakor ne smejo sprejeti,« poudarja Vesna Me-lanšek.
Ključna pravilna obravnava
Zdravila za avtizem ni, lahko pa s pravilno obravnavo in z učenjem otrok zelo dobro napreduje in ga obvladuje. Melanškova sicer priznava, da je pred starši odgovorna in naporna naloga, saj gre za delo, ki zahteva izjemno veliko energije, napredek pri otroku pa se kaže izjemno počasi. A z voljo in s pravilnim pristopom se, kot pravi, doseže marsikaj. »Če sem si nekoč želela
se dobro počuti, prav tako ga uči vsakodnevnih opravil in odgovornosti, kot na primer pospravljanja za sabo in sprehajanja psa.
Da je s pravilno celostno obravnavo mogoče doseči marsikaj, dokazuje tudi program zgodnje intenzivne obravnave predšolskih otrok z avtizmom, ki ga je izvedel center za avtizem. V program, ki je po besedah Melanškove doživel tudi mednarodno priznanje, so vključili otroke, v povprečju stare tri leta, ki so bili na izjemno nizki razvojni ravni. V manj kot dveh mesecih in pol so v povprečju napredovali do razvojne starosti sedem mesecev.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Med gobami po dežju
Zagotovo poznate rek, da nekaj raste kot gobe po dežju. V teh dneh slastni sadeži, ki jih ponuja gozd, ponudijo ne le okusno kosilo, temveč tudi zdrav sprehod in veliko svežega zraka.
Poznamo kar 70 tisoč vrst gob, ki večinoma rastejo poleti in jeseni, ko je na voljo dovolj vlage in toplote, ki jo potrebujejo za rast. Mnogi
jale rast novih zdravih celic. Zdravilnih lastnosti v Sloveniji rastočih gob ne poznamo dobro - prej velja precej pogosto mnenje, da imamo lahko z gobami samo težave in se lahko le zastrupimo. V tujini imajo na voljo čaje, kapsule, tablete in drugačne prehranske dodatke.
No, gobe zagotovo sodijo med hrano, ki jo lahko pri-
opozarjajo na njihove zdravilne učinke, saj naj bi ne le zavirale nastanek rakavih celic, temveč celo spodbu-
za prilogo kot za glavno jed. Hranimo jih na hladnem, največ do tri dni. Lahko jih
zrežemo in zamrznemo, najboljše pa so tiste, ki jih zaužijemo v štiriindvajsetih
V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob se je moramo takoj posvetovati z zdravnikom. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem dnevu ali dveh minila, kajti pri zastrupitvi z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, kar lahko vodi tudi v smrt.
pravimo na najbolj raznolike načine. Toda vedeti je treba, da so gobe težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati
Nekaj nasvetov za gobarje
Ne pozabite, da ste v gozdu gost. Gobe pobirajte in nabirajte previdno, s spoštovanjem do narave, ki nam jih je dala.
Ne rijte po tleh, ne brcajte in ne uničujte neužitnih gob, ker so prav tako pomembne za gozd in podrast kot ostale. Ne plašite divjadi in ne pripeljite se do mesta nabiranja z avtomobilom, temveč si raje vzemite čas za sprehod. Prav tako ne uničujte podrastja, gobo na grobo očistite na mestu, kjer ste jo pobrali, in vedno nabirajte v pletene
košare, nikdar v plastične vrečke.
Po gobe se nikdar ne odpravite nepripravljeni, predvsem če ste gobarji začetniki. Priporočamo vam, da se za obisk gozda in go-barjenje dobro pripravite, si priskrbite celo knjižico, ki jo odnesite s seboj, ali si za sogobarja izberite izkušenega nabiralca. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da poberete napačno gobo, ki je vaš želodec ne bo vesel, lahko pa se celo zastrupite.
US
urah. Preden jih pripravimo, jih ne operemo, temveč jih obrišemo z vlažno krpo, odstranimo trde in morebitne posušene dele.
Pozorni pri pripravi
Pripravljamo jih lahko na različne načine. Lahko jih kuhamo, pečemo, cvremo ali dušimo. Lahko jih pripravljamo posebej ali jih med seboj mešano, saj tako ustvarimo zanimive okuse. Ko jih pripravimo, jih serviramo takoj, uživamo pa jih največ dvakrat ali trikrat tedensko. Če jih shranimo v hladilniku, jih ne shranjujmo v plastičnih vrečkah ali zaprtih posodah, saj morajo imeti dovolj zraka, da ne plesnijo ali gnijejo. Gob nikoli ne pregrevamo, saj lahko povzročimo izločanje strupenih snovi. Te
so lahko zdravju škodljive in včasih se zgodi, da se ljudje zastrupijo z užitnimi gobami, ker so jih pogreli. V Sloveniji so samo letos uradno zabeležili že skoraj sto zastrupitev oziroma zdravstvenih težav po zaužitju obroka z gobami.
US
Ne spreglejte: Gremo po gobe, na strani 14
nwtfwANJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 -35 PI
www.pirnat.si
Dr. Pimet d.o.o., Razlagova 29, Maribor

NOVI TEDNIK
POGOVARJALI SMO SE
17
Slovenija ne potrebuje prestrašenih odvetnikov
Peter Čeferin ob predstavitvi svoje knjige v Celju tudi o nalepki mafijskega odvetnika
Odvetnik Peter Čeferin. »Spominjam se ženske, ki je bila zaprta na Igu, od koder je poskušala zbežati s pomočjo rjuh, ki jih je privezala drugo na drugo, a je pri tem padla in si poškodovala hrbtenico. Ko je kazen odslužila, je prišla k meni v pisarno in me vprašala, če lahko toži državo - ker ne izdeluje trpežnih rjuh.«
Letos je bilo v Sloveniji kar nekaj trenj, tudi političnih poskusov, da članstvo v Odvetniški zbornici Slovenije za odvetnike ne bi bilo več obvezno. Odvetniki so takrat povzdignili svoj glas, saj bi tak ukrep globoko zarezal v neodvisnost odvetništva. Pravno stroko bi vrnil nazaj v preteklost, pred leto 1868, ko je odvetnike nastavljala oblast. Po tem letu je avstrijsko cesarstvo izdalo odvetniški red in odvetnikom dalo neodvisnost. Tak beg nazaj bi pomenil, da bi Slovenija imela prestrašenega odvetnika, meni Peter Čeferin, s katerim smo se pogovarjali ob predstavitvi njegove knjige Moje odvetniško življenje.
»Odvetništvo v Sloveniji ima eno najbogatejših tradicij na svetu. Če bi bilo obvezno članstvo v zbornici ukinjeno, bi odvetnike postavljala izvršilna oblast, ki bi izvajala tudi disciplinske postopke in odvzemala odvetniške licenco. Kako si predstavljate, da bo tak - neodvisen - odvetnik zastopal stranko na nasprotni strani države ali nekoga, ki ni všeč trenutni politični opciji. Saj bi ga uničili. Strinjanje nekaterih odvetnikov z neobveznim članstvom v zbornici bi lahko vodilo v konec slovenskega odvetništva.«
Je sploh možno biti popolnoma neodvisen odvetnik? So v vaših vrstah tudi »podlasice«?
