GLAS LJUDSTVA ZADNJA VEST Nekoč so živeli trije bratje: eden je lagal, drugi kradel, tretji visel. Češki pregovor naš tednik Številka 31 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 2. avgusta 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Enotna lista in Slovenska gospodarska zveza sta včeraj (po redakcijskem zaključku) priredila tiskovno konferenco, na kateri sta z ogorčenjem reagirali na ukrepanje mejnih organov. Več o tiskovni konferenci v naslednji številki NT. Neznosno postopanje koroških mejnih organov Narodni svet je že kontaktiral ministrstvo za notranje zadeve -____________ __________________________Strani 2/3 Planinsko žegnanje na Veškem stanu S planinsko mašo dekana msgr. Krista Srienca se je preteklo nedeljo pričelo tradicionalno žegnanje na Veškem stanu na Peci. Prvič je bilo poskrbljeno tudi za ozvočenje, kar je dekan posebno pozdravil, saj so tako lahko vsi obiskovalci sledili maši. Po duhovnem okrepčilu je bilo pri planinski koči poskrbljeno tudi za telesno okrepčilo. Ker je bilo letos vreme dokaj lepo, je prišlo zelo veliko obiskovalcev, tako daje bil organizator Franc Fera z uspehom žegnanje zelo zadovoljen. Planina (čez 100 ha) in planinska koča sta v oskrbi planinske zadruge, kater člani so domači kmetje. Letos kočo spet stalno oskrbuje Blaž Kordesch st., na paši pa je letos nekaj nad 40 komadov govedine. Jeseni bo planinska zadruga zgradila novo cesto, ki bo vodila od koče do pašnikov. Za ta projekt bodo kmetje dobili skoraj 70 % EU podpore in so se zaradi tega takoj odločili za izvedbo tega dolgoletnega načrta. Si-Ku/Foto Fera POLETNI POGOVOR Prvi poletni pogovor je naš sodelavec Adrian Kert vodil s predsednikom Enotne liste Andrejem VVakounigom. Strani 4/5 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Postopanje avstrijske žandarmerije na mejnih prehodih med Slovenijo in Avstrijo je že nekaj časa neznosno. Tega ni občutil samo Alpski kvintet naj-jubelju; mnogi slovenski in avstrijski državljani občutijo to dnevno. Ogorčenost pri njih je velika in predvsem upravičena. Sprašujejo se, ali je Avstrija s pristopom k Evropski uniji postala nova policijska država, mejni žandarji pa novi birokratski bogovi. , Vodstvo avstrijske žandarmerije se sklicuje na Sengenski sporazum, ki gaje Avstrija podpisala po odločitvi za vključitev v EU. Pravi, da je Avstrija s pristopom k EU postala njena zunanja meja in da je pod velikim pritiskom predvsem Nemčije, ker ne izpolnjuje dovolj odločno določil Šengenskega sporazuma - obvarovati Evropsko zvezo pred kriminalci iz držav, ki niso članice EU. Že drži, da jemlje Evropa Sengenski sporazum resno. Vendar to je le ena plat medajle, ki nikakor ne opravičuje postopanja mejne žandarmerije. V škodo koroških Slovencev Gre predvsem tudi za vprašanje, kakšen je odnos posameznih žandarjev v praktičnem izvajanju njihove službene dolžnosti. Svojo službeno dolžnost lahko izvajajo prijazno-korektno, zavedajoč se, da s tem ne obremenjujejo slovensko-avstrij-skega sosedstva. Lahko pa jo tudi izvajajo z vsemi šikanami, ki so značilne za rojene birokrate. Da je možno biti prijazno-korekten, dokazujejo avstrijski mejni organi na prehodu železniške postaje Jesenice. Na Ljubelju pa se mnogi na žalost obnašajo tako, kot da bi imeli opravka samo s kriminalci. Predvsem pa se bo morala zavedati svoje odgovornosti tudi politika. Smo priča razvoju, ki za nemoteno sodelovanje med prebivalci tu- in onstran Karavank ne obeta nič dobrega. Avstrijske oblasti uveljavljajo predpise, ki jih doslej nismo občutili, ki pa bodo lahko v prihodnje toliko bolj prizadeli naše kulturne in športne organizacije. Koroški Slovenci takega razvoja ne bi smeli vzeti mirno na znanje. Intenzivno vsestransko sodelovanje z matično državo ni samo naša mednarodno priznana pravica, temveč je za nas življenjskega pomena. To še toliko bolj, če upoštevamo, da je avstrijska manjšinska politika mačehovska, kot to npr. dokazuje v primeru glasbene šole. Biti gluh in nem za neupravičene zahteve naše narodne skupnosti, hkrati pa jo ovirati glede sodelovanja in podpiranja s strani države Slovenije - to ne bi bilo novo za avstrijsko manjšinsko politiko. Ali ji bo to uspelo pod pretvezo Šengenskega sporazuma, pa bo odvisno predvsem tudi od nas samih. Narodni svet je že konktiral ministrstvo za notranje zadeve Ogorčenje zaradi postopanja koroških mejnih organov je vedno večje. Predsednik NSKS Nanti Olip je mdr. napovedal, da bo to zadevo dal na dnevni red naslednje seje sosveta. Olip v izjavi za Naš tednik: „Restrektivno postopanje koroških mejnih organov ima negativne učinke za slovensko narodno skupnost in na delovanje njenih kulturnih, športnih in drugih društev. Negativne so tudi posledice za gospodarstvo in prekomej-no sodelovanje. Ustvarja se železna zavesa, saj se vsak boji šikan na meji." Predsednik Olip je napovedal, da bo dal postopanje avstrijskih mejnih organov na naslednjo sejo sosveta. Nadalje je Olip dejal, da je NSKS že kon-taktiral notranje ministrstvo in da bo čimprej prišlo do temeljitega pogovora s pristojnimi uradniki. „Koro-ški Šlovenci imamo po vseh mednarodnih konvencijah pravico do nemotenega stika z matično državo. Postopanje avstrijskih mejnih organov takšno sodelovanje med narodno skupnostjo in Slovenijo resno ogroža", tako predsednik NSKS v izjavi za Naš tednik. Predsednik NSKS Nanti Otip Protestno pismo MoPZ „Kralj Matjaž11 Po dogodku v Grebinju, kjer ni smel nastopiti ,.Alpski kvintet11, je MoPZ „Kralj Matjaž11 poslal notranjemu ministru Einemu protestno pismo. Pismo z isto vsebino je prejel tudi šef koroške žandarmerije brigadir Liberda. Sehr geehrter Herr Minister! Der Karntner slovveni-sche Kulturverein MoPZ „Kralj Matjaž" aus dem Grenzort Loibach/Libuče bei Bleiburg/Pliberk be-muht sich um rege kulturel-le Aktivitaten der Loibacher Bevolkerung. Daruber hin-aus pflegen wir intensive Kontakte zu Kulturschaf-fenden aus dem benach-barten Slovvenien. Pur uns sind interkulturelle Bezie-hungen kein leeres Schlagvvort, sondern ge-lebte Realitat. Wie sehr dies bei der heimischen Bevolkerung Anklang findet, bevveist un-ter anderem der vom MoPZ „Kralj Matjaž" orga-nisierte traditionelle Loibacher Kirchtag/Libuško žegnanje, dessen Ho-hepunkt ein buntes inter-nationales Kulturpro-gramm darstellt. Das Kul-turprogramm gestalten jahrlich mehr als zehn Gruppen, etliche davon aus Slovvenien. Mit grčBter Empčrung muBten vvir der Kleinen Zeitung entnehmen, daB von Karntner Grenzgen-darmen dem slovvenischen Spitzenensemble „Alpski kvintet" die Einreise nach Osterreich vervvehrt wor-den war. Dem auBerst kriti-schen Bericht der Kleinen Zeitung konnen vvir uns nur vollinhaltlich anschlieBen. Solite dieses Beispiel Schule machen, vvare dies fur das Zusammenleben der Bevolkerung dies und jenseits der osterreichisch-slovvenischen Grenze von groBtem Nachteil. DaB vvir dies nicht tatenlos zur Kenntnis nehmen konnen, ist wohl mehr als verstand-lich. Unsere Befurchtung, daB in Zukunft auch ande-ren Karntner Veranstal-tern, insbesondere auch Karntner slovvenischen Kulturvereinen, dasselbe vviderfahrt, wie im Fali „AI-pski kvintet" dem Griffner Sportverein, ist mehr als berechtigt. Wir ersuchen Sie daher dringendst, mit einer klaren VVeisung der-artigen Amtshandlungen der Karntner Grenzgendar-merie vorzubeugen. Fur das Kulturprogramm des heurigen Loibacher Kirchtages/Libuško žegnanje (25. 8. ‘96) sind insge-samt sieben Gruppen aus Slovvenien vorgesehen. Ihr Auftritt erfolgt unentgelt-lich. Wir ervvarten, daB es bei der Ein- und Ausreise der slovvenischen Gaste seitens der zustandigen Karntner Grenzbehorden zu keinen Schvvierigkeiten kommen wird und ersuchen Sie, dies uns in ent-sprechender schriftlicher Form zu garantieren. Loibach/Libuče, 29. Juli 1996 Hochachtungsvoll! MoPZ „Kralj Matjaž11 Pravnik in tajnik Enotne liste mag. Rudi Vouk o postopanju mejne žandarmerije. „To je navadna zafrkancija11 Naš tednik: Kako si kot pravnik razlagaš postopanje avstrijskih mejnih organov? mag. Vouk: Mejni organi so skušali najti najrestruktivnejšo interpretacijo določil zakona o tujcih in drugih določil, ki zadevajo to problematiko: Prvi njihov ..argument" je bil očitno ta, da bi Alpski kvintet potreboval delovno dovoljenje. Kot je razvidno iz § 3/4 zakona o zaposlovanju tujcev to ne drži. Po tem določilu so lahko glasbeniki in drugi umetniki en dan oz. tri dni zaposleni v Avstriji brez delovnega dovoljenja. Zakaj Alpski kvintet potem kljub temu ni smel čez mejo? Ta primer poznam sicer samo iz medijev. Očitno pa so nato, ko se je izkazalo, da je sklicevanje na manjkajoče delovno dovoljenje nevzdržno, začeli argumentirati s tem, da bi Alpski kvintet potreboval za vstop v Avstrijo vizo (Sichtvermerk). Tu je treba najprej poudariti, da po sporazumu med Avstrijo in Slovenijo iz leta 1993 (Sichtver-merksabkommen) načelno za avstrijske in slovenske državljane vize niso potrebne. Izjema je, če kdo namerava v drugi državi izvajati „pridobitniško dejavnost" (Ervverbstatigkeit). Če trdijo, da bi Alpski kvintet zato potreboval vizo, ker namerava izvajati „pri-dobitniško dejavnost", bi morali najprej razložiti, kaj sploh [e „pri-dobitniška dejavnost". Če bi njihovo ..argumentacijo" jemali dosledno, bi potreboval vizo vsak avstrijski ali slovenski poslovnež, ki namerava v drugi državi skleniti kak posel. Avstrija in Slovenija ob podpisu sporazuma. Po mojem mnenju sta izhajali iz tega, da gre za pridobitniš-ko dejavnost, če se kdo namerava za dalj časa zaposliti v drugi državi oz. od tega posla prejemati redne dohodke. Ali bi lahko mejna žandar-merija na Ljubelju tudi sama izstavila vizo? Seveda. V § 10 uredbe zveznega ministra za notranje zadeve o izvedbi zakona o tujcih jasno piše, da lahko na določenih mejnih prehodih mejni organi sami izstavijo vizo. Med te mejne prehode spada tudi Ljubelj. Zakaj so potem na Ljubelju kljub temu postopali restriktivno? Moje osebno mnenje je, da je to navadna „zafrkancija“. Obstaja pa možnost pritožbe na neodvisni pravni senat za Koroško. Če bi s pritožbo uspeli, bi to stalo republiko Avstrijo ca. 25.000 šil. Če mejni organi ne bodo spremenili svojega postopanja, lahko to postane za avstrijske davkoplačevalce „drag špas". „Pri brezplačnih nastopih ni problema11 Podpolkovnik Christian Martinz je v vodstvu deželne žandarmerije pristojen za vprašanja z mejnimi prehodi. Naš tednik: