' s  1 • 4 :*-* m * .f

Štev. 19., Leto III. V£T^l/l TflDNlLC. Nedelja, -9. maja 1943.

'DCffiP )E 2JkVH,m  CjREM

Jezus je zapustil apo=
stole, odšel je v neto. Sredi po=
ganskega sveta jih je pustil,
sredi sovražnikov, ki jih. bodo
preganjali, zapirali ?  mučili,
umorili« In vendar jim pravi:
Dobro je za vas, da grem,Težko
-razume  slaba človeška pamet,ka=
77  A g 1  /uu\lko bi to moglo biti dobro.Ven«

iM\'V  v to misel po=

« 1/ W-fV giobiti.

Vi # Apostoli so bili nave=

- .

\\l. \ ^ nost« Dokler je bilo Njegovo


lit

zani na Jezusovo človeško oseb=
nost, Dokler je bilo Nj<

.. človeško telo pri njih, so bili

%d\\ j \\  mo eni, po gumni, pr iprav 1 j eni

^/Ž:-7^7/i’j7(7 \^j  zanj storiti vse. Kar pomislimo
/j 'J j J}i  na sv, Petra, kako mu je zatrje«
'0'\y\  val, da gre zanj tudi v smrt.

),■ / /X Kakor hitro pa se je njegovo

človeško telo odmaknilo izpred

S

\

/ J\ ’Lf/k}\njih  oči, so začeli pešati, o =
N ' mahotati in padati. Taka nave=

' / 17 -pa — N ' zanost in ljubezen seveda ne mo=

re biti popolna. Je preveč človeška. Človek išče pri tem sebe. Jezus
pa hoče, da apostoli v svoji ljubezni do njega sebe popolnoma pozabi«
jo. Zato pravi, da je dobro, da gre od njih, da se njih ljubezen iz«
čisti, poglobi in prekali. Poslal jim bo po sv 0  Duhu obilico potreb«
nih milosti, da se v njih dušah to dovrši*

Tudi naša ljubezeh in navezanost na Boga in vero največkrat
boleha na tem. Zato, ker nam vera daje tolažbo, notranje zadovoljstvo,
mirno, srečno življenje, zato, ker druge ljudi blaži in '.dela bolj
človeške, smo navezani na Boga. Saj je to čisto v redu in prav, le
popolna taka ljubezen do Boga nio Zato jo Bog prečiščuje in poglab«
lja. Tudi od nas se je nekako ločil in nas zapustil. Saj se zdi, da
je nad narodom in skoro- nad vsem človeštvom zavladala moč satanova.
Nikjer ni žarka svetlobe boljših časov. Vendar glejmo te žalostne
čase v luči Vnebohoda Jezusovega, “Dobro je za vas, da grem. n  Ce bo
naša vera podprta z obilnejšimi milostmi Sv. Duha, to preizkušnjo
prenesla, bo naša ljubezen le povečana in prečiščena. Sedaj gremo Za
Begom in vero, ne ker je, to prijetno, ker nudi tolažbo in zadovolji,
stvo, empak izključno zato, ker- smo izbrali Boga za svoj delež. -
Naša ljubezen ni nič sebična, ker nobena koristi za telo dd tega ni«
ma, zato postaja vedno lepša in popolnejša* In to hoče Log, zato je
za nas dobro.

Jezus gre za nas pripravit prostor. Pokaže pa pot,' po ka=
kjteri bomo svoj, v nebesih pripravljeni prostor, dosegli. Gre v nebe«

§a iz Oljske gore. Iz.fcr.aja, k j en..je trpel, .naj nuj še-duševne muke,

Štev. 19,, Leto III,

•M 2  **

9. maja 1948.

J

kjer je potil krvavi pot, kjer ga je Juda izdal, kjer so ga ukleni=
li kot najslabšega zločinca. To je pot kristjana, ki potuje_proti
nebu« Pot trpljenja dušnega in telesnega, pot zapuščenosti in pre =
gnanstva. Ob koncu te poti pa je velika, sijajna skrivnost, vendar
obenem tudi resnica? naše vnebovzetje, Tako velika in močna ge ta
resnica, da je pomagala že milijonom kristjanov preko najhujših te=
žav, preko najstrašnejšega trpljenja in muk, ker so gledali v trplje=
nju in mukah ne le Oljsko goro krvavega potu, ampak tudi Oljsko go=
ro Vnebohoda.