Žal se to tudi dogaja. Odvetnikov je v Sloveniji več kot 1300, kar je visoka številka. Med njimi so taki, ki jih ne zanimata niti odvetniška etika niti stanovska pripadnost. Nekateri vidijo samo denar. A so v vsakem poklicu ljudje, ki škodujejo svoji stroki.
Je meja med zaslužkarstvom in profesionalnostjo zelo tanka?
Da. Dobra stvar Slovenije je, da imamo v advokaturi še star sistem »vajeništva«, torej naši pripravniki delajo, tako kot jih mojster nauči. In samo ti mladi odvetniki, ki so zrasli v odvetniški pisarni, bodo dobri in pošteni zagovorniki. Pravi odvetnik mora imeti dovolj poklicnega poguma. Poglejte, koliko zagovornikov v vrsti sodnih procesov predlaga izločitev nezakonito pridobljenih dokazov. Tisti dokazi, ki so pridobljeni s prisilo ali z goljufijo, se ne smejo uporabiti v sodnem postopku. Ampak v zadnjem času še nisem videl sodnika, ki bi imel pogum take dokaze res izločiti.
Poleg poguma so dobre lastnosti odvetnika ...
... dobra retorika, drznost, razgledanost. In nenazadnje mora odvetnik imeti rad ljudi. Enako tudi sodnik. Poznam primere mladih sodnic, ki so imele skrajni odpor do obtoženih. V teh poklicih so potrebne modrost in tudi življenjske izkušnje.
Koliko ta modrost pomaga odvetniku, ki ve, da brani brutalnega morilca, ki je nekomu povzročil nemalo škode?
Odvetnik ne brani kaznivega dejanja,
ampak osebo. Nekoč sem zagovarjal mladeniča - bil je ravno z vašega območja, iz Velenja. Imel je zelo težko otroštvo, nikoli mu ni nihče rekel lepe besede, vsi so ga
Odvetnik Peter Čeferin je po 45 letih dela izdal knjigo Moje odvetniško življenje, ki jo je pred dnevi predstavil tudi v Celju. Iz vsakega leta svoje odvetniške prakse je izbral eno zgodbo stranke, ki jo je zastopal ter jo opisal v knjigi.
sovražili. Živel je v Velenju. Nato je ubil tri ljudi, umor je bil iz koristoljubja. Vedel sem, da bo obsojen, in rekel sem mu, naj izrazi vsaj to, da mu je žal, a mi je odvrnil, da enostavno ne more, ker ničesar ne čuti. Ob izreku najvišje kazni je bilo tudi meni hudo, takrat pa je stopil do mene in mi dejal: »Ne skrbite zame.« To je bil trenutek, ko sem začutil, da se je v njem vendarle nekaj spremenilo. Da sem bil prvi človek v njegovem življenju, ki je zanj sploh nekaj storil, ne glede na to, da je dobil najvišjo kazen. Na drugi strani so žrtve, vendar vedno sem poskušal ohraniti nek etičen, spoštljiv odnos do njih.
So morilci najtežje stranke?
Najtežja stranka je intelektualec, ker misli, da ve vse in da odvetnika sploh ne rabi. Meni, da je pravo le besedičenje. Ne. To je resna stroka.
Kaj pa, ko primer na sodišču »pade«? Je to hud poraz?
V začetku svoje prakse sem zastopal obtoženca in mu dejal, da bova primer zagotovo dobila in da bo nedolžen. Potem je dobil devet let zapora. Takrat sem spoznal, da enostavno za vsak primer ne smeš tako skrbeti. Moraš pa narediti vse, kar lahko. Ker bistveno vprašanje, ki si ga zastaviš, ko je neka zadeva rešena tako ali drugače, je: ali sem za svojo stranko naredil vse, kar bi moral oziroma mogel. Če je odgovor da, potem je stvar zame končana.
Vas je kdaj motilo, da ste zaradi zastopanja določenih strank dobili nalepko mafijskega odvetnika?
Ko sem se odločil za ta poklic, sem vedel, da me pač vsi ne bodo imeli radi. Če so mi rekli, da sem največji sovražnik države, je bila to zame pohvala. V zadnjem obdobju se ta slabšalni odnos do odvetniškega poklica, še posebej v teh kriznih časih, stopnjuje. Zato ker javnost in politika vnaprej terjata obsodbo t. i. tajkunov. Zelo nevarno pa je, da v Sloveniji velja prepričanje, da je oprostilna sodba v takšnih primerih napaka slovenskega pravosodja. Takšno prepričanje bi lahko predstavljalo konec pravne države.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
www.celjska-koca.si
^f ftre i-ft wJUnde.
PON - PET: zaprto (razen za skupine po predhodni rezervaciji) SOB - NED: obratuje od 11. do 18. ure Zaključek obratovanja bobkarta: 31. 10. 2012
H -

PRIMERNO ZA VSE STAROSTI ■HITROST URAVNAVATE SAMI
SKUPNA AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN BLANCE C HARA
Veter
^ omari
»Očaraj sebe. Očaraj svet.«
Bianca Chara

Vsak mesec bomo izžrebati srečneža, ki mu bo stilistka Blanks uredila omaro. Na koncu vam bo v njej ostalo le tisto, Kar vam je res pisano na kolo. če želite sodelovati v akciji, mm pošljite priloženo prijavnico. Morda bomo izžrebali prav vas.
Vu podati« bomo hranili v uredništvu Novega tednika Izključno ; n,imenom »delovanja v omenjeni akdjl. Prrjatmice bomo objavljali v vsaki števil hi Novega led" ka do vključno septembra 201ko v? bo celoletna akcija tudi zaključila. Vsakdo je lahko izžreban Mino enkrat.
Izpolnjeno prijavnico nam pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
PRIJAVNICA
IME IN PRIIMEK
želim sodelovati v akciji Veter t omari
NASLOV
KONTAKTNI TELEFON/GSM
Starost in moja konfekcijska številka
Najstnici je moda vse ali pa nič
rak

Veter v omari pri 18-letni Larisi Sevšek iz Dramelj


s
Ce smo čisto iskreni, nikomur od nas ni čisto vseeno, kako izgledamo. In če govorimo o zanimivem, lepem in modnem oblačenju, bo večina pomislila na preobložene trgovine z oblačili.
Ja, res so večinoma preobložene tudi naše omare. Ampak saj vsi vemo, da so tam stvari stare, obrabljene, premajhne - menda ženske zapravimo celo bogastvo za oblačila, ki jih potem nikoli ne oblečemo - čudne, iz mode in še bi lahko naštevali. To je pravi trenutek, da pokličemo Blanco Charo.