Pomeni najnovejše postopanje mejnih žandarjev, da bodo lahko na Koroškem nastopale kulturne skupine iz Slovenije samo pod pogojem, da si poskrbijo vizo (Sichtvermerk) na avstrijski ambasadi v Ljubljani? Martinz: Gotovo ne, če nastopajo brezplačno. Se nanaša pojem ..brezplačno" samo na honorar ali tudi na kilometrino? Na oboje. Če se plača kulturnim skupinam iz Slovenije honorar ali/in kilometrina, potem potrebujejo vizo. Ne potrebujejo pa vize v primeru, da se jim povrnejo izdatki, ki so nastali v zvezi z njihovim nastopom. Kako se lahko slovensko kulturno društvo, ki povabi skupino iz Slovenije, zavaruje pred mejno žandarme-rijo, da ne bo delala težav? Če pokaže kulturna skupina iz Slovenije na meji pogodbo oz. vabilo koroškega gostitelja, v katerem jasno piše, da gre za brezplačen nastop, potem ne bo problema. Kaj pa slovenske kulturne skupine, ki dobijo za svoj nastop honorar? Te si morajo poskrbeti vizo. Dobijo jo v Ljubljani na avstrijskem veleposlaništvu ali konzulatu. Ta viza velja tri mesece, nato je treba zaprositi za novo. Pri tem bi rad poudaril, da za umetnike in kulturne delavce, ki prejemajo za svoje nastope honorarje, veljajo posebne ugodnosti; v njihovem primeru delovni uradi (Arbeitsmarktservice) ne preverjajo, ali je dana potreba po inozemski delovni sili in ali so že izkoriščeni kontingenti. Velja to tudi za nogometaše? Ne. POVPRAŠEVANJE: Kmetje so zelo zadovoljni z zbornico Koroški kmetje so svoje stanovsko zastopstvo zelo pozitivno ocenili. To je načelni rezultat reprezentativnega povpraševanja med 115 koroškimi kmeti. Predsednik zbornice VValfried VVutscher je označil rezultate povpraševanja (izvedel ga je inštitut IGF) kot zelo pozitivne. 62 % vprašanih kmetov je dejalo, da se redno poslužuje svetovalne službe zbornice. Polnopoklicni kmetje (76 %) so svetovalno službo uporabljali bolj kakor polkmetje (52 %). Pred pristopom Avstrije k EU se je koroški kmet povprečno petkrat na leto poslužil svetovanja zborničnih nastavljencev, po 1.1.1995 je kmet povprečno sedemkrat vprašal za nasvet svetovalno službo, kar ustreza prirastku 54 %. Dobro spričevalo so dobili tudi nastavljenci zbornice; kar 83 % povprašanih je izjavilo, da so nastavljenci prijazni in ustrežljivi. Le vsak drugi je mnenja, da je bilo svetovanje tudi strokovno kompetentno. Težišče dela zbornice naj bi po mnenju kmetov v prihodnje bilo v prvi vrsti interesno zastopstvo kmeta (79 %), informacija in svetovanje (74 %), pospeševalna služba za EU prošnje in servisna služba za kmeta (71 %). q K POLETNI POGOVOR Slovenija v EZ bo velik izziv za našo regijo S predsednikom EL Andrejem VVakounigom se je pogovarjal Adrian Kert Zadnje čase je postalo tiše okoli EL. Evforija po zadnjih občinskih volitvah je po deželnozborskih volitvah splahnela. VVakounig: Treba je že razlikovati med občinskimi in dežel-nozborskimi volitvami. Uspehe zadnjih volitev ne bi manjšal, saj tudi volitve Narodnega sveta ne bi bile tako uspešne brez podpore EL. Če EL zadnje čase ni bila toliko prezentna, to ne pomeni, da ni bila dejavna. Imeli smo veliko razgovorov na deželni ravni in s slovenskimi političnimi dejavniki, tako da že skušamo držati korak z aktualnim dogajanjem. Končno so bile tudi državnozborske volitve, ki tudi niso šle neopazno mimo EL. Kaj povedo deželnozborske volitve 94 danes? Če EL takrat ne bi nastopila, bi se danes o manjšinskem mandatu ne razpravljalo več. Nam je bilo jasno, da do deželnozbor-skega mandata pri teh volitvah ne bo prišlo. Vsekakor je bil nastop EL jasen signal, da koroški Slovenci želimo lastno predstavništvo v deželnem zboru. Izkazalo se je tudi, da je bil tam, kjer so se vključili občinski dejavniki, tudi precejšen uspeh. Kljub temu je bilo v primeru z občinskimi volitvami 91 2000 glasov manj. Pri volitvah na teh dveh ravneh igrajo vlogo različni faktorji. Na primer? Bistven faktor so struktura v ozadju in realne možnosti. Na občinski ravni so realne šanse, da se dosežejo lastni mandatarji, veliko večje, kakor na deželni. Na deželni ravni je bilo mnogo simpatizantov EL, ki so volili neko stranko, da bi preprečili prevelik uspeh druge. EL niso volili, ker ni bilo realnih možnosti za mandat. Manjšinska politika zelo počasi rojeva sadove, tu kaka dvojezična tabla, tam kaka dvojezična skupina v otroškem vrtcu. S časom to trga živce. S tem mora politik živeti, gotovo pa to ni za vsakega. Občinski odborniki EL se potegujejo za funkcije, da bi položaj slovenske narodne skupnosti v občinah ojačili, tu ne gre za osebni, ampak za skupni interes. Vsak se mora zavedati, da tu ne gre za šmarnice. Občinska politika je dostikrat težavnejša od deželne, ker se moraš ukvarjati z vsemi problemi in imeti intenziven kontakt z vsemi občani. Pri EL pa je seveda poleg ostale politike v ospredju uveljavitev pravic narodne skupnosti. Torej samo trd kruh? Ne. dostikrat so tudi trenutki, ko si rečeš, da bi ostalo na slabšem, če ne bi bilo EL. Nastaja vtis, da Avstrija oz. Koroška v manjšinski politiki še zdaleč nista na evropski ravni. Na to ja tudi mi vseskozi opozarjamo. Na Koroškem se stalno ustvarja lažni vtis, da je glede manjšinskih pravic vse vzorno urejeno. Kdor pa se globlje ukvarja s to problematiko, spozna, da temu ni tako. Prav ofenziva NSKS v sosvetu je pokazala, koliko vprašanj je na Koroškem še odprtih in kako daleč smo še oddaljeni od modernega evropskega manjšinskega prava. Odločilno je konkretno uresničevanje pravic. Omenil si sosvet. Po stalnih farsah se zdi, da so Slovenci žoga strank. Imam vtis, da je bil sosvet ustanovljen za stranke ne pa za koroške Slovence. Ne smemo dopustiti, da bo ta sosvet postal neke vrste strankarsko vež-bališče. Sosvet kot posvetovalni gremij ima nalogo, da prezentira interese manjšine zvezni in deželni vladi in seveda tudi trka na izpolnitev predlogov. Zakaj EL kot eno izmed najpomembnejših interesnih zastopstev koroških Sloven- cev ni vključena? To pokaže, da so se stranke sodelovanja EL v kuriji strank zbale, zaradi česar ji odrekajo enakovredno mesto, čeprav bi morala po zakonu biti prva, ki bi imela največ sedežev. Sicer smo vložili tožbo pri pravnem sodišču, ne vem pa, kdaj bo ta stvar rešena. Dokler bodo v tem gremiju sedeli ljudje, ki ne zastopajo interesov manjšine, je vse skupaj tlačenje prazne slame. Zato je toliko bolj absurdno, da hočejo iz sosveta napraviti zastopstvo manjšin. Edina funkcionalnost sosveta je, da razdeli manjšinam namenjeni denar. Sosvet v funkciji amortizerja direktnih konfrontacij med kor. Slovenci in vladama. Trenutno že. Glavno krivdo, da je sosvet tako globoko zašel v strankarsko vodovje, nosi predsednik sam. Koliko je kriva neusklajenost med NSKS in ZSO? Ne more biti, da se centralni organizaciji, ki direktno zastopata narodno skupnost, nekaj zmenita, nato pa ena zaradi veta strank preskoči k strankam. KOKS oz. koordinacijski odbor je spet v zraku. Je to rešitev? KOKS je pravzaprav stara stvar iz 50-ih let, vendar je tedaj stal ta odbor sam sebi v napoto, ker je veljalo načelo soglasnosti. Te hibe smo se leta 1988/89 dobro zavedali, ko smo v okviru Kluba slov. občinskih odbornikov hoteli ustanoviti koordinacijski odbor z vključitvijo vseh merodajnih dejavnikov med kor. Slovenci. Do tega ni prišlo, naš izkupiček pa je bil, da je prišlo do glasovanja o bazično-demokratični izvolitvi »Funkcionalnost sosveta je v razdeljevanju finančnih sredstev." ANDREJ VVAKOUNIG novega NSKS. Da danes spet prihajamo na to formulo, je rezultat tega, da nimamo mehanizmov, s katerimi bi si lahko izvolili samostojno zastopstvo, ki bi bilo priznano tako od avstrijskih političnih dejavnikov, kakor tudi od slovenskih. Zaradi zdajšnjega razhajanja je potrebno, da preidemo nazaj na formulo KOKS. Mora pa biti sprejemljiva. Kaj se to pravi? To se pravi, da za KOKS ne sme biti niti ena tema tabu. Treba je diskutirati o vseh temah. In treba je kar najhitreje priti do sklepov v interesu narodne skupnosti. Bi tudi EL hotela imeti glasovalno pravico v KOKS? EL je sicer prek občinskih odbornikov zastopana v NSKS, vendar bi kot samopstojni politični faktor zahtevala svoje mesto v odboru. Manjšinski mandat je v središču teženj EL. V kateri obliki je najrealističnejši? Realističen bi bil marsikateri model, če bi bila dana pripravljenost. Zame je tačas nareali-stičnejša varianta posebnega volilnega okoliša, kjer bi bil prvi Preostali mandat, tim. Rest-stimmenmandat namenjen kot Polnopravni mandat manjšini. Seveda pa pod pogojem, da se v tem okolišu zbere gotovo število glasov. V odstotkih bi to bilo... Izhajamo iz enega odstotka, pri čemer bi v primeru, da nastopi več kandidatov, dobil mesto tisti, ki zbere največ glasov. EL močno lobbiira v Sloveniji. Kaj pomeni soglasna resolucija v slovenskem parlamentu? V bistvu ta resolucija pomeni interes slovenske politike za ohranitev slovenskih manjšin v jnozemstvu, je neki okvir izboljšanja odnosov. Pomembne se mi zdijo posamezne izpovedi, mdr. ta, da je treba manjšino Krepiti poleg na kulturnem tudi na gospodarskem področju, da je treba iskati rešitev v skupnem zastopstvu in da je manjšinam v njihovem življenjskem Prostoru treba omogočiti vstop v zakonodajna telesa. Stranke slovenske pomladi - ljudska stranka, socialdemokrati in krščanski demokrati so v primeru vladne priložnosti najavili korenito spremembo v odnosih do manjšin v smislu večje podpore. Zame je važno, da se Slovenija zaveda, da smo zamejski Slovenci odvisni od Slovenije ne le denarno in politično, ampak tudi infrastrukturalno. To se pravi, da je most, ki ga igrajo manjšine treba koristiti, vendar ga tudi enakopravno upoštevati in vključiti. Kar se je zadnja leta na gospodarskem področju odigravalo na južnem Koroškem, da spoznati izredno mačehovski odnos Slovenije do manjšine. Vigredi 1997 čakajo občinske volitve. Pričakovanja so visoka. Pričakujem, da bomo rezultate s prejšnjih volitev držali. Prepričan sem celo, da bo tu pa tam prišlo do prirastka, tam pač, kjer so naši odborniki opi-nionleaderji. Vsekakor pa se je treba zavedati tudi gospodarskih težav pri nas, ki primorajo k odselitvi, kar gre tudi na substanco EL. Kljub temu optimistično zrem v prihodnost. „Cilj za občinske volitve je obdržati to, kar imamo." ANDREJ VVAKOUNIG S katero strategijo, s katerimi temami bo EL šla v volilno reklamo? Bo v ospredju spet kanalna problematika? Kanal spada gotovo v železni repertoar in