Tudi nam naj bo Vnebohod pobuda za nesebično ljubezen do'
Boga, moč v trpljenju in pregnanstvu^ saj nam kaže plačilo vsega te=
ga» prostor v nebesih, ki nam ga je sel Jezus pripravit.

ZA. tkhMK

Marija je stopila
na zemljo iz višav,
narava cvetja siplje
za majnik ji v pozdrav.

Spet majniški oltarji
ozaljšani žare,
spet šmarnice v dobravi
Mariji v čast dehte.

Spet se k beguncem sklanja
Kraljica majniška
z ljubeznijo napaja
vsa srca žalostna.

Kaj pa za majnik dali
Mariji bomo mi? -
Naj naša srca bodo,
oltarji šmarnični!

ob vwm  svcm/A obuailu

Eden najlepših spominov, ki segajo v otroška leta, je spo¬
min  na prvo sveto obhajilo, Ko leto za letom gledam pred seboj gručo
nedolžnih ot^ok, ki jim iz oči in zardelih lic sije nepopisna sreča
in angelsko veselje, kako nestrpno, napol radovedno, napol boječe pri
čakujejo božjega Ženina, ko s sklenjenimi ročicami v belih oblekah z
venčkom v laseh ali h*'kom na prsih pristopajo k mizi Gospodovi - mi
nehote v duši vstaja vprašanje? “Gospod, koliko od teh malih bo čez
5, 10 ali 19 let še tako Tvojih? Koliko izmed teh bo ohranilo čistost
srca in ti bodo zvesto služili?"

Danes so bela in čista njihova oblačila, še lepša so nji=
hova srca, polna milosti in ljubezni, vsa pripravljena Zate goreti.
Hudobija sveta še ni zajela njihovih src, čiste in lepe so njihove
duše, Bog, oče ljubezni in Ljubezen sama, ohrani jih čiste, da Te bo=*
do nekoč gledali v nebeškem kraljestvu.

Dekle, kako ti vrednotiš čistost? Kaj ti pomeni?

Čistost je angelska čednost, poživijajoca^ blesteča, pleme=
nita in od Boga posebno obdarjena. Čistost dela iz človeka angela, •
nečisti greh nas ponižuje, da smo podobni živini, M Angelsk§ čednost
■je srečnejša, človeška je močnejša", - pravi sv« Bernard. Človek ima
to prednost, da rešuje svojo čast s slavo bojev in zmag nad mesom,ki
hoče zatirati duha.

čistost je poživljajoča čednost. Ohranja življenje naše
duše in telesa,^kakor ohranja olje luč v svetilki« Nečisti greh pa v
'kratkem času izčrpa in razcleus tudi najmočnejše življenjske sile.

Čistost je blesteča čednost* Osvobodi' , duha in ga usposo*
bi za umsko delo, Kakor čiste in prozorne vode  natančno pokažejo po=
dobe stvari, ki so ob njih, tako čista duša ohrani, svetlo -predstavo
večnih načel, Živo in globoko spoznava Boga, povsod vidi Boga. ne le
v verskih resnicah, temveč tudi v odprti knjigi sveta rn narave, kjer

Leto III.

■* 5  **

9. maja 1948,

so zapisan§ njegove neskončne popolnosti.

Čistost je^plemenita in velikodušna.Očisti ljubezen
razširi srce, je zmožna

m

odpovedi in.'žrtev, iz katerih se rode veli«
ke ustanove telesnih in duhovnih del usmiljenja« Nečisti greh pa vsa
čustva obrača na strašni n jaz ,f , ki se žrtvuje samo za svoj užitek.

Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Kako lep
je čisti rgd, kako blagoslovljen, kako močan in nezlomljiv.