Ima namreč zanimiv dar, da ljudi, ki vsakodnevno sprijaznjeno z usodo pač nekaj navlečejo nase, spremeni v samozavestne modele s stilom. In to samo s kosi oblačil, ki jih že imamo! Tokrat smo obiskali 18-letno Lariso Sevšek iz Dramelj. V tako mlado omaro Blanka službeno še ni zašla. A izziva se je nadvse razveselila. V teh letih je po eni strani izjemno pomembno, da si »kul«, zanimiv in poseben, ko govorimo o garderobi. Po drugi strani si lahko privoščiš, da na to ne daš nič. To je pač čas iskanja osebnega stila in lastne identitete. Kot pravi Blanka, sama obleka v tem obdobju ni tako zelo pomembna. Pristop je tisti. Odnesemo ga v zrelo dobo in oblikuje nas tudi na drugih področjih življenja. »Ne boste verjeli, ampak izjemno me razveselijo samozavestno oblečene najstnice. Najbolj pomembno je, da dekle zna nositi, karkoli je že pač obleklo. To včasih pomeni tudi zelo kratko krilo ali vroče hlačke na vse prej kot vitkih stegnih. Stilistično je morda zgrešeno in ljudje včasih zavijajo z očmi. Ampak nič hudega! To pomeni, da dekle želi tudi z obleko opozoriti nase. Da je samozavestno in da si upa. Prej ali slej bo ugotovilo, da tisto krilce ni ravno idealno za njeno postavo, vera vase pa bo ostala in ji v življenju še kako koristila.« V zreli dobi se samozavesti sicer lahko priučimo, a to je vsekakor težja pot.
Igrali smo se milanski teden mode
Larisa je ena tistih srečnic z manekensko postavo, ki bi brez težav lahko oblekla karkoli. A tudi ona se v določenih kombinacijah še ne vidi. Pred leti se je preizkusila kot model. Bilo f je ravno dovolj, da je ugotovila, kako je stvar pravzaprav ne zanima. In ravno dovolj, da je bila tudi tokratna fotoseansa zabavna. i Četrtošolki ekonomske gimnazije bo ple- .'■. sno obleko spomladi naredila kar mami ■ Marta. Včasih je ta veliko šivala in uživala v ustvarjanju čisto svojih kreacij. In tega izziva se že zdaj veseli. »Fajn punca je,« se razneži in z eno besedo ' odgovori, ko jo povprašamo, kaj vse j počne njena prvorojenka. Larisa bo študirala psihologijo. Dotlej pa lah- ' ko verjamete, da ji niti trenutek ni dolgčas. »Larisa je super! Ukvarja se s tako veliko stvarmi ... in to pri 18 letih. Pravzaprav deluje kar nekaj let starejša,« je bila nad mladenko navdušena tudi Blanka.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
!
Oblekica in jopica sta Larisi zelo ljubi. Tokrat sta z Blanko zamenjali bolj umirjene rjave legice z oranžnimi in dodali še zanimiv šal. Sicer pa so poleg zelene to njene priljubljene barve. Na daleč pa se izogne rdeči in vijolični. No, razen če ju vdela v zgodbo malo sprtih barv. To je Larisina priljubljena stilska igra.

filât* *
t
; ' . i* *.[ 4 «t ?
H
Wà
W'À r
A
M'
v ^
Zelene hlače so bile najbolj
udaren novoodkrit kos v Lari
sini omari. »Letos so prav take
v modi, izvrstno ti pristojijo in
barva je super,« je bila Blanka odločna, da jih mora končno začeti nositi. Blazerjev Larisa nima, ampak s temle, ki se je slučajno znašel na sceni, je ugotovila, da si mora nujno kakšnega omisliti. Larisa s svojim hišnim ljubljenčkom pred svojo sobo.
â ^jft


Ja, pred tremi leti bi Larisa tudi za na cesto brez težav obula dva različna čevlja. Tokrat smo se za to odločili zgolj v nostalgičen poklon njeni najljubši obutvi. Namesto šala bi Blanka izbrala kravato, a je ravno ni bilo pri roki. Zgolj namig, da si lahko kaj sposodite tudi iz očetove omare.
Ta kombinacija Larisi ni bila najbolj blizu, čeprav smo bili ostali nad njo navdušeni. Da bi termo-flis prevezali z lakastim pasom? To vendar ne gre. »Pa gre. Ker ta flis ni tak, da bi na daleč kričal, da je zaprisežena športnica. Prav kombinacija različnih materialov z malo občutka ponuja najboljše stilistične možnosti,« pojasni Blanka.
Larisa kot fotomodel na trati pred hišo. Ta kariera je sicer ne zanima več, ampak fotografu na ljubo naj bo. Larisa ima sicer najraje spuščene lase, a če jih spnemo nekoliko višje, lahko optično pridobimo kakšen centimeter. Že takoj na začetku je namreč omenila, da ne sodi med prav velike. Ste mislili, da ste s frufrujem obsojeni na eno podobo? Poglejte še enkrat.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Zadobrovška kapela slavi
Kdo bi si mislil, da se bo uresničila naša želja, da sredi vasi zgradimo novo kapelo. Bilo je na vaški veselici v Zadobrovi, ko smo staknili glave in kmalu poprijeli za delo. Letos pa je zadobrovška kapela slavila že peto obletnico blagoslova.
Vesel sem, da smo se zbrali, da smo to tudi dostojno proslavili. Vsak dan se kdo od nas ustavi pri kapeli. Mogoče prižge svečo, zmoli ali si kaj z Božjo pomočjo tudi zaželi. Trikrat na leto pa se dobimo v večjem številu, to je pri blagoslovu velikonočnih jedi, »žegnanju« motorjev in ob molitvi ali maši za božič. Veseli nas, da nas ta kapela druži in utrjuje našo vero v Boga.
Nedeljsko mašo sta opravila dva domača župnika, vojniški Anton Perger in ljubečanski Alojz Kostajnšek, saj kapela stoji ravno na meji med župnijama. Lepo sončno popoldne smo po maši izkoristili tudi za druženje in klepet. Veliko ur smo sicer prostovoljno vložili v gradnjo in kljub temu, da smo sprva načrtovali, da jo bomo postopoma pozidali v enem letu, smo delali le od aprila do septembra. Zahvala gre večini krajanom, še posebej družini Branka Čepina, brez katere bi nam težko uspelo.
DARKO KRUŠIČ
www.radiocelje.com
Ko se pohodniška sreča združi z gobarsko
Kot se spodobi, smo se planinci iz društva Zabukovica že navsezgodaj odpeljali v lepo jutro proti Gorenjski. Vršaci Julijskih Alp so bili pobeljeni s snegom od minulih padavin. Jutro je bilo zelo hladno. Naš cilj je bila tokrat Pokljuka.
Po gozdni planinski poti ob ograjenih pašnikih smo se odpravili do planinske koče na Uskovnici. Bilo je že popoldne, ko smo se okrepčali po dveurni hoji in še malo počivali pred nadaljnjim pohodom tega dne. Takrat sem se odločil, da pogledam še malo v gozd, in kmalu sem začel pobirati orjaške zdrave gobane. Popolnoma nepripravljen na takšno presenečenje sem bil seveda brez košare ali vrečke. Ker me je že priganjal čas, sem nemudoma slekel jakno in vanjo zložil gobane. V koči smo jih s prijatelji zložili v kartone in ocenili, da bi jih lahko bilo približno pet kilogramov. Kar lepo dodatno breme za dve uri hoje nazaj do avtobusa. A je bilo vredno veselja v družinah, med katere smo na koncu gobe razdelili.