bo tema tudi v naslednji periodi, ker je rešitev še v več občinah odprta. Za nas bo precejšen izziv tudi vstop Slovenije v EZ, nekje I. 1998/99, ko bo z novo odprto mejo prišlo do še ožjega sodelovanja in kjer se bomo tudi kor. Slovenci vključili. Hvala za pogovor. Politika Negotovo s Hrvaško Na zunanjepolitičnem področju so najbolj negotovi odnosi s sosednjo Hrvšako, s katero se Slovenija pogaja že pet let, vendar se stvari (enkrat zaradi vojne, drugič zaradi volitev na Hrvaškem, tretjič zaradi volitev v Sloveniji itd.) še niso premaknile dlje ob obljub obeh strani, da bosta končno uredili medsebojna razmerja. Tako ostajajo odprta vprašanja v zvezi z lastništvom krške jedrse elektrarne (Hrvška želi polovično lastništvo jedrske elektrarne Krško z zlato upravljalsko delnico Slovenije), izhodom Slovenije na odprto morje in v zvezi s tem meja v Piranskem zalivu ter premoženjsko-pravni sporazum, čigar podpis hrvaška stran pogojuje s prenosom deviznih vlog hrvaških varčevalcev iz Ljubljanske banke na hrvaške banke. In prav v tem je največja težava: slo-vensko-hr-vaški odnosi so reducirani zgolj na omenjene štiri probleme in tako jih ocenjuje tudi javnost. Za odnose, ki so v takem pat položaju, pa ni mogoče reči drugega, kot da so neperspektivni, saj ima že sam pristop v sebi konfliktnost. Najbrž bo najmanj težav glede krške elektrarne in Ljubljanske banke, več časa pa bo vzelo vprašanje meje, na kateri je še osem spornih točk, ki naj bi državi rešili v dveh delih. Najprej naj bi bil podpisan sporazum o meji na kopnem, glede morske meje, v pogajanjih bi bila ločena od kopenske, pa bi se državi dogovorili za poseben režim, ki bo določal plovbo in izhod na odprto morje. Kopenska meja med državama (dolga je 677 kilometrov), ki je od začetka pogajanj izgledala najbolj sporna, je usklajena že 98-odstotno. Vprašljivih naj bi bilo šest do sedem kilometrov meje, vendar bi bili nesporazumi hitro odpravljeni, če bi se obe strani sporazumeli za kriterij: ali bo to meja katastrskih občin ali bo šlo za tako imenovani zgodovinski kriterij, na katerega se sklicujejo predvsem Hrvati. Najbolj sporna je meja v Piranskem zalivu. Slovenija je za morsko mejo pripravila dve različici, po katerih naj bi dobila prost izhod na odprto morje, medtem ko Hrvati vztrajajo, da mora meja v Piranskem zalivu potekati po sredini, s tem pa je Sloveniji pot v mednarodne vode povsem onemogočen. Čeprav gre za prvovrstno politično vprašanje in čeprav je vrhovni princip, da velja tisto, kar se dve državi sporazumno dogovorita - bistvena je torej dobra volja tako Slovenije kot Hrvaške - bo najbrž potrebno mednarodno razsodišče, kajti državi se očitno ne bosta mogli sporazumeti o meji na morju. Povedano drugače: spor formalno obstaja, če obe strani nista našli rešitve v skladu z določili mednarodnega prava (v konkretnem primeru Ženevska konvencija 1958, Konvencija OZN o pomorskem pravu iz leta 1982 in načela dobre vere, pravičnosti itd.), spora pa dejansko ni, če tega državi nočeta. Strokovnjaki pravijo, da ima na mednarodni arbitraži več možnosti Hrvaška. Pred volitvami v Sloveniji se pogovori o odprtih vprašanjih s sosednjo Hrvaško ne bodo premaknili z mrtve točke. Vlada pač ne bo želela tvegati morebitnih negativnih političnih točk, kar je po svoje v razgretem političnem ozračju povsem razumljivo. Bodo pa zunanjepolitične teme - med njimi bo pomembno vlogo igrala tudi ureditev odnosov s Hrvati - „hvalež-na tema" predvolilnih kampanij. SLOVENIJA V ŽARIŠČU 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Marija in Tomaž Jug, doma pri Bunčku v Vogrčah, se veselita prvorojenčka Tomaža Martina. Mlademu zemljanu in faranu, ki ga je preteklo nedeljo krstil domači župnijski upravitelj Florijan Zergoi v prijetnem domačem in prisrčnem ozračju, želimo obilo Božjega blagoslova, zdravja in dobrega počutja, mladim staršem pa mnogo veselja. Prisrčno čestitamo! Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Anton Haudej iz Prible vasi. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem mnogo sreče pri lovu. V Letini pri Šmihelu je slavila 70. rojstni dan Margareta Gros. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Annemarie Sommer iz Šmar-jete v Rožu je obhajala osebni praznik, za kar iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Za osebni praznik čestitamo tudi Anči Novak z Obirskega. Vse najboljše! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. V Vogrčah pri Končičevih sta obhajala osebna praznika oba Rudolfa. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti sreče in zadovoljstva! 80-letnico življenja je_ slavil Karl Buch, po domače Šumnikov oče iz Tinj. Slavljencu za ta visoki osebni jubilej prisrčno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta! Preteklo soboto je obhajal 20. pomlad Branko Miroš iz Železne Kaple. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! 60. rojstni dan in god je slavil Hanzi VVasner z Obirskega. Slavljencu ob tem lepem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Pred kratkim je obhajal 86-let-nico Lekšan Bisjak iz Kotmare vasi. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Naj si obdrži svoj trdni in zdravi humor! 65. rojstni dan in god je slavil Jaka Kelih iz Sel. Prisrčno čestitamo in vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika. Annemarie Grilc je obhajala osebni praznik. Da bi se ji izpolnile vse skrite srčne želje ji po tej poti želijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na Plaznici pri Št. Lipšu je obhajala osebni praznik Marta Urch. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo člani cerkvenega pevskega zbora iz Št. Lipša ter kličejo slavljenki na mnoga zdrava in sreče polna leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ani Partej iz Goselne vasi, Ani Sturm iz Mokrij, Janezu Kuchlingu iz Štriholč in Mariji Partej iz Goselne vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga milosti polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Andreji in Francu Kumru z Blata se je rodil sinček, ki mu bosta dala ime Andreas-Micha-el. Srečnima staršema iskreno čestitamo malemu Andreasu-Mi-chaelu pa želimo mnogo sreče, uspeha in veselja na življenjski poti! Naslednje voščilo je namenjeno Ignacu Davidu, župniku v Domačalah in Skočidolu, ki je konec julija obhajal rojstni dan in god. Ob tem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo farani ter kolegice in kolegi učiteljskega zbora. V Zgornjih Vinarah pri Št. Primožu je obhajala rojstni dan in god Anni Skant. Čestitamo in vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Na Bistrici pri Poltniku obhajajo kar trije Igorji osebna praznovanja, za kar jim prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Posebne čestitke pa veljajo ,.lgeju“, ki je slavil okroglo obletnico življenja. Na mnoga leta! Na Komlu pri Pliberku je te dni obhajala 84. rojstni dan Ana Petrač. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Osebni praznik je obhajala tudi Ani Golavčnik iz Stare vasi. ČESTITKI TEDNA 60-letnica Tratnikovega Tonija i #krogu svojih sorodni-\ / kov, cerkvenih pevcev V in pevskih prijateljev MoPZ Jepa-Baško jezero, je praznoval okrogli življenjski jubilej, 60-letnico, Toni Res-smann, po domače Tratnikov iz Ledine. Slavljenec je znan vsem v okolici Baškega jezera, saj ga srečujemo pri svojih vsakdanjih sprehodih v domačem kraju. Pri Fridlnu, kjer je bilo slavljenčevo vajeniško me- sto, je praznovala prijetna druščina, in slavljenec je med drugim prejel tudi iz rok zastopnikov obeh kulturnih organizacij, KKZ in SPZ, odlikovanje za dolgoletno vneto in zvesto petje. Vsi prijatelji, moški pevski zbor, pečniški cerkveni pevci in domače društvo SPD Jepa-Baško jezero ter uredništvo Našega tednika mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let in mi kličemo: Na zdravje! D. Kert postal magister soc. oec. i-^red nekaj leti si je v rodni Nonči vasi pri I Pliberku postavil cilj, letos julija ga je v Gradcu dosegel. Dominik Kert je v teh dneh zaključil študij gospodarske pedagogike. „Nik“ je v družbi znan kot družaben tip, ki kljub oddaljenemu študijskemu kraju ni zgubil kontakta do domačega kraja in domačinov. Kot zastopnik mlajše generacije je seveda v mladih letih poleg obiska na Slovenski gimnaziji brcal žogo za SAK, vendar moral nadarjenost zaradi hude poškodbe pokopati. Tako je prek študija stopila v ospredje pot v poklic. V Gradcu pa ni le študiral, temveč bil tudi več let aktiven član v študentskem klubu, ki mu je nekaj časa predsedoval. NT čestita novopečenemu magistru. 1, 6 7 3 Čestitamo in želimo vse lepo r in dobro, predvsem še vrsto a zadovoljnih in srečnih let v krogu najdražjih! Jubilejno obletnico življenja i je pred nedavnim slavila Ma-i rijana Kresnik. Iz srca ji če-1 stitajo otroci in mož Herman •er si ji ob tej priložnosti zahvaljujejo za vso materino ljubezen. Čestitkam najdražjih se pridružujeta farni ženski krožek Pliberk in uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga srečna leta! Slovensko društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebna praznika Nani Prant-ner iz Svate n in Francu Keuschnigu iz Št. Petra. Vsi , ostali_ člani društva upokojen-cev Št. Jakob ter uredništvo Našega tednika prisrčno čestitajo in kličejo slavljencema na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Ančki Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku za minuli rojstni dan in god. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Na Zvrhnjem Kotu V Selah je obhajala 70. rojstni dan Marta Velik. Ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Avgustu Ebervveinu iz Repelj in Heleni Kropivnik iz Rinkol. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo in kličejo slavljencema na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam upokojencev se Pridružuje uredbištvo Našega tednika. Dr. Heleni in Dl Stefanu Domeju iz Rinkol se je rodila hčerkica Ana. Srečnima staršema ob rojstvu četrtega otroka prisrčno čestitamo, mali Ani pa želimo vse lepo in dobro, predvsem mnogo sreče in_ uspeha, na življenjski Poti. Čestitkam in željam Našega tednika se pridružujejo SJK, EL in NSKS. V nedeljo praznuje 60. življenjski jubilej Fridl Schvvarz s Blaznice pri Rebrci. Naše iskrene čestitke! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji - „šnopsarji“. Franc Jenko se je rodil na Gorenjskem - 18. oktobra 1909 v Veselovem pri Kranju. Tam je preživel mladost, se izučil za kolarja, pozneje postal mojster in si tudi v tem kraju ustvaril svojo družino. Neznosne razmere v tedanji Jugoslaviji ob koncu druge svetovne vojne so ga prisilile, da je moral zbežati s svojo družino čez mejo na Koroško in zapustiti svoj rodni dom. Prvo zavetišče je našel v Vetrinju, nato v taborišču v Spittalu ob Dravi. Po letih je prirajžal v Koženta-vro in tam prevzel pd. Petrljevo kmetijo v najem. Človek pridnih in delovnih rok, je po letih toliko „prišparal“, da je leta 1960 kupil pd. Zavnikovo kmetijo v Šentjanžu. Tam se je s svojo mnogoštevilno družino stalno naselil. Ker je leta 1976 Liban Hafner onemogel, je z veseljem prevzel mežnarsko službo. Ko je dosegel pokojnino in ker je bil mnogo-stranski rokodelec, je posvetil vse svoje moči in prosti čas za našo farno cerkev in zvonik, ki sta že klicala po novi strehi. Med tem časom je zaradi srčne kapi umrl naš nepozabni duhovnik Jožef SPD „Trta“ iz Žitare vasi ponosno ugotavlja, da so njene letošnje prireditve proti pričakovanju uspešne in nadvse odlično obiskane. Ne le tradicionalni vigredni koncert (sredi maja) in prvi mednarodni folklorni festival (konec junija), ampak tudi tradicionalni društveni poletni koncert, ki je bil pred dvema tednoma v Žitari vasi. Avla v ljudski šoli je bila namreč nabito polna in vzdušje poslušalcev do zadnjega nastopa odlično. Spored koncerta so oblikovali domači Moški pevski zbor „Trta" (kot gostitelj), pevska skupina Nomos iz Škocijana, Manner-guartett Klein St. Veit (nemško-govoreči zastopnik) in domača folklorna skupina, ki je presenetila z novim glasbenim spremljevalcem. „Standardni“ harmo- Vošnjah in Franc Jenko je pogumno prevzel vodstvo in vse skrbi na svoje rame - in šlo je. Po njegovem prigovarjanju se je tudi lepo uredila zakristija, napravila so se nova okna, pri čemer je sam prispeval lepo vsoto denarja, popravile so se tudi cerkvene klopi. Prišlo je na vrsto še župnišče in pokopališče. Veliko je moral prestati obrekovanja, ampak dosegel je svoj cilj. Mnogo so naredili pod njegovim vodstvom farani sami. Veliko novega ali popravljenega pa je storil on sam - dela večkrat plačana kar iz lastnega žepa. Po dvajsetih letih svojega delovanja nam je zapustil bogato dediščino. S ponosom gledamo na našo lepo popravljeno cerkev, župnišče in pokopališče, na katerem je pripravil prostor tudi za svoj zasluženi pokoj. Po šentjanški materi božji -Mariji v plamenu je izprosil željo, da bi dočakal še zunanje pobe-Ijenje cerkve. Dočakal je to zadnjo popravo še nekaj dni pred svojo smrtjo. Pospremili smo rajnega Franca Jenka v soboto, 27. julija, ob veliki udeležbi žalujočih na njivo več- ni kaš folklorne skupine Emil Ka-ricelj je namreč pred nastopom zbolel, tako da ga je moral krat- nega miru. Pater Roman iz Sveč, ki oskrbuje tudi našo faro, je vodil pogrebni obred v spremstvu petih sobra-tov-duhovni-kov. Pri maši zadušnici se je z lepimi besedami poslovil od našega rajnega mežnarja, ob grobu pa še v imenu farnega sveta. Lepo besedo v slovo je spregovoril tudi kapelški župnik Franc Hudi, s katerim je Franc 16 let skupno skrbel in delal v prid naši fari. Ker je bil rajni goreč Marijin častilec, je domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Erika Užnika z lepimi Marijinimi pesmi venčal njegovo zadnjo zemeljsko pot. Sodelovala je tudi godba na pihala z Bistrice. Za rajnega prosimo za zasluženo plačilo pri Bogu. Ženi, otrokom in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. koračno nadomestiti član skupine Jozej Lipuš iz Št. Lipša, ki je svoje delo odlično opravil. Rož - Podjuna - Zilja ŠENTJANŽ V ROŽU Francu Jenku v slovo Tudi tretja 24. julija je končal svoje zemeljsko romanje Franc Jenko, zvesti mežnar in član farnega sveta ter skrbni oče šentjanške farne cerkve. M. p. ŽITARA VAS Prireditve SPD „Trta“ vsebolj priljubljene Tudi tretja večja letošnja prireditev (poletni koncert) žitrajskega prosvetnega društva privabila mnogo poslušalcev. T V«1 1 V» lz naših občin PLIBERŠKI SEJEM Prva čebelarska razstava Na pobudo pliberškega društva čebelarjev oz. njegovega predsednika Riharda Dobnika bo na letošnjem pli-berškem sejmu prvič tudi čebelarska razstava. Organizator razstave je okrajna čebelarska zveza Velikovec, ki jo vodi mag. Valentin Blankar iz Kamna. Pred njim je bil predsednik okrajne zveze ravn. Mirko Srienc. V pogovoru za Naš tednik je mag. Blantar poudaril, da bo Predsednik velikovških čebelarjev mag. Valentin Blantar Pobudnik prve čebelarske razstave na pliberškem sejmu R. Dobnik. ..razstava seveda dvojezična" in da mu bo pri tem pomagal ravn. Srienc. V velikovškem okraju je 17 čebelarskih društev, slovensko oz. dvojezično pa je v Šmihelu (predsednik Janez Bricman) in v Železni Kapli (predsednik Mihi Kuchar). Čebelarjev je skupno okoli 500, z razstavo pa želijo predvsem opozoriti tudi na pomen čebelarstva za našo družbo in naravo. „Tam, kjer 30 let ni čebel, tam izgine tudi lepota cvetlic", tako mag. Blantar. Posebno skrb posveča veli-kovška čebelarska zveza naraščaju. Na pliberškem sejmu mu bo namenila posebno stojnico, želijo pa tudi skrbeti za sistematično sodelovanje z glavnimi šolami. Mag. Blantar je prepričan, da je možno nagovoriti mladino in tako zagotoviti prihodnost čebelarstva v naših krajih. . Dom v Tinjah je vabii naše čebelarje na ekskurzijo na Vrhniko. Slika: Marko Marko Zanimiva ekskurzija koroških čebelarjev Zamisel se je spontano rodila na letošnjem Dnevu čebelarjev v Tinjah, v nedeljo, 21. julija pa so jo uresničili - nadvse zanimivo ekskurzijo na Vrhniko, kjer deluje čebelar Marko Debevec z najsodobnejšimi metodami čebelarstva. Ekskurzije na Vrhniko, rojstni kraj največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, se je - pod vodstvom ravn. Mirka Srienca -udeležila 42-članska družba čebelarskih prijateljic in prijateljev. Po sv. maši v znani cerkvi pri Sv. Trojici so obiskali Cankarjevo rojstno hišo, ki je hkrati muzej. Nato je sledil višek izleta: sprejel jih je Marko Debevec, poklicni čebelar ter vzrejevalec matic in predavatelj na Dnevu čebelarjev v Tinjah februarja 1996. Obisk pri Debevcu je bil izredno zanimiv in poučen. Marko Debevec deluje s pomočjo najnovejše tehnike, elektronike. Mdr. so si ogledali, kako izdeluje satnice, ki so iz čistega vo- ska, brez nikakršnega primeska, tako da tudi ni nevarnosti, da bi bile okužene z bacili. Poleg tega ima trgovino z bogato ponudbo re-pročebelarskih izdelkov. Z velikim občudovanjem so si udeleženci ekskurzije ogledali tisto, kar je za čebelarje najvažnejše - vzrejevanje matic. Marko Debevec ima na zelo slikovitem hribu okoli 280 panjčkov, v vsakem od njih pa je družinica z matico. Zanimanje naših čebelarjev, da bi te matice kupili, je bilo izredno. Gre za isto pasmo, kakršno poznamo na Koroškem - carnico ali sivo kranjico. Ta označba je stara že 200 let; in to po zaslugi Antona Janše, mednarodno znanega znanstvenika na področju čebelarstva, ki je delal na dvoru cesarice Marije Terezije. P. S.: Kakor je bil izlet zelo zanimiv in prijeten (Marko Debevec se je izkazal tudi kot odličen gostitelj), pa na žalost ni potekel brez (nepotrebnih) ovir. Na Vrhniko so dospeli z enourno zamudo, ker jih je na Ljubelju eno uro zadrževala koroška mejna_ žandarmerija. „Vzrok“ naj bi bil Šengenski sporazum, ki očitno velja tudi za koroške Slovence. Drugače se postopanja koroških žandarjev ne da tolmačiti. „Včasih je veljala kot policijska država Jugoslavija, danes pa je to Avstrija." Tako neka udeleženka ekskurzije. Na žalost je njena re- —=g* Petletnica: palčki praznovali Skupina, ki je nastala pred petimi leti na pobudo staršev, je začela delovati v občini Bistrica, kjer pa je bila občinskemu vodstvu od vsega začetka trn v peti. Zato se je preselila v Nončo vas, nato pa je že kazalo, da bodo morali skupino ukiniti, ker ni bilo na razpolago primernih prostorov. Na pobudo in posredovanje Frica Kumra se je potem le našla rešitev. Pred kratkim so „Pa!čki“ v Pliberku najeli izredno lepo hišo, ki jo je dal v najem dr. Marko Dumpelnik. Tudi občina Pliberk je pri tem šla staršem na roko, tako da imajo zdaj otroci in vzgojiteljice na voljo zelo primerne prostore z lepim velikim zelenim vrtom. Pretekli petek je predsednica „Palčkov“ Marija Toljič vabila vse Otroška skupina „Palčki/Zwerge“ že od leta 1991 naprej skrbi za varstvo otrok v starosti od prvega do četrtega leta starosti. „ Palčki" (v sredini predsednica Marija Toljič) so praznovali petletnico skupno z županom mag. Grilcem in ek. sv. Fricem Kumrom (z leve). 9 Iz naših občin Zagovornik velekanala projektira v Pliberku Za občino Pliberk bo dipl. inž. Kronavvetter izdelal okvirni načrt za čiščenje odplak. Štirje mandatarji so glasovali proti, velika kritika pa Prihaja tudi od strani ljudske iniciative. Pliberški občinski svet je z 19:4 9lasovi (proti so bili Domej, Piko -PL, Jernej in Tomitz -VP) sklenil, da bo Dl Edmund Kronavvetter izdelal okvirni načrt za čiščenje od-Plak. Dl Kronavvetter se je že v °bčinah Bistrica in Globasnica brez uspeha potegoval za načrtovanje, v Šmihelu so mu maja na nearingu očitali, da je zagovornik velekanalov in da dela načrte brez upoštevanja prebivalstva. Prav zaradi tega Kronavvetter v °beh občinah ni prišel v ožji izbor, v Šmihelu in v Globasnici je dobil Projektiranje Dl Šemo. Pomisleki Štefan Domej je ta dejstva predstavil tudi ostalim Pliberškim mandatarjem s prošn-i°> da o tem še temeljito premislijo obenem pa je predlagal, da bi na bearing povabili več projektantov ^ed katerimi bi potem izbrali najboljšega. Toda kot se je na seji izkazalo, ima angažma Kronavvet-La posebno ozadje. Občina Pli- berk ima namreč pri Kronavvettru še odprt dolg v višini 450.000 šilingov. Kronavvetter je občini ponudil, da bo opustil 50% dolga , če bo dobil dokončno načrtovanje. Po mnenju župana mag. Grilca pa med občino Pliberk in Dl Kronavvettru še obstaja pogodba iz leta 1989 (tedaj je bila še skupna občina Pliberk-Bistrica) „Odstop in proces s Kronavvettrom bi nas stal verjetno 3 mio. šilingov11, je dejal župan, ki je s tem potrdil, da je Kronavvetter dobil projekt zgolj zaradi finančnih razlogov. Michael Jernej (VP) je svaril ostale mandatarje pred Kronavvettrom, „ki je znan kot popoln zagovornik velekanalov", tako mladi mandatar, ki je dejal, da bi verjetno slabo načrtovanje stalo občane več