Čistost je pač najlepša čednost, pa tudi najbolj občutij!«
va, nežna in najbolj napadana čednost. Zapeljivost sveta in naše
strasti nas vsak dan pehajo v nevarnost, da čistost izgubimo. Zato
bodimo pozorne, Varujmo svojo čistost s tem, da bdimo nad čuti, ki
so vedno odprta okna, skozi katera prihaja smrt«

Some sebi ne smemo verjeti, ker nimamo dovolj milosti in
ne razuma. Našo čistost nam reši samo beg pred nevarnostmi, V tuji*
ni^bodo nevarnosti velike, 0 njih smo že dosti govorile. V begu je
rešitev! Tudi če moraš pustiti zato ugodno službo - beži! Tudi če
bi morala zato trpeti revščino in lakoto - beži! Tvoja čistost je
več vredna kot^vse bogastvo in udobje sveta* Beži pred zabavami, ki
bi bile tvoji čistosti nevarne, beži pred ljubeznijo, ki bi te lah«
ko pogubila. Upri se že v prvih trenutkih skušnjave z odkrito odloč«

moli k
Materi,

nostjo in neupogljivo močjo. Pred vsem pa
Jezusu, ki je prijatelj čistih .src aji sv,

v nevarnosti goreče
Devici, brezmadežni

Takoj pride pomislek? oni ^ ima«
jo pogansko omiko, v taki zemlji pač ne
more uspevati Kristusova Cerkev» Res je,
da sta omika in poganska vera tako med
seboj povezani, da jih je včasih težko
ločiti. Spet je pa res, da Cerkev ne sme
delati tega, kar so mislili, nekateri, da
bi namreč vzeli Kitajcem kitajsko omiko
in vero in oboje nadomestili s krščan=
stvom in evropsko omiko. S tem bi zagre«
šili veliko napakol Delali bi preti bož=
ji volji, ki hoče, da vsak narod ohrani
vse, kar je njemu svojskega, torej vso
omiko. In v prav tisto narodno svojino
je treba vsaditi in utrditi Cerkev. Goto
vo pa je treba iz tiste omike odstraniti

INDIJSKA PESNICA Sarojini
Naidu je ob priliki oklica
neodvisne Indije v parlamen«
tu častitala "vsem tistim
ženam, ki prihajajo iz tujih
dežel, sprejemajo prosto =
voljno nase življenje žrtve
in uboštva ter se predaja«
jo nesebičnemu delu za naj=
revnejše Indijce v vseh de=
lih domovine.

tt

•‘KITAJSKI BIBLIČNI INSTITUT”
v Pekingu /Domus frančisca=
na/ je za Frančiškov praznik

vse, kar je poganskega in to nadomestitiilanskega leta /4,okt./ izdal

s krščanstvom. To delo je morda najtežje
in zahteva največ truda in časa. Kajti
zavedati se moramo, da imajo nekateri na=
rodi starodavno visoko omiko, ki jo 1ju«1
bijo, ki jo ljubijo kot mi ljubimo svoje

>daj bo treba to o«
kr «

ijlUl s

narodne posebnosti. T
miko očistiti zmot te
ščansko miselnostjo.

bo

korenine

družabno in zasebno življenje, s krscan.*
skimi načeli bo uredila gospodarstvo,
družinsko Žiulj-enj-e-, iaodrotalov le-,Vrnieuno»J

prvo knjigo stare zaveze v
kitajskem jeziku, psalme,
Letos bo izšel
“Liber Sapientiae”, nasled«
nje leto vseh prvih pet Mo«
ijzesovih knjig. Težavno in.
jinatančno delo vodi p, Gabri«

Le tako bo mogla Cerkev pognat^
v tisti narod. Zajela bo vse

el Ma:

AH e gr a OEM,

po=

’an=

magajo pa mu štirje^
čiškanski patri domačini.

+ + +

Štev. 19., Leto III,

- 4 -

- a

K\ J4
OJ £3 ®
. rr> ® r~i

9. maja 1948.

itd. S- svojo navzočnostjo bo posve«
tila vse življenje'tistega naroda»To
je bolj važno kot. pridobivanje posame=
znikov. Če n.pr.i Cerkev spreobrne le
tfetjino kakega naroda, bo s ten že
dosti utrjena, saj bosta drugi dve
tretjini že vedeli, da živi §redi med
njimi že katoliška Cerkev, Ce bi pa
kljub tolikenu številu vernikov Cer«
kev ne prodrla v narod, če bi si ne
nadela kulturne obleke tistega naro«
da, bi ostala tujka in bi zato ne bi=
la ukorenjinjena .prav v tisti narod}
misijonsko vprašanje bi torej ne bi«
lo rešeno.