IVAN STRAŽE
Za začetek dve velikanki
bolj nazoren prikaz velikosti buče je na težjo posadil svojega 5-mesečnega nečaka Gala, ki se mu je vse skupaj z prav zabavno.
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 19. 10. do 6. ure.
	9 TO *	korenina do 9. ure, plod od 10. do 13. ure, od 14. ure list
	10 SR	list
i	11 ČE	plod
	12 PE	plod
	13 SO	plod do 13. ure, od 14. ure korenina padajoči loki
	14 NE	korenina
	15 PO *	list do 16. ure, od 17. ure korenina mlaj ob 15. uri
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
Kugter d.o.o. a.ffMJD.B r
fcSî1
mm. in f#Bgg]
vedeževanje, astrologija, feng sfiui U< Tfpj
j.iri^T^vđlka Nf fR VS astrolog V2
jymti Daniel k _ ^m
r	PBt^-n
j^CrùluQiiijii	H
^ DACA
MW^Ipq hi'
v«dež«v4lM	I
JASNA	n
-iiifoi	L
ciganske karte	|
" LEA
angt'UkeRaHte, cigan-stoe kartP**
vedezevalka KARINA
vedeževalka EMA
là] fOi
t? ga ruhe ka«ie
vedežcvalkii ANA
vcdeievdlka ULA
c-,gan!i.He ka'to mlinski kl|u£i
Pokličite nas cenejel
......
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
V tednu otroka so na Celjskem pripravili nekaj prireditev in zabeležili smo nekatere od teh.
Ko bom velika, bom
V Plesnem forumu Celje so v četrtek premierno uprizorili plesno predstavo Ko bom velika, bom ..., ki je nastala v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec. 14 plesalk je to delo predpremierno predstavilo že v mesecu plesa, z njo pa
so gostovale tudi na Pikinem festivalu. Prava premiera predstave, ki govori o večni dilemi vsake odraščajoče generacije - kaj bodo posamezniki postali, ko bodo veliki - je bila darilo Plesnega foruma otrokom ob tednu
Izdelovali igrače, zapestnice in ljudska glasbila
V Rogatcu in Rogaški Slatini je bila ob tednu otroka pestra sobota. Otroci so se družili na ustvarjalnih delavnicah.
Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec je v muzeju na prostem pripravil delavnico, na kateri so otroci in njihovi starši ter dedki in babice izdelovali igrače iz šibja in ličja ter pokazali izjemno veliko ustvarjalnosti. Rogaški zavod je skupaj z Zavodom za kulturo Rogaška Slatina, slatinskim mladinskim svetom in tamkajšnjo knjižnico soboto popestril tudi v Rogaški Slatini. Na ploščadi pred kulturnim centrom so se obiskovalci učili tkati zapestnice na tkalskem glavniku, prav tako so izdelovali ljudska glasbila. Otroci so tako na zabaven način spoznavali dediščino Obsotelja in Kozjanskega.
AD, foto: ZKTR Rogatec
Lutke za igro in vzgojo
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava Ročna lutka za vzgojo in otroško igro. Ob tednu otroka je unikatno oblikovane in ročno izdelane lutke razsta-
vil Jože Zajec. Priznan lutkar je za svoje ročne lutke že leta 1994 prejel znak Dobra igrača. Razstava si lahko ogledate v prostorih Hermanovega brloga do 21. oktobra, ob njej
pa so pripravili tudi več spremnih prireditev z avtorjevimi vodenji po razstavi in delavnico izdelovanja lutk.
BS
Foto: SHERPA
otroka. Skozi ples, glasbo in igro so mlade plesalke predstavile različne priljubljene poklice ter jih na zabaven in humoren način povezale v hudomušen plesno-gledali-ški projekt.
BS, foto: SHERPA
Delavnico izdelovanja lutk je vodil Jože Zajec.
Poskrbeli za najmlajše
Delavnica izdelovanja igrač v muzeju na prostem v Rogatcu
Kot so zapisali v službi za odnose z javnostmi v celjskem Citycentru, so pred dnevi prvi med nakupovalnimi središči v Sloveniji uredili otroške sanitarije. V ta projekt so vložili osem tisoč evrov.
Na obeh lokacijah obstoječih sanitarnih prostorov so na voljo posebej urejena stranišča za otroke, ki so temu primerno tudi opremljena, celostna podoba pa je prijazna otrokom. Stene namreč krasijo likovne stvaritve, ki sicer nastajajo v otroškem kotičku nakupovalnega centra.
V omenjenem nakupovalnem središču so prepričani, da bodo s tovrstno preureditvijo sanitarij za najmlajše obiskovalce marsikakšno nevšečnost prihranili tudi staršem. Njihova poslovna poteza je zagotovo dober zgled tudi za druge trgovske centre in še marsikakšno javno ustanovo, kjer še niso pomislili na zagate staršev, ki so prisiljeni uporabljati za malčke neprilagojene sanitarije.
BPT
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
Pol mi pesem
Petek, 19.1ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Inpitedmk

RTA
regijaki tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
»Zdravo!« se pogosto začuje s stropa vhodnega dela Mini zoolanda v Slovenskih Konjicah, ki deluje v okviru Vrtnarskega centra Polegek, družinskega podjetja. Tako pozdravlja obiskovalce prijazen velik papagaj Jaka, ki je včasih tako vljuden, da se še poslovi z: »Adijo!« In ko sem zbrano fotografiral bližnjega krokodila, mi je v zaprtem prostoru nepričakovano sedel na ramo nek drug papagaj. Takšen, da bi bolj živopisanega težko našli.
Konjiški mini živalski vrt so mačka, danes stara desetletje
v bistvu uresničene otroške sanje lastnika Petra Polege-ka, ki je v otroških letih skrbel za različne živali, med njimi za pave ter posebne fazane. Pred dvajsetimi leti so Polege-kovi na robu mesta, ob glavni cesti proti Tepanju, najprej odprli vrtnarski center. »Po nekaj letih smo za animacijo otrok staršev, ki so lahko mirno nakupovali, najprej kupili opico,« se spominja začetkov Petrova soproga Ana Pole-gek. Ficko, ki so ga kupili v živalski trgovini v Slovenski Bistrici, je belonosa zamorska
in pol ter v veselje obiskovalcev. »Nato so se pridružile še papige in počasi je prišlo do zamisli, da bi ustvarili pravi mini živalski vrt,« se spominja Polegekova. Mini živalski vrt v Slovenskih Konjicah, ki je zgledno urejen, ima sedanjo obliko že dve leti.