kot možni proces s Kronavvettrom. Blaž Kordesch (EL), ki se že vsa leta ogreva za večjo centralno rešitev, pa je bil z angažmajem Kronavvettra zado- voljen in meni, da je od sodelovanja mandatarjev odvisno, kaj bo Kronavvetter dokončno predlagal. Pliberški občinski svet bo do sredine novembra dobil rezultate Kronavvettra na mizo in mora okvirni koncept skleniti še v letošnjem letu. Prodaja. Mandatarja FP sta bila edina, ki sta očitno želela znanemu režiserju Johannu Kresniku preprečiti vrnitev iz Berlina v svoj domači kraj Šmarjeto. Ostro sta napadala umetnika Kresnika in občinske mandatarje, ki so potem z večino sklenili prodati 2000 m2 (a 200 šil.) veliko zemljišče, od katerega so 300 m2 namenili za zidavo hiše. V teku diskusije je nekajkrat padel poziv, naj se občina z istim elanom trudi tudi za druge občane, ki želijo v obrobnih krajih graditi hiše. Silvo Kumer Pliberku 'vse in bodoče palčke na praz-'k ob petletnici obstoja skupi-e- Na Koroškem je 50 podob-skupin, Palčki/Zvverge pa so , lna dvojezična skupina in ^Prejemajo tudi otroke, ki so kadeti. Varstvo za otroke je možno P Ponedeljka do petka od 6.30 ,° 1y.30. Stroški za varstvo (^Ključno s kosilom) znašajo j^sečno za poldnevno varstvo '300 šil. in za celodnevno 'arstvo 1.900 šil. Na praznik a|čkov so prišli pretekli petek -NPr- tudi župan mag. Raimund mestni svetnik ek. sv. Fric ,UlT|er in odbornik Jurij Mandl, ^ so z obiskom potrdili, da t,. delovanje skupine v občini ^oerk zaželjeno in dobro- Silvo Kumer AKTUALNI INTERVJU Govornik pliberške iniciative proti velekanalu Erich Rudolf: „Razočarani smo“ Naš tednik: Kaj pravi vaša inciativa k projektantu Kronavvettru? Rudolf: Odkrito rečeno smo razočarani. Ta odločitev občinskega sveta gre ravno v nasprotno smer. Inciativa se zavzema za decentralne naprave, občina pa postavi za projektanta popolnega zagovornika velekanalov. Kako boste postopali v prihodnosti? Naša iniciativa je v štirih vaseh zbrala že nad 500 podpi- sov, ki smo jih začetek junija predali županu z zahtevo po izredni občinski seji. Ne vemo, zakaj je župan še ni sklical? Če to ne bo napravil kmalu, kakor to predvideva zakon (AGO), se bomo pritožili pri deželni vladi. Neglede na to pa bomo morali zdaj naše aktivnosti razširiti in še bolj informirati prebivalstvo ter ustvarjati politični pritisk na občinski svet. Že danes lahko povem, da velekanala ne bomo akceptirali, četudi bi ga nam mogoče Kronavvetter skušal vsilti. Na občinski seji SO REKLI O okvirnem načrtu za čiščenje odplak... Kronavvetter za občini Bistrica in Globasnica ni bil sprejemljiv za občino Pliberk pa naj bi bil dovolj dober. Za vsak majhen projekt naredi občina javen razpis. Pri čiščenju odplak - enemu najvažjenjših projektov zadnjih let - pa kar brez razpisa vzame projektanta. To je po mojem zelo nespametno. Občinski mandatarji so dolžni, da se s takim vprašanjem bolj resno ukvarjajo in ne da vedno gledajo na uro, kdaj se bo pričela naslednja veselica v šotoru. DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ (EL) Občina Pliberk je v vlogi talca (Geiselhaft) enega projektanta GOTTFFtIED STUCKL (VP) Občina ni v vlogi talca (Geiselhaft), ampak se drži le starih pogodb. Če bi hoteli izstopiti iz stare pogodbe s Kronavvettrom, bi nas to stalo 3 mio. ŽUPAN MAG. GRILC Kronavvetter je za občino gledano v celoti najcenejša varianta. PODŽ. HELGA KRISTAN (SP) Če želimo skupno rešitev, se mora občinski svet zavzeti za Kronavvettra. BLAŽ KORDESCH (EL) V Pliberku bo načrtoval projektant, ki je znan kot zagovornik velekanalov in ki je javno v pismu občinskim odbornikom to tudi priznal. K MICHAEL JERNEJ (EL) Po mojem pred Kronavvettrom ni treba imeti strahu, saj se ne ve, kateri projektant je res najboljši in kateri najslabši. EK. SV. FRIC KUMER O prodaji zemljišča režiserju Kresniku... S Kresnikom se vrača v svojo domačo vas Šmarjeto velik svetovno znani režiser, ki je znan tudi po svoji veliki demokratični drži (Gesinnung). EK. SV. FRIC KUMER Občinski svet ima možnost, da z vrnitvijo Kresnika v občini postavi nove akcente. ŠTEFAN DOMEJ (EL) Kresnik ima za občino nedvomno določen reklamni efekt. MICHAEL JERNEJ (VP) Drža mandatarjev FP je tipična in se ne obrača prvič proti umetnikom. To je nevarna politika. GOTTFRIED STLICKL (VP) PETEK, 2. avgust T Kulturna obzorja. A SOBOTA, 3. avgust 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E D E NEDELJA, 4. avgust 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Stanko Olip) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. N PONED., 5. avgust Kratek stik. V TOREK, 6. avgust Partnerski magacin. R A SREDA, 7. avgust Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja. D 1 ČETRTEK, 8. avgust Rož - Podjuna - Žila. U PETEK, 9. avgust Kulturna obzorja. rv. NEDELJA, 4. avgust '96,13.30 PONEDELJEK, 5. avgust 1996 ORF 2, ob 1.45__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Tudi za turizem velja: iznajdljivost in osebna prizadevnost pomagata prebresti splošni upad • Konec ..Gorenjskih večerov"? Na avstrijski meji zahtevajo od glasbenikov vizo • Kolesarske poti: Prispevek k varnosti in razbremenitvi prometa • Narodne manjšine na televiziji Srbije • Kultura ne pozna meja: Avstrijsko-slovensko gledališko srečanje v Radgoni • Avstrijski nogometni pokal: SAK - VSV-Beljak RADIO/TV, PRIREDITVE, OGLASI RAZNO CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu Letos novo: tečaj za risanje Informacije: Milka Hudobnik, tel.: (0463) 54079-22 26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 96 (za otroke med 9. in 15. letom starosti) Število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00 - 20 Teden v planinah od nedelje, 18. 8., do petka, 23. 8.1996 Za vse tiste, ki želijo zbežati pred nemirom vsakdanjega življenja v tišino kraljestva gor Katoliška mladina tudi letos ponuja možnost ..življenjskih vaj" v gorah. Odkrili bomo srce Julijskih alp, in se povzpeli na Triglav, Razor, Ka-njavec, Pihavec ... Kakor vedno doslej udeleženci potrebujejo dobro kondicijo in nekaj gorskih izkušenj. Vodijo: Peter in Stanko Olip ter Hanzi Sticker Stroški: pribl. ATS 1000,-Podrobnejše informacije dobiš ob prijavi Prijave sprejemata do 9. avgusta Hanzej Sticker (04253/597) ali Stanko Olip (04254/2002) ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Izlet ZKP na območje Svinske planine v nedeljo, 4. avgusta 1996 Zbrali se bomo v Velikovcu na parkirišču pri glavni pošti med 9.30 in 10. uro, od koder bo odhod točno ob 10. uri Vozili se bomo z osebnimi avtomobili in predlagamo, da v Velikovcu presedejo eni k drugim, da bodo vozila bolj zasedena in izkoriščena. Pot nas bo vodila iz Velikovca (Volkermarkt) proti Grebinju (Griffen) in Šentlenartu (St. Leonhard) do Golovice (VVčIfnitz). Iz Golovice se bomo spet vračali mimo Lammingerje-ve koče (Lammingerhutte) do koče nad Pollingom (Pollingerhutte), kjer bo tovariško srečanje. Za tiste, ki si bodo želeli na vrh Svinške planine, je od koče nad Pollingom pol ure peš hoda po planiniskem svetu. Obisk krajev na Svinški planini bo v primeru slabega vremena odpadel. KMEČKI SEJEM v Borovljah na Glavnem trgu petek, 2. avgusta 1996, ob 15. uri DVOJEZIČNO JE BOLJE -TROJEZIČNO ŠE BOLJŠE Komaj leto dni je minulo, ko je Avstrija pristopila Evropski skupnosti in že se kopičijo na pisalnih mizah dopisi, članki in teksti, ki so pisani v angleščini!!! Pred neštetimi leti smo se sicer učili angleščino v šoli, toda veliko od tega smo spet pozabili. Za vse, ki želijo požitivi svoje znanje angleščine organizira Politično upravna akademija (PUAK) tečaj konverzacije v angleščini. Tečaj bo 14-dnevno (po 3 ure), pričetek bo meseca oktobra 1996. Prijave in informacije: PUAK, Milka Hudobnik, 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec-tel.: 0463/54079-22 RAZSTAVE Nedelja, 4. avgust OBIRSKO SPD ..Valentin Polanšek" vabi na pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku Čas: zbirališče ob 11. uri na vrhu Obirja Nazajgrede piknik na Marofu ČEPIČE Tekma koscev Kraj: pri gostišču Juenna v Čepičah Čas: ob 14. uri Prireditelj: SPD ..Edinost" v Štebnu Prijave so možne pred začetkom tekme. Tekmovalci naj prinesejo kose s seboj. Čakajo vas lepe nagrade. Sodeluje tudi MoPz „Franc Leder-Lesičjak" in domači ansambel RADIŠE Farni praznik Čas: ob 9.30 sv. maša Nato družabno srečanje pred Kulturnim domom. KAZAZE Farni praznik v Kazazah Čas: ob 9.30 peta sv. maša Nato vesela družabnost pod šotori, tombola, za dobro jedačo in pijačo je poskrbljeno. Ponedeljek, 12. avgust KAZAZE Molitveni shod za duhovne poklice Čas: ob 19. uri bo začel deliti novomašni blagoslov g. novomašnik Hanzej Rosen-zopf SDB. Medtem rožni venec, pete litanije božje .Matere, druge pesmi in molitve. Ob 19.30 slovesno somaševanje. Vodi in pridiga g. novomašnik. Kraj: farna cerkev v Kazazah Četrtek, 15. avgust OTOK (MARIA WQRTH1 Slovenska maša Čas: ob 10. uri Sv. mašo daruje župnik Lovro Kašelj Pojeta: cerkveni zbor Hodiše in Oktet Hodiše. Prisrčno vabljeni! ROŽEK Rendez-vous v avgustu Janez Bernik, Caroline, Armin Guerino, Giselbert Hoke, Gustav Januš, Konrad Koller, Peter Kravvagna, Valentin Oman, Ivo Prančič, Lojze Spacal, Hans Stauda-cher, Hugo Wulz, Rosvvitha Wulz, idr. Kraj: galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta od 2. avgusta do 1. septembra 1996 od srede do nedelje od 15. do 18. ure BEGUNJE Razstava slik akadem. slikarja Ferda Mayerja Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem Razstava bo na ogled do 11.9.1996 ŠT. JANŽ Odprtje etnološke razstave „Ko bo cvetel lan“ (Etnološka razstava o lanu in ovci Narodnopisne zbirke SPZ) Kraj: k&k center v Št. Janžu v Rožu Prireditelj: k&k in SPZ ŠT. JANŽ Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž/ Paysage“. Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ TRŽIČ Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsakdan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu PLIBERK Razstava ob 10. obletnici smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Razstava je odprta od 6. julija do 15. septembra 1996, od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru Poslovilni koncert pred odhodom na turnejo v ZDA in Kanado Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca je od vsega začetka sledil zamisli svojega ustanovitelja, dr. Franceta Cigana, s pesmijo združevati rojake na Koroškem, v matični domovi- ni in slovenskem zamejstvu, seveda pa tudi Slovence v zdomstvu. Turneje v severno Ameriko, Argentino in Avstralijo so odraz te zamisli. Letos se odpravlja zbor od 15. 