Iz tega pa že samo po sebi
sledi tretje, da mora biti novousta«
movljena Cerkev toliko utrjena^ da bo
lahko sam ost ojno,  živela. Doseči mora
toliko" me cTJ a a" ne bo potrebovala po«
moči od zunaj is krščanskih dežel in
bo mogla sama prekvasiti vse pogan«

Kitajske M, 17 - M U

ske mase, v katerih živi, Kadar bo

toliko močna, bo tam misijonsko delo
končano, ker bo misijonski cilj dose«
žen, Cerkev bo utrjena v tistem na«
rodu. Takrat bo pa naloga te novou «
stanovi jene Cerkve, da. spreobrača o«
stale pogane, kar pa ni več misijon«
sko delo, ampak drugo poslanstvo Cer«
kvei vodstvo ljudi k zveličanju, Saj
smo rekli, da je po mnenju Cerkve mi«
si jonsko delo le to, da se Cerkev pre=
sadi tja, kjer je še ni, Presajena
pa je, če je, po besedah Pija XI, u«
stanovijena in utrjena, Ne sme nas
motiti, da so tam še pogani, Saj so
tudi pri nas, samo s to razliko, da
so tam ''stari” pogani, pri nas pa no«
vi. In kakor delo za spreobrnenje no«
vih poganov ni misijonsko delo, tako
tudi v misijonih delo Cerkve, ki je
že tam utrjena kot pri nas, pa čeprav
je delo za spreobrnenje starih poga«
nov, ni misijonsko delo, ampak redno
dušno pastirstvo,

A s tem še nismo povedali

vsega.

Da bo misijonsko delo res
dopolnjeno^ali da bo Cerkev res utr«
jena v kakšnem narodu, mora imeti ta
novoustanovljena Cerkev vse tisto pr«
vine, iz katerih se je nekdaj pri nas
razvila in iz katerih vidna Cerkev še
danes obstoji* domače ljudstvo in du=
hovnike iz vseh pokrajin, domače re «
Pomnike in redovnice, Ali kakor z
drugimi besedami pravi pismo Kongres.

Na Kitajskem se redov«
ne sestre in misijonske pomoč«‘
niče imenujejo mu - mu, -Mu".
pomeni mater, S podvojitvijo
besede "mu" hočejo tem duhov«
nim materam izraziti le spo« ■
štovanje, v nasprotju s teles«
nimi materami, ki so samo "mu”.

V Šanghaju, velikem
obmorskem mestu Vzhoda, sta
dve veliki misijonski sirotiš«
niči, ena z imenom sv,Jožefa,
druga pa Sv, Družine. V teh
dveh domovih ljubezni je bilo
v enem samem letu 3435 kitaj«
skih otrok pred smrtjo kršče«
nih.

Število krstov je
odvisno od letnih časov in od
krutih nalezljivih bolezni, ki
pač tedaj divjajo. Zgodilo se
'je že, da je bilo v 2 urah 24
krstov.

Zanimiv je tale od«
stavek iz nekega pisma bolniš«
ko sestre.

Skoraj neumljivo je,
da ljubi Bog večkrat uporablja
celo hudiča, da nam otroke po«
šilja h krstu. To je tako s

K bolnemu otroku po« :
kličejo kitajskega čarovnika,
ki opravlja nad njim razna ro«
kohitrstva in sleparije, ki o«
trokove starše mnogo stanejo,
četudi se zelo trudi, ne more
otroka ozdraviti in izjavi, da
mora otrok umreti. Ko to obža«
lovanje ugotovi, svečano izre«

v* 1  I

ce»

n Pussah /duh/ hoče,da
pokličejo sestro,”

Daši se to lepo sliši,
je to samo čarodejeva zvijača,
ki bi vso odgovornost rad nam
naprtil. Zato nima miru, dokler
ne pride sestra. Večkrat se je¬
že dogodilo, da jo je sam pri«
šel klicat. Toda Bog in sveti .
angeli čujejo nad sestrami, ki
imajo neornejemo v zaupanj e v bož«

0o previdnost 0  Čudno* v štirih
primerih od petih je mali umi«
rajoči v nemajhno začudenje in

sramoto čarodeju, ostal živ.

gacrae-.Prospagaude, 4raPO, majua

i Taka ozdravljanja navdajajo

’ 1 m ^ _ _ .. m _.. -i .

kvudi 7 ,  zaunanjnm do "mu

mu”.