Kenguruja z Nizozemske
Pod Pohorjem je tako mogoče srečati živali z vseh celin, s pete celine so kenguruji. Polegekovi so jih srečali na Nizozemskem, kjer osebno
nabavljajo cvetje, ter so jih tam imeli kot hišne ljubljenčke. Lastniki kengurujev so jih povezali z društvom, ki se ukvarja z vzrejo različnih živali, tam so nato kupili par kengurujev. Kenguruji v Slovenskih Konjicah so manjše vrste. V Avstraliji takšni kenguruji živijo na območju, ki po podnebnih razmerah spominja na naše kraje, zato se pri nas dobro počutijo. Kengurujski parček je tako že drugo leto zapored poskrbel za mladičke, obiskovalci trenutno občudujejo kar pet kengurujev. Na Afriko spominja nilski krokodil, ki je v prostoru z ogrevanim bazenom ter z dodatno navlaženim zrakom, zato se tam počutiš, kot bi dihal tropski zrak. Krokodil je v bistvu nezahtevna žival, nahraniti ga je treba le enkrat na teden. Konjiški
Odgovorno lastništvo živali
4. oktober je svetovni dan živali in tako kot vsako leto so društva za varstvo in zaščito živali tudi letos opozorila na večjo skrb in odgovoren odnos do teh naših spremljevalcev v življenju.
Podobno opozorilo o odgovornem lastništvu živali je oblikovala tudi Veterinarska uprava Republike Slovenije (Vurs). Uprava namreč lastnikom vsako leto odvzame približno 300 živali in izreče približno 900 glob zaradi neprimernega ravnanja z njimi. Potruditi bi se morali, da bi bile te številke vsako leto manjše. Z živalmi namreč že od nekdaj sobivamo in se učimo, kako lahko to sožitje izboljšamo. To je neprekinjen postopek, ki ga moramo prenesti tudi na naše otroke, opozarjajo v Vursu.
TC
Pet svoboščin živali:
-	odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti
-	odsotnost bolečin, poškodb in bolezni
-	odsotnost strahu in neugodja
-	možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja
-	primerno bivalno okolje
Rakuna smo zmotili med popoldanskim lenarjenjem.
Papagaj Jaka je nekakšen vljudni receptor konjiškega živalskega vrta, ki obiskovalce veselo pozdravlja. Na fotografiji z oskrbnico živali Ano Polegek.
Jaka rad pozdravlja
V Slovenskih Konjicah je izviren živalski vrt Mini zooland z živalmi z vseh celin
črne celine še ni videl, saj je doma s krokodilje farme na Češkem.
Največ
Mariborčanov
V konjiškem živalskem vrtu je več deset različnih živali, med njimi zbuja veliko pozornost skupina nosatih medvedkov koati. To so ljubke živalice, ki so nekakšna mešanica rakuna, medveda in pande, z dolgim obročkastim repom in dolgim gibčnim gobčkom, s katerim brskajo po luknjah. V naravi jih najdemo v obeh Amerikah. Prav tako ljubka je skupinica rakunov s sivo rjavo dlako ter s črnim »make upom« okoli oči. Med plazilci je prav tako več legvanov, zanimiv je grbasti zebu, da o mini himalajskih kozah, enih najmanjših koz na svetu, ponijih, puranu in ostalih prebivalcih živalskega vrta ne govorimo. Vsi dobro prenašajo slovensko zimo, z izjemo prelepih kraljevih žerjavov, ki so takrat v ogrevanih prostorih.
Živalski vrt v Konjicah je odprt vsak dan in to vse leto. Med njegovimi dodatnimi zanimivostmi je na primer ulica z Divjega zahoda, postavljena je tudi gusarska ladja, imajo prireditve na temo gusarjev in še in še. Živalski vrt je zaradi vsega skupaj priljubljeni cilj mladih družin, prihajajo prav tako iz šol in vrtcev, saj je v takšni obliki v Sloveniji edini. Obiskovalci so seveda različnih generacij, največ je Mariborčanov, ki jim je do ljubljanskega živalskega vrta predaleč. Prihajajo celo s Hrvaške, kjer so zanj izvedeli iz spletne reklame.
BRANE JERANKO
Imaš kaj zame je verjetno vprašal nosati medvedek koati, ko se je postavil na zadnji tački.
Kenguruji pod Pohorjem. Parček, ki je odrasel na Nizozemskem, je imel podmladek že drugo leto zapored. V Konjicah tako poskakuje pet kengurujev.
Konjiški krokodil je v prostoru z ogrevanim bazenom ter z navlaženim toplim zrakom, ki spominja na tropsko podnebje.
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, E KATEGORIJA - M/Ž; NAKLADA BLAGO, RAZVAŽA BLAGO DO STRANKE, RAZKLADA BLAGO ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2012; PREVOZNIŠTVO IN STORITVE VELIDA ČARKIĆ S.P., TEHARSKA CESTA 128, 3000 CELJE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; VZDRŽEVANJE, POPRAVILO IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE. STROJNO (REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE, BRUŠENJE) IN ROČNO (POLIRANJE, SESTAVLJANJE) DELO V KREATIVNEM OKOLJU Z 15 SODELAVCI. MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA IN NAPREDOVANJA, NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2012; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO JE V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.10.2012; SANDRA GRADNJE - GORDANA POPOVIĆ S.P., NA OTOKU 6, 3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽERJAVIST DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ELEKTRIKAR
POLAGALEC IN MONTER ELEKTRIČNIH KABLOV - M/ Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.10.2012; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 14, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SERVISER - M/Ž; IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH MREŽ KABLIRANJE, TERMINIRANJE ..., DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 13.10.2012; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČII - M/Ž; RAZLIČNA DELA TESARJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1,3000 CELJE GRADBENIK
GRADBENI INŽENIR DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; GRADBENI INŽENIR, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA NABAVE V PROIZVODNJI ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NADZOR NAD PROIZVODNJO - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE. ANALIZA IZVEDBE PLANOV PROIZVODNJE. NAČRTOVANJE NABAVE. PRIPRAVLJALNA DELA KOT SO ISKANJE PONUDB, ANALIZA PONUDB, NABAVNE KALKULACIJE. SKLEPANJE POGODB V ZVEZI Z NABAVO. NAROČANJE. KONTROLA NABAVLJENEGA MATERIALA IN REŠEVANJE REKLAMACIJ V ZVEZI S TEM. NADZOR NAD PROIZVODNJO ELEKTRONSKIH DELOV. NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; PRIPRAVA PRAVNIH MNENJ, POGODB IN DRUGIH LISTIN, PRIPRAVA VLOG V SODNIH, UPRAVNIH IN DRUGIH PRAVNIH POSTOPKIH TER ZASTOPANJE V TEH POSTOPKIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PREGLEDOVANJE ZBIRK OZIROMA BAZ PODATKOV, VKLJUČNO S SODNIM REGISTROM, ZEMLJIŠKO KNJIGO, IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
UE LAŠKO
CVETLIČAR
CVETLIČAR- POMOČNIK - M/Ž; POMOČ IN PRODAJA, IZDELAVA ŠOPKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2012; CVETLIČARNA IN NATAŠA HREN S.P., VELIKO ŠIRJE 18, 1432 ZIDANI MOST KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