8. do 4. 9. na turnejo v zahodni in osrednji del Amerike (San Frančiško, Los Angeles, Chicago, Minneapolis) in v Kanado (Toronto) k slovenskim in avstrijskim rojakom, da jim prinese pozdrave iz Koroške. Tradicija je tudi. da ima zbor pred odletom poslovilni koncert. Letos bo v Bilčovsu v nedeljo, 11. avgusta 1996, ob 11. uri pri sv. Heleni v bilčovski fari -maša in koncert. PRIREDITVE/OGLASI/PISMO BRALCA Katoliško prosvetno društvo KPD Drava Žvabek vabi na 10. jubilejno mednarodno srečanje vižarjev Nedelja, 11. avgust 1996, ob 14.30 uri SVETO MESTO Za jedačo in pijačo je poskrbljeno! Prisrčno vabljeni! Ob slabem vremenu prireditev odpade! OGLASI Iščemo gospo v okolici Borovelj/Ferlach, ki nam bo pomagala tedensko 10 do 15 ur pri oskrbovanju treh otrok (medi 1/2 in 2 1/2 leti). Borovlje, tel.: 04227/5612 V Poreču oddajamo počitniško hišico v bližini morja. Informacije: telefon 0038661/813082 zvečer po 20. uri Oddajamo v najem gostilno „Podgrad“ v Št. Jakobu v Rožu. Interesenti naj se javijo v Posojilnici-Bank Št. Jakob, tel. 0 49 53/314 GORENJSKI VEČER v nedeljo, 4. avgusta 1996, ob 20.30 v samostanu v Dobrli vasi Veselimo se z Vami na glasbeni sprehod po Gorenjskem. Spremljal nas bo dobro znani ansambel „GAŠPERJI“, ki je javni naslednik ansambla bratov „Avsenik“. Prireditelj: SRD „Srce“ Dobrla vas Plačan oglas Draukraft Umvvelt - Draukraft GroBes Umweltquiz im Draukraft-Ravillon auf der Klagenfurter Messe - Helmut Pechla-ner und Elisabeth Vitouch zum Thema Umvvelt „Ja, die Botaniker freuen sich hier uber tast 300 verschiedene Pflanzenarten. Die Ornithologen sind stolz, daB sle 106 Vo-gelarten nachgevviesen haben. Mein Herz hangt ganz beson-ders am europaischen Fischotter, und der ist seit kurzem auch vvieder an der Drau zu Hause und es gibt da un dort Spuren zu finden". Das sagt der Chef des Tiergartens Schčnbrunn, Direktor Dr. Helmut Pechlaner, zur Neudensteiner Au. Dieses neue Naturschutzgebiet ist ein gutes Beispiel dafur, wie im Einklang mit der Natur umvveltfreundlich Strom erzeugt wer-den kann. Im Draukraft-Ravillon auf der Klagenfurter Messe (neben dem ORF-Messestudio) dreht sich deshalb heuer auch alles um das Thema Umvvelt. Elisabeth Vitouch (Am dam des, Autofahrer untervvegs) ladt mehrmals taglich zum groBen Draukraft-Umvveltguiz mit einer faszinierenden multimedialen Umvveltschau voli Uberraschun-gen. Mitmachen und gevvinnen, heiBt die Devise: Sofortpreise und viele attraktive Hauptpreise wie Fahrrader, Ballonfahrten, Feri-enaufenthalte vvartem im Draukraft-Ravillon auf Sle! Dazu gibt es jede Menge an interessanten Umvvelt-lnformationen. VVir freuen uns auf Ihren Besuch! Draukraft. Ein Unternehmen des Verbund. Energie fur unser Leben. Tierexperte Direktor Dr. Helmut Pechlaner beim Besuch im Naturschutzgebiet Neudenstein: Draukraft-Umweltma8nahmen sind beispielhaft. . . IMPRESUM ^Aš TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 1O.-Oktober-Stralie 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch Savni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (uršdnik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-0 GSsse 4, telefon 0463/292664, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. 12 Iz drugih časopisov Naši prekrščene! Naše pridruženo članstvo v EU dela velike preglavice ne samo našim prekrščencem, ki so bili prej v jedru komunistične oblasti, javnim tožilcem, ki so zaplenjali opozicijski tisk (Tribuno, Mladino) in so zdaj najbolj strastni antikomunisti (...) temveč tudi prekrščencem na avstrijskem Koroškem, ki niso več Heimatdienst, ampak se pokrivajo z novo „plahto“, in sicer z interkul-turacijo. Za kaj gre? Pri prvih gre za to, da je ni cene, ki je ne bi plačali, da navkljub vsem javnim dejstvom poskušajo ostajati na oblasti in da so ideologijo razrednega boja samo malce prikrojili boju za nacionalno identiteto. (...) Pri drugih gre za spretno prikrivanje teorije o interkulturaciji, ki jo zastopa v najboljši veri, da je koristna za Slovence na avstrijskem Koroškem, dr. Marjan Sturm. Ta teza, po kateri bi s svojo nacionalno in predvsem dvojezično tolerantnostjo pripravili pripadnike večinskega naroda do tega, da bi posnemali v dvojezičnosti naš zgled, ni popolnoma nova in je dobesedno očarljiva, zlasti če obstaja sicer silno malo - pa vendar nekaj - statističnih znakov, ne dokazov. Tudi mene je očarala do mojega prvega stika s prakso. Praksa pa je na žalost taka, da so prekrščenci, ki so se podpisovali Globotsch-nigg, Loschnigg, Essig itd. razumeli to interkulturacijo tako, da Slovenci z njimi res ne govorijo slovensko, temveč nemško, oni pa, namesto da bi sledili dvojezičnemu zgledu in govorili slovensko s Slovenci, govorijo kar nemško, kot so prej. Rezultat te interkultu-racije je, da spet vsi s Slovenci vred govorijo nemško. Tega nisem doživel samo na meji, ko je moj spremljevalec govoril slovensko s carinikom in je takoj po nemško dobil ukaz „parken, parkenl", torej parkirati in iz vrste ven, temveč tudi v pogovoru z direktorjem osnovne šole v eni od najbolj slovenskih vasi na avstrijskem Koroškem. Po nemško nam je skrajno vljudno sporočal, da moramo za vstop v EU izvršiti celo vrsto „Hausaufgaben“ in da bo to zanesljivo trajalo približno 17 let. Mož je kot Slovenec končal slovensko gimnazijo v Celovcu in ni pri Hei-matdienstu, pač pa je pristaš. Barvanje je najpogostejši pojav na tem svetu, zaleže pa toliko kot barvanje Svejkovega pinča za „no-bel“ gospo v belo z apnom, ki ga je prvi dež spral in je ostal šekast ..strašen potpuri”, kot je bil prej. Peter Božič (Republika, 20. 7.1996) Kultura/Pisma bralcev Kultura 13 »Prijateljica me uči tublovenščino.11 Alternativne počitnice so tudi med otroki boljša alternativa. Tako ne preseneča, da Teden mladih umetnikov na Rebrci privablja vse več otrok. Rebrška komenda z gostiteljem duhovnikom Poldejem Zun-drom je zadnja leta zaradi velikega povpraševanja prišla v moralne težave, ker ni mogla sprejeti vseh otrok. Nad sto se jih je letos prijavilo in nikogar ni bilo treba zavrniti. Petje, delo z glino, oblikovanje lutk, plesanje - tradicionalna ponudba (s tradicionalnimi mentorji/ cami in vzgojitel-ji/cami) kreativno delo in igre za malčke slej ko prej hit počitnic. Sicer je geslo alternativnega počitnikovanja nekoliko visoko postavljeno, vendar to otroke ne moti, čeprav po eni strani zbuja tihe upe najti svojo umetniško žilico, po drugi pa je že vseeno, če se le ta ne najde. Prednjači zabava, nova doživetja in nova prijateljstva in seveda delati to, za kar med letom ni časa ali možnosti. Teden mladih umetnikov postaja prav zaradi uspeha vse bolj znan, saj se ga medtem udeležuje tudi vse več nemško govorečih otrok. Tako je najbrž le vprašanje časa, kdaj bo prišla v repertoar delavnic še jezikovna, v kolikor ta ne deluje že podzavestno v vseh obstoječih dela; vnicah. To potrjuje tudi naslovni stavek neke mlade udeleženke. _______PISMA BRALCEV Občina Borovlje -ali slovenščina res izumira? V NT/29 se je oglasil bivši občinski odbornik VS Borovlje, Feliks VVieser st., pd. Šoši iz Slov. Plajberka. V pismu bralcev trdi, „da dvojezičnost v občini Borovlje nazaduje in umira in da v primerjavi z drugimi dvojezičnimi občinami napredkov ni. Odgovorna za ta razvoj - tako F. W. naprej - da sta predstavnika VS, obč. odb. VValdhauser in njegov namestnik Verdel, ki se kot pridna in mirna Slovenca, kakršna si občina želi, neodločno prizadevata za naš jezik ali sta celo odsotna". V isti sapi F. W. nato izpostavlja, kako odločno je svojčas kot občinski odbornik sam postopal in kot primer navaja namestitev slovenskega napisa na ljudski šoli v Slov. Plajberku. Hkrati bralcem vsiljuje, da bi bila zadeva dvojezičnega otroškega vrtca tudi že davno rešena, če mu Verdel kot predsednik „SPD Borovlje" njegove tozadevne inicia- tive pred 15 leti ne bi prekrižal z opozorilom, da bo to že on sam uredil z županom. Ti nestvarni in zlobni očitki zahtevajo jasen odgovor. Trditev, da slovenščina danes v Borovljah izumira in da ni napredkov, je možno tolmačiti le tako, da je F. W. povsem prespal razvoj vsaj zadnjih desetih let, saj je slovenščina v javnem življenju mesta Borovlje danes v resnici bolj prisotna kot kadarkoli poprej. O tem priča obnovljeni kulturni dom „Cingelc“, izredno živa dejavnost naših ansamblov, zborov, igralskih in drugih skupin, uspešen oddelek glasbene šole, otroška skupina itd. Poleg tega ni možno prezreti nove Posojilnice v centru mesta, pobratenja z občino Tržič ter povsem nove kakovosti sožitja, ki se izraža mdr. tudi v tem, da župan na marsikateri prireditvi spregovori tudi v slovenščini in da se predolgi VS v obč. svetu preberejo zdaj tudi v našem jeziku. No, morda sva k temu razvoju kot „mirna in pridna" Slovenca pa le kaj prispevala, neglede na to, da je VS še v marsikaterih drugih vprašanjih motor v občini (npr. podpora obrobnim krajen1 in gorskim kmetom, boj proti deponijam za posebne odpadke, načrtovanim asfaltnim napravam ter jugovzhodni železnici). Vse to je F. W. prezrl, predvsem pa to, da je prav v času, ko je bil še sam obč. odb., bila slovenščina v Borovljah dejans |e to, da se krasi z tujim perjem, ^er je tozadeven sklep sprejel šele sedanji obč. odbor. Ta z vrtcem pa je še bolj debela, saj se je lo vprašanje aktualiziralo šele Pred 10 leti pod županom dr. Krai-nerjem in F. W. tedaj že leta ni bil več obč. odbornik. Ob koncu pa še to: Mnogi volilci ko tam, kamor jo skuša seda) in prijatelji VS se seveda spašuje- porivati, namreč na tem, da izgi' ne iz javnega življenja. i°> čemu je „NT„ ta dopis F. W. sPloh objavil. Odgovor je enosta- Kar se tiče dvojezičnega napi' ven, saj „NT“ v zadnjem času sa in otroškega vrtca, pa še to: ponovno skuša na neodgovoren Za rešitev teh vprašanj sva se in zahrbten način onemogočiti ali borila od vseh začetkov (glede spraviti na slab glas predstavnike vrtca skupno z društveniki SPD VS Borovlje, očividno, ker je ta Borovlje). To se da brez težav ..nebogljena" frakcija še vedno od-razbrati iz protokolov obč. sej tel prta vsem Slovencem in se ni s iz številnih vlog in pogovorov,: kostmi in kožo zapisala ne liberal-katere smo v ta namen vložili oz- nemu forumu, niti tisti osrednji po-vodili na občinski in deželni