9* maja 1948.

H*

vD

"P"

CO

gv, 19,, Leto III,

»■* 5 ***


1923i "Ni mogoče reči, da je v ka=
kem narodu Cerkev ustanovljena, do«
kler ne živi samostojno, s svojimi
svetišči, s svojo lastno duhovščino,
s svojimi sredstvi, z ene besedo,do«
kler ne živi svojega lastnega življe«
n j a”.

Vse to je še potrebno ?  da
je Cerkev .res utrjena in je miši «

Zgodi se tudi,'da tako kr «
ščen otrok nekaj mesecev po«
zneje za kolero ali iz dru=
gih vzrokov umre. V družini
nastane veliko žalovanje j
"Skoda, da nismo utegnili
poklicati "mu - mu",

+ + +

v«# iv. v/ V vU Vi VJ Jw (J  Aii. -V. w -im

jonsko delo dovršene, 0 vseh teh. zadevah, bomo govorili v enem na =
slednjih, poglavij. Pred nami je zdaj temeljito spoznanje* cilj mi«
sifonskega dela je presaditi Cerkev tja, kjer je še ni, nič več,
nič manj,

Iz mariborske škofije so umrli lani in letos naslednji

duhovniki:

Leta 1947.•

Marzidovšek Jakob, upokojeni kurat, St. Jurij ob južni
železnici, Feguč Ignacij, prefekt dijaškega semenišča, ubit na Hp=
vaškem. P a 1 u c Ignacij, kaplan pri sv, Antonu v Slovenskih Go«
ricahj umrl na posledicah aretacije, N a d r a h Ignacij, župnik
v Pašcavi, Vogrinec  Anton ?  Cestnik  Anton, profesor
v Celju, H u t n e r Karol, Krink'a  v s Anton, župnik, Parne«
če, Lasbacher  Anton, župnik, Vojnik, Bratušek  Prane,
dekan, Svetinje,o  h n j e c Franc, župnik, Bezjak  Jože,
župnik, Zreče, C i ž e k Jožef, dekan v Jarenini,

Leta 1948,*

Vajda  Julij, župnik v Rogaški Slatini, umrl v Zagre= J
bu. Ficko  garol, župnik v Markovcih v Prekmurju, 0 z v a t i q
Franc, župnik v Šmartnem pri Celju, dr, Anton Jehart,  bogo =
slovni profesor v Mariboru,

V Grahovem pri Cerknici je koncem februarja umrl dekan 1
cerkniške dekanije Alojzij W e s t e r,

Bog jim daj za njih delo za duše v teh težkih časih večno

plačilo,

(Nadaljevanje)
Pod južnim soncem.

Pri tem vsa žaloigra Cerkve, od njenega začetka v prvi
cerkveni občini v Jeruzalemu do današnjega dne, ni nič drugega ka=
kor tisočkratno ponavljanje istega prizora, - Bežja Previdnost ohra«.
nja in poživlja delo odrešenja tega sveta. - Bog - samo Bog je Sod=
nik in Rešenim sveta. Vloga človekova pri tem pa je samo vloga
služabnika, čeprav važne, in cestna, ker je človek samo orodje bož«
je, ni pa odločilna niti v dobrem niti v zlem za končni izid velike
božje žaioigre, katere delo je bilo zavrženo v krvavi kalvarijski
uri na Veliki potek,

To je osnovna resnica na-še vere, ki nas - slabiče - varu«
je pred razočaranjem napolnjene s trdnim zaupanjem.

Delo Gerlcv« je bilo- ...in .bo., da v vodni pripravljenosti z

Štev, 19 m  Leto III.

- 6  -

V*l!