UE MOZIRJE
ORODJAR
ORODJAR-VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH V SKLADU Z DOLOČILI NADREJENEGA SKRBI, DA SO VITALNI
DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGONIZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STROJIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAHZA OBLIKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE FINOMEHANIK
SERVISER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE SERVISNIH DEL NA IZDELKIH FIRŠT-ROTOTEHNIKA-DELA PO NALOGU NEPOSREDNO NADREJENEGA ALI DELODAJALCA, KI NISO OPISANA NA OPISU DEL SO PA NUJNO POTREBNA ZA NEMOTENO DELOVANJE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADE-GUNDA 54, 3330 MOZIRJE DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
PRODUKTNI MANAGER - M/Ž; IZDELAVA ANALIZ TRGA, KONKURENCE IN OBSTOJEČIH IZDELKOV TER CENOVNIH TRENDOV NA TUJIH TRGIH ISKANJE NOVIH KUPCEV, RAZVOJ IN SOOBLIKOVANJE NOVIH FUNKCIONALNOSTI PRODUKTA (DEFINICIJA ZAHTEV) PRENOS NOVOSTI S TRGA V RAZVOJ TER POVEZAVA STRANK, PRODAJE IN RAZVOJA, NEOMEJENO DELO NA LOKALNO DOLOČENEM PODROČJU VODENJE IN UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PREDSTAVITEV SESTAVLJANJE PONUDB IN SKLEPANJE POGODB NUDENJE PRODAJNIH STORITEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ PRIPRAVA IN IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE KOMERCIALNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE V TUJEM JEZIKU, KOORDINACIJA Z OSTALIMI SLUŽBAMI ZNOTRAJ PODJETJA IN NAROČNIKI, VODENJE VSE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE ANALIZ IN POROČIL ZA POTRBE ODDELKA PRODAJE IN LASTNIKA PODJETJA OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENE OSEBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.10.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ELEKTRIKAR
MONTER STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV NA TERENU, PRETEŽNO V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2012; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2012; VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., VRBJE 85 G, 3310 ŽALEC
KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE IN PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2012; VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., VR-BJE 85 G, 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK
CNC OPERATER - M/Ž; UPRAVLJANJE S CNC STROJEM, PISANJE PROGRAMOV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.10.2012; LIMADBMH, ORODJARSTVO BRUMEC MARKO, S.P., SPODNJE GRUŠOVJE 8, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO
TEHNOLOG KONSTRUKTER - M/Ž; IZDELAVA NAČRTOV HIDRAVLIKE, PNEVMATIKE, HLAJENJA, RISANJE NAČRTOV S POMOČJO NAMENSKE OPREME, POZNAVANJE DELOVANJA ELEMENTOV FLUIDNE TEHNIKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.10.2012; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10,3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMI-ONSKEGA DVIGALA PO POTREBI IN VZDRŽEVANJE LE TEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž; VSA DELA V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 14.10.2012; FRIZER-
STVO IN PREVOZNIŠTVO F.SMOLA MATEJA FIJAVŽ SMOLA S.P., STARI TRG 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE
MIZAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA POHIŠTVA V DELAVNICI IN MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.10.2012; MBM REZAR, MIZARSTVO IN STORITVE, D.O.O., RAZBOR 27, 3222 DRAMLJE PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO - NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2012; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - M/Ž; POSTREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.10.2012; MIRAN OJSTER-ŠEK S.P.; GOSTIŠČE MIRAN, MIRAN OJSTERŠEK S.P., TRNOVEC PRI DRAMLJAH 56, 3222 DRAMLJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA FINNAČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE - M/ Ž; VODENJE, SPREMLJANJE, NAČRTOVANJE IN KONTROLIRANJE DELA IN ODGOVORNOST ZA DELO
V	FRS, OBRAČUN STORITEV CPV, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV V RAZPISIH EU, NADZOR NAD GLAVNO KNJIGO, PRIPRAVA PRAVILNIKOV ZA FINANČNO- RAČUNOVODSKO PODROČJE, PRIPRAVA FINANČNEGA NAČRTA, SESTAVLJANJE ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN POSLOVNEGA POROČILA, IZDELAVA ANALIZ V ZVEZI Z ELEMENTI POSLOVANJA, DNEVNO FINANČNO PLANIRANJE, KALKULIRANJE IN ANALIZIRANJE CEN STORITEV, SESTAVLJANJE IN DOPOLNJEVANJE ANALITIČNIH KONTOV TER OSNOV ZA KNJIŽENJE, POŠILJANJE NALOGOV ZA PLAČILO PO ELEKTRONSKI POŠTI IN SPREMLJANJE PLAČIL, MESEČNI OBRAČUN DDV, STROKOVNA POMOČ ZA IZVAJANJE LETNEGA POPISA, SPREMLJANJE ZAKONODAJE NA PODROČJU JAVNIH FINANC IN JAVNEGA RAČUNOVODENJA, OBRAČUN PLAČ, KNJIŽENJE STROŠKOVNIH RAČUNOV, KONTROLA IN POSREDOVANJE DOKUMENTACIJE ZUNANJIM INSTITUCIJAM, ODGOVORNOST ZA LIKVIDNOST ZAVODA, ZA UČINKOVITO RABO JAVNIH SREDSTEV IN ZA FINANČNI RAZVOJ ZAVODA, SVETOVANJE DELACEM IN ODSTRANJEVANJE MOTENJ
V	DELOVNEM PROSECU, POMOČ PRI IZVAJANJU POSTOPKOV JAVNIH NAROČIL VSKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO TO PODROČJE, SKRB ZA LIKVIDNOST IN VEZAVO PROSTIH SREDSTEV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI INTERNIH AKTOV IN PRAVILNIKOV DOMA, IZDELAVA STATISTIČNIH IN DRUGIH POROČIL, VODENJE EVIDENC S FINANČNEGA PODROČJA, AKTIVNO SODELOVANJE V DELOVNIH TELESIH IN ORGANIH ZAVODA, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTOV IN VODENJE PROJEKTOV, OSTALE NALOGE PO NALOGU DIREKTORJA. NEDOLOČEN ČAS, 11.10.2012; DOM STAREJŠIH ŠENTJUR, SVETINOVA ULICA 1, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI- M/ - M/Ž; VOZNIK ZA PREVOZE V RUSIJO, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 10.10.2012; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
MONTER, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DEMONTAŽA, POPRAVILO, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.11.2012; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA POPRAVILA IN DRUGA DELA PO NAVODILU DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 28.10.2012; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2012; ŽGAJNER SERVIS D.O.O., PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE VOZIL, ROGAŠKA SLATINA, SPODNJE SEČOVO 14, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA INSTALATER - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI CENTRALNEGA OGREVANJA, NEDOLOČEN ČAS, 12.10.2012; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 12.10.2012; KOCKA PLUS, GOSTINSTVO IN TRGOVINA D.O.O., KRISTAN VRH 48, 3241 PODPLAT
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 9. 10.