rav- litični organizaciji, kateri je pris-ni. Tozadevni očitki F. W. so za-: kočil F. W. (po čudežnem spreob-torej povsem nestvarni in neumestni. Sicer pa F. W. kot dolgoletni odbornik ZSO najbrž le še bolj površno prebira glasilo „NT“, sicer bi vedel, da se bosta prav __ te dve vprašanji pri naslednji vo|jtve? obč. seji obravnavali (in v smislu naših zahtev - upamo - tudi pozitivno rešili). V kolikor pa F. W. izpostavlja svoje zasluge za namestitev dvojezičnega napisa na šoli v Plajberku, naj mu bo povedano rnenju) kot „ghostwriter“ na po-T°č in ki za vsebino „NT“ (morda le še) odgovarja. Ali pa je morda to bila že „izred-na podpora" za bodoče občinske Za VS Borovlje: mag. VValdhauser Peter (obč. odb.) Verdel Melchior (nam. obč. odb. in predsednik SPD Borovlje) Opomba uredništva: Z velikim začudenjem registriramo očitek, da „skuša NT na zahrbten način onemogočiti ali spraviti na slab glas predstavnike VS Borovlje". Kdor je prebral -številne - prispevke, ki smo jih že objavili o delovanju VS Borovlje (in jih bomo seveda tudi v prihodnosti namenili slovenskemu samostojnemu gibanju v borovljski občini), bo lahko brez težav ugotovil, da je tak očitek več kot neupravičen. Želimo pa biti odprti vsem Slovencem in ne vidimo vzroka, zakaj koroški Slovenci ne bi smeli imeti pravice do lastnega (kritičnega) mnenja. „Mandeljev koledar"? Dvojezična oddaja celovškega radia je dvomljive vrednosti, ker se sodelujoči; pač ne pripravijo dovolj. Preteklo nedeljo je npr, govorila Mira Grotschnig o „Mandel-jevem koledarju" (!). Je pozabila, da imamo Slovenci za nemški MANDL-Kalender („Mandl“ možiček) lasten izraz: PRATIKA! (Pratika je v vsaki hiši. Je Mira ni videla pri Einspielerjevih doma v Vešči?). Anica F., zdaj Leše Razstave v Št. Janžu „Ko bo cvetel lan .. ..Kulturni in komunikacijski center v Št. Janžu v Rožu hrani etnološke predmete kot materialne priče nekdanjega življenja koroškega kmeta. Na poti, ki je vodila do današnjega dne, so izgubili svojo uporabno vrednost. Postavljeni v muzejsko zgodbo pa zmorejo tudi tistim, ki nikoli niso bili povezani z njimi, govoriti o svoji preteklosti, ki je z nevidnimi nitmi vtkana v današnji čas. Tako je dipl. etn. Irena Destovnik opisala v brošuri „Ko bo cvetel lan" smisel in namen istoimenske razstave, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo še do 30. septembra. Gornji stavki so bili vodilo mladi diplomantki tudi pri urejanju etnološke zbirke SPZ. Obširno in skrbno izdelano delo je predstavila kot diplomsko nalogo na otvoritvenem večeru sedanje razstave, ki je del celotne zbirke. Za vsakega od nad 500 predmetov, ki so jih študentje pred petdesetimi leti zbirali po vsej Koroški, je bilo treba najti ponovno mesto v življenju, zgodbo nastanka in uporabe. Tokrat je izbrala zgodbo o ovci in lanu, ki sta dajala surovine za kmečka oblačila. Razstavljeno in z izčrpnimi teksti razloženo je vse o zgodovini gojenja lanu - od setve preko puljenja, sušenja, trenja do preje - in celotne zgodovine ovčereje, - kako so uporabili ovčjo kožo, meso in mleko in kako so pripravili volneno prejo. Kdor se poglobi v razstavo, bo dobil vpogled v koroško kmečko preteklost ali, kakor je dr. Vito Hazler, asistent na etnološkem oddelku Ljubljanske univerze označil smisel razstave, .. . našli bomo odgovor, kako smo živeli in s tem, kdo smo." Kaj pa mi, današnji ljudje, lahko črpamo iz lastne zgodo- vine in kako danes ohranjamo bistveni del kulturne dediščine? Samo še z obujanjem spominov v muzeju? Del odgovora na ta vprašanja je dala družina Goltnik iz Podkraja pri Pliberku v okvirnem programu, ko je predstavila svoje volnene izdelke (odeje, blazine, ovčje kože itd.). Sinček Igorje celo dokazal, da znajo tudi otroci uporabljati kolovrat. Domači slikar in slikarki Jenko Oče Jenko je prišel čez Karavanke v Rož in je kmet v Št. Janžu. Imel je sedem otrok. Eden od sinov, Mihael, je v sebi odkril umetniško žilico, jo gojil in oblikoval, se izpopolnjeval in razstavlja v K&K-centru odlične, z ljubeznjo izdelane akvarele - slike dajejo gledalcu odgovor na vprašanje, kako neizčrpno lepa je naša domovina. Žena drugega sina, Erika Jenko, pokaže svojo umetniško žilico z zelo raznolikimi izdelki: najbolj posrečena so preslikavanja mojstrov (van Gogh, Schiele), pa tudi lastni poskusi pričajo o nadarjenosti - umetnost išče potrditev v javnosti. Snaha tretjega sina, Birgit Jenko, je odkrila umetniško žilico pri delu s prizadetimi in od njih prevzela svobodo izražanja. Morda naslovi (Sončni vrtinec, Naravne sile, Kolo časa ...) bolj motijo kot razlagajo. V slikah (akril na platno) je vendar čutiti veliko smisla za barvne kompozicije in figuralno izražanje. Razstava „Olje, akvarel, akril" je še odprta do 20. septembra. K&K-center je odprt v torek, četrtek in soboto od 18. do 20. ure, v petek od 9. do 12. ure. Za tiskovni sklad so darovali Micka Miškulnik, Velika vas 60,-; Ulrich Kassl, Tale 60,-; Brigitte Sima, Pulpače 60,-; Valentin Pitschek, Škofiče 60,-; Helena Kralj, Grablje 60,-; Martina VVirnsberger, bludenz 60,-; Frenc Feinig, Dunaj 100,-; Blaž Sturm, Vrba 50,-; Pavel Buch, Klopče 60,-; Doroteja Zidej, Srednja vas 60,-; Gottfried Kopeinig, Št. Peter 60,-; Cita Smrtnik, Železna Kapla 60,-; Marija Klopčič, Rogarja vas 60,-; Franc Truppe, Ločilo 60,-; Rudolf Safran, Melviče 60,-; Marija Zankel, Preseško jezero 60,-; Stanko Trap, Bistrica 160,-; Kati Pipp, Bistrica 100,-; Alojzij Zvvitter, Bistrica 60,- 14 Šport Ljubljenec navijačev Doba Bojan „ Terminator“ Mlakar zapušča klub. ODBOJKA________________ Težave z legionarjem Bojanom Mlakarjem Komaj štiri igralcev (Rei-ter, Schaumberger, Har-nisch, Micheu) se je preteklo sredo zbralo na prvem treningu odbojkarjev Doba. Jasno, da trener Bojan Ivart-nik, ki je podaljšal pogodbo za dve leti, prav nič ni bil vesel celotne zadeve. Največje težave dela klubu trenutno legionar Bojan Mlakar, za katerega kaže zanimanje odbojkarski klub Ravne, ki se je v pretekli sezoni povzpel v prvo slovensko zvezno ligo. Kako se bo zadeva iztekla, je nejasno, vsekakor pa bodo nastopile težave, saj se Mlakar ni odjavil. Poleg tega bodo Dobljani v primeru transferja seveda zahtevali primerno odškodnino. V primeru, da bi Mlakar zapustil Dob, si bo klub moral poiskati novega legionarja. Iskal pa ne bo le v Sloveniji, pač pa tudi v Rusiji in na Češkem, tako kapetan in sekcijski vodja Martin Micheu, ki se slej ko prej zelo prizadeva za močno do-bljansko odbojkarsko ekipo. Ker je Fercher zapustil Dob, je klub pridobil Norber-ta Murzla iz Gornje Avstrije, ki je preteklo sezono igral za Steyr. Murzl je vsestranski igralec in po mnenju Mi-cheua velika okrepitev moštva. Drugače pa je ostala ekipa v primerjavi s preteklo sezono nespremenjena. Kakor po navadi, bodo Dobljani tudi letos (avgusta) šli na tedenske priprave v Obertraun, kjer se želijo prav uigrati. Zelo pozitivno Dobljani ocenjujejo dejstvo, da je sponzor „Puntigamer“ podaljšal pogodbo. S tem klub zopet razpolaga nad osnovnimi denarnimi sredstvi, brez katerih tekmovanje v prvi zvezni ligi ne bi bilo možno. Naše ekipe upajo na dober štart, ki je predpogoj za uspešno prvenstvo Naše ekipe si hočejo z uspešnim štartom ustvariti ugodno izhodišče za nadaljnji potek prvenstva. Očividen je tudi zdrav optimizem vseh naših ekip. Podliga vzhod Blatograd - Bilčovs (v nedeljo ob 18. uri) - Z novim trenerjem Struggerjem se je spremenil način igre Bilčovščanov. Poleg libera Ra-jnoviča le še dva branilca, Proti Blatogradu zato pa peti sre- v napadu-A. dinski igralci. Ouantschnig. Sprememba tudi v napadu, kajti sredisnki igralec A. Ouantschnig je prepričal na pripravljanih tekmah in bo zaradi tega skupno s Schrief-lom tvoril napad. Trener Strugger pred pričetkom prvenstva: „Cilj je mesto med prvimi petimi, z malo sreče je možno tudi več. Na tekmi proti Blatogradu pa bi bil za- 1. razred D dovoljen že s točko." Šmihel - Ruda (v soboto ob 18. uri) - Z zmago proti Rudi želijo Šmihelčani že na prvi tekmi opozoriti nase ter potrditi, da niso zastonj favorit v tem razredu. Ker so vsi igralci zdravi, bodo Šmihelčani nastopili v popolni postavi. Trener Germadnik: „Z neodločenim rezultatom nisem zadovoljen.“ Sele - Grebinj (v nedeljo ob 18. uri) - Selani na pripravljanih tekmah sicer niso prepričali, kljub temu so optimistični pred tekmo proti Grebinju, kajti pokvarjena generalka obeta uspešno premiero. Poleg tega želijo s po- močjo domačih navijačev zopet postati prava trdnjava na domačem igrišču. Po 15 mesecih se je vrnil v gol Erich Oraže, ki daje obrambi primerno gotovost. Proti Grebinju pa bodo nastopili v najmočnejši postavi. Železna Kapla - Eitvveg (v soboto ob 18. uri) - Kapelčani so v primerjavi s preteklo sezono jasno močnejši in sodijo zato med tajne favorite v 1. razredu D. To so pokazali nenazadnje na turnirju v Žitari vasi, kjer so zasedli 1. mesto. Novi legionar Deisinger se je odlično vživel v ekipo, prav tako 16-letni napadalec Aleksander Lessnig, ki je preteklo sezono igral za SAK. Trener Bošnjak je pred prvo tekmo proti Eitvvegu sicer optimističen, toda tudi previden, saj je Eitvveg zelo nevarna 2. razred E ekipa, predvsem na tujem. Globasnica - Mauterndorf (v nedeljo ob 18. uri) - Čeprav bosta manjkala poškodovana Mi-schitz in Schatz, ima trener VVolbl močan kader na voljo. Postava bo podobna kakor na pripravljalni tekmi proti Šmihelu (5:1 za Globasnico), le z razliko, da bo prišel v moštvo Buchvvald. Trener VVolbl ekipe iz Mauterndorfa sicer ne pozna, kljub temu zahteva zmago, saj je štart bistvenega pomena za nadaljnji potek prvenstva. VVaisenberg - Bikarja vas (v nedeljo ob 18. uri) - Rikrajčani bodo nastopili v polpolni postavi, vprašljiv je le nastop poškodovanega legionarja Tiganja. Da je ekipa trenerja Truschnerja odlično pripravljena, je pokazala na pripravljalnih tekmah proti Selan; om (5:3) in proti celovški ekipi Donau (11:1). Obe tekmi so namreč jasno dobili ter s tem dokazali, da bodo tudi letos igrali za naslov prvaka. Proti VVaisenbergu pa bodo nastopili z mešanimi občutki, kajti proti tej ekipi še niso slavili zmage (večina tekem teh dveh ekip se je končala neodločeno). Djekše - Žvabek (v nedeljo ob 18. uri) - Kakor po navadi na Djekšah, pričakujejo Žvabečani tudi tokrat zelo trdo in razburljivo tekmo. Ker pa so Djekše na do; , mačem igrišču prava trdnjava, bi bili Žvabečani zadovoljni že s točko. Le poraz je prepovedan. Žvabečani so se na letošnje prvenstvo odlično pripravili, kajti sezons; ki cilj se glasi mesto med prvimi tremi. Dobrla vas - Tinje (v nedeljo ob 18. uri) - Ekipi sta si skorajda enakovredni, zato je na tej tekmi možen vsak rezultat. Vsekakor upajo Dobrolčani z novim trenerjem Pernekom, da bo tokrat , sreča na njihovi strani, saj ie dober štart pomemben za nadaljnjo motivacijo igralcev. Cilj Do- i brolčanov na letošnjem prvenstvu < pa je mesto v sredini lestvice. : SAK II r ' I Kreutz: „Kaže, da smo i se dobro pripravili j 16 tekem bo odigral SAK II 1 v jesenskem delu prvenstva ' v 2. razredu A. To je ned- I vomno precej natrpan pro- ; gram, toda ekipa trenerja : Kreutza se je za to veliko jesensko preizkušnjo dobro 1 pripravila. Kreutz: „Priprav- 1 Ijalne tekme so pokazale, da smo kar dobro pripravljeni." ' To se bo videlo že prihodnjo ; nedeljo dopoldan, ko bo SAK < II v Beljaku odigral prvo prvenstveno tekmo proti VSV II 1 (ob 10.30 na beljaškem sta- | dionu). Razen Marka Nach- : barja, ki je bil operiran v kole- ( nu, pa so vsi igralci zdravi, 1 tako da bo trener Kreutz lahko postavil skorajda najmoč- I nejšo postavo. Kreutz: „Z ne- : odločenim rezultatom bi bil zadovoljen." 