9. maja 19*3v]J

z ognjem ljubezni in z duhovnim mečem pravice dela za povzdigo božjK^
ga kraljestva na zemlji in v' človeških dušah ter za obrambo proti zu=
nanjim in-notranjim sovražnikom nadčloveškega dela*

To se je posebno pokazalo v 5«'in 6* stoletju, ko.se je
iz temeljev antičnega sveta na vogelnem kamnu .svetega.evangelija
stvoril srednjeveški življenjski red* :  Tedaj je bilo videti, kakor,da
so se vsi hudi duhovi vzhoda.in zahoda zagnali.proti krščanstvu, da
bi ga s krivoverstvi, razkoli, vladoželjnostjo, pregrešnostjo in.
raznimi drugimi pritiski uničili - ali vsaj v delovanju onemogočili,
Nikjer pa protivljenje' proti Cerkvi ni bilo tako jasno
vidno, kakor v

usodi Cerkve v Afriki,

kjer se je morala boriti z največjimi težkočami* -

Dežela na severni obali Afrike je bila tedaj že popolnoma
pod rimskim kulturnim vplivom, Po:, razdejanju Kartagine leta 146,
pr« Kr, so si Rimljani utrdili posest onkraj morja, Dosledno so na=
selili deželo z rimskimi naseljenci in tako uvedli svoje navade in
jezik, Rim pa ni deželi prinesel samo svoje omike« z rimsko kultu=
po se je tudi krščanstvu posrečilo '‘osvojiti* 1  obširno Numidijo.

Že zadnje desetletje drugega stoletja se poroča o škofijski sinodi,
katera se je bavila s cerkvenimi zadevami Afrike, Tertulijan pa nava=>
ja, da je- leta 212, po Kr. skoraj vsako mesto nad polovico krščansko.
Seveda moramo računati, da je bilo precej kristjanov v teh krajih,
ki so prejeli krst iz dobičkaželjnosti, torej iz praktičnih nagibov,
ker versko življenje tam ni bilo posebno-vzpodbudno, Strupeno seme
razkolništva in krivoverstva je pod vročim soncem Numidije zelo bo=
hotno uspevalo. Vse to pa je prinašalo v občine vedni prepir in boj.
Versko življenje ni bilo usidrano v duše in razraslo se je, da rabimo
izraz - divja verska mlačnost, katero bi.mogla ukrotiti samo dolga
in vneta verska vzgoja.

Cerkev pa je tudi tu dokaj hitro, vsaj za nekaj časa pre=
mostila ovire, toda kmalu je završal preko pokrajine islamski vihar,
ki je opustošil s trudom obdelano versko polje, Pa tudi v tem krat«
kem času so na peščenih afriških tleh izniknile mnoge osebnosti, ki
so božjemu kraljestvu ostale zveste - in celo neustrašeno izpovedale
svojo pravo vero, ter s tem postale svetli vzori mlade Cerkve v Se= .
verni Afriki, -

Zgodovina nam izpričuje o junaških ženah Peliciti in Perpe=
tui, ki sta 1, 200, po Kr. za Kristusa dali svoje življenje, dalje
škof - mučenec Ciprijan - silni branilec cerkvene edinosti. Pa Ter«
tulijan - nam najpomembnejši cerkveni pisatelj starega krščanskega
kova, katerega smatrajo kot tvorca cerkvene latinščine.

Pred vsemi pa prednjači svetovno zgodovinski duševni veli=

kan

Avrelij Avguštin

sveti škof ..starega numidijskega mesta Hippo, Njegovo delovanje po «
stavija.krščanstvo proti petemu stoletju, na višek verskega živ«
ljenja v ^Afriki. - V njem se tako izrazito zedinita delovanje krščan«
stva in.duša.afriškega človeka. Njegov verski pomen pa sega daleč v
prihodnjost in izven mej njegove južne domovine.

Bil je najpomembnejši predstavnik grško - rimskega modro«
slov ja, toda^gnan po svojem; srcu je našel Bega, zapustil slavo, pre=
stopil v krščanstvo ter posta,., največji cerkveni učenik. Njemu je
doz ja ^Previdnost zadala nalogo povezati *’dobrogrško-rimske kulture
s krščanstvom za povzdige krščanskega srednjega veka.-

Potrebno je, da se z Avguštinovo osebo Jus njegovim delom
bol.j natančno ...rpe znamo,, i ja j^irodnjič, )

o

C+ CT'

H- O

ts»<

C_J.

p; 0

ii  r

1 ^

| ozev , 19 » i Leto 111 »

Cilka pa je hotela postati njena iskrena prijateljica in
se ji jje‘hotela oddolžiti za .njeno lepo zadržanje s tem, da ji je
določila najlepše in najtežje solo - točke pri koncertu,

Francka je Pila dotra in izvežbana pevka. Vedela je, da
je koncert' tako lepo pripravljen, da Po Cilka z njim dosegla najlep«
si uspeh. To ji pa ni šlo v račun# .