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Lutkovna delavnica za otroke in starše
izvedba: Jože Zajec ob razstavi Ročna lutka za vzgojo in otroško igro
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
pripoveduje Frenk Špiler
18.00 Antika Celje_
Rdeča nit
predstavitev knjige Nade Mulej
19.00 Knjižnica Šentjur
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2012; ĐOGIĆ, PREVOZNE STORITVE, D.O.O, TOMŠIČEVA CESTA 13, 3320 VELENJE MONTER CEVNIH SISTEMOV
IZOLATER, MONTER ALUMINIJASTIH CEVI - M/Ž; MONTIRANJE CEVI NA TERENU (V RAFINERIJAH, ELEKTRARNAH IN PODOBNIH OBRATIH); DELA SE VRŠIJO V NEMČIJI, MOŽNOST DELA NA GRADBIŠČU V NEMČIJI VSAJ 3 MESECE SKUPAJ, PRIČETEK Z DELOM TAKOJ. NEDOLOČEN ČAS, 11.10.2012; EU-ROMONT-EURA, MONTAŽA, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE BLAGOVNI MANIPULANT
SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.10.2012; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV - DELO V NEMČIJI - M/Ž; INŠTALACIJA OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.10.2012; ROSVEL-MONT VARILSTVO IN MONTAŽA D.O.O., GAVCE 24 B, 3327 ŠMARTNO OB PAKI NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA PIJAČ IN HRANE, SKRB ZA UREJENOST LOKALA IN DOBRO POČUTJE GOSTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.10.2012; BREK PLUS GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE D.O.O., STARI TRG 33, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; NA OSNOVI NAČRTOV, SKIC ALI NAVODIL, IZDELUJE NOSILNO KONSTRUKCIJO, PLOČEVINASTE OBLOGE, KOMPLETNA OHIŠJA ZA PROIZVODE. IZDELUJE PROTOTIPNE IZDELKE. VARI VSE VRSTE MATERIALOV AVTOGENO, Z MIG-VAR-JEM, ELEKTRO, ... REŽE, KRIVI IN OBLIKUJE PLOČEVINO, IZ ŽELEZNIH PROFILOV IN IZDELUJE RAZLIČNE NOSILNE KONSTRUKCIJE ZA POTREBE STROJEV, NAPRAV IN MONTAŽE NA TERENU. LOTANJE IN VARJENJE ZAHTEVNEJŠIH MATERIALOV (AL, CU, ITD.), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2012; TER-MO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.O.O., ORLA VAS 27 A, 3314 BRASLOVČE MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; IZDELOVANJE TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH TER OGREVALNIH SISTEMOV. TESTIRANJE IN PREIZKUŠANJE VARNOST IN FUNKCIONALNOST TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV. PREVERJANJE ELEKTRIČNE IN FUNKCIONALNE VARNOST. PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IZDELKOV. IZVAJANJE MONTAŽNIH DEL NA TERENU TER IZVAJANJE ZAGONOV IN TESTIRANJA VKLJUČNO Z VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO. IZVAJANJE MANJ ZAHTEVNIH SERVISNIH DEL., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2012; TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.O.O., ORLA VAS 27 A, 3314 BRASLOVČE SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK VOZNIK - M/Ž; PREVZEM DOBAVLJENEGA MATERIAL, IZDAJA MATERIALA ALI PROIZVODOV, OBČASNO RAZVAŽANJE MATERIALA DO STRANK PRI KATERIH SE NAPRAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM OBČASNO DOVAŽANJE VHODNIH MATERIALOV ALI PROIZVODOV - RAZKLADANJE (V SKLADIŠČU IN IZVEN), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 16.10.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLO ČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; IZDELAVA ZOBNIH NADOMESTKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.11.2012; MATEK IVAN - ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA, PETROVČE 95, 3301 PETROVČE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLAS BENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013. DOLOČEN ČAS, 2.11.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
- Št. 80 - 9. oktober 2012
MM
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah
informativno predavanje o pomočeh po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga
19.00 Dom kulture Velenje Zgodba o kruhu
plesna predstava in odprtje mednarodne konference plesne pedagogike
19.19 Knjižnica Velenje
Humanistični večer
predava dr. Dušan Rutar
20.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Waldorfska šola in učenje v 21. stoletju
predava mag. Boštjan Štrajhar
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 9. 10.
18.00 Kozjanski park Podsreda
Glavata vrba, okras naših potokov
predstavitev projekta Spodbujanje tradicije obrezovanja glavatih vrb
SREDA, 10. 10.
10.00 Socio Celje_
Kako postati prostovoljec
delavnico vodi Ana Špat
10.00 in 15.00 Knjižnica Velenje Predstavitev društva Hospic Velenje
16.00 Ljudska univerza Velenje
Učenje učenja
brezplačna delavnica
19.00 Knjižnica Velenje Živeti do konca
pogovor bodo vodile prostovoljke društva Hospic - območni odbor Velenje
ČETRTEK, 11. 10.
14.00 Socio Celje
Učna pomoč za osnovnošolce
KINO
PLANET HIS
Spored 9. in 10. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Divjaki
torek in sreda: 15.50, 18.30, 21.10
Hiša na koncu ulice
torek in sreda: 16.30, 21.15 Lucija torek: 19.00 Madagaskar 3 torek in sreda: 16.05 Madagaskar 3, 3D torek in sreda: 15.15 Nevidno zlo: Maščevanje torek in sreda: 20.30, 21.25 Pogum
torek in sreda: 16.25, 18.35 Pogum, 3D
torek in sreda: 16.10, 17.25, 18.20 Šanghaj
torek in sreda: 18.15, 19.35,
20.50
Straža
torek in sreda: 16.45, 19.05, 21.30
Ugrabljena 2
torek in sreda: 17.10, 19.15, 21.20
IIICirO|MH
SREDA
20.00 Nočne ladje - drama ČETRTEK
19.00 Di-Fi fest - festival kratkih dijaških filmov
www.radiocelje.coin
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
MOTORNA
VOZILA
POSEST
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant)
V tragični nesreči je mnogo prezgodaj izgubil življenje naš sodelavec
ALOJZ RIBIČ
vodja izmene v Juteksu, d. d.
Od njega se bomo poslovili v torek, 9. oktobra 2012,
ob 16. uri na pokopališču v Taboru. Žara bo na dan pogreba od 9. ure v tamkajšnji mrliški vežici.
S spoštovanjem se od njega poslavljamo vsi sodelavci iz skupine Juteks.
PRODAM
PRODAM
OPEL astro karavan, letnik 1996, registrirano do marca 2013, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 696-164.
3825
SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv bivalni vikend prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093.
3884
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p
ODDAM
KUPIM
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3740
STROJI
UREJEN poslovni prostor na prometnem kraju, Mariborska cesta 122, Celje, oddam v najem. Telefon 040 626-815, 041 262-063.	3854
POSLOVNI prostor, približno 60 m2, med Citycentrom in Planetom Tuš, ob Mariborski cesti v Celju, oddam. Telefon 040 626-815, 041 262-063. 3772
STANOVANJE
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
3855
ODDAM
KUPIM
PRODAM
PRODAM
ŽITNO sejalnico Reform, 3 m in dvobraz-dni obračalni plug prodam. Telefon 040 123-549.	p
TRAKTOR Imt 539 deluks, letnik 1988, prodam za 4.600 EUR. Telefon 031 825-259.	3889
V ŠENTJURJU prodam obnovljeno, opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 837-447.	3881
ZAPOSLiMO:
zidarja -tesarja voznika kamiona strojnika gradbene mehanizacije Za informacije pokličite na tel: 03 56 48 841, 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 051 458-224. 6747 ENOSOBNO stanovanje v bloku, velikost 32,50 m2, v Debru pri Laškem, oddamo v najem. Telefon 041 627-802, (03) 5416-593.	3893
GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181, po 17. uri.	3906
BIKCA, sivega, starega 9 tednov, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 3880 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 051 350-513.