15 Šport Igralci SAK pod drobnogledom na tekmi proti VSV: SAK na triangolare. v soboto, 10. avgusta, bo SAK sodeloval na turnirju triangolare v Italiji blizu Tolmina. Vabljen je bil od župana Arte Terme Giannija Gardela, ki letos že drugič prireja turnir triangolare Alpe-Jadran. Na tem turnirju, kjer vsaka tekma traja le 45. minut, bosta sodelovala še Tabor Sežana (tretja slovenska liga) in znameniti italijanski klub AC Udinese, za katerega je še preteklo sezono streljal gole Oliver Bierhoff, vsakemu nogometnemu poznavalcu gotovo dobro poznan. Lukan glavnopoklicni tajnik SŠZ Na v prejšnji številki NAŠEGA TEDNIKA postavljeno vprašanje, ali bo Ivan Lukan gjavnopoklicni poslovodeči tajnik SŠZ, je Lukan dejal, da finančna plat še ni zagotovljena in da zaradi tega glavno-poklicna zaposlitev še ni gotova. Kot je uredništvo izvedelo od predsednika SŠZ Marjana Velika, je Lukan od 1. julija glavnopoklicni tajnik SŠZ. Marjan Velik dobesedno: „lvan Lukan je postal s prvim julijem tega leta glavnopoklicni tajnik SŠZ, njegova pogodba pa je zaenkrat omejena na eno leto.” Velik je zatrdil, da je enoletna zaposlitev finančno zagotovljena in da noben klub zaradi tega ne bo prikrajšan. Lukanovo napačno izjavo si Velik ne more razložiti: „Ne vem, kaj je bil Lukanov povod za napačno informacijo." Velik se glede zaposlitve sklicuje na sklep predsedstva, ki je odobrilo to delovno razmerje. Ivan Lukan je tik pred redakcijskim zaključkom demantiral vse izjave in dejal, da to zanj ni glavna, ampak dodatna poklicna funkcija. E Adi Preschern - Slej ko prej ima težave pri visokih žogah v kazenski prostor. Pri obeh golih pa je bil brez šanse. E Peter Hrstič - Odlične dolge podaje in soliden pri gradnji igre. Če zapusti mesto libera, pa traja predolgo, da se zopet vrne. E Alojz Sadjak - Kakor po navadi, prava trdnjava v obrambi. Tokrat nevaren tudi pred nasprotnim golom, toda z glavo je zadel le prečko. Zaradi poškodbe pa je moral predčasno z igrišča. E Daniel Krivvitz - Novinec v ekipi je v 1. polčasu presenetil z odlično igro, po odmoru pa nerazumljivo močno popustil. E Marjan Šmid - Dobre poteze so se menjavale s slabimi. Vzorno se je boril, pogosto pa mu je manjkala samozavest. E Zoran Škerjanec - Od začetka je skušal organizirati igro, kar mu je pogosto tudi dobro uspelo. Poleg tega je bil večkrat nevaren s streli iz 20. metrov. Slabost: nekajkrat je lahkomiselno izgubil žogo. E Michael Ziehaus - Zelo zrel nastop Celovčana. Izkazal se je predvsem z disciplinirano in borbeno igro ter z dolgimi podajami v kazenski prostor. Z njim je SAK pridobil odličnega nogometaša. E Marjan Sadjak - Očitno je zdrsnil v malo formsko krizo. Ob začetku še nekajkrat nevaren, pozneje pa je popolnoma popustil. E VVolfgang Eberhard - Tudi „Epse“ še ni v formi, čeprav je dokazal, da je vedno dober za zadetek. Izpustil pa je 100 % priložnost. E Hermann Lippusch - Zelo se je trudil, toda nanj je pazil Kovačič, proti kateremu ima vedno težave. Še ni tako gibljiv, kakor v pretekli sezoni. E Nedim Omerovič - Pokazal je, da je nevaren napadalec, toda le redko. Kljub temu da njegov nastop upati za prihodnost. E Robert Zanki, GLinther Hober in Thomas VVuntschek so bili prekratko na igrišču. Daniel Kriwitz je bil v 1. polčasu pozitivno presenečenje, po odmoru pa le še povprečen. SAK izpadel že v prvem krogu avstrijskega nogometnega pokala Ekipa nogometnih zvezd je blestela le prvih 30 minut Čeprav je imel SAK predvsem v prvem polčasu skoraj 10 odličnih priložnosti, so ga gostje iz Beljaka premagali z 2:1. Preden je VSV prvič streljal na vrata SAK (v 14. minuti), je ®kipa trenerja Kirisitsa zapravila 2e štiri odlične priložnosti. Tudi ["'avrh so se nudile SAK lepe pridnosti, toda pred golom tokrat jji imel sreče. Nasprotno gostje, katerim je v 27. minuti uspelo Presenetljivo vodstvo. Tudi po °dmoru je bil SAK v jasni terenski premoči, toda ostal je neučinkovit. V 56. minuti pa ponoru1 hladna prha za SAK, kajti P° hitrem protinapadu je bil VSV 2°Pet uspešen. Minuto navrh je sjcer novi legionar SAK Omero-vič zboljšal rezultat na 1:2 (po napaki vratarja VSV), za več pa ‘°krat ni zadostovalo. Ekipa trenerja Kirisitsa, v ka-®ri kar mrgoli nogometnih 2vezd, je tokrat popolnoma razočarala. Razen prvih 30 minut, je SAK igral navdušljivo in naPadalno, pa nastop proti VSV O6 obeta dobrega za prihodnost. posebej po izmenjavi poškodovanega kapetana A. Sadjaka lo4.) je bila obramba ranljiva ka-kor že dolgo ne, s tem pa je Postala tudi sredina vse bolj 2|včna in brez premišljenih po-ez- Naloga trenerja Kirisitsa bo 0rej, da še pred tekmo proti ce-°vški Avstriji dopove branilcem, da so v prvi vrsti odgovorni za preprečevanje zadetkov, četudi je ekipa v zaostanku. Prav tako bo trenerjeva naloga, da vsem igralcem dokončno pojasni pomen letošnjega prvenstva za SAK, kajti očitno to nekaterim igralcem še ni jasno. Komaj sedem dni je še časa za popravke slabosti v ekipi, saj je prihodnji petek na sporedu že prvi krog letošnjega prvenstva v regionalni ligi, ki se prične z velikim koroškim derbijem Austria Celovec - SAK. Ta tekma oz. zmaga na tej tekmi je za SAK prav gotovo izrednega pomena v jesenskem delu prvenstva, nenazadnje gre za številko 1 v Celovcu. Le z zmago na derbiju lahko igralci popravijo škodo, ki je bila storjena na pokalni tekmi proti VSV - le-ta pa je bila velika... SAK-VSV 1:2 (0:1) SAK: Preschern 3, Hrstič 3, Kriwitz 3, A. Sadjak 3 (54. Zanki 2), M._ Sadjak 2 (79. Wuntschek 0), Eberhard 2, Šmid 2, Škerjanec 3, Ziehaus 3, Omerovič 3, Lippusch 2 (66. Hober 0) Celovški stadion: 500 gled.; sodnik: Reinvvald (ni spregledal Beljačane, ko so namreno zavlačevali čas, drugače dober; strelci: Omerovič (57.) oz. Mijič (26.), Pernigg (56.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočarat 2 slab, 3 povprečen. 4 dober, 5 GLAS IZ LJUDSTVA Ekskluzivno za Naš tednik Atlanta '96 v>Vvw iMv ^ ■'agMBr aS Peter „Paco“ Wrolich poroča iz Atlante Teroristi, tekme, rekordi V sredo je bil veliki nastop Petra VVrolicha v Atlanti. Sicer po pričakovanju ni dosegel vrhunskega rezultata, vendar že sam nastop je izredni dosežek v še mladi karieri loškega kolesarja. Peter je dospel v cilj v glavni skupini z mnogimi zvezdniki in zasedel 56. mesto. V petek zjutraj sem pri zajtrku zvedel strašno novico - 800 m od moje sobe je eksplodirala bomba; in to v centru Atlante, kjer se je zabavalo nešteto ljudi. Mi vsi -športniki in funkcionarji -smo bili prestrašeni. Veliko vprašanje je bilo: Ali se bodo igre nadaljevale? A kar je temu sledilo, smo vsi videli. Niti 20 ur navrh je tekel Donovan Bailey nov rekord na 100 m. Mislim, da je bilo pravilno, da so se igre nadaljevale, ker teroristom, ki izkoriščajo olimpijske igre za osebne zadeve, ne smemo dati nikakršne možnosti. V sredo je bil moj veliki dan. Ob 8.30 uri sem stal na štartu svoje najpomembnejše tekme. Moram priznati, da sem bil strašno nervozen in noč poprej sem spal le nekaj ur. Od vsega začetka sem se počutil zelo dobro. Vozil sem vedno v prvih pozicijah in sl natančno ogledal vse nasprotnike. Nisem računal, da bom prispel v cilj z vsemi favoriti. Na koncu sem zasedel 56. mesto, kar je zame pravzaprav velik uspeh, če pomis- lim, da je bilo samo pet amaterjev pred menoj. Moram pa tudi priznati, da na letošnji olimpiadi še nisem bil zrel za kolajno, upam pa, da se bom v štirih letih lahko boril za žlahtno kovino. Olimpijske igre so bile zame v vseh pogledih neverjetno lepo doživetje, ki ga gotovo ne bom pozabil. Z olimpijskimi pozdravi in nasvidenje v Sidneyju 2000. Qla5L FRLOŽEV LUKA l Skoti imajo svojo jezersko pošast v Loch Nessu, Nessie se imenuje; Italijani in Slovenci morske pse, ki se od časa do časa pojavljajo sredi poletne sezone in tudi privlačujejo ljudi, vsaj radovedneže, če že kopalcev ne. Pri nas na Koroškem, kakor kaže, ni ničesar. Pa imamo vendar svojega celovškega zmaja, ki je, kakor je splošno znano, živel v Vrbskem ali, kakor pravijo v Podjuni, v Celovškem jezeru. Predlagam, da bi ga med poletno sezono vlačili po Vrbskem jezeru sem in tja. To bi bila gotovo tako krepka privalčnost za turiste, da bi jih bilo najmanj za sto odstotkov več, in to vsako leto. I I Prodajam med Piranom in Portorožem 500 metrov od morja 120 m2 stanovanja ali 200 m2 veliko hišo in 1400 m2 veliko parcelo Tel. 00386/66/73 485 ali 71 193 (Milan Hrkalovič) Zbiralna akcija za žrtve plazov v Selah Bomo zbrali četrt mio. šilingov? Doslej je zbiralna akcija Pevskega društva Sele in Našega tednika za žrtve plazov v Selah prinesla nad 200.000 šilingov. Akcija teče še do 14. avgusta 1996. Z nadaljnjo podporo naših bralk in bralcev bo brez nadaljnjega možno zbrati četrt mio. šilingov. Darujete lahko na št. konta: 1-02.070.290 (Posojilnica-Bank Borovlje). Tudi „tiha dražba" slik, katere izkupiček je prav tako namenjen žrtvam plazov v Selah, še teče na Posojilnici Bank v Borovljah. Kupiti je možno sliki Gustava Januša (klicna cena je 20.000,-) in L. Ferenca (klicna cena: 5.000,-). Kdor se želi udeležiti „tihe dražbe", lahko svojo ponudbo vpiše v Posojilnici-Bank Borovlje ali pa se oglasi telefonsko pri poslovodji Francu Kelichu (04247/3235). Zadnji rok: 6. avgust 1996.