Dan pred praznikom je poslala Cilki kratko obvestilo, da
je bolna in da ne bo mogla nastopiti pri koncertu, Cilko je to sil«
no zadelo, posebno še zato, ker se je po vasi že govorilo, da k®n=
certa ne bo. Žalostna je bila pa tudi radi tega, ker se ji^ni p©sre= -
čilo, da bi spreobrnila zakrknjeno Franckino srce. Oba z očetom sta
se takoj napotila h gospodu župniku. Tudi njega je stvar zelo razburi«
la.

" Kaj naj storimo? Koncerta sedaj ne moremo odpovedati,”

”Ali je sploh kak izhod? Kako misliš ukreniti, Cilka?”

''Samo  en izhod je”, je. dejala Cilka,

”Da, samo en izhod je, in sicer v tem, da jaz sama prevza=
mem vse solo petje mesto Francke,

”Boš zmogla, Cilka? Lahko zjutraj oznanim, da se bo kon=
cert vršil in da so govorice, ki se po vasi razširjajo, neresnične?”
je dejal gospod župnik,

"Lahko. Brez skrbi” je samozavestno dejala Cilka.

Tako so odvrnili nevihto, ki je hotela uničiti vso lepo
setev Cilkino in trud mladega pevskega zbora.

5 .

Mali šmaren je bil letos za Veliko vas svečan praznik.

Od vseh strani se je zbralo mnogo ljubiteljev petjaj pred«
vsem je bila navzoča vsa domača fara ?  prihiteli so pa tudi pevci,
pevke in pevovodje vseh okoliških bližnjih in tudi oddaljenih fara,
ki jih je prignala radovednost, kaj zmore velikovaški pevski cerkve«
ni zbor. Prihajali so pa tudi odlični gostje iz Ljubljane i  pevci,
pevovodje, mestnih fara, komponisti, gospodje stolnega kapitlja,
celo nekaj pevcev iz opere je bilo med njimi, Nekateri so prihiteli
z vlakom, drugi zopet z avtobusi, zopet drugi peš. Sprejemal jih je
pri vhodu v cerkev sam gospod župnik Janez Smrekar, ki je vse odlič»
nike sam osebno poznal. Vsakega je prijazno pozdravil, mu stisnil
roko v pozdrav in mu izročil j.epo izdelan program pesmi današnjega
koncerta. Za vse goste so bile pripravljene prve klopi na obeh
straneh pred glavnim oltarjem.

Med ljubitelji petja, ki so dospeli iz Ljubljane z avto«
busom, sta bila tudi dva operna pevca - baritonist Janko Ahačič in
pa tenorist Vladimir Strniša. Avtobus je bil poln in naša dva pevca
nista odšla naravnost v cerkev, ampak sta.stopila na vrt Hladnikove
gostilne pod cerkvijo, da se v senci divjih kostanjev nekoliko o«
hladita«, Zbrala sta primeren prostor in sedla. Ko sta 'se nekoliko
oddahnila, sta naročila piva.

Zvonovi so slovesno pritrkavali in vabili farane k popolČ
danski službi božji, ki so slovesno razpoloženi hiteli mimo gostil«
niškega vrta v cerkev.

tu in tam
"sicer bov

Zvonovi so utihnili in procesije ljudi so prenehale. Le
j§ še hitel, kak zamudnik proti cerkvi.

”Cas je, da greva tudi midva’* je dejal Strniša Ahačiču, .
a mudila in opravilo motala”,

Ahačič-, pa ...e i Lil pri volji., da bi odhajal'iz tega prijet«

Štev, 19«, Leto III«

9» maja 1948,

8 -

nega hladu v cerkev. Udobno je sedel in počasi vlekel svojo cigareto.
Bil je umetnik z visoko pevsko izobrazbo, tankim posluhom in odlic=
nim glasom, ki mu je že prvo leto prinesel slavo prvega pevca slo=
venske opere. Strniša ga je težko spravil od doma.