3896
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^ KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

j NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZAHVALA
V 61. letu nas je za vedno zapustil
' , MARTIN GRADIŠNIK
iz Lokavca pri Rimskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče in cvetje. Hvala Komunali Laško za pogrebne storitve in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njegovi
BIKCA simentalca, 270 kg, pašnega, eko reja prodam. Telefon 070 866-657.
S 266
BERNSKE planšarje, lepo obarvane, zelo lepe, prodam. Telefon 070 866-657.
S 266
ZAJCE za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščene, prodam. Telefon 031 858-087.
3905
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.
S 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
S 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
V SPOMIN
našemu sinu in bratu
DAVIDU TRUPIJU
(1981 - 2002)
Že 10 let nas tolažijo spomini, ki smo jih skupaj preživeli. V našem spominu in srcu še vedno živiš. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiščete njegov grob.
Tvoji: mami, ati, sestra ter teti Draga in Joža z družinami
OSTALO
KUPIM
PRODAM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
PRODAM
SILAŽNE bale, prva košnja, prodam. Telefon 031 745-009 .	3 9 0 9
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p
M
N
FANT z iskrenim namenom si želi čustvene, telesne ljubezni z žensko s temeljnimi človeškimi vrednotami. Telefon 041 229-649.
3888
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KOMPLETNO posodo Zepter, 18 kosov, zapakirano, aparate za širjenje žil, masažni aparat, medicinsko enciklopedijo in okenske police ugodno prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277.420.
3787
BUKOVA drva prodam. Telefon 041 511537.	3 8 9 0 SUHA bukova drva, kakovostna, prodam.
Telefon (03) 5738-179. 3894 BUKOVA drva, možen razrez in dostava, okolica Dobrne, prodam. Telefon 041 480-486.	3903
BUKOVA drva prodam. Telefon 041 276993.	3908
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
SUHA bukova drva, v klaftri, prodam. Kupim vozila vseh vrst. Telefon 041 415-846.	3897
S POMOČJO javne objave pozivamo morebitne sorodnike pokojnega Jožeta Štaubeta, ki je umrl 24. 11. 1996 in je pokopan na pokopališču Nova Cerkev, da nujno pokličejo na telefon 031 511-096.	3895
n
L 247
PODPIS
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
Prve grozde so v Šentjurju obrali (z leve) Jurij Malovrh, vinska kraljica Sv. Helene Špela Žafran, župan Marko Diaci in vinogradnik Jože Kolar. (Foto: Občina Šentjur)
Vsaka jagoda je dragocena
Konec septembra so 56 grozdov trte Nikolaje, potomke Stare stre z Lenta, ki slovi kot najstarejša trta na svetu, potrgali v Žalcu, nato pa so jim ta konec sledili še v Celju, Šentjurju in Vojniku.
Celjska potomka je spomladi dopolnila prvo desetletje. Trta, zasajena na južni strani jugovzhodnega grajskega jarka, lepo uspeva in vsako leto obrodi več grozdov. Zanjo skrbi mestni vi-ničar Boštjan Safran in prav pod njegovim vodstvom ter nadzorom kar dveh vitezov vina so v petek pripravili letošnjo trgatev, saj je trta že sedmič obrodila. Z »desetletnico« je mestni viničar več kot zadovoljen, sploh letos,
ko je obrodila 36 grozdov oziroma kar deset več kot lani. Ker raste in lepo uspeva na grajskem območju, je prav, da se z njo tako tudi ravna, zato sta letošnjo trgatev nadzorovala kar dva vinska viteza - publicist Drago Medved in vodja celjskega viteškega omizja, sicer Ko-njičan Jože Tominšek.
Razrasla se je kot 16-letna deklica
Tako je mestni viničar Jurij Malovrh pohvalil šentjursko potomko Stare trte. Letos so z nje obrali 78 grozdov. Letina je sicer manjša kot lani, a še vedno dovolj solidna, da dveh grozdov, ki so ju za davek vzeli ptiči, enega, ki so ga odnesli mimoidoči in
vinarsko društvo. Nanjo so povabili slovensko vinsko kraljico Martino Baškovič. Prvi grozd z vojniške trte je seveda utrgalo njeno veličanstvo. V občini Vojnik rasteta kar dve trti, ki sta potomki trte z mariborskega Lenta, letos je prvič rodila še trta v sosednji Novi Cerkvi. Vsega skupaj so z obeh trt nabrali šestnajst kilogramov grozdja, ki ga bodo letos prvič posebej stisnili in predelali v posebno vino za protokolarne potrebe. Udeleženci trgatve so se nato preselili v prireditveni prostor, kjer je bilo med drugim že tretje leto tekmovanje v pripravi praženega krompirja. Letos je med sedmimi ekipami zmagalo društvo Dobra volja iz Pristave v občini Vojnik z Ivanko Plešnik na čelu. Na koncu so udeleženci ves krompir pojedli, seveda ob pitju društvenega vina Voj-ničan, ki nastane iz grozdja članov vinogradniškega društva.
IS, StO, BJ Foto: GrupA
Celjska podžupanja Darja Turk je pomagala vinskima vitezoma in odrezane grozde skrbno odlagala v košaro, ki jo je držal skrbnik trte mestni viničar Boštjan Safran.
dveh, ki sta zgnila, niso prav zares pogrešili. So se pa Šen-tjurčani na svojo trto že precej navezali, saj se dvakrat na leto družijo ob njej. Kot je rekel župan Marko Diaci, to storijo spomladi v priporočilo, jeseni pa v zahvalo za dobro letino. V programu so zaplesali člani mladinske folklorne skupine Lintvar, prve grozde pa so protokolarno obrali njihov prvi skrbnik Malovrh, vinska kraljica Sv. Helene Špela Žafran, župan Diaci in vinogradnik Jože Kolar.
Trgalo je njeno veličanstvo
V Vojniku je šesto trgatev ob občinski stavbi pripravilo domače vinogradniško
Slovenska vinska kraljica Martina Baškovič ter skrbnik potomke trte v Novi Cerkvi Viki Štokojnik, v ospredju pa brentač, ki je čakal na bogat vojniški pridelek.
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Sreča na vrvici
V dveh nadstropjih
Franc Jekl iz Zadobrove je v svoji dolgoletni gobarski karieri našel vse vrste gob najrazličnejših velikost. Takšne, kot jo je prinesel pokazat v uredništvo, pa še ne. Brez pomisleka prizna, da so njegovi gobarski tereni na Svetini, kjer ima nekaj stalnih prostorov, nekaj pa jih vsakokrat odkrije na novo. Žena Jožica te njegove podvige spremlja z varne razdalje - beri: raje počaka v avtu -, le toliko, da se mu kaj nepredvidenega ne zgodi. Sicer pa jo doma potem čaka še veliko dela, od čiščenja, vlaganja, sušenja in kuhanja gob, kjer pa ji volje še ni zmanjkalo.
TC, foto: GrupA