“Poznam take podeželske koncerte* Vsi so ehaki*^Kadar sem
šel, sem se vedno slabe volje vračal, 4 ' je ugovarjal Strnišu, ki ga
je vabil na koncert.

Sedaj so je pa ugodneje počutil pri pivu in svoji cigareti
in premišljeval kdo zna kaj. Iz gostilne je stopila natakarica in
se jima približala!

"Kaj gospoda ne gresta na koncert?" je vprašala, ker bi
tudi sama rada šla in zato čim preje rada odpravila edina gosta,

"Seveda pojdeva", je takoj dejal Strniša in vstal ter^
vprašal za račun in plačal. Ko je natakarica odšla, je tudi Ahačič
počasi in leno vstal. Odšla sta čez vrt in po stopnjicah do cerkve.

Pri glavnem vhodu nista mogla vstopiti, ker je bila cerkev
polna, zato sta poskusila pri stranskih vratih. Reditelj, ki je stal
med vrati, jima je izročil program. Ko sta vstopila, je^gospod kaplan
že končal z litanijami in vse je bilo v pričakovanju začetka koncer=
ta.

Med vrati je bil prepih, zato sta stopila naša zapoznela
gosta naprej v cerkev. Pred seboj v prvih klopeh sta zagledala po¬
vabljene goste, dobro poznane gospode iz Ljubljane.

V cerkvi je bilo tiho kot bi bila pra.zna. V to tihoto pa
so zabučale orgle, koncert se je pričel.

Cilka je stala tako, da v je bila obrnjena k pevcem in orglam.
Pred seboj je imela ves zbor in oči vseh pevcev so .bile obrnjene va=
njo. Sledili so vsakemu njenemu gibu. Bili so vsi nekam slovesno raz=
položeni. Pred pričetkom koncerta so imeli nekoliko treme, bili so
malce nervozni* menda zato, ker so že težko čakali in krotili svoje
•razpoloženje. Cim je pa Cilka stopila na svoj prostor, dala zname=
nje za začetek in so se oglasile orgle, se je vse drugo v trenutku
razblinilo v nič. Pred seboj so videli samo Cilko, ki^je z eno sko=
raj hipnotično močjo znala izvabiti iz vsakega pevca čudovite glaso*
ve. Kjeno dirigiranje ni bilo samo v neko podzavestno kriljenje z ro=
kama, ampak je tudi z mimiko svojih oči, potez in ust pred pevcem
slikala vsebino in milino pesmi, da je pevec odprl odprl še morda
zadnje najgloblje občutke, ki jih ja sam doživljal v svoj glas.

Ob forte in crescendo so tudi orgle močno zabučale, ob
nežnem solo pa so nalahno božale srebrn glas Cilkihega soprana.

Program ni bil sestavljen samo po cerkvenem letu, ampak tu=
di tako, da je glasovno pesem prekašala pesem.

Po vsaki pesmi pevci niso bili nagrajeni z aplavzom, ker
je bilo v cerkvi, toda vse ozračje in razpoloženje je od pesmi d«,
pesmi naraščalo. Po vsaki pesmi so pevci opazovali Cilko in hoteli
iz njenega veddnja ugotoviti, če so dobro rešili vsak svojo nalogo.

Cilka pa se je smejala in jim ob vsaki pesmi povedala ne=
kaj veselih besedi in.tako od pesmi do pesmi večala dobro razpolože«
nje med p.evci.

Poslušalci so bili vsi prevzeti. Preprosti ljudje so bili
kar pozabili, da so v cerkvi in nekateri skoraj začeli ploskati. Ob
koncu pa so kar presenečeni obsedeli in se šele sedaj zopet zbudili
v sedanjost.

Gostje pa so bili presenečeni. Marsikdo se je udeležil kon=
certa zato, da se ne bi zameril svojemu prijatelju - župniku, drugi
morda zopet zato, da so napravili kratek izlet iz mesta, le malokdo
je bil med gosti,ki bi res od petja pričakoval kaj več kot je navadno
cerkveno petje po naših cerkvah, Poda sedaj ob koncu so bili vsi pri«
jetno iznenadeni« (Dalje prihodnjič).

Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misijo-v